Ozadje npora. V Nemčiji imajo zelo strago časopisno cenzuro, a Idjub tej je le prodiralo v javnost prepričanje, da v Hitlerjevi Nemčiji ni vse taiko rožnato, kafcor so to razglašali ter zatrjevali narodni socijalisti. Proti Hitlerjevem načinu vladanja je prefcipevalo že dalje časa nezadovoljstvo v vrstali njegovih napadalnih čet, katerim je načeloval kapitan Rohm. Hitlerju so napadalni oddelld, za katere so se trošile ogromne svote državnega denai"ja, zrasli preko glave in radi tega jih je poslal za 1 mesec na dopust, prepovedal nošenje uniform in zborovanja. Vlada je nameravala že radi inozemstva ukiniti napadalne oddellce ali takozvano rjavo fronto (iker so nosilii rjave srajce) in radi tega ozadja, so pripravili napadalni oddelki pod "vodstvom kapitana Rohma in bivšega državnega kanclerja generala Schleicherja revolucijo, fci bi naj Lila izbruhnila te dni. Nenadno razkrinkanje upornikov ter kazen. Vlada je nenadoma zvedela za prevratne nakane. Dne 30. junija se je odpeljal Hitler v spremstvu vojnega minietra generala Blomiberga v letalu v Monakovo, l«j«r je bil glavni stan upornikov. Hitler je lasinoročno odredil aretacijo Rohma. Pollkija je hotela zapreti generala Schleicherja, iki se je uprl pozivu na predajo z orožjem in je bil od policisftov ustreljien on in njegova žena. Po aretaciji Rohma je postavil Hitler nov«ga poveljnika napadalnim četam v osebi kapitana Lutze, ki naj z vso strogostjo zapre ter izloči vse puntarje iz vrst Hitlerjeve uniformirane garde. Zaprli so blizu 2 tisoč . tlerjevskih voditeljev, nekateri so izvršili samomor. Vsak, Iki se je zoperstavil aretaciji, je bil ustreljen. Zaprtemu Rohmu so dali v zaporno celico samoikres, da bi se sam ustrelli. Ker tega ni storil, je bil od prekisoda obsojen na smrt in takoj ustreljen. Nemci sami priznavajo, da je bilo ustreljenih 7 voditeljev napadalnih oddelkov in med temi tudi divizijski general Schneidhofer v Monakovem. Pri aretaciji je bil ustreljen biivši minietrsiki svetnailv Klausner, vodja Kat. akcije. V Berlinu je bilo izključenih iz napadalnih oddelkov 200.000 hitlerjevcev. Ą Vse napadalne čete so bile poslane na dopust. Prekisod j« s polno paro na delu in bodo imena na smrt obsojenih ter tudi ustreljeniih ali obglavljenih objavljena. Rešilno za Hitlerja se je izkazala vojska, Pos>tavila se je odločno na njego-vo stran in je zasedla vse važne postojanke v Berlimi. Še nekaj iz ozadja upora. Nemški podkancler Papen že dolgo ni bil več zadovoljen s Hitlerjevo politiko in si je dal že večkrat v javniih govorih duška nezadovolju. Po odkritju nameravanega prevrata so napravili pri Papenu hišno preiskavo, so ga zaprli za pol ure, zaslišali ter zopet izpustili. Papen gotov-o ne bo vec podikancler in bo najbrž zased«l njegovo mesto Hitlerjev najožji pomagač, pruski ministrski predsednik Goring. Papenov sotrudnik in vladni svetnik Bose ter Papenov adjutant ali pobočmik Čirlč sta izvršila samomor. Pri vsej zmedi, ki je zajela Nemčijo, je še smrtno opasno obolel predsedniJk reipublike Hindenburg, o katerem so trdili, da nii soglašal s Hitlerjem. Židje, katere je Hitler izgnal, so organizirali v inozemstvu napram nemški veleindustriji bojkot in ni mogla nabavljati iz inozemstva potrebnih sirovin. Največja nemška podjetja so izjavljala, da bodo odjpustila na desettisoče dclavcev, če vlada ne bo izposlo vala nakupa sirovin. V Nemčiji je neznosna dragtinja, — vlada je izmetavala milijone za vzdrževanje uniformiranih ter oboroženih številnih organizacij, zlata podlaga marke je sikopnela . . . Hitler je nameraval v zadnj«m času občuvati državne blagajne pred izpraznjenjem do dna, se je hotel znebiti napadalnih oddelkov, kar je rodilo baš v zadnjem tremitiku preprečeno revolucijo. Potlačeni puč je dokazal, da Hitler ne uživa pravega zaupanja niiti v lastnih vrstah, kaj šele, da bi bil resničen gospodar Nemoije.