BI Mojca M. Hočevar
Novejši italijanski, francoski, španski
in portugalski dvojezični slovarji za slovenske
uporabnike: Predstavitve
■ Izvleček
V članku so na kratko predstavljeni nedavno iz¬
dani italijanski, francoski, španski in portugalski
slovarji za slovenske uporabnike, in sicer Veliki
slovensko-italijanski slovar, Francosko-slovenski
in slovensko-francoski moderni slovar, Špan-
sko-slovenski in slovensko-španski moderni slo¬
var, elektronska izdaja Špansko-slovenskega in
slovensko-španskega slovarja ter trije manjši
portugalsko-slovenski in slovensko portugalski
slovarčki.
Ključne besede: slovar, italijanski jezik,
francoski jezik, španski jezik, portugalski jezik,
slovenski jezik
■ Abstract
Recently published Italian, French,
Spanish and Portuguese Bilingual
Dictionaries for Slovene Users:
Dictionary Presentations
In the article a few recently published Italian,
French, Spanish and Portuguese bilingual dic¬
tionaries for Slovene users are briefly presented,
i.e. Comprehensive Slovene-ltalian Dictionary,
French-Slovene and Slovene-French Modern
Dictionary, Spanish-Slovene and Slovene-
-Spanish Modern Dictionary, the electronic edi-
tion of Spanish-Slovene and Slovene-Spanish
Dictionaries and three smaller Portuguese-Slo-
vene and Slovene-Portuguese dictionaries.
Key words: dictionary, Italian, French,
Spanish, Portuguese, Slovene
ITALIJANSKI DVOJEZIČNI SLOVAR
ZA SLOVENSKE UPORABNIKE
ŠLENČEV VELIKI SLOVENSKO-ITALIJANSKI
SLOVAR
Šlenc, Sergij. 2006. Veliki slovensko-italijanski
slovar. / Grande dizionario sloveno-italiano. Prva iz¬
daja. Prvi natis. Slovarji DZS. Ljubljana: DZS.
Okoli 100.000 gesel s podgesli
Obseg: 1.539 str. formata 16,5 cm x 23,5 cm
ISBN: 86-341-1999-8
Cena: 19.900 SIT [83,04 EUR]
Letnik 40, št. 1 -2, leto 2006: str. 209-220 • MOSTOVI 209
PREDSTAVITVE,MNENJAIOCENE
PRESENTATIONS,OPI IONSA DREVIEVV
Mojca M. Hočevar
Velikim slovarjem DZS se je nedavno pridružil tudi Veliki slovensko-italijan-
ski slovar profesorja Sergija Šlenca. O Velikem italijansko-slovenskem slovarju, ki
je izšel leta 1997, je bila v Mostovih 2002 že objavljena strokovna recenzija dr.
Martine Ožbot, na strokovno mnenje koga izmed uporabnikov Velikega sloven-
sko-italijanskega slovarja pa se na tem mestu priporočamo, saj je za podrobnejšo
in obenem celovitejšo predstavitev slovensko-italijanskega dela potrebno slovar
tudi nekaj časa uporabljati.
Nedvomno drži, da je postala italijanščina s pomočjo obeh izčrpnih Šlen-
čevih slovarjev Slovencem bistveno dostopnejša v obeh smereh prevajanja, kar
je posebnega pomena, saj gre za jezik naših zahodnih sosedov, s katerimi smo
Slovenci ob meji dnevno v stiku ne le prek materialne, ampak tudi prek kultur¬
ne in jezikovne izmenjave. Za Veliki italijansko-slovenski slovar je profesor Siene
1. 2004 prejel tudi častno odlikovanje Republike Italije, slovarja pa so gotovo ve¬
seli ne le Slovenci ob zahodni meji, ampak tudi Slovenci v zamejstvu in vsi dru¬
gi, ki potrebujemo italijanščino pri svojem delu.
Podobno kot Veliki italijansko-slovenski slovar je tudi Veliki slovensko-italijan-
ski slovar zelo obsežen, saj pregledno obravnava prek 90.000 gesel na več kot
1.500 straneh knjižne izdaje. Uporabnikom tako omogoča vpogled v dokaj iz¬
črpno besedišče obeh jezikov. Pri izboru slovenskih gesel si je avtor pomagal z
računalniškim obratom svojega italijansko-slovenskega slovarja, ki ga je dopolnil
predvsem s pomočjo Slovarja slovenskega knjižnega jezika, pri izboru italijanskih
prevodnih ustreznic in frazeologije pa se je opiral predvsem na slovarje Zinga-
relli, Palazzi in De Mauro ter na nekaj manjših, a pomembnih del, kot so frazeo-
loški slovar Dve muhi na en mah in Lažni prijatelji, ki ju je sestavila Diomira
Fabjan Bajc, Stanovanjska hiša: slovensko-italijanski in italijansko-slovenski slikov¬
ni slovar avtorice Vande Husu ter Priročni slovar bančnega poslovanja avtorjev
Jožka Baše, Majde Kaučič Baša in Alda Rupla.
Slovar vsebuje poleg prevedkov in razlag vsakdanjih besed tudi številne
strokovne izraze in jezikovne posebnosti, s katerimi se je avtor še posebej vest¬
no ukvarjal. Na predstavitvi v Kopru, 5. oktobra 2006, ki jo je vodila mag. Ni¬
ves Zudič Antonič, lektorica za italijanski jezik na Fakulteti za humanistične
študije Univerze na Primorskem, je prostodušno razkril, da so mu prav vsa
področja človekovega delovanja, ne le tehniško izrazje, povzročala težave, ki jih
je moral reševati na najrazličnejše načine. Delo je pač zamudno in utrudljivo, a
obenem tudi vrača zadovoljstvo, tako da je postal z zbiranjem gradiva in njego¬
vo slovarsko obdelavo z leti skoraj zasvojen. Simpatično je tudi pripomnil, da to
ni slovar, ki bi ga vzeli s sabo na turistični ogled z gondolo po Benetkah, am¬
pak da gre za delo, ki ga nujno potrebujemo pri prevajanju, ko iščemo najpri¬
mernejše prevodne rešitve in sopomenke ter si pri tem pomagamo s podatki, ki
nam omogočijo jezik pravilno uporabljati. Priprava slovarskega besedila je trajala
210 MOSTOVI • Volume 40, No. 1-2, Year 2006: pp. 209-220
Novejši italijanski, francoski, španski in portugalski dvojezični slovarji za slovenske uporabnike: Predstavitve
nekaj let, a navsezadnje je pomembno, da ljudje opazijo vloženo prizadevanje,
ki naj pri novih generacijah obrodi sadove.
V Velikem slovensko-italijanskem slovarju so gesla navedena po pogostosti je¬
zikovne rabe, čeprav se je moral avtor pri izboru velikokrat opreti tudi na svoje
znanje in intuitivni občutek. Priprava slovensko-italijanskega dela slovarja je bila
zahtevna, saj je moral pri skoraj vsaki besedi upoštevati tudi razlikovanje v raz¬
mišljanju in pojmovanju govorcev obeh jezikov, saj gre za jezika dveh različnih
kultur, za slovanski in romanski jezik. Pomembno je namreč, kako govorci itali¬
janskega jezika izrazijo tisto, kar s svojimi izraznimi načini povemo ali poime¬
nujemo po slovensko, zato je v slovar vključene veliko frazeologije, metaforike
in značilnih primerov rabe, če je le bilo mogoče, pa je na koncu geselskega član¬
ka dodan tudi kak pregovor ali rek.
Zahvaljujoč urednici slovarja Polonci Kocjančič in njeni skupini redaktorjev
so gesla ponazorjena tako, da zlahka najdemo različne pomene, ki pripadajo
določeni besedi. V slovarju so pri pomenskem razlikovanju zato navedeni po¬
dročni in slogovni kvalifikatorji, indikatorske razlage ali sobesedilo v italijan¬
skem jeziku. Navedene rodilniške oblike slovenskih samostalnikov, prve osebe
spregatev slovenskih glagolov ter posebnosti pri množinskih oblikah samostalni¬
kov so zelo pripravni jezikovni pripomočki, ki uporabnikom pomagajo iskano
besedo ali besedno zvezo tudi pravilno uporabiti. Besedišče zajema najrazličnej¬
še zvrsti, od splošnega jezika do jezika različnih strok in znanosti, pa tudi pogo¬
vorno, narečno in prostaško izrazje. V slovar so vključene tudi kratice in lastna
imena, tako da v tem smislu slovar že nekoliko presega navaden splošni slovar,
saj uporabnikom v prid posega tudi na enciklope¬
dična področja. Veliki slovensko-italijanski slovar je
izdalo Izobraževalno založništvo delniške družbe
DZS, in sicer s finančno podporo Ministrstva za
zunanje zadeve Republike Italije, prevajalci pa bi
si seveda čimprej želeli tudi elektronsko izdajo.
FRANCOSKI DVOJEZIČNI SLOVARJI
ZA SLOVENSKE UPORABNIKE
FRANCOSKI MODERNI SLOVAR
Grad, Anton, sestavil; Vladimir Pogačnik in Flo¬
rence Gacoin-Marks dopolnila ter posodobila.
2005. Francosko-slovenski in slovensko-francoski mo¬
derni slovar = Dictionnaire francais-slovene et slovene-
-frangais moderne. 13. izdaja. Moderni slovarji.
Ljubljana: Cankarjeva založba.
FRANCOSKO-SLOVENSKI
SLOVENSKO-FRANCOSKI a
FRANCAIS-SLOVENE
SLOVENE-FRAN$AIS
Letnik 40, št. 1 -2, leto 2006: str. 209-220 • MOSTOVI 211
PREDSTAVITVE,MNENJAIOCENE
PRESENTATIONS,OPI IONSA DEVIEVV
Mojca M. Hočevar
Okoli 30.500 gesel
Obseg: 882 str. formata 7,5 cm x 13,5 cm
ISBN: 961-231-237-0
Cena: 9.900 SIT [41,31 EUR]
Razveseljivo je, da ostaja Gradov Francosko-slovenski in slovensko-francoski
moderni slovar priljubljen med uporabniki tudi po letu 1. 2001, ko sta ga ob de¬
seti knjižni izdaji in hkrati tridesetletnici dopolnila ter posodobila dr. Vladimir
Pogačnik in dr. Florence Gacoin-Marks. Oba sta v Sloveniji zelo ugledna franci-
sta: dr. Pogačnik, vodja katedre za francoski jezik na Filozofski fakulteti v Ljub¬
ljani, ki je med drugim tudi literarni prevajalec, je bil v zahvalo za osebno in
profesionalno zavzemanje za francoski jezik in kulturo odlikovan z redom čast¬
nika akademskih palm Republike Francije, dr. Florence Gacoin-Marks, po rodu
Parižanka, pa je v začetku 1. 2005 z najvišjo oceno tres honorable avec felicita-
tions doktorirala iz slovenske književnosti na pariški Sorboni.
Pri posodobitvi slovarja so veliko prispevali še dr. Gregor Perko, avtor pozne¬
je nastalega Francosko-slovenskega in slovensko-francoskega žepnega slovarja Can¬
karjeve založbe (2006), ter prevajalki in redaktorici Alenka Klabus Vesel in Mate¬
ja Arnejšek. Slovar je lektorsko pregledala dr. Mojca Schlamberger-Brezar, korek¬
ture pa je opravil Peter Rozman. Za ureditev slovarja v skladu s prenovo zbirke
Modernih slovarjev Cankarjeve založbe in za uredniško vodenje desete, predelane
in posodobljene izdaje iz 1. 2001 sem poskrbela mag. Mojca M. Hočevar.
Profesor Anton Grad (1907-1983), slovenski romanist in leksikograf, je
svojo prvo izdajo Francoskega modernega slovarja izdal pri Cankarjevi založbi 1.
1971 in vse nadaljnje izdaje (1975, 1978, 1982, 1987, 1991, 1994, 1998, 1999)
do leta 2001 so bile zgolj nespremenjeni ponatisi omenjene izdaje. Tako je dese¬
ta izdaja iz leta 2001 komaj druga, resnično nova izdaja v pravem pomenu te
besede, kakršnega ima »izdaja« v državah z razvitim slovarskim založništvom.
Nova izdaja je od 1. 2001 doživela že tri ponatise (2003, 2004, 2005) in za leto
2007 je predvidena štirinajsta izdaja oziroma v resnici četrti ponatis druge izda¬
je omenjenega slovarja.
Glede na to, da je zgolj natis, ponujen javnosti ali dan v promet, v sloven¬
skem pravnem smislu pravzaprav že izdaja, ne bi mogli trditi, da gre pri sloven¬
skih slovarskih izdajah za napačno številčenje izdaj oziroma natisov. Po Zakonu
o avtorski in sorodnih pravicah namreč »izdaja ... pomeni, da je zadostno števi¬
lo že izdelanih primerkov dela ... z dovoljenjem upravičenca ponujenih javnosti
ali danih v promet«. Toda prav pričujoči slovar in podobni primeri kažejo, da bi
nujno potrebovali jasnejšo pravno opredelitev, kdaj lahko ponovni natis pridobi
status nove izdaje. Slovensko slovarsko založništvo je doslej raje uporabljalo na¬
vedbo »izdaja«, saj beseda vsakomur pomeni več kot zgolj »natis« ali »ponatis«,
212 MOSTOVI • Volume 40, No. 1-2, Year 2006: pp. 209-220
Novejši italijanski, francoski, španski in portugalski dvojezični slovarji za slovenske uporabnike: Predstavitve
in obravnavani slovar kaže, da se založbe včasih šele po več desetletjih ponov¬
nih natisov morda odločijo za resnično novo, posodobljeno izdajo.
K uspehu Francoskega modernega slovarja je gotovo pripomogel tudi čas, v
katerem je posodobljena izdaja prišla med uporabnike: slovar je namreč dokaj ob¬
sežen, a hkrati še vedno majhen in priročen, da je vse od začetka pridruževanja
Slovenije Evropski uniji naprej gotovo lahko s pridom služil Slovencem, ki so mo¬
rali kdaj v Bruselj, oziroma vsem, ki tja redno zahajajo in morda tam tudi bivajo.
Ni namreč zanemarljivo, da je francoščina eden od delovnih jezikov v insti¬
tucijah Evropske unije in da se v tamkajšnjih pisarnah večinoma govori franco¬
sko. Sicer pa to gotovo ni edini razlog za povečanje zanimanja za francoščino
med Slovenci: francoščina je namreč v našem času materni ali prvi jezik približ¬
no 70 milijonov ljudi, tem pa se pridružuje še številna množica drugih govorcev,
ki jo uporabljajo kot drugi ali tuji jezik.
Tudi zemljepisna razširjenost francoščine prispeva k njeni vplivnosti, saj
frankofonski svet obsega poleg evropskih držav, kjer govorijo francosko (Franci¬
ja, Belgija, Luksemburg in Švica), še Kanado v Severni Ameriki, nekatere otoš¬
ke državice v Srednji Ameriki, Francosko Gvajano v Južni Ameriki ter celo vr¬
sto držav zahodne in srednje Afrike ter Oceanije. K vsem naštetim se pridružu¬
jejo še nekatere druge afriške in azijske države, kjer je francoščina jezik posa¬
meznih kulturnih sredin in izobraževalnih ustanov, saj se je z dediščino nekda¬
njih časov ohranila kot sodobno sredstvo sporazumevanja v kulturi, šolstvu,
upravi, diplomaciji in trgovini.
V novi, posodobljeni izdaji Gradovega Francoskega modernega slovarja je
zajeto osnovno francosko in slovensko besedišče, ki nas sočasneje povezuje z
današnjimi evropskimi in svetovnimi tokovi. Izraze, ki jih je življenje pustilo ob
strani, je bilo nadomeščeno s sodobnejšimi, vnesenih pa je bilo nekaj novih,
zlasti iz računalništva.
Izbor gesel in prevedkov izvirnega slovarja je posodobljen, obenem pa je k
francoskim geslom povsod pripisana izgovarjava, ki je v preglednici z ustrezni¬
mi podomačitvami pojasnjena tudi na notranji strani sprednje platnice. Pri fran¬
coskih samostalnikih so dosledno označeni spoli, dodane so ženske oblike sa¬
mostalnikov za poklice, za tvorbo ženskega spola pridevniških besed so pri več-
zložnicah povsod izpisane končnice, pri enozložnicah pa oblike v celoti. Zaradi
natančnejših opredelitev je uporabljenih nekaj več jezikovno-stilnih in področ¬
nih oznak, sicer navedenih v seznamu na notranji strani zadnje platnice.
Nova izdaja Francoskega modernega slovarja je torej slovarsko precej prede¬
lana, po vsebini je malce zajetnejša, hkrati pa je tudi prikladnejša za uporabo,
saj so gesla natisnjena v preglednejši tipografski podobi.
Slovar lahko v malem knjižnem formatu zelo koristi mnogim v šoli in po¬
klicu ter tako tudi prispeva k uspešnim dogovorom na najrazličnejših področjih
Letnik 40, št. 1-2, leto 2006: str. 209-220 • MOSTOVI 213
PREDSTAVITVE,MNENJAIOCEN
PRESENTATIONS,OPI IONSA DR V EVVS
Mojca M. Hočevar
človekovega delovanja. Pomembno je tudi, da pomaga ljudem odpirati obzoija pri
prebiranju francoske leposlovne in strokovne literature ter obenem lajša navezovati
prijateljske stike s francosko govorečimi sogovorniki tako doma kot tudi na tujem.
Prevajalci si gotovo želijo obsežnejšo razširjeno izdajo obojesmernega fran¬
coskega slovarja v zbirki Splošnih slovarjev Cankarjeve založbe ter elektronsko
izdajo, priročno pri prevajanju. Dotlej namreč ostajata Gradov Francosko-sloven-
ski slovar DZS (1402 str., 20 cm), ki je prvič izšel 1. 1975 (1. 2006 16. izdaja),
in Slovensko-francoski slovar DZS (926 str., 21 cm) avtorjev Viktorja Jesenika in
Narcisa Dembskija iz leta 1990 še vedno izčrpnejša in uporabnejša prevajalska
vira za francoščino, saj obsegata 73.870 iztočnic in sta od 1. 2004 tudi skupaj
dostopna na cederomu.
ŠPANSKI DVOJEZIČNI SLOVARJI
ZA SLOVENSKE UPORABNIKE
ŠPANSKI MODERNI SLOVAR
Markič, Jasmina, Petra Novak, Marija Uršula Ger-
šak, Barbara Pihler, Branka Kalenič Ramšak in
Marjeta Drobnič, avtorice; Markič, Jasmina, strok,
ur. 2005. Špansko-slovenski in slovensko-španski mo¬
derni slovar = Espanol-esloveno y esloveno-espanol dic-
cionario moderno. 1. izdaja. 1. natis. Moderni slo¬
varji. Ljubljana: Cankarjeva založba - Založništvo.
Več kot 39.000 iztočnic
Obseg: 1.236 str. formata 7,5 cm x 13,5 cm
ISBN: 961-231-512-4
Cena: 9.900 SIT [41,31 EUR]
Špansko-slovenski in slovensko-španski moderni slovar je bil prvič predstavljen
slovenski javnosti ob svojem izidu 1. decembra 2005, in sicer na Slovenskem
knjižnem sejmu v ljubljanskem Cankarjevem domu. Glede na pomen novega dela
za slovensko jezikoslovje je bil sestanek lingvističnega krožka Filozofske fakultete
v Ljubljani, dne 27. novembra 2006, posvečen prav omenjenemu slovarju, o kate¬
rem je izčrpneje spregovorila njegova strokovna urednica in prva od njegovih av¬
toric, izredna profesorica dr. Jasmina Markič. V 40. letniku Vestnika Društva za
tuje jezike in književnosti Slovenije je o delu objavila tudi krajši prispevek.
Novi obojesmerni španski slovar je bil glede na precejšnje povečanje zani¬
manja za španščino, ki smo mu v zadnjih letih priča, na Slovenskem že prava
nuja, saj sta Gradova slovarja, s katerima smo si lahko doslej pomagali, postala
sčasoma zastarela in pomanjkljiva. Tako ne preseneča dejstvo, da bo omenjeni
214 MOSTOVI • Volume 40, No. 1-2, Year 2006: pp. 209-220
Novejši italijanski, francoski, španski in portugalski dvojezični slovarji za slovenske uporabnike: Predstavitve
slovar, ki je bil natisnjen v nakladi 4000 izvodov, najverjetneje kmalu doživel
tudi drugi natis.
Špansko-slovenski in slovensko-španski moderni slovar je bil pri Cankarjevi
založbi sprva načrtovan že za 1. 2001, in sicer kot nekoliko manj obsežno samo¬
stojno avtorsko delo dr. Jasmine Markič. Prevajalka, sodna tolmačka in visoko¬
šolska učiteljica dr. Jasmina Markič je namreč žeje 1. 1993 v soavtorstvu z mag.
Nevenko Ljeskovac (tudi nekdanjo članico DZTPS, živečo v tujini) izdala petje-
zični slovarski priročnik z naslovom Konferenčna terminologija: slovenskofranco-
sko-špansko-angleško-nemški glosar za udeležence mednarodnih sestankov.
Ker se je med avtoričino zasnovo španskega obojesmernega slovarja kmalu
izkazalo, da bi ga lahko dobro pripravila le ustrezno sodelujoča soavtorska sku¬
pina, se je ta zares zbrala in uigrano zaživela 1. 2004, ko je Cankarjeva založba
prišla pod okrilje Založbe Mladinska knjiga. Špansko-slovenski del slovarja so
tako poleg Jasmine Markič sestavile še Petra Novak in Marija Uršula Geršak,
slovensko-španski slovar pa Barbara Pihler, Branka Kalenič Ramšak in Marjeta
Drobnič. Avtorice slovarja so profesorice španščine in obenem prevajalke, vse
so tudi ljubiteljice književnosti, slovar pa so sestavile v prijateljskem in tvornem
sodelovanju v razmeroma kratkem času, saj je dejanska izvedba zastavljenega
dela trajala le približno dve leti.
V začetni fazi zbiranja slovarskega gradiva so jeseni 2004 med študenti
španskega jezika in književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti izvedle anke¬
to, v kateri so poizvedovale o prednostih dvojezičnih slovarjev. Okoli 60 študen¬
tov, sodelujočih v anketi, je med prednostmi dvojezičnih slovarjev poudarilo
predvsem, da le-ti omogočajo boljše razumevanje, da z njihovo uporabo porabi¬
jo manj časa za dosego cilja in da so nepogrešljivi pri prevajanju. Med pomanj¬
kljivostmi so opozorili zlasti na to, da navadno ne zahtevajo preveč intelektual¬
nega napora, da le redko pokrivajo pomene v vseh pojavnih sobesedilih, da ne
vsebujejo dovolj primerov rabe, da ne vključujejo dovolj gesel iz pogovornega je¬
zika kakor tudi ne dovolj frazeologije, da neredko ponujajo napačne ali netočne
prevode - ter da so zelo težki.
Pri izboru gesel in prevodnih ustreznic so se sestavljalke tako opirale pred¬
vsem na izkušnje pri poučevanju in na lastno prevajalsko in tolmaško prakso.
Slednjo so upoštevale tudi pri vključevanju značilnih primerov rabe (npr. pod
špansko iztočnico padre Tal padre tal hijo. metaforično prevedeno kot Jabolko
ne Pade daleč od drevesa, ali npr. pod slovensko iztočnico nadaljevanje Nadalje¬
vanje sledi. Continuara.) in besednih zvez (npr. v špansko-slovenskem delu časa
adosada vrstna hiša, hiša dvojček oziroma v slovensko-španskem delu strokovni
lzPit, ki mu v španščini rečejo »državni izpit«, tj. examen de estado).
Slovar vsebuje tudi veliko novih izrazov (npr. v špansko-slovenskem delu
sostenible kot trajnosten ali vzdržen [razvoj] ali v slovensko-španskem delu npr.
Letnik 40, št. 1 -2, leto 2006: str.
209-220 • MOSTOVI 215
PREDSTAVITVE,MNENJAIOCEN
PRESENTATIONS,OPI IONSA DR VIEVVS
Mojca M. Hočevar
prenosni računalnik [ordenador] portatil), nekaj hispanoameriških prevodnih
različic, kot npr. pri iztočnici carro, ki v ameriški oziroma meridionalni španšči¬
ni ne pomeni voza ali vozička, ampak avtomobil, pogovorne besede (npr. maca-
nudo) in nekatere prostaške izraze (npr. gilipollas bedak) ter nekaj manj pogo¬
sto rabljenih besed iz literarnega jezika. Na koncu špansko-slovenskega slovar¬
skega dela je dodan tudi seznam kratic in okrajšav (npr. IVA, kratica za DDV)
ter na koncu obeh slovarskih delov še seznam zemljepisnih lastnih imen (npr.
Eslovenia Slovenija), ki se v španščini in slovenščini razlikujejo.
Slovar je koristen pripomoček predvsem za slovenske govorce, večinoma
dijake, študente in profesorje španščine ter tudi za prevajalce in vse, ki se sreču¬
jejo s španščino pri svojem delu ali na potovanjih. Prav zato je nekoliko preob¬
ložen s podatki za redke špansko govoreče uporabnike slovarja, ki slovenske
uporabnike v resnici nekoliko begajo. Zanje bi verjetno zadostoval sestavek Las
caracteristicas principales de la lengua eslovena, ki ga je napisala Barbara Pih¬
ler. Če začetniški uporabnik ne prebere Pojasnil za uporabo oziroma Osnovnih
značilnosti španskega jezika s kratkim pregledom pomembnejših vidikov špan¬
ske slovnice, ki jih je prispevala Jasmina Markič, težko ugotovi, ali mora tudi
sam zapisovati španske besede z naglasi, kot so navedene v slovarju, saj nagla¬
snih znamenj, ki so navedena pri slovenskih iztočnicah v slovensko-španskem
delu, v resnici ne zapisujemo.
Za slovenskega uporabnika so tudi povsem nepotrebni spolniki pri sloven¬
skih prevodnih ustreznicah španskih gesel, hvalevredno pa je, da imajo samo¬
stalniki in pridevniki v špansko-slovenskem delu slovarja podani obliki za oba
spola, kadar se le-ti razlikujeta (npr. eurodiputado, da poslanec, poslanka parla¬
menta EU; claro, ra svetel, jasen itd.). Nekoliko moteča je le navedba razliko¬
valnih obrazil, saj so brez vezaja, ženska oblika pa je včasih preveč okrnjeno
navedena, kot npr. pri španski iztočnici colega, ki lahko pomeni tako sodelavca
kot sodelavko, a je ženska oblika pojasnjena zgolj s prevedkom »vka«.
Slovar sta uredili Jasmina Markič kot strokovna urednica in Mirjam
Beranek kot urednica založbe, tako da iz navedb ni razvidno, katera od njiju je
v leksikografskem smislu v resnici urednica slovarja. Avtorice in strokovna ured¬
nica slovarja so namreč po naročilu urednice založbe preprosto prevzele sez¬
nam in pomen simbolov iz Splošnega angleško-slovenskega in slovensko-angleške-
ga modernega slovarja , kot bi izdaja ne imela zaščitenih avtorskih pravic za slo¬
varsko ureditev. Celotno besedilo španskega slovarja je lektorirala in redaktor¬
sko nekoliko poenotila Urša Kastelic Vukadinovič, ki je strokovno pregledala
tudi slovnico. Zelo neobičajno je, da knjiga ne na naslovni strani ne na spred¬
njih straneh ne navaja avtorjev oziroma urednika/urednikov slovarja. Pričujoči
slovar ima namreč navedena imena avtoric šele v kolofonu na zadnji strani
knjižne izdaje, kar je do avtoric skoraj omalovažujoče.
216 MOSTOVI • Volume 40, No. 1-2, Year 2006: pp. 209-220
Novejši italijanski, francoski , španski in portugalski dvojezični slovarji za slovenske uporabnike: Predstavitve
V slovarju bi bilo treba še tudi prav prešteti gesla: slovar namreč ne obsega
zgolj 39.000 gesel, kot je v uvodu založbe navedeno, marveč je približno toliko
le iztočnic (21.000 v špansko-slovenskem delu in 18.000 v slovensko-španskem
delu). V leksikografskem smislu namreč šteje za geslo vsak podatek, ki je v slo¬
varju eksplicitno ali implicitno pojasnjen, kar se je pri slovenskih slovarskih iz¬
dajah do nedavnega le redko upoštevalo, tako da je število gesel, ki ga posamez¬
ne slovenske izdaje navajajo, večinoma neoprijemljivo.
Žal se opazi, da je bil slovar izdan v časovni stiski (ponekod najdemo ob
robu natisnjene lebdeče vprašajčke) in da ni bila opravljena leksikografska re¬
dakcija. Delo je nastalo še na tradicionalen (so)avtorski način, tako da so si av¬
torice razdelile obravnavo posameznih črkovnih sklopov glede na njihov obseg,
kakor v današnjem času nastane le še redkokateri slovar. Ni tudi znano, katere
slovarje so uporabljale za svojo avtorsko kompilacijo in po katerih eno- ali dvo¬
jezični španskih slovarjih so se morda zgledovale. Na sestanku lingvističnega
krožka 27. novembra 2006 je bilo sicer omenjeno, da so se v izhodišču oprle na
Clave Diccionario de uso del Espanol Actual (s cederomom), verjetno pa je, da so
za pripravo Španskega modernega slovarja bili uporabljeni tudi slovarji, pri kate¬
rih je španščina obravnava kot tuji jezik, saj špansko govoreče države skoraj ni¬
majo dvojezičnih slovarjev v povezavi s španščino.
Prav tako tudi ne vemo, po katerih virih je bil sestavljen slovenski geslovnik
slovensko-španskega dela slovarja, tako da lahko le predvidevamo, da je verjetno
nastal nekoliko po zgledu drugih slovenskih geslovnikov v slovarskih zbirkah Can¬
karjeve založbe. Nedvomno je razvidno, da so bile iztočnice in besedne zveze ter
primeri rabe premišljeno izbrani in dopolnjeni tudi z značilnimi slovenskimi iz¬
točnicami, ki bi jih najverjetneje iskali predvsem v povezavi s španščino (npr. An-
daluzij|ec, bikoborba, flamenko idr.), kar gotovo doprinaša k avtentičnosti.
Presežek izbranega besedišča, ki ga v slovarju opazimo zlasti med besedni¬
mi zvezami, je gotovo odraz naklonjenosti sestavljalk do besedne umetnosti, saj
v špansko-slovenskem delu med drugim nastopa znameniti romaneskni lik Don
Quijote de la Mancha, v slovensko-španskem delu pa celo Obuti maček iz Grim¬
move pravljice, ki ga v španščini imenujejo El Gato con botas. »Botas«, tudi ime
znanega studia, ki je poskrbel za lično knjižno opremo in oblikovno podobo
slovarja, niso v španščini torej nič drugega kot škornji ...
Celostno gledano je slovar žal preobsežen za knjižni format, v katerem je
bil izdan, saj obsega kar 1236 strani v malem, tj. žepnem formatu. Dobrodušno
ga zato sicer imenujejo »Bajsi«, saj njegov knjižni hrbet skoraj dosega širino plat¬
nic, in platnice se kaj rade odlomijo od knjižnega bloka. Zelo verjetno je torej,
da je bil slovar grafično postavljen, ne da bi kdo uskladil oba slovarska dela in
ne da bi kdo nadzoroval obseg celote. Zaradi usklajenosti špansko-slovenskega
dela s slovensko-španskim delom in zaradi obsega slovarjev drugih jezikovnih
Letnik 40, št. 1 -2, leto 2006: str. 209-220 • MOSTOVI 217
PREDSTAVITVE,MNENJAIOCEN
PROFESSIONALHINTSA DBO KR V EVVS
Mojca M. Hočevar
parov v zbirki Modernih slovarjev Cankarjeve založbe bi namreč moral biti
Španski moderni slovar za približno 300 strani krajši, da bi ne izstopal iz zbirke.
Tako pa so že avtorice same glede obsega nekoliko v zadregi, saj se po njihovem
mnenju slovar uvršča »med male in srednje slovarje«.
Ne glede na pomanjkljivo slovarsko ureditev pa je treba posebej poudari¬
ti, da je šest soavtoric v razmeroma kratkem času pripravilo zelo sodoben in
soliden Španski moderni slovar, ki je med slovenskimi uporabniki že dokazal
svojo priljubljenost, nedvomno pa so ga zelo veseli tudi slovenski izseljenci in
njihovi potomci v Argentini ter drugih špansko govorečih deželah. Jasmina
Markič in Barbara Pihler sta v letu 2006 tako izdali že tudi Špansko-slovenski
in slovensko-španski žepni slovar glosarskega tipa, primeren za najnujnejšo po¬
tovalno ali turistično rabo. Verjetno pa si lahko v doglednem času obetamo
tudi obsežnejši Splošni španski slovar, ki ga avtori¬
ce prav tako pripravljajo za Cankarjevo založbo, pri
čemer bi se prevajalci še posebej priporočali za
elektronsko izdajo.
Markič, Jasmina; Barbara Pihler, izbor in red.
2006. Špansko-slovenski in slovensko-španski žepni
slovar. Zbirka Žepni slovarji. Ljubljana:
Cankarjeva založba - Založništvo.
Obseg: 348 str. formata 10 cm x 14,5 cm
ISBN: 10961-231-585-X
ISBN 13978-961-231-585-6
Cena: 3.900 SIT [16,27 EUR]
JASMINA MARKIČ, BARBARA PIHLER
ŽEPNI SLOVAR
SLOVENSKO-ŠPANSKI
GRADOVA ŠPANSKA SLOVARJA NA CEDEROMU
Grad, Anton. (1907-1983). 2006. Špansko-sloven¬
ski slovar, Slovensko-španski slovar. Elektr. izd. na
plošči CD-ROM. Kocjančič, Polonca in Primož
Ponikvar, ur.; Amebis, rač. priprava in progr. opre¬
ma. Ljubljana: DZS.
70.316 iztočnic
ISBN: 86-341-3852-6
Cena: 18.900 SIT (78,87 EUR)
Škoda je, da španska slovarja Antona Grada, izmed katerih je Špansko-slo¬
venski slovar z okoli 40.000 gesli izšel že leta 1969, Slovensko-španski slovar z
okoli 35.000 gesli pa leta 1979, nista bila nikoli posodobljena. Uporabniki smo
218 MOSTOVI • Volume 40, No. 1-2, Year 2006: pp. 209-220
Novejši italijanski, francoski, španski in portugalski dvojezični slovarji za slovenske uporabnike: Predstavitve
gotovo pričakovali korenito posodobitev vsebine, preden je bila ponujena javno¬
sti v elektronski obliki. Glede na to, da sta oba knjižna slovarja v minulih deset¬
letjih doživela več natisov, bi si novo, popravljeno in posodobljeno izdajo goto¬
vo tudi zaslužila. Z vsebino, ki je vsem že desetletja znana, se tako na tem me¬
stu ni moj namen ukvarjati.
Pomembna novost pri Gradovih slovarjih je tako elektronski vir, nedvomno
primernejši za tiste, ki želimo na zaslon čimprej priklicati želeni jezikovni poda¬
tek. Amebisov cederom omogoča ne le hitrejši, ampak tudi natančnejši dostop do
iskane informacije, saj uporabniški vmesnik pri zahtevnem iskanju ponuja ne le
iskanje po iztočnicah, temveč tudi po delih besednih zvez, področnih in slogov¬
nih kvalifikatorjih, osebnih glagolskih oblikah ter prevodnih ustreznicah. Uporab¬
nik lahko tako najde odgovor po več različnih poteh, ne zgolj po iztočnicah, ter
ima obenem odprtih več geselskih člankov obenem. Pri iskanju po posebnih zna¬
kih si lahko pomaga z vgrajeno tipkovnico, omogočeno pa mu je tudi konkor-
dančno iskanje. Slovar ima novo Amebisovo knjižno polico, ki je prilagodljiva ter
omogoča odprtje in uporabo več različnih slovarjev hkrati.
PORTUGALSKI DVOJEZIČNI SLOVARJI ZA SLOVENSKE
UPORABNIKE
PORTUGALSKI ŽEPNI IN ELEKTRONSKI SLOVARJI
Kranjc, Andrej. 1995. Dicionario portugues-esloveno /
Portugalsko-slovenski slovar. Sao Paulo: Editora Pleiade.
Obseg: 144 str. formata 14 cm x 20,5 cm
Cena: Razprodano.
Kranjc, Andrej. 1998.
Slovensko-portugalski
slovar / Dicionario
esloveno-portugaes. Sao
Paulo: Editora Pleiade.
Obseg: 260 str. formata
14,5 cm 20,5 cm
Cena: Razprodano.
Portugalščina je peti svetovni jezik po številu go¬
vorcev, ki se v tem jeziku sporazumevajo (pribl. 175
milijonov ljudi), in je uradni jezik v skupnosti držav s
portugalskijm uradnim jezikom CPLP (Comunidade
de Paises de Lingua Portuguesa). Ta poleg Portugalske
Letnik 40, št. 1-2, leto 2006: str. 209-220 • MOSTOVI
Andrej
Kranjc
EP
Editora Pleiade
PREDSTAVITVE,MNENJAIOCENE
PRESENTATIONS,OPI IONSA DR V EW■M— Moka M- Hočevar
zajema še Brazilijo, Angolo, Mozambik, Gvinejo Bissau, Kapverdske otoke; Sao
Tome e Principe in Vzhodni Timor. Po tovrstni uvrstitvi se resda ne more kosati s
španščino (266 milijonov govorcev) ali celo angleščino (pribl. 450 milijonov govor¬
cev), vendar kljub temu močno prekaša nemščino, francoščino ali italijanščino.
Na Slovenskem še pred dobrim desetletjem ni bilo posebnega zanimanja za
portugalščino, saj inž. Andrej Kranjc, v Braziliji živeči univerzitetni profesor met¬
alurgije, v začetku 90. let prejšnjega stoletja pri nobeni od slovenskih založb ni uspel
nikogar prepričati, da bi mu Portugalsko-slovenski slovar lahko pripravili za tisk in ga
izdali. Koristen pripomoček za Slovence je tako izšel z
naslovom Dicionario portugues-esloveno / Portugalsko-
slovenski slovar 1. 1995 v samozaložbi v Sao Paulu v
Braziliji, kjer je avtor čez tri leta izdal še Slovensko-
-portugalski slovar /Dicionario esloveno-portugues.
Miiller Pograjc, Blažka. 2006. Portugalsko-slovenski in
slovensko-portugalski žepni slovar. Zbirka Žepni slovarji.
Ljubljana: Cankarjeva založba - Založništvo.
Obseg: 302 str. formata 10 cm x 14,5 cm
ISBN: 961-231-515-9
Cena: 3.900 SIT [16,27 EUR]
Položaj se je nekoliko spremenil šele v novem tisočletju, saj je v 1. 2006 pri
Cankarjevi založbi izšel Portugalsko-slovenski in slovensko-portugalski žepni slovar,
ki ga je sestavila Blažka Miiller Pograjc. Slovarček obsega približno 20.000 ge¬
sel evropske portugalščine, vključenih je tudi nekaj brazilskih besed, in je tako
prvi dvojezični slovar za portugalščino v slovenskem prostoru.
Portugalsko-slovenski in slovensko-portugalski slovar Radovana Zupanca, ki na
cederomu združuje dva slovarja, vsebuje skupaj približno 22.500
gesel. Obojesmerni slovar za portugalščino bo lahko v _
elektronski izdaji za slovenske prevajalce gotovo po- /^RADOVAN ZUPANC\.
, . . ... V /PORTUGALSKO-SLOVENSKI IN\
sebej priročen, saj ponuja različne iskalne možnosti / slovensko-portugalski \
in podrobnejše ter hitrejše iskanje.
Zupanc, Radovan. 2007. Portugalsko-slovenski in
slovensko-portugalski slovar / Portugues-esloveno
e esloveno-portugues dicionario. Kamnik: Amebis.
ISBN: 978-961-6474-03-0
Cena: 14.378 SIT [60,00 EUR]
Elektronska izdaja je delo podjetja Amebis, ki je kot
razvojno in založniško podjetje specializirano za programsko opremo elektron¬
skih slovarjev in tudi samo zbira ter razvija jezikovne podatkovne baze.
220 MOSTOVI • Volume 40, No. 1-2, Year 2006: pp. 209-220