UDK 801.54:808 
Marko Snoj 
ZRC S AZU, Ljubljana 
SLOVANSKO *PORZD6№ 'PRAZEN' IN S O R O D N O 
Praslovanski pridevnik *porzdbni 'prazen', ki je bil do sedaj etimološko temen, 
je izpeljanka starejšega *porzdi, prvotno le ženskega spola *porzda *'takšna, ki ima 
mladiča/otroka' -> *'ne več noseča' -> 'prazna' ; le-ta pa je tvor jen s pripono *-с7ъ, 
*-da iz indoevr. *porsö- 'mladič'. 
The Common Slavic adjective *porzdbnT, 'empty', until now considered etimo-
logically obscure, is a derivation from an older *poтzdъ, originally fem. *porzdâ 
'having a young one, having a baby' -» *'no more pregnant ' ->• 'empty', formed by the 
suff ix *-db, fem. *-da, from IE. *porsö- 'a young one'. 
Izvor splošnoslovanskega pridevnika *porzd6nt 'vacuus' do danes še ni 
zadovoljivo pojasnjen. Vaillant1 ga vzporeja s praslov. *porchZ, *p6rchZ 'pul-
vis', kar je zaradi glasovnih, še bolj pa zaradi pomenskih ovir skoraj nemo-
goče. Drugo mnenje — sprejema ga tudi Skok2 v svojem etimološkem slo-
var ju — je, da je obravnavani prid. soroden s csl. prözZ 'trans, sine'. Razlaga 
je po pomenski plati na videz sprejemljiva, vendar je treba upoštevati, da je 
pomen 'sine' razmeroma pozen produkt kr ižanja predlogov *perzZ ' trans, 
praeter ' in *bez(Z) 'sine', kar je razvidno iz sin., sbli., slš. brez 'sine', stpolj. 
przez ' trans, sine'3 in vezavnosti predloga *perzZ z rodilnikom.4 Tudi zaradi 
prevoja, ki ga v taki internoslovanski tvorbi ne bi pričakovali (prim. *per -> 
*perdZ -> *perd6nZ), ni mogoče verjeti taki razlagi. Starejše, še m a n j verjetne 
poskuse navaja Vasmer v svojem etimološkem slovarju.5 
Upoštevaje zakone interne slovanske rekonstrukcije, se je praslov. prid. 
v nedoločni obliki glasil *porzd6nt (npr. sin. prâzen, sbh. prâzan), v določni 
pa *pôrzd6n6j6 (npr. sin. prâzni, sbh. prazni, čak. prozni, p. prožni), češ. 
prâz(d)nij) z novim akutom, kar je v skladu s sistemom toniranja slov. pri-
devniških oblik. Fonem -d- je zaradi težnje po enotnosti besedne osnove v ve-
čini slov. jezikov odpadel tudi v im. ednine nedoločne oblike, k jer bi se moral 
pred polglasnikom v krepkem položaju ohraniti, medtem ko se je obrusil 
v sklopu -dn-, nastalem v stranskih sklonili nedoločne in v im. ednine določne 
oblike. Restavrirane oblike z -d- se pojavl ja jo vsaj delno še v strus., csl., slš., 
češ., gluž. in sin. 
Zaradi srb. csl. neprazdu 'gravida' je upravičeno trditi, da je praslov. 
prid. *porzd6nt razmeroma mlada izpeljanka starejšega oksitoniranega prid. 
*porzdt, ž. sp. *porzdä, slednji pa more biti tvorjen s prid. pripono *-dZ, *-da 
1 A. Vaillant, Grammaire comparée des langues slaves IV, 578. 
2 P. Skok, Etimologijski rječnik hrvutskoga ili srpskoga jezika 111, 28. 
Predloga *Ьег(ъ) v stpolj. ni. Pojavi se šele kasneje in je prevzet iz ukr. ali češ. 
Glej op. 4. 
4 F. Kopečni/, Etymologicky slovnik slovanskych jazikû, Slova gramatickâ a zâj-
mena I, 41—46 in 175—176. 
s M. Vasmer, Russisches etymologisches Wörterbuch II, 408. 
iz praslov. samostalnika *porzt (*рбггЪ) 'mladič'.6 Sklepati smemo na prvotno 
žensko obliko *porzdä *'takšna, katere značilnost je mladič/otrok' = *'taka, 
ki ima mladiča/otroka', kar se je preko pomena *'ne več breja/noseča' posplo-
šilo v 'vacua'. Šele ta pomen je omogočil nastanek moške oblike *porzdZ in 
izpeljane *porzd6nt, -nâ,7 pri čemer se je starejša oblika ohranila v srb. csl. 
neprazda 'gravida'. Izpeljana oblika neprazdôna je z istim pomenom izpri-
čana v istem in drugih csl. spomenikih, poleg tega pa živi še v bolg. narečnem 
neprazna.* Južnoslovansko *neprazda je kakor *nosqt'a in sbh. trûdna « *tro-
dônâ k sin. trod 'bolečina v trebuhu') tabuistično označevanje nosečnosti. 
Iz praslov. prid. *porzdt, -dä v pomenu 'vacuus' je treba izpeljevati že 
južslov. *prazd6nikZ ' festum' tj . 'dan, ko se ne dela' (prim, zlasti mak. prazen 
tudi 'brezposeln, prost (o dnevu)'), ki je kot termin prešel v vzh- in zahslov. 
jezike. Iz pomenske podstave 'nedelaven, lenuh' se je skladno s slovenskim 
pregovorom lenoba je oseh grdob grdoba razvilo še sin. nar. praznik 'pre-
šuštnik', sbh. nar. pràznik 'lenuh, siromak, prešuštnik ' (v obeh jezikih tudi 
priimek Praznik), gluž. proz(d)nik 'brezdelnež, lenuh, puhloglavec', stč. prazd-
na žena 'vlačuga' (madž. parazna 'isto') ipd. 
Praslov. *porzdä *'taka, katere značilnost je mladič/otrok' je, kot že rečeno, 
izpeljano s pripono *-da (*-dZ) iz splošnoslovanskega samostalnika, ki ga re-
konstruiramo iz gradiva, sin., sbh. praz 'plemenski kozel, oven', csl. prazZ 
'aries', rus. pöroz 'bik, merjasec', strus. porozZ 'koštrun' kot *pôrzZ 'večja 
domača žival'.0 Ta slov. Ieksem je, k l jub naglasnim težavam, nedvomno nastal 
iz ide. *porsö- 'mladič, bik, junec', ki je izpričan še v germ, jezikih, prim. stvn. 
0 Vzporedni besedotvorni primer je splošnoslov. prid. *гё-ёъ-къ 'rarus', ki je s po-
močjo iste pripone tvorjen iz ide. osnove *(e)re(H)- 'imeti razmike, redek (biti)' in 
pomeni 'tak, katerega značilnost so prazni prostori, razmiki' . Prim, tvorjenke iz gla-
golskega korena *ег(э)- še v slov. vzročnem glagolu *orlti (npr. csl. oriti 'evertere', 
češ. oboriti 'napasti ' , sin. oboriti 'premagati ' , izglagolski tvorbi razor 'strmina, reber', 
gorskem imenu Razor idr.), nosniškem sedanjiku lit. yrù, i rti, 'razvezati, ločiti se, 
narazen iti', stind. otrdelem trpnem deležniku v mest. ednine rte 'brez, razen', izgla-
golskem samostalniku irma- runa' « *rH-m6-) in prislovu oirala narazen stoječe, 
redko' (J. Рокоту, Indogermanisches etymologisches Wörterbuch, 332 s.). Dokaz 
nekdanje rodnosti pripone *-db je še razmerje slov. *sč-di, flo *sé-n, 'canus' (etimo-
logiju pri Vasmer, op. cit. II, 601). Verjetno gre za isto pripono, ki je znana iz predlo-
gov *po-db, *za-db, *na-db, *poz-db in kutero je zaradi stprus. sirsdau 'med, poleg', 
pirsdau 'pred' in pansdau 'potem' (prvotni mestniki ed.) treba izpeljavati iz ide. *-du-. 
Kot kaže nastanek stprus. predlogov in slov. imenske tvorbe, npr. *pod'i> 'solum' in 
*zadi> 'pars posterior' (prim. sin. pbd pôda, zadek-, sbh. pod, zâdak, rus. pod -a, im. 
tož. nin. pody, zad -a, im. tož. mn. zadi), brus. pod -u, ukr. 'pid, podu, polj. spod, 
spodu, prisl. rus. s zadu, polj. ze zadu, češ. zezadu) je treba izhajati iz prvotnih imen-
skih, po vsej verjetnosti pridevniških u-jevskih osnov (Ch. Stang, Scando-Slavica 
III (1957), 236—239; R. Nalitigal, Akzentbewegung in der russischen Formen und 
Wortbildung, 145). K spremembi samostalniške/pridevniškc vloge v predložno prim, 
dluž. pfedk, gluž. nar. prjodk 'pred' < *оъ perd'u-къ (E. Muka, Slownik dolnoserb-
skeje rčcy II, 178) poleg mestnika ednine *perd%-cči v gluž. prjödce. Pripona *-di> < 
ide. *-du- je tvorila pridevnike i/, poljubnih besednih vrst s pomenom 'tak, kuterega 
značilnost je to, kar izraža osnova'. 
7 Pridevniška pripona *-ьпъ, ki ne vpliva na naglas, označuje med drugim tudi 
lastnost, prim. slov. imena mesecev, npr. *trâobm> k *träoa in je torej funkcijsko 
istovetna s pre j rodno pripono *-db. 
" Primer iz Pentateucheus et aline quaedam veteris testamenti partes: neprazdç 
sbtoorbšu rabç (F. Miklošič, Lexicon paleoslovcnico-graeco-latinuin, 436). 
v Prvotno *'mladič večje domače živali'. Glej etimologijo! 
far, farro, s tag l . fearr, s t no rd . farri ' b ik , j u n e c ' < p r a g e r m . * /a rza . 1 0 V s lovan-
šč in i p o v z r o č a t e ž a v e r a z v o j f o n e m a s v z za f o n e m o m r, k i o d p a d e j o , če p r i -
z n a m o d e l o v a n j e Z u p t z e v e g a p r a v i l a s p o p r a v k i , p o k a t e r e m p r e i d e ide. *s 
p o d p o s e b n i m i pogo j i v slov. *z,n p r i m . slov. *d6rz(Z)nt, -Zkt = gr . thrasûs, 
s t a ro ind . dhrsnû- ' d r z e n ' ; slov. *ž6zld < ide . *gvis-lô-\ slov. *glez(6)nZ/-n6 
' g l ežen j ' ; 1 2 slov. *kZrz-a-ti (sin. kfzati ' r eza t i s t o p i m nožem' , rus . kôrzat' ' lu -
p i t i s k o r j o z d r e v e s a ' < *kZfz-ä- = he t . karš- ' od reza t i , ok rn i t i ' , slov. *kZrz(6)no 
' pe l l i s ' (sbh. krzno) < ide . *krs(ä)- ' r eza t i , d re t i ' , p e r f . t r p n i d e l e ž n i k *kfs-
-nô-m ' k a r je od rezano ' , p r i m , še gr . korsoö ' s t r i žem' , srir . , k i m r . corr ' z a k r n e l , 
p r i t l i k a v ' ( < *korso-), toh. A kärst-, В kärst- ' od reza t i ' « *krs-t(o)-).13 I n -
t e r n o s lovansko je p r i s a m o s t a l n i k u *porzZ s icer mogoče r e k o n s t r u i r a t i le s t a r i 
c i r k u m f l e k s n a k o r e n s k e m zlogu, v e n d a r k a ž e j o p r e m e n a s v z, n e d v o m n a 
ge rm, v z p o r e d n i c a in p o m e n ( ' ka r je ro j eno ' in ne ' r o j e v a n j e ' ) n a s t a r o oksi-
tonezo.1 4 
Ide . *por-s6- ' m l a d i č ' j e s p o m o č j o imenske p r i p o n e -so-15 t v o r j e n o iz ko-
r e n a *per- ' rod i t i , povreč i ' , p r i m . l a t . pariö (< *pariö) ' r o d i m ' in osebno ime 
Propertius ' ( p r e ) z g o d a j ro jen i ' . Y o- jevsk i s t o p n j i je z d r u g i m i p r i p o n a m i k o r e n 
z n a n še v a r m . orth, -u (< *por-thu-) ' te le , m l a d je len ' , gr . péris, portis ' te le , 
10 V agi. farrom 'non gravida', stfriz. fear ' jalova' gre kakor v sbh. narečnem in 
star. prazen tudi 'sterilis' (Belostenec) za nastanek antonimnega razmerja po postopku, 
ki je opisan v op. 22. K pomenu prim, še staroind. vaéa 'breja krava; krava, ki še doji ' 
in 'jalova krava' . Ženski spol k pragerm. *farzâ- se je glasil *fârsi ( < ide. *pôrsï-), 
prim. srvn. verne, nvn. Färse 'telica' (F. Kluge-W. Mitzka, Etymologisches Wörterbuch 
der deutschen Sprache17, 184). 
11 E. Zupitza, Zeitschrift fü r vergleichende Sprachforschung (KZ) XXXVII (1904), 
398, t rdi : Ide. s preide v položaju (tudi neneposredno) za n, m ali zvenečim zapor-
nikom + r, l v slov. z, pod pogojem, da je naglas na zlogu, ki se začenja s fonemom 
s (-> z). Glej op. 13, primeri, ki jih navaza Zupitza namreč niso neoporečni. 
1!! В. Cop, Slavistična revija XIII (1961—62), 204. 
13 J. Pokorny, op. cit., 945, pri korenu *(s)ker(a)-, *(s)ker-s- 'rezati' ne navaja 
slov. primerov. Vzhodnjaški izvor slov. *къгг(ь)по (iz sogd. kr'z'kh ali oset. kärc 
'krzno' < *kfti = av. karati- 'obleka' (!) (V. I. Abaev, Istoriko-etimologičeskij slovar' 
osetinskogo jazyka I, 528)), ki ga domnevajo Vasmer (op. cit. II, 626) in drugi, se zdi 
zaradi pristno slovanskih glasovnih in besedotvornih pojavov malo verjeten. O het. 
karš- glej J. Friedrich, Hethitisches Wörterbuch, 102, o toh. *kärst, *kür$t- A. J. van 
Windekens, Le tokharien I, 207 s. Zupitzevo pravilo bo potrebno oblikovati drugače, 
morda gre za prehod ide. *s v slov. *z v položaju med ide. *i, *u, *r ali *k in nagla-
šenim samoglasnikom. Ker sledi vsaj v delu vsake besedne družine s preho-
dom *s ->- *z neposredno za sičnikom zveneči soglasnik (*gleznb, *къггпо, *dъrznъ, 
*porzda), je morda treba upoštevati tudi pril ikovanje z desne strani in vpliv besedne 
družine v primerih *kbrzati, *dwzi,kb in *роггъ. 
14 V slov. gre v mnogih primerih za še ne dovolj raziskan premik naglasa za en 
zlog proti začetku besede, npr. *jbmq < ide. *«n-mén, *en-mp-', ki jih ni mogoče vseh 
zajeti v t. i. Ilirtovo pravilo (H. Hirt, Der Indogermanische Akzent, 58) niti v Illič-
Svitvčevi interpretaciji (F. M. lllic-Svityè, Imennaja akcentuacija v baltijskom i slav-
janskom, 79). — Omenjena razporeditev je jasno razvidna iz tematskih izglagolskih 
samostalnikov (staroind. bhard- 'nesoč' proti bliara- 'nošnja'), vendar opazna tudi pri 
t. i. -so- osnovah, prim, stind. ruk$a- 'svetleč se' k rocate 'sveti se' proti mokša- 'odre-
šitev' k muficati 'reši'. Prim, še op. 15. 
15 Npr. slov. * golši, 'kar se izgovori, glas' k stnord. kalla 'klicati '; staroind. rufcfa-
(op. 14), germ. *léuxsa (stnord. liös 'luč'), prvotno *'svetenje'; lit. garsas 'kar se sliši, 
zvok' (bait, ne pozna oksitonih -e/o- osnov) h glagolu girdéti 'slišati'. O priponi obširno 
K. Brugmann, Grundriss II/l1 , 538—547. 
t e l ica ; m l a d o dekle ' , češ. spratek ' p r e z g o d a j r o j en ž iva l sk i m l a d i č ' ( < *j6z-
-portZkZ);u v n ič t i s t o p n j i p a v csl. zaprZtZkZ, sin. z a p r t e k , zaprtëk ' ovum 
ven tosum ' , u k r . vyportok ' n edonošenček , m r t v o ro j en ž iva lsk i m l a d i č ' idr . 
< p ras lov . *-pZrtZkZ <C ide. *pr-i(h)u-k6-.17 S p r i p o n o *-k'o-ia je iz is tega 
k o r e n a t v o r j e n o še ide. *por-k'o- ' p r a se , ž iva l sk i m l a d i č ' ( p r im . la t . porcus 
' u d o m a č e n p r a š i č ' , s r i r . ore ' p r a se , m l a d a ž ival ' , s tvn . far(a)h, s tagl . fearli 
pra š i č ' , lit . parlas ' r e zan i p r a š i č ' , csl. prasq, -qte),ld k a r se zd i v e r j e t n e j e ko t 
S p e c h t o v a i z p e l j a v a ide. s a m o s t a l n i k a iz k o r e n a *perk'~ ' t rga t i , r i t i ipd. ' .2 0 
P r i novi r a z l ag i slov. p r i d . * porzdônZ j e t r e b a u p o š t e v a t i n a s l e d n j e p o m e n -
ske p r e h o d e in be sedo tvo rne po t eke . Ide . *porso- ' (ž ivalski) m l a d i č ' ( > slov. 
*porzZ ' v eč j a d o m a č a žival ' ) -*• slov. *porz-dä ' t a k a , k a t e r e znač i lnos t je 
m l a d i č / o t r o k ; t a k š n a , k i i m a m l a d i č a / o t r o k a ' 2 1 -> * 'ne več b re j a /noseča ' 2 2 -»• 
' p r a z n a ' 2 3 -»• *porzd6nZ ' p r a z e n ' . P o p o l n i v z p o r e d n i c i p o m e n s k e g a r a z v o j a 
se p o n u j a t a v s t ind . vašin- ' p r a z e n ' , k a r je n a j v e r j e t n e j e i z p e l j a n o z z n a n o 
p r i p o n o -in-24 iz s t ind . vaša ' k r a v a ' , in la t . i z i m e n s k e m u g lagolu vacare ' b i t i 
p r a z e n ' k vacca ' k rava ' . 2 5 
10 V. Machek, Etymologicky slovm'k jazyka ceského, 571. 
17 J. Рокоту, op. cit., 818. 
18 Npr. v slov. *vols% = av. varasa 'las' k ide. *џе1(а)-. O priponi K. Brugmann, 
op. cit. II/l2, 473 ss. 
18 Glej E. Benoeniste, Bulletin de la Société de Linguistique de Paris (BSL) XXXXV, 
74 ss.; A. Walde, Lateinisches etymologisches Wörterbuch2 , 600 s. in F. Holthausen, 
Indogermanische Forschungen (IF) LXII (1956), 155. 
20 F. Specht, Der Ursprung der indogermanischen Deklination, 34. Slov. *pi,rs-ka-ti 
'pariti se (o kozah)' na j zaradi domnevanega onomatopejskega izvora oz. navezave 
na (homonim (?)) *ръгвкай 'brizgati, pihati ' ostane ob strani. 
21 Fakor flam, vermc-koe, varme-koe 'breja krava', sin. sprisna sDinja 'breja svinja ' 
in 'svinja, ki je že povrgla', sbh. sùprasna (krmača) 'isto' k *prasç; sbh. zdjêtna 
'noseča' k *dètq. Gl. še op. 25. 
22 Ta pomenski prehod je bistven za nastanek kasnejšega antonimnega razmerja 
*'noseča' : 'nenoseča, jalova'; prim, tipološko slov. *тъ *'eden (in isti), enak' ( < ide. 
*eino- — lit. D-ienas 'eden') -> *'eden (vendar drugačen)' -»• 'drugačen' = csl. inb 
'alius' in slov. *l'ud-bski, ( < ide. *leud-isko-) * 'pripadajoč svobodnim ljudem, t j . lju-
dem naše skupnosti ' -> splošnoslov. 'pr ipadajoč l judem' -> 'pr ipadajoč tujim ljudem' 
v stsln. ludske ' f remd' (Pohlin), bolg. nar. Ijùdski in češ. ludskij ' tuj ' (F. Bezlaj, Etimo-
loški slovar slovenskega jezika II, 146). 
Prim, pomensko motivacijo, sicer v nasprotni smeri, v frc. elle est pleine 
'breja/noseča je'. 
21 Prim, stind. Danin- 'drevo' (= *'lesen') k Dan- 'les'. Primeri s takšno vlogo sicer 
rodne pripone -in- so skrajno redki (J. Wackernagel-A. Debrunner, Altindische Gram-
matik II, 2, 334). Standardna vloga ' imajoč to, kar izraža osnova' pomensko ni daleč. 
25 Zvezo med temi leksemi sta pred leti domnevala že Johansson in Pisani (pri 
A. Walde-J. B. llofmann, Lateinisches etymologisches Wörterbuch' II, 722). Vendar 
oba govorita o pomenskem prehodu 'prazen' 'jalova krava'. Bolje je misliti na 
nasprotno: *'(ne več breja) krava ' -»• 'prazna'. Tvorbi lat. vacare in staroind. Dašin-
sta najver jetneje vzporedno razviti iz izhodiščnega samostalnika ide. *џак'а 'krava'. 
Domneva se zdi verjetna, saj se areala besed za 'kravo' in 'prazen' iz ide. *џак'- po-
polnoma pokrivata, dosedanji izpeljavi lat. oneäre (k d anus) in staroind. vašin-
'prazen' (•*- *'tak, s katerim je mogoče razpolagati ' -<- 'voljan' k oaHi) (glej A. Walde-
J. B. Hofmann, op. cit., 723; J. Pokorny, op. cit., 345 in M. Mayrliofer, Kurzegefasstcs 
etymologisches Wörterbuch des Altindischen 111, 169) namreč nista neoporečni. Za 
lat. geininato prim, cattus in druga poimenovanja živali (P. Person, IF XXVI (1909), 
67 s.). 
SUMMARY 
The Common Slavic adjective *porzdbWb 'empty' is a comparatively late formation 
from an older *porzdi of the same meaning, originally fem. *porzda'{a. female, cha-
racterized by) having a young one, having a baby', formed by the adjective suff ix 
*-db, fem. *-da (for the word-formation process cf. Common Slavic 'having 
spaces' = 'thin, rare, sparse') f rom Common Slavic *porzъ (*рбггъ < IE. *porsö-
'a young one' (base *per- 'bear') = Common Germanic *farza- 'the same' (e. g. OHG. 
far, farro, Olcel. farri). The change of IE. *s to Common Slavic z af ter г is explained 
by the Zupitza's rule, as in the Slavic words *kwzati, *къгг(ъ)пд, *(?ъггъ-^ъ/-гсъ. 
The semantic development is taken to have been: Common Slavic *porzda *'(a female) 
characterized by a young one / by a baby ' = *'such which has a young one / a 
baby ' "no more pregnant" -» *porzdi 'empty ' ; it has perfect semantic parallels 
in OI. oašin- 'empty' < *'such as a cow that has borne' Daéâ 'pregnant (or sterile) 
cow, a cow that still suckles' and in Lat. vacäre 'to be empty ' Dacca 'cow' < IE.