TEKSTILEC GLASILO Leto XXIV A KOLEKTIVA TEKSTILIND U KRANJ Štev. 1 e miomo Marec 1983 Novosti na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja Nosilec javne razprave osnutka Zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju so osnovne organizacije sindikata. Na sliki je Milan Žvokelj, predsednik konference OOS. Z objavo osnutka zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju začenjamo javno razpravo o novem sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Po dolgoletnih pripravah za preoblikovanje pokojninsko invalidskega zavarovanja je bil aprila 1982 sprejet zvezni zakon o temeljnih pravicah iz tega zavarovanja, ki se začne uporabljati 1. 7. 1983, zato je nujno, da v tem času sprejmemo tudi republiški zakon. Republiški zakon mora upoštevati samoupravne družbenoekonomske odnose ter že uveljavljen položaj delavca v združenem delu in vseh delovnih ljudi na temelju njihovega dela in ustvarjenega dohodka. Že v prvi fazi zakonodajnega postopka je bilo opozorjeno na bistvene novosti, ki jih prinaša republiški zakon in ki se odraža predvsem v: — izpeljavi pravic iz minulega dela ob upoštevanju osebnih dohodkov ter usklajevanju pokojnin na temelju družbene produktivnosti dela; — razširitvi kroga zavarovancev, zlasti z uvedbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov; — spremembi odnosov na področju invalidskega zavarovanja; — možnosti uvedbe predčasne upokojitve; — nekaterih sprememb pri uživanju in izgubi pravic Pravica do pokojnine je opredeljena kot pravica iz minulega dela in s tem kot oblika družbenoekonomskih odnosov, pokojninski sistem pa kot integralni del združenega dela. Minulo delo naj bi bilo dopolnjeno s kriterijem produktivnosti dela, to je da bi bila pokojnina sestavljena iz dveh delov: en del iz osebnega dohodka, drugi del pa iz produktivnosti. Ta zasnova, ki jo je predlagala naša republika ni bila sprejeta, tako, da osebni dohodek še vedno ostaja glavni pokazatelj oz. kriterij za odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Novost je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov in s tem graditev enotnega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev v združenem delu in drugih delovnih ljudi. Obvezno je pokojninsko zavarovanje za vse kmete in člane njihovih gospodarstev, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini oz. glavni poklic. Poglavitne so tudi spremembe odnosov na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja: V osnutku zakona je povsem zavržen sedanji pojem najnižjega zneska pokojninskih prejemkov, kajti zakon se je osredotočil na zajamčeno pokojnino. Ta naj bi znašala 55 % poprečnega nominalnega osebnega dohodka delavcev zappslenih na območju SR Slovenije doseženega v preteklem letu in bi jo užival vsakdo s polno po- kojninsko dobo (moški 40 let, ženska 35 let). V letošnjem letu, ko bo s 1. 7. 1983 začel veljati zakon, bi takšna zajamčena pokojnina znašala 7,975 din. Pomembno vlogo bodo odigrale tudi: — najnižja oz. minimalna pokojnina — najvišja pokojnina — predčasna pokojnina V osnutku zakona je predvidena tudi možnost predčasne upokojitve, ki je bila narekovana iz več razlogov: — prvič v nekaterih drugih republikah imajo že uvedeno predčasno pokojnino ali pa jo na novo uvajajo; — drugič poskušamo s tem preprečiti prezgodnjo invalidizacijo kajti na ta način bi omejili oz. paralizirali predčasen odhod v invalidski pokoj. Pri tem se moramo zavedati kaj pomeni predčasna pokojnina. Pri predčasni upokojitvi se pokojnina odmeri od pokojninske osnove procentualno glede na pokojninsko dobo, in znaša pri 5 let manjši pokojninski dobi 10 % manjšo pokojninsko osnovo. Poleg tega pa se zato, ker se začne pokojnina uživati 5 let prej glede na starost za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj dodatno zmanjša. Primer: če bi se ženska odločila, da gre s 50 leti v predčasni pokoj (ob dodatnem pogoju najmanj 30 let pokojninske dobe, kar ostaja neizogiben pogoj) in bi se odločili za varianto 2 % odbitka, potem bi bil izračun naslednji: 75 % normalne pokojninske osnove, 5 X 2 %= 10 % odbitka iz naslova predčasnega odhoda, bi se potemtakem morala zadovoljiti s 65 % pokojninske osnove. Predčasna pokojnina je bila v prejšnih osnutkih predvidena kot varianta, v tem osnutku pa je edina rešitev, oziroma so se vsi pristojni dejavniki poenotili, da jo bomo uvedli. V razpravo pa je dana odločitev višine obeh variant (1,5% ali 2 %) odbitkov zaradi predčasnega odhoda v pokoj. V invalidskem zavarovanju se predvsem zaostruje sama definicija INVALIDNOST. Do sedaj je bil invalid tisti, ki ni mogel več opravljati svojega dela, se pravi dela, ki ga je opravljal do nastanka invalidnosti. Sedaj, ko se bodo morale poiskati nove rešitve v okviru OZD se opredelitev invalidnosti zaostruje. Če »invalid« lahko dela tudi na drugih ustreznih delih in ne na svojem, to je na tistem, kjer je delal do sedaj, praktično ni več invalid, ker mu je delovna organizacija dolžna preskrbeti ustrezno delo. Torej bo delovna organizacija morala reševati invalide s prerazporeditvijo na ustrezna dela in naloge. Iz tega sledi, da je treba zagotoviti uresničevanje pravic delovnih invalidov v združenem delu, torej tam, kjer invalidizacija nastaja. Na podlagi določil zakona o združenem delu tudi nov zakon pokojninsko invalidskega zavarovanja določa, da imajo delavci s preostalo delovno zmožnostjo — invalidi — pravico do dela z delovnim časom, ki ustreza tej zmožnosti, pravico do razporeditve na druga ustrezna dela — do ustrezne zaposlitve — prekvalifikacije ali dokvalifikacije, ko je ta potrebna. Če si delavci pridobijo nekatere od navedenih pravic, so jim zagotovljena denarna nadomestila. Vse te pravice pa bodo delavci po novem zakonu uveljavljali v OZD pod pogoji in na način, kot bodo to sami določili in uredili v svojih samoupravnih aktih. Zakon in statut pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa bo določal pogoje in način uveljavljanja teh pravic. Nesporno je, (Nadaljevanje na 2. strani) Novosti na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Nadaljevanje s 1. strani) da je delavcem tudi v prihodnje treba zagotoviti polni znesek denarnih nadomestil, tako če delajo s skrajšanim deiovnim časom kot denarna nadomestila osebnega dohodka če delajo na drugem ustrezrem delu. Združeno delo ima dolžnost prevzeti pravice iz invalidskega zavarovanj a s 1. 1. 1986. V tem času mora pripraviti postopek prenosa teh pravic in urediti splošne samoupravne akte. Javna razprava v naši OZD o osnutku republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bo potekala po TOZD po naslednjem vrstnem redu: TOZD PREDILNICA: 4. 4. 1983 ob 15 uri v sejni sobi DS TOZD TOZD TKALNICA DE Tkalnica II, Plemenitilnica V zadnjih štirih letih se je izvoz slovenske tekstilne industrije na konvertibilne trge povečal veliko hitreje kot v večini drugih industrijskih panog Jugoslovanski trg tekstilnih izdelkov je za sedaj še dokaj dobro založen. Tekstila ne primanjkuje, toda če se bo ravnotežje med povpraševanjem in ponudbo zrahljalo zaradi zmanjševanja proizvodnje, bo to najprej občutil domači trg. Tekstilci napovedujejo, da bi podobne obremenitve, kot jih je morala prenesti tekstilna industrija lani, pomenile zanje tako rekoč katastrofalno leto. Tekstilna industrija se je namreč pri lanskoletnih pogojih gospodarjenja, predvsem zaradi tega, ker ji je bilo na voljo za nakupe reprodukcijskih materialov, surovin in posodabljanje opreme samo 30 odstotkov iztrženih deviz, praktično že izčrpala. Tekstil je kot panoga močno razvit tako v razvitih zahodnih državah kot v državah v razvoju, zato je konkurenca na svetovnem trgu zelo močna. K temu dodajajo svoje tudi splošno znane težave, v katere je zašlo jugoslovansko gospodarstvo, ki še dodatno pritiskajo na cene tekstilnih izdelkov naših proizvajalcev. Kljub temu so jugoslovanski tekstilci izra- II, VEs II: 6. 4. 1983 ob 15 uri v prostorih družbene prehrane obrat II TOZD TKALNICA DE Tkalnica I: 8.4. 1983 ob 15 uri v prostorih DS bivša jedilnica TOZD PLEMENITILNICA DE Plemenitilnica I: 11.4.1983 ob 15 uri v sejni sobi DS TOZD PO, DS SS: 13. 4. 1983 ob 15 uri v dvorani DS Nosilci javne razprave so osnovne organizacije sindikata v temeljnih organizacijah oz. delovni skupnosti. V javni razpravi lahko vsak delavec poda vprašanje, pripombo ali predlog. Pričakujemo in vabimo vse zaposlene, da se javnih razprav udeležijo v čimvečjem številu. čunali, da bi lahko za približno 20 odstotkov povečali izvoz, če bi za lastne potrebe lahko porabili 65 odstotkov iztrženih deviz. Po tem programu naj bi se izvoz na konvertibilni trg povečal za 35,4 odstotka, v države v razvoju za 41,8 odstotka in v vzhodnoevropske države za 13 odstotkov. Predlog temelji na trditvi, da bi s tolikšno razpolagalno pravico z devizami lahko tekstilci in celotna družba pridobili več kot pa bi prihranili, če bi proizvajalci imeli na voljo manj deviz, ker bi zaradi tega morali zmanjšati tudi izvoz. Takšen predlog podpira tudi slovenska tekstilna industrija. Ta je v zadnjih štirih letih izvoz na konvertibilne trge povečevala hitreje kot večina drugih industrijskih panog. Če vzamemo, da je bil indeks izvoza slovenskih tekstilcev v dolarski vrednosti leta 1978 100, se je leta 1979 dvignil na 143, leta 1980 na 216, leta 1981 nekoliko padel na 208 in se lani povzpel že na 307. Izvozni predlog, ki ga je naredila jugoslovanska tekstilna industrija sicer še ni do podrobnosti izdelan, manjka predvsem podrobnejša razdelitev po republikah, vendar pa že sedaj predvideva enotne pogoje na vsem jugoslovanskem trgu. Sedanji ekonomsko neenakopraven položaj proizvajalcev iz različnih republik namreč povzroča precejšnjo neenotnost trga. Tako so na primer lahko makedonski predilničarji lani za svoje potrebe porabili 90 odstotkov. Takšen neenoten sistem pa seveda tudi priliva olje na ogenj cenovnih nesorazmerij. Hkrati s poenotenjem sistema naj bi, po predlogu, tekstilci izenačili tudi notranje delitvene odnose v panogi. Tako bi lahko za lastno uporabo predilnice obdržale vseh 65 odstotkov deviz, kon-fekcionarji 20 odstotkov, triko tažerji 32 odstotkov, me-tražerji 19 odstotkov in ostali tekstilci 47 odstotkov. Obvezno pa bi morali z dobavitelji v reprodukcijski verigi konfekcionarji združevati 45 odstotkov trikotažerji 33 odstotkov, metražerji 46 odstotkov in drugi tekstilci 18 odstotkov deviz. S takšno delitvijo bi dosegli večjo povezanost v reprodukcijski verigi in hkrati zagotovili, da bi lastniki deviz še vedno lahko gospodarili z njimi. To pa je v bistvu tisto, za kar se že dlje časa zavzema tudi Slobodan Šujica, direktor MTT iz Maribora. Neenaki pogoji poslovanja rušijo odnose na domačem trgu, kar se potem seveda pozna tudi zunaj. Po novem naj bi bili izenačeni, čeprav zavoljo različno velikih deviznih potreb republik in pokrajin spet ne povsem. Enaki bodo pogoji nakupa, država bo pri izvozu vzela vsem enako, republike in pokrajini pa različno, kar pomeni, da bo nekaterim ostalo več, drugim pa menda celo do deset odstotkov manj. Upoštevati je treba, meni Šujica, da je tekstilna industrija prvič izvozno aktivna, zato se mora ravnati po mednarodnih »kriterijih« in je zategadelj tudi dobro izkoriščena, drugič — v sedemdesetih letih je zaostajala v primerjavi z drugimi branžami z dvigom cen letno do deset odstotkov, kar je potem reševala z dvigom produktivnosti in podobno. MTT sme zavoljo pokrivanja domačega trga izvoziti le okoli 20 odstotkov celotne proizvodnje (samo JLA kupi pri njih domala 60 odstotkov proizvodnje), pa tidi sicer naj bi metražerji skušali čimveč svoje proizvodnje izvoziti v obliki finajnih izdelkov, to je oblek. Čeprav sedanji način delitve razpolagalnih pravic vsem določa enak odstotek deviz, kar je zlasti neugodno za primarni del tekstilne panoge, so si slovenski tekstilci vendarle že ustvarili dokaj trdne povezave v reprodukcijskih verigah. Tako se je na primer Tekstina iz Ajdovščine na osnovi 67. člena deviznega zakona povezala s trikotažerji in konfekcionarji, predvsem z novomeškim Labodom in ljubljansko Pletenino, tako da velik del njenega izvoza teče posredno. Tudi njihovo delo pa precej ovira zajezen pretok deviz iz republike v republiko. Posreden izvoz ima sicer pomanjkljivost — dotok deviz prihaja vedno z nekajmesečno zamudo. Čeprav so predlog, ki so ga izdelali tekstilci, že hvalili, pa vendar še ni bil dokončno sprejet in za sedaj velja za prvo četrtletje sprejta za vse enaka 56 odstotna razpolagalna pravica. Kaj malo pa je jasno, kakšni bodo pogoji gospodarjenja v drugih treh četrtletjih. Takšna negotovost pa seveda ruši že zastavljene izvozne načrte proizvajalcev. V Tekstini iz Ajdovščine so načrtovali, da bi s 65 odstotki deviznega priliva lahko izvoz povečali z lanskih 2,7 milijona dolarjev na 3,7 milijona dolarjev. Vendar bodo to ob sedanjih pravicah koriščenja deviznega priliva težko dosegli, predvsem zato, ker ne bodo mogli nabaviti dovolj surovin. Tudi Modni salon iz Velenja je leto začel s precej zahtevnimi izvoznimi načrti — izvoz nameravajo letos povečati za 50 odstotkov — toda uresničljivimi samo, če bo razpolagalna pravica z deviznim prilivom pristala pri 65 odstotkih. Precejšnje možnosti za izvoz bi si lahko odprli tudi z obljubljenimi ugodnejšimi pogoji za uvoz zaradi izvoza. Toda čeprav smo že krepko zajadrali v prvo četrtletje, se tudi o tem, kakšni naj bi ti pogoji bili, praktično še nič ne ve. Klasičen izvoz, pravijo v Modnem salonu, precej ovirajo visoke cene domačih reprodukcijskih materialov, precejšnje možnosti pa se tudi letos odpirajo predelavnim poslom. Ti so tudi dohodkovno najbolj zanimivi, saj poleg pokritih stroškov prinašajo še dokaj dober zaslužek. Slovenska tekstilna industrija približno 35 odstotkov vsega izvoza doseže s prodajo storitev. Zlasti pri lanski 30-odstotni razpolagalni pravici z deviznim prilivom so te marsikoga reševale pred polomom. Toda tudi to, kolikšen delež deviznega priliva naj bi proizvajalcem prinesel letos izvoz storitev, ki naj bi bil po napovedih v nekoliko slabšem položaju kot izvoz blaga, ostaja še naprej negotovo. Konfekcionarji, ki imajo možnost, da si iz težav deloma pomagajo z izvozom storitev, so zato letos v primer- Izčrpani, a vendar uspešni javi z drugimi leti v še nekoliko boljšem položaju, kajti leto so tekstilci začeli s precej osiromašenimi skladišči surovin in reprodukcijskih materialov. Izpraznjena so skladišča predvsem pri primarni tekstilni industriji, konfekcionarji so še nekoliko na boljšem. V Gorenjski predilnici iz Škofje Loke na primer pravijo, da slaba preskrbljenost s surovinami — in podobno velja tudi za druge predilničarje — že prav toliko ovira proizvodnjo kot pomanjkanje deviz. Normalno bi bilo, če bi imeli zadostne zaloge za nekaj mesecev, zdaj pa se ubadajo s tem, če bo zalog dovolj za teden dni ali celo manj. Tekstilindus je bil nekoč velika tovarna, ki je izdelovala malo vrst metražnega blaga, vendar pa v velikih količinah, zdaj pa je že nekaj let po obsegu prav tolikšna, toda v proizvodnem programu ima veliko različnega blaga v manjših količinah. Ogromno število artiklov je v glavnem namenjenih športu in prostemu času — to pa pomeni hitro spreminjanje in zahteva veliko gotovost pri oskrbi z repromateriali, je povedal direktor te DO Slavko Zalokar. Zahteve so torej zmeraj večje, pogoji poslovanja pa ravno obratni. Lani je Tekstilindus izvozil 28,3 odstotka celotne proizvodnje, letos naj bi še za 15 odstotkov več, toda kakšni bodo efekti, je za zdaj bolje še molčati: kdo pa o tem sploh lahko govori, če ne ve za pogoje, če so zapleti pri oskrbi z materiali čedalje večji, njihove zaloge pa v primerjavi z lanskim letom za dobro tretjino manjše? Spričo zamrznjenih cen so problemi s sklepanjem izvoznih pogodb (tujci skušajo ceno zbijati, mi bi jih radi pa malce navili), zavozlalo se je z uvozom surovin (predvsem bombaža) in podobno. Posledica: približno dvajset odstotni izpad proizvodnje v januarju, ki ga bo vražje težko nadomestiti. Ima pa naša država po mnenju Zalokarja možnosti v izvozu, kajti azijsko blago je zavoljo dragega transporta postalo znatno dražje, morebitno še obstoječo razliko pa lahko uspešno nadomesti naša veliko boljša kvaliteta. Franc Oman iz kranjskega IBI je pripričan, da je zdajšnji položaj možno rešiti: izvoz porazdeliti (to so doslej v okviru države napravili samo tekstilci) v okviru branž, primorati posamezne DO, da čimbolj racionalno izkoriščajo proizvodne zmogljivosti, dovoljevati uvoz tistih surovin in repromaterialov, ki jih doma ni, izdelki iz njih pa so namenjeni v izvoz, država pa naj bo tudi malo bolj elastična. IBI je na primer lani imela prazna skladišča za surovine tistih izdelkov, ki so bili v proizvodnji ob zamrznitvi cen, kupiti jih ni mogla, na zalogi pa je imela druge surovine za drugačni izdelek, ki ga pa ni smela zavoljo zamrznitve cen vpeljati v proizvodnjo. Težko razumljiva logika, ni kaj . . . Večje proizvodnje pa ne ovira samo neizdelan devizni sistem, slaba založenost s surovinami in reprodukcijskimi materiali in deloma tudi tog sistem cen, ampak vse bolj tudi zastarelost strojev in tehnologij. V slovenski tekstilni industriji namreč že četrto leto ni večjih naložb. Brez modernizacije pa ni moč računati,da bo ta industrijska panoga še lahko konkurenčna na zahodnih trgih. Zlasti v zadnjem času, ko je tekstil spet zajel sapo tudi v razvitih državah. Po zadnjih podatkih so na primer na vrhu lestvice največjih izvoznic tekstila Zvezna republika Nemčija, Italija, Francija, Japonska itd., države, ki so najbolj posodobile tehnologijo in hkrati zmanjšale število zaposlenih v tekstilni industriji. Po lanskih devetmesečnih podatkih je imela slovenska tekstilna industrija na razpolago za naložbe 4.171 milijonov dinarjev prostih sredstev, kar je 38,9 odstotka več kot leto pred tem. Toda od vsega tega denarja je za naložbe porabila le 976 milijonov dinarjev, kar pa je še za 27,7 odstotka več kot leto pred tem. Ves ostali denar, ki naj bi ga tekstilci porabili za nove naložbe, so namesto tega porabili za obratna sredstva in ga s tem tudi prepustili ostrim zobem inflacije. Precej drugače so v povprečju ravnali v industriji in rudarstvu, kjer so imeli za naložbe na razpolago 21.656 milijonov dinarjev in so skoraj vse — 19.148 milijonov dinarjev — zanje tudi porabili. Vzrok za to, da tekstilna industrija, ki bi sicer morala proizvodnjo nenehno posodabljati in dopolnjevati, če hoče slediti konkurenci, ne investira vsaj toliko kot povprečje industrije in rudarstva, je predvsem v tem, da lahko na domačem trgu kupi samo nekaj enostavnejših predilnih in šivalnih strojev. Vse drugo bi morala uvoziti. Togo, administrativno omejevanje uvoza opreme skupaj z majhnimi razpolagalnimi deviznimi pravicami, ki komaj zadostujejo za nakupe surovin in reprodukcijskih materialov, je nekatere že pripeljalo skoraj na rob konkurenčnosti. V novo- meškem Labodu so vse druge notranje rezerve — produktivnost dela, organizacijo dela itd. — že skoraj popolnoma izčrpali. Edino resnično rezervo imajo v sodobnejši tehnologiji. Toda že tri leta ne vlagajjo v modernizacijo strojnega parka zaradi omejevanja uvoza opreme. Skoraj vsi likalni stroji, na primer, so zastareli in kakovost likanja ni zadovoljiva za zahtevne nemške kupce — v Nemčijo pa prodajo 90 odstotkov vseh izdelkov, ki jih prodajo na konvertibilni trg. Tudi v kranjskem IBI ovira večjo proizvodnjo zastarelost strojev. IBI že zdaj izvaža več kot polovico celotne proizvodnje in lahko bi še več, toda potem bi bilo njegovih izdelkov na domačem trgu absolutno premalo. Več jih pa praktično ne morejo narediti, kajti njihovi stroji so izkoriščeni 96-odstotno, za lani pa velja, da je bilo 99,2 odstotka izdelanega blaga najboljše kvalitete (takšnega odstotka menda nihče na svetu ne doseže)! Potemtakem ni čudno, da ima IBI Vrsto let obresti na vezane vloge niso sledile odstotkom inflacije v našem gospodarstvu, zato tudi ni bilo čudno, da so se ljudje vse manj odločali puščati denar v banki na daljšo dobo. V letu 1982 so banke dvakrat povečale obrestno mero za vezane hranilne vloge. Odziv varčevalcev na marčevsko povišanje obrestnih mer je bil skromen. Izredno pa je občane pritegnilo k vezavi dinarskih in deviznih sredstev oktobrsko povišanje obrestnih mer. Da bi še bolj sledili dejanski vrednosti dinarja se je Združenje bank Jugoslavije odločilo, da s 1. februarjem ponovno poviša obrestne mere za dinarske hranilne vloge. Za dinarsko vlogo, vezano nad 12 mesecev, vam bodo po novem obračunali 18-odstotne obresti, za vlogo vezano nad 24 mesecev 23-odstotne obresti in za vlogo, vezano nad 36 mesecev Vsem varčevalcem, ki imajo pri Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske že sklenjeno pogodbo o vezavi sredstev, bodo avtomatično povišali obrestne mere, pa še to: Varčevalci, ki imajo že kljub visokim (za naše razmere namreč) osebnim dohodkom takšne cene, da mu ni treba nikjer na svetu prodajati z izgubo, pa čeprav mora zavoljo predpisov in »ščitenja« domače industrije na primer plačevati stanična vlakna še enkrat dražje kot bi jih lahko kupil zunaj, plačati pa jih mora v velikem delu prav tako z devizami. Ni najbolj pomembno, koliko kdo izvozi, temveč predvsem dejstvo, v kolikšni meri je sposoben sam živeti, je nedavno dejal nekdo med tekstilci. To pa z drugimi besedami lahko pomeni: vsak tekstilec, ki je v zdajšnjem času sposoben preživeti samega sebe, mora biti toliko dober, da so mu tudi vsa vrata v izvozu odprta. Toda tudi za tekstilce postaja gospodarjenje v pogojih, ki jih zaznamuje predpisovanje vedno večjega števila podrobnosti, ki bi se sicer lahko avtomatično urejale, iz dneva v dan težje. GOSPODARSKI VESTNIK, 4. febr. 83 28-odstotne obresti. Za vezane devizne hranilne vloge veljajo obrestne mere: Za vezavo nad 12 mesecev 9-odstotne obresti, za nad 24 mesecev 11-odstotne obresti in za vlogo nad 36 mesecev 12,5-odstotne obresti. To, da pridete z navadne na nepreklicno vezano vlogo, lahko uredite kjerkoli, pri vseh okencih Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske. Na vezano vlogo lahko prenesete kakršenkoli znesek, lahko celoten, lahko le del. Lahko s tekočega računa, žiro računa ali s hranilne knjižice. Obresti vam bodo v banki pripisali ob koncu leta, lahko jih dvigate ali pa jih pustite na knjižici in obrestovale se vam bodo po tako visoki obrestni meri, kot je določeno za to vezano vlogo. Naj ponovimo še enkrat: obresti za vezane dinarske in devizne hranilne vloge sklenjeno pogodbo o vezavi sredstev, imajo možnost, da spremenijo pogodbo o vezavi s krajše na daljšo dobo vezave, za kar pa morajo skleniti novo pogodbo. Ljubljanska banka Za vezane dinarske vloge povišane obrestne mere vezane nad dinarske devizne 12 mesecev 18% 9 % 24 mesecev 23% 11 % 36 mesecev 28% 12,5% --------------------------------------------------^ Kako smo poslovali v letu 1982 V___________________________________________________J V poročilu so poleg ostalega prikazani predvsem naslednji za potek in razvoj gospodarskega poslovanja delovne organizacije pomembnejši dosežki, razmerja in stanja v letu 1982 kot na primer: proizvodnja, zaposlenost, osebni dohodki, investiranje, domača prodaja in izvoz, preskrba z reprodukcijskim materialom, zaloge, tekoči finančni odnosi, ustvaritev gospodarskega načrta, kazalci za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanja, izpolnjevanje resolu-cijskih načel, skupni ustvarjeni celotni prihodek delovne organizacije in njegova delitev ter doseženi poslovni izidi temeljnih organizacij. Načrtovani obseg celokupne proizvodnje je bil ustvarjen v višini 105,5 %. V primerjavi s preteklim letom je bila po količinskem obsegu proizvodnja preje za 82 ton večja, pravtako pa tudi proizvodnja gotovih tkanin za 107 tisoč tekočih metrov, ki je bila obenem še na višji tehnološki in tržni ravni, to je zahtevnejša, pestrejša in modernejša. Proizvodnja se je razvijala torej, upoštevaje podane, vse skozi slabše splošne pogoje, razmeroma zadovoljivo. Kljub temu ni mogoče prezreti dejstva, da sta starajoča se strojna oprema in stalno v neki obliki ogrožena preskrba neugodno vplivali na tehnično kakovost, storilnost in gospodarnost ter povečevali razkorake in napetosti v proizvodnem in prodajnem procesu. Tako je tehnična kakovost nazadovala za 0,8 %, kljub vsemu pa je napredovala storilnost za 1,5% in gospodarnost ostala v bistvu na isti višini kot leto prej. Da ni prišlo pri obstoječih razmerah med letom do večjih sprememb ali celo zastojev v poteku proizvodnje, gre to pripisati predvsem pripravljenosti delavcev, prožnosti tehničnega osebja in znatno povečanemu obsegu izvoza. Med letom je bilo povprečno zaposlenih 2.222 delavcev, torej 27 manj kot v prejšnjem letu. Od tega jih je bilo z visoko in višjo strokovno izobrazbo 105 in srednjo 161 ter visokokvalificiranih 223 in kvalificiranih 1019. Gibanje v zaposlovanju — odhodi in prihodi sodelavcev — je še nadalje kazalo znake umirjanja in večje discipliniranosti. Osebni dohodki delavcev so znašali 14.510 dinarjev na povprečno zaposlenega pri polnem delavnem času in so bili za skoraj 36 % višji od onih v letu 1981. Pri tem je poudariti njihovo hitrejšo rast na na-posrednih proizvodnih delovnih mestih ter ponovni stik in stvarnejši odnos z ravnijo ostalega gospodarstva v okolišu. V gospodarsko investira- nje je bilo tekom leta vloženega in obračunanega skupaj 45,4 milijonov dinarjev oziroma z lani začetimi investicijami dokončano in dano v uporabo za 68 milijonov dinarjev investicijskih naložb. V ta okvir sodijo: trafoposta-ja za predilnico in obnova strehe na toplarni, prediini stroji, previjalni stroji — av-tosuki, sukalni stroj z dvojil-ko, avtomatske čolnične statve, privezovalni stroji, bar-valni fulard, aparat za barvanje preje, specialni šivalni stroj, naprava za izdelavo kolekcij, razna transportna sredstva, kontejnerji za kemikalije in vnetljiva sredstva ter druga manjša obratna in poslovna oprema. Poleg spredaj navedenega tekočega investiranja so v tehnični pripravi ali že v naročilu še predvsem nov sodobni parni kotel na plinsko gorivo, 100 brezčolničnih statev, prizidek plemenitilnice in napeljava plinovoda. Vse to pa pomeni že investiranje v širšem smislu, ki naj bi doprineslo v prvi vrsti sploh pogoje za nadaljni obstoj delovne organizacije in obenem še sanacijo ekološkega stanja mesta Kranja z neposredno okolico ter v drugi vrsti dvig tehnološke in tržne ravni glede zvrsti in kakovosti izdelkov in pogoje za strnitev proizvodnje pri dokončni dodelavi tkanin skupaj z možnostmi za ohranjanje oziroma povečevaje izvozne usmerjenosti. Investiraje v družbeni standard je znašalo 14,6 milijonov dinarjev za nakup devetih družbenih družinskih stanovanj iz usmerjene stanovanjske gradnje na Planini ter za obnovo in posodobitev splošne in zobne ambulante v obeh obratih. K temu je pridati še znesek dobrih 9 milijonov dinarjev, ki je bil dan sodelavcem kot posojilo oziroma pomoč pri lastni stanovanjski gradnji in pri nakupu novih etažnih ali že obstoječih stanovanj. Prodaja v celoti se je odvijala precej uspešnejše kot lani. Po količinskem obsegu je bila v bistvu na enaki višini kot v predhodnem letu, presegla pa je svojo načrtovano raven in prav tako raven ustvarjene proizvodnje, kar je doprineslo tudi k znatnemu znižanju zalog gotovih izdelkov. Po vsebinski strani je bila s ponovnim premikom k novim programom ter k pestrejšemu, modnejšemu in kakovostno zahtevnejšemu izboru tkanin dosti boljša in donosnejša ter opazno bolj kot prej usmerjena v na-daljno predelavo in zlasti še v izvoz. Kljub globalno zadovoljivemu uspehu prodaje pa ne gre prezreti dejstva, da se je ta v tem letu često znašla v spornem položaju med proizvodnjo in trgom, kar ne glede na razmere ni v prid delovne organizacije, zato kaže doma vse postoriti, da bo tega čim manj. V okviru celotne prodaje je pomenila količinska udeležba izvoza dobrih 28 % ustvarjene proizvodnje, torej je bila za skoraj dve petini višja od one v prejšnjem letu. Devizna vrednost v izvoz prodanih tkanin je znašala 6,9 milijonov dolarjev, od tega v konvertibilnih valutah 6,1 milijonov dolarjev. Tako je izvoz na konvertibilna področja v tem letu po vrednosti presegel onega iz preteklega leta za 34 %, načrtovano in s SISEOT usklajeno obveznost za 24 % in lastno, sredi leta s programom aktivnosti sprejeto zadolžitev, ki je znašala 5,4 milijonov ameriških dolarjev, za skoraj 12 %. Štiri petine opravljenega konvertibilnega izvoza so bile usmerjene v zahodne države, ena petina pa v bližnjevzhodne in severnoafriške dežele v razvoju. Težave pri oskrbi z reprodukcijskim materialom, ki je bila v zadnjem triletnem obdobju, posebno v drugi polovici leta, tako iz uvoznih kot iz domačih virov vse nezanesljivejša, so se v tem letu stopnjevale v še večji meri. Edino oskrba z bombažem je potekala nekaj' ugodnejše, vendar še to le s pomočjo področne poslovne banke v obliki terminske prodaje deviz za sezonski nakup surovin. Vsi drugi neposredni materiali za proizvodnjo niso mogli biti kupovani v takšnem obsegu in času, da ne bi bilo občutiti živčnosti, improvizacije in celo neugodnih sprememb v poteku proizvodnje in izpolnjevanju tržnih obveznosti za domačo predelovalno verigo in izvoz. Zaloge v delovni organizaciji, v preteklih letih z dovolj trdnimi osnovami in razmerji, so se tekom dveh let pod silo razmer bistveno spremenile. Nabavne zaloge so se skrčile in dosortirale. Na dnevnem redu so bila vprašanja založenosti s kemičnimi vlakni, prejo, barvili, kemikalijami in rezervnimi deli in proti koncu leta tudi z energetskimi viri. Pri nedovršeni proizvodnji se je v tehnološkem pretoku občutilo nastajajoče neskladje in napetosti. Zaloge gotovih izdelkov so izkazovale ugodno smer nadaljnega zniževanja. Splošni gospodarski in likvidnostni kazalci poslovanja, vzeti kot celota, so v tem letu kljub navedenim povečanim težavam pokazali ugodnejšo sliko od onih v prejšnem letu, kar pomeni ponoven premik delovne organizacije k solidnejšemu in smotrnejšemu gospodarjenju, vendar pa v manjši meri kot v predhodnih letih. Celotni prihodek od prodanih 25,3 milijonov metrov tkanin je znašal 2 milijardi in 422 milijonov dinarjev in je bil za 45 % višji od onega v predhodnem letu. Pokril je poleg za dobri dve petini višjih vloženih skupnih materialnih stroškov in za dobro tretjino večjih dajatev in prispevkov iz dohodka za splošno in skupno porabo kot v prejšnjem letu še za skoraj 36 % povečane osebne dohodke na povprečno zaposlenega ter končno tudi 518 milijonov dinarjev ostanka čistega dohodka: za kritje stanovanjskega prispevka za vzajemne in lastne potrebe v znesku 43 milijonov dinarjev in za dokončno oblikovanje osnovnih skladov — poslovni sklad, rezervni sklad in sklad skupne porabe —- 468 milijonov dinarjev, poleg tega pa še za delež za druge namene v znesku 7 milijonov dinarjev kot soudeležbo za pokrivanje izgube dobavitelja staničnega vlakna. Med letom napravljena primerjalna analiza poslovnih izidov za prvo polovico leta je pokazala, da se je naša delovna organizacije na proizvodnost, donosnost ter akumulativno in reproduktivno sposobnost povzela prav iz dna ob svojem gospodarskem stresu pred šestimi leti na dobro povprečje slovenske tekstilne industrije pa tudi okoli povprečja kranjskega, gorenjskega in slovenskega gospodarstva. Če se povzame neka splošna razvrstitev delovnih organizacij v republiku glede akumulativne in reproduktivne sposobnosti, potem dosežki po takšnih merilih dovoljujejo v tem letu naši delovni organizaciji oceno za dobro. To vse pa je še toliko veljavnej-še, ker je bilo tekom pretečenih šest let postopoma ustvarjeno v glavnem le z lastnimi močmi in vloženimi napori delovnega kolektiva. Doseženi poslovni izid je tudi dokaz dobrega, usklajenega in solidarnega sodelovanja delavcev, tehnologov in vodstev med posameznimi temeljnimi organizacijami ob dovolj razviti zavesti, da le v vseh fazah kakovostno narejeni skupni končni proizvodi na ravni delovne organizacije ustvarjajo povoljno tržno prometnost in donosnost. Tako kot že v prejšnjih letih, so tudi v tem letu pri dokončni razporeditvi dohodka temeljne organizacije skupaj na ravni delovne organizacije upoštevale postavljena načela resolucije, dogovora in samoupravnega sporazuma o gospodarskem načrtu. Rast osebnih dohodkov in skupne porabe se je gibala v omejenih okvirih pri odnosu do rasti primerljivega dohodka ter je bila nižja od rasti čistega dohodka in poslovnega sklada oziroma sredstev za razširjeno rapro-dukcijo. Prav tako je bila v smislu dogovora rast omejenih izdatkov — za potovanja in reprezentanco, pogodbe o delu ter reklamo in propagando — na ravni delovne organizacije nižja od rasti celotnega prihodka oziroma osebnih dohodkov. Njihova višina je v celoti tudi nižja od načrtovanega zneska in pod povprečjem podskupine panoge. Dokončni rezultati po vseh teh vprašanjih pa bodo znani šele po izračunu SDK in presoji Izvršnega sveta občine. Gospodarski načrt za leto 1983 je na ravni delovne organizacije usklajen z določili resolucije in dogovora pod pogojem, da bo uresničen sedaj še nedoločeni usklajeni plan izvoza. Pri tem je predvidena rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v odvisnosti od rasti proizvodnosti, gospodarnosti, donosnosti in dohodka. Poslovni izid v tem letu je torej ugodnejši od onega v prejšnjem letu in zato še razmeroma zadovoljiv, vendar že z manjšo stopnjo rasti. Takšen izid bi skupaj s primernimi izgledi za nadaljnjo prodajo praviloma, tako kot v prejšnjih letih, moral dajati dovolj jasne vidike za poslovanje v naslednjem, to je v 1983 letu. Ob sedanjem prehodu na novo leto je stvar precej drugačna. Že med letom novo nastali splošni pogoji za gospodarjenje, med katere je v prvi vrsti šteti v mesecu maju uveljavljeni »mali devizni zakon« in v mesecu oktobru izvedeno razvrednotenje domače valute, so ogrožali proizvodnjo in poslovanje in zapustili dovolj neugodnih posledic. V zadnjem času ostaja odprtih, nedodelanih ali neovredno-tenih kup vprašanj sistemskega in operativnega značaja kot npr.: devizno poslovanje, urejanje cen za nove izdelke, stalno in znatno drseče zmanjševanje vrednosti dinarja, skrajna zadrgnje-nost tudi pri investiranju v obnovo, zamenjavo in posodobitev izčrpane in zastarele strojne opreme itd. Prav tako marsikateri administrativni ukrepi in vložki povzročajo znatno mero zamudnega, zamotanega in v bistvu nekoristnega dela ter tako zavirajo naravno in življenjsko težnjo in voljo delavcev v delovnih organizacijah po smotrnejši in enostavnejši ureditvi, ustalitvi in kakovosti lastnega in splošnega gospodarjenja. Sredi maja uveljavljeni predpisi o deviznem poslovanju so postavili pri uporabi deviznih prilivov na prvo mesto splošno likvidnost in vzajemnost pri odplačevanju obstoječih deviznih dolgov do inozemstva in šele na drugo mesto oskrbovanje iz uvoza za ohranjanje in vzdrževanje proizvodnje in dela. Tako se je za sedem mesecev letos delovni organizaciji znižala udeležba na deviznih prilivih od izvoza od 65 % na 30 oziroma 37 %. Dodatno k temu je poslabševal položaj še zelo počasen pretok deviz do končnega koristnika, preobremenjen z administrativno navlako. Da bi se omilile neugodne posledice uveljavljenih ukrepov, to je večje motnje v proizvodnji, prekinjanje reprodukcijskih verig in neizpolnjevanje prevzetih izvoznih obveznosti so sredi leta samoupravni organi in družbenopolitične organizacije sprejele na ravni delovne organizacije in zatem tudi v posameznih temeljnih organizacijah operativni program ukrepov in dejavnosti za ohranjanje proizvodnje do konca leta in čim manj moteno obratovanje ob prehodu v naslednje leto oziroma v prvem tromesečju leta 1983. Poleg tega naj bi ti imeli še trajno veljavo posebno za tekoče srednjeročno obdobje. V sklopu sprejetih ukrepov bi bilo med drugim zlasti omeniti povečanje izvoza na konvertibilno področje, iskanje možnosti za zamenjavo repromaterialov iz konvertibilnega področja z domačimi in iz vzhodnih klirinških držav, varčevanje z energetskimi viri in ureditev toplarne, prvenstveni redosled prodajnih tokov in prožnost v zaposlovanju oziroma pri opravljanju dela. Pri ustvarjanju predvidenih ukrepov, deviznem poslovanju in urejanju naložbenih vprašanj računa delovna organizacija v bodoče tudi na primerno sodelovanje in pomoč področne poslovne banke. Ob ocenjevanju in razčlenjevanju našega poslovanja v letu 1982 pa za stvarno in trezno presojo nikakor ne gre prezreti zlasti dveh dejstev. Prvič, da razmeroma zadovoljivo ustvarjeni dohodek ni samo plod tekočega in živega dela v tem letu, marveč je v njem tudi del zaostalega dohodka iz prejšnjih let na račun med letom znižanih zalog gotovih tkanin. Ta delež naj bi po grobi oceni znašal približno 50 milijonov dinarjev. In drugič, da se je delovna organizacija prebila tekom leta brez večjih motenj in zastojev v proizvodnji gre zasluga tudi področni poslovni banki, ki je v obliki terminske prodaje deviz za nakup sezonskih surovin — turškega in sirskega bombaža — priskočila na pomoč z 840 tisoč dolarji. Ta sredstva še do danes ne bilo mogoče vrniti iz preprostega razloga, ker je morala na podlagi malega deviznega zakona delovna organizacija odstopiti del lastnih deviz v višini približno milijon dolarjev kot vzajemno posojilo za odplačilo tujih dolgov. Poslovanje delovne organizacije so med letom spremljala tudi zelo visoke inflacijska gibanja in v drugi polovici oktobra izvedena 20 % devalvacija. Tako sta se npr. konvertibilni valuti, značilni za oskrbovanje pri bombažni metražni industriji, ameriški dolar in nemška marka od začetka leta do konca oktobra podražili za preko polovice oziroma za dve petini. Če k temu dodamo še cenovno gibanje energetskih virov, potem je najbrž odveč še posebej opozarjati na obsežne in naglo stopnjevane stroškovne pritiske pri surovinsko močno uvozno odvisni primarni tekstilni industriji ob stalno v neki obliki več ali manj zadržanih prodajnih cenah svojih izdelkov. Prav tako je tekstilna industrija poleg usnjarske edina, katere izdelki so ob koncu sezonskega ali modnega obdobja pod- vrženi v večjem obsegu globokemu znižanju rednih cen. Kot posebno zanimivost, če ne že kar gospodarsko tragikomičnost za tekstilno industrijo v sedanjem razmahu dejstvovanja zveze administracije, velja omeniti dejstvo, da so vsi na sejmih mode v Ljubljani in Beogradu razstavljeni novi sezonski in modni izdelki za leto 1983 praktično neprodajni, ker enostavno nimajo določene oziroma potrjene cene. In po prejetih informacijah čaka v Beogradu na pristojnih zveznih institucijah kar 30 tisoč novih sezonskih in modnih tekstilnih izdelkov na rešitev cene in s tem na možnost prodaje. Vse bolj se je treba zavedati in imeti pred očmi, da je za ohranjanje doseženega oziroma za nadaljni stvarni napredek in uspeh delovne organizacije osrednje težišče v kakovostnem ustvarjalnem delu delavcev, tehnologov in kreatorjev neposredne proizvodnje in kot dobro pomagalo k temu pa uspešno delo ostalih dejavnosti. Nobenega dvoma ni, da bo v letu 1983 potrebno vložiti še precej dodatnih naporov za vzdrževanje nemotene proizvodnje in dosedanjih dosežkov. Med to gre zlasti šteti: povečanje izvoza, varčevanje na vseh področjih ter kakovost izdelkov in nadomeščanje, kjer se le da, materialov za konvertibilne valute z materiali iz domačih virov in iz vzhodnih dežel. Pri obravnavi letnega obračuna pa se ob koncu velja še spomniti, da je bilo leto 1982 tudi jubilejno 30. leto našega izvoza. S tem se ne more pohvaliti ravno vsaka delovna organizacija ne v kranjskem in prav tako ne v širšem okolišu. V tem času smo izvozili preko 237 milijonov metrov tkanin na vse konce sveta v absolutni večini za konvertibilne valute, pretežni del pa v zahodne države. Ta izvoz pomeni po obsegu približno četrtino skupne proizvodnje v teh letih oziroma skoraj desetletno sedanjo proizvodnjo. Z izvoženimi tkaninami bi lahko šestkrat ovili zemeljsko oblo po njenem ravniku. Poudariti velja, da je delovna organizacija izvažala ne glede na stopnjo sistemske prisile, torej tudi v času, ko te sploh ni bilo, ker se je zavedala, da ji je izvoz za njen razvoj in stik z zunanjim svetom nujno potreben. Pri tem je zanimivo, da se je »mali devizni zakon« za delovno organizacijo v praksi izvajal po svoje že v preteklosti, saj je vedno, kadar je hotela izkoristiti (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) stimulacijo za z izvozom pridobljene pravice do retencijske kvote, dobila na mero- dajnih mestih pojasnilo, da tega ni mogoče, ker so bile njene devize že porabljene za druge namene. 1. PROIZVODNJA Proizvodni dosežki so bili v letu 1982 ustvarjeni v naslednjih odnosih: Izvršitev proizvodnega načrta po količini in vrednosti: Vrednosti v din Enota mere Količine plana Vrednost pl. 1. cena % plana česana preja — bomb. kg 721.277 124,6 162.589.878 118,2 mikana preja — bomb. kg 1.467.676 106,1 199.048.742 104,8 stanična o re j a — meš. kg 483.238 110,1 73.252.350 110,8 sintetična preja meš. kg 588.823 82,0 103.340.347 78,4 skupna oreja kg 3.261.014 104,5 538.231.317 102,4 tkanine rrr 24.700.931 104,9 1.416.930.663 106,3 skupn; proizvodnja 1.955.161.980 105,2 storitve in ostalo 5.902.310 - vsega skupaj 1.961.064.290 105,5 Količinski obseg proizvodnje: Enota Leta Leta % mere 1981 1982 odnos česana preja — bomb. kg 719.762 721.277 100,2 mikana preja — bomb. kg 1.481.273 1.467.676 99,1 stanična preja — meš. kg 383.789 483.238 125,9 sintetična preja — meš. kg 593.836 588.823 99,2 skupna preja kg 3.178.660 3.261.014 102,6 sur. blago tkanine tm 23.390.686 : 23.481.172 100,4 gotove tkanine m' 24.277.139 : 24.700.931 101,7 električna energija KWh 11.112.450 10.849.130 97,6 para GJ 660.147 611.231 92,6 Opomba: doseženi bazni kg pri proizvodnji preje: kg 5.126.573 5.208.053 101,6 povprečna številka: TEX 21,52 21,70 100,8 NM 46,47 46,08 99,2 povprečna gostota votka v sur. tkaninah na cm: 25,74 25,27 98,2 povprečna širina tekočega metra dodelanih tkanin: cm 99,1 100,4 101,3 Vrednostni obseg proizvodnje: (osnova: planska lastna cena 1982) Vrednosti v din Leta 1981 Leta 1982 % odnos skupno preja 531.262.682 538.231.317 101,3 gotove tkanine 1.421.533.020 1.416.930.663 99,7 storitve in ostalo 3.443.758 5.902.310 171,4 vsega skupaj 1.956.239.460 1.961.064.290 100,2 Proizvodnja tkanin po načinu dodelave: Leto 1981 Leto 1982 % Količina % Količina % odnos tiskane — rolo tm 9.629.323 39,3 6.925.308 28,2 71,9 tiskane — roto tm 4.607.474 18,8 4.830.891 19,6 104,8 tiskane — film tm 767.929 3,1 888.789 3,6 115,7 vsega tiskanih tm 15.004.726 61,2 12.644.988 51,4 84,3 pisano tkane tm 2.159.043 8,8 2.028.085 8,2 93,9 barvane tm 1.527.624 22,7 7.081.410 28,8 127,5 beljene tm 253.661 6,2 2.689.171 10,9 176,0 surove tm 1,1 161.377 0,7 63,6 skupaj tkanine tm 24.497.838 100,0 24.605.031 100,0 100,4 Opomba: Pri tiskanih tkaninah Povpr. dolžina desena tm 8.033 8.931 111,2 Povpr. dolžina variante tm 2.217 2.631 118,7 Proizvodnja tkanin po surovinski sestavi: Leta1981 Količina % Letal982 Količina % % odnos bomb. iz čes. preje tm 7.135.345 29,1 6.303.031 25,6 88,3 bomb. iz mik. preje tm 10.812.138 44,2 10.642 961 43,3 98,4 stanične tm 2.602.395 10,6 3.764.438 15,3 144,7 sintetične tm 3.947.280 16,1 3.894.601 15,8 98,7 netkane tkanine tm 680 — — — skupaj tkanine tm 24.497.838 100,0 24.605.031 100,0 100,4 Kakovost gotovih tkanin: Leto Leto % 1981 1982 odnos regularne tkanine 91,4 % 90,7 % 99,2 tkanine s popustom 10 % 4,4 % 4,9 % 111,4 tkanine s popustom 20 % 0,7 % 0,8 % 114,3 tkanine s popustom 40 % 0,1 % 0,1 % 100,0 kilogramski ostanki 3,4 % 3,5 % 102,9 skupaj tkanine 100,0 % 100,0 % Delovna storilnost: Vrednost proizvodnje po PLC na izvršeno efektivno uro: Din 478,45 487,39 101,9 Vrednost proizvodnje po PLC na povprečno zaposlenega: Din 869.826 882.567 101,5 Opomba: Izračun delovno proizvodne storilnosti je izdelan po rezultatih bruto finalne proizvodnje — preja, gotove tkanine, storitve. 2. ZAPOSLENOST Zaposlovanje je v naši delovni organizaciji v letu 1982 izgledalo v primerjavi s preteklim letom takole: Leta Leta % 1981 1982 odnos Načrtovana dejanska zaposlitev: Načrtovano število zaposlenih 2.265 2.228 98,4 Povprečno število zap. po spisku 2.249 2.222 98,8 Doseganje plana zaposlitve 99,3 % 99,7 % Povpr. štev. zap. po plač. urah 2.115 2.076 98,2 Povpr. štev. zap. dejansko na delu 1.895 1.869 98,6 Povprečna zap. po DE in TOZD: TOZD Predilnica 463 476 102,8 — Tkalnica 1 317 318 100,3 — Tkalnica 2 463 450 97,2 TOZD Tkalnica 780 768 98,5 — Plemenitilnica 1 351 335 95,4 — Plemenitilnica 2 101 102 101,- — Gravura 39 39 100,- TOZD Plemenitilnica 491 476 96,9 — Vzdrž. energetske službe 247 244 98,8 — Strokovne službe 268 258 96,3 DS Skupne službe 515 502 97,5 Skupaj 2.249 2.222 98,8 Gibanje zaposlenih: 2.275 2.239 98,4 Število zaposlenih začetkom leta — med letom vstopilo 235 248 105,5 — med letom izstopilo 271 260 95,9 Število zaposlenih koncem leta 2.239 2.227 99,5 Vzroki prekinitve del. razmerja: Lastna odpoved delavca 65 44 67,7 Poizkusni rok 19 22 115,8 Odsluženje kadrovskega roka 22 30 136,4 Upokojitve 75 91 121,3 Samovoljna zapustitev 75 52 69,3 Disciplinski odpust 10 11 110,- Ostalo 5 10 200,- Skupaj 271 260 95,9 Izostanki z dela: Bolezni in poškodbe 3,81 % 4,41 % 115,7 Porodniški dopust 3,07 % 2,87 % 9.3,5 Redni letni dopust 8,34 % 8,23 % 98,7 Razni ostali izostanki 0,44 % 0,32 % 72,7 Skupaj 15,66% 15,83% 101,1 3. OSEBNI DOHODKI V letu 1982 so bili v primerjavi s predhodnim letom obračunani in izplačani naslednji osebni dohodki in drugi osebni prejemki: Vrednost v din Leta 1981 Leta 1982 % odnos Izplačani osebni dohodki iz čistega doh.: Osebni dohodki za redno delo 300.916.039 403.164.151 134,- Nadurno in nedeljsko delo 15.546.239 17.375.344 111,8 Dodatek za nočno delo 7.520,872 11.296.634 150,2 Nad. za letni dopust in drž. praznike 39.578.054 53.743.162 135,8 Nadomestilo za zastoje pri delu 3.531.408 4,235.757 119,9 Izredni dopusti do sedem dni 689.678 647.658 93,9 Skupaj 367.782.290 490.462.706 133,4 Honorarji raznih sodelavcev Osebni dohodki za gasilsko službo Nadomestilo za čas bolezni do 30 dni 492.071 563.364 4.416.679 607.872 611.208 6.750.309 123.5 108.5 152,8 Skupaj kosmati osebni dohodki 373.254.404 498.432.095 133,5 Od tega: Prispevki iz osebnih dohodkov 97.894.098 130.206.042 133,- Čisti osebni dohodki 275.360.306 368.226.053 133,7 Drugi osebni prejemki iz dohodka: Štipendije študentom in dijakom 629.753 743.554 118,1 Prisp. za stipend, po sporazumu 1.844.099 2.052.275 111,3 Vsega skupaj 2.473.852 2.795.829 113,- Izplačani osebni izdatki v breme stroškov: Izdatki za strok, izobrazbo delavcev 555.695 598.783 107,8 Prejemki iz civilno pravn. razmerja 733.434 714.830 97,5 Nagrade vajencev 436.568 375.504 86,- Nagrade za študente na praksi 217.353 376.159 173,1 Dnevnice in nočitve za služb, potov. 1.143.137 1.497.468 131,- Prevozi delavcev na delo 7.486.609 8.775.036 117,2 Varstvena obleka in obutev 2.161.020 3.277.312 151,7 Izd. za zdrav. prev. in moč. hrano 1.253.912 1.559.557 124,4 Obračunane kilometrine 875.789 1.000.541 114,2 Topli obroki TOZD 11.453.985 15.963.655 139,4 Vsega skupaj 26.317.502 34.138.845 129,7 Povprečno število zaposlenih: po spisku 2.249 2.222 98,8 na mestu 2.115 2.076 98,2 Izplačani mesečni čisti osebni dohodki na povpr. zaposlenega: po spisku 10.039 13.557 135,- na mestu 10.676 14.510 135,9 4. INVESTIRANJE Investicije gospodarskega značaja in družbenega standarda so v letu 1982 imele naslednji obseg: Vrednosti v din Kapitalna izgradnja Družbeni standard Skupne investicije Nedovrš. investicije 1. 1.1982 25.689.794 — 25.689.794 Vložene investicije med letom 45.374.546 14.627.462 60.002.008 Skupaj 71.064.340 14.627.462 85.691.802 Nedovrš. investicije 31. 12. 1982 3.065.532 — 3.065.532 Dovršene investicije med letom 67.998.808 14.627.462 82.626.270 Med letom so bile dovršene ali nabavljene in dane v uporabo naslednje investicije gospodarskega značaja: Trafopostaja za predilnico 3.820.780 Obnova strehe na toplarni 1 6.038.799 Prov. bivalni blok za zun. del. 188.896 Prediini stroji 16.058.737 Previjalni stroji — Avtosuk 20.333.695 Sukalni stroj z dvojilko 5.391.530 Avtomatske čolnične statve 1.670.336 Privezovalni stroji 752.166 Barvni fulard 3.658.951 Aparat za barvanje preje 3.773.408 Specialni šivalni stroji 667.536 Kontejnerji za kemikalije 1.132.916 Tovorni avto 5 ton — Zastava 731.806 Osebni avtomobil — IDA 560.706 Elektrokara in viličar 883.619 Razni paletni vozički 303.128 Naprava za izdelavo kolekcij 654.354 Razna dvigala 409.616 Kesoni in kontejnerji 153.425 Kompresor 141.572 Druga manjša obratna oprema 578.657 Druga manjša poslovna oprema 94.175 Skupaj 67.998.808 Koncem leta so ostale nedovršene naslednje investicije gospo- darskega značaja: Načrti za obnovo kotlovnice 2.910.532 Načrti za premogovno lopo 155.000 Skupaj 3.065.532 Med letom so bile dovršene ali nabavljene in dane v uporabo naslednje investicije družbenega standarda oziroma skupne porabe: Nakup družbenih druž. stanovanj na Planini v Kranju — 9 kom. 13.453.124 Oprema za spl. in zob. ambulanto 1/2 1.174.338 Skupaj 14.627.462 Za vložene investicije so ranja: bili uporabljeni . naslednji viri financi- Kapitalna izgradnja Družbeni standard Skupne investicije Bančni invest, krediti Krediti dobaviteljev Stanovanjski krediti — SSS — 3.748.900 3.748.900 Skupaj najeti krediti Lastna sredstva skladov 45.374.546 3.748.900 10.878.562 3.748.900 56.253.108 Skupni viri financiranja 45.374.546 14.627.462 60.002.008 5. OSNOVNA SREDSTVA Ob koncu leta 1982 je stanje osnovnih sredstev izgledalo takole: Vrednosti v din Nabavna vrednost Knjigovod. odpisi Sedanja vrednost % 3:1 Osnovna sredstva gospodarskega značaja: Zemljišča Gradbeni objekti Delovne priprave 28.923.418 661.603.956 1.310.625.446 384.849.732 1.135.648.142 28.923.418 276.754.224 174.977.304 100,0 41,8 13,4 Skupaj 2.001.152.820 1.520.497.874 480.654.946 24,0 Osnovna sred. gosp. značaja po TOZD: Predilnica Tkalnica Plemenitilnica Združena sredstva 682.162.378 572.375.009 502.970.589 243.644.844 429.800.716 474.737.111 423.754.118 192.205.929 252.361.662 97.637.898 79.216.471 51.438.915 37.0 17.1 15,7 21.1 Skupaj 2.001.152.820 1.520.497.874 480.654.946 24,0 Osnovna sredstva družbenega standarda: Zemljišča Gradbeni objekti Oprema 14.068.454 28.662.546 4.420.592 3.812.118 1.874.717 14.068.454 24.850.428 2.545.875 100,0 86,7 57,6 Skupaj 47.151.592 5.686.835 41.464.757 87,9 Združ. družb. stan. v SSS 209.355.613 56.277.360 153.078.253 73,1 Vsega 256.507.205 61.964.195 194.543.010 75,8 Učinek izvedene revalorizacije: (povečanje sed. vred. osn. sred.) Vrednosti v din — TOZD Predilnica 66.832.481 — TOZD Tkalnica 31.615.093 — TOZD Plemenitilnica 22.672.242 — Združ. sredstva TOZD 10.898.770 a. Osnovna sred. gosp. značaja b. Osnovna sred. skup. porabe 132.018.586 11.209.000 Vsega 143.227.586 Opomba: Sedanja vred. del. priprav znaša le še slabo sedmino nab. vrednosti. 6. DOMAČA PRODAJA IN IZVOZ Obseg celokupne prodaje — blagovni promet — izgleda v letu 1982 v primerjavi s preteklim letom takole: Vrednosti v din Leta Leta % Vrednostni obseg prodaje: 1981 % 1982 % odnos — trgovina 624.098.660 36,1 614.957.800 25,1 — predelava 893.639.905 51,8 1.453.177.152 59,4 162,6 — domači trg 1.517.738.565 87,9 2.068.134.952 84,5 136,3 — izvoz 208.138.752 12,1 378.544.731 15,5 181,9 skupaj tkanine 1.725.877.317 100,0 2.446.679.683 100,0 141,8 preja in vata 1.009.303 1.136.413 112,6 storitve in slično 3.443.758 5.902.310 171,4 proizvodi in storitve 1.730.330.378 2.453.718.406 141,8 material in odpadki 10.698.987 21.045.910 196,7 skupaj 1.741.029.365 2.474.764.316 142,1 Količinski obseg prodaje: Količine v tm — trgovina 11.231.164 44,2 7.793.529 30,8 69,4 — predelava 9.078.342 35,8 10.546.268 41,7 116,2 domači trg 20.309.506 80,0 18.339.797 72,5 90,3 izvoz 5.078.711 20,0 6.956.946 27,5 137,0 skupaj tkanine 25.388.217 100,0 25.296.743 100,0 99,6 Devizna vrednost izvoza: (po valutnih področjih) Zneski v dolarjih — zahodne države 2.489.720 47,0 4.987.606 72,4 200,3 — dežele v razvoju 2.033.910 38,5 1.070.164 15,5 52,6 konvertibilno področje 4.523.630 85,5 6.057.770 87,9 133,9 vzhodni kliring (ZSSR) 768.492 14,5 831.084 12,1 108,1 skupaj 5.292.122 100,0 6.888.854 100,0 130,2 Vrednost izvoza po državah: (v US Švedska 100.686 Norveška 715.795 Finska 65.177 Danska 556.193 Anglija 156.053 Nizozemska 23.144 Francija 496.086 Zah. Nemčija 1.644.307 Avstrija 122.439 Italija 971.791 Grčija 135.812 Libanon 127.356 Sirija 598.959 Kuwait 36.600 Iran 214.393 Šrilanka 25 Alžirija 92.831 ZDA 123 ZSSR 831.084 Skupaj 6.888.854 $) Popvprečno dosežene cene za prodani meter tkanin: trgovina din 55,57 78,91 142,0 predelava din 98,44 137,79 140,0 domači trg din 74,73 112,77 150,9 izvoz din 40,98 54,41 132,8 skupna prodaja din 67,98 96,72 142,3 izvoz v devizah $ cts 104,20 99,02 95,0 Opomba: Povprečna raven cen na osnovi celoletne realizacije v letu 1982 glede na raven 31. decembra 1981 je znašala 106,9 %. bombaž za mikanko kg 1.722.575 1.744.943 101,3 bombaž za česanko kg 866.065 1.383.374 159,7 sintetično vlakno kg 106.674 89.390 83,8 surovo blago tm 95.000 80.000 84,2 barvila kg 82.375 95.745 116,2 kemikalije in pom. sred. kg 421.516 673.492 159,8 Vrednost nab. domačih materialov: bombaž din 8.279.900 947.450 11,4 stanično vlakno din 13.185.728 35.030.598 265,7 sintetično vlakno din 16.687.741 26.937.638 161,4 preja din 8.670.841 68.129.255 785,7 surovo blago din 34.247.379 136.018.059 397,2 barvila, kem. in pom. sred. din 35.650.580 53.112.354 149,0 Količina nab. domačih materialov: bombaž kg 82.799 13.585 16,4 stanično vlakno kg 206.293 326.443 158,2 sintetično vlakno kg 220.753 275.890 125,0 preja kg 69.857 329.172 471,2 surovo blago tm 769.097 2.015.511 262,1 barvila, kem. in pom. sred. kg 1.837.295 2.088.658 113,7 Oskrba z energet. viri: a) Vrednostni obseg: — električna energija din 45.818.241 75.115.020 163,9 — premog din 62.515.855 70.287.655 112,4 — naftni proizvodi din 31.457.767 43.553.275 138,4 — plin din 3.199.271 4.681.970 146,3 VSEGA SKUPAJ din 142.991.134 193.637.920 135,4 b) Količinski obseg: — električna energija Kwh 22.158.674 23.078.358 104,2 — premog ton 43.081 35.853 83,2 — naftni proizvodi kg 3.447.373 3.820.296 110,8 — plin kg 256.361 252.380 98,4 c)Povprečna cena: — električna energija - KWh din 2,07 3,25 157,0 — premog — tona din 1.451,12 1.960,44 135,1 — naftni proizv. - kg din 9,13 11,40 124,9 — plin — kg din 12,48 18,55 148,6 Razmerje med Leta Leta % izvozom in uvozom: 1981 1982 odnos Konvertibilni — izvoz $ 4.523.630 6.057.770 133,9 — uvoz $ 4.711.893 6.103.916 129,5 — pokr. uvoza 96,0 % 99,2 % Celokupni — izvoz $ 5.292.122 6.888.854 130,2 — uvoz $ 8.578.375 9.754.539 113,7 — pokr. uvoza 61,7 % 70,6 % 7. DOMAČA NABAVA IN UVOZ Reprodukcijski material je bil v letu 1982 nabavljen v naslednjem obsegu: Vrednosti v din Vrednostni obseg nabave: Leta 1981 Leta 1982 % odnos Bombaž 268.091.814 312.861597 116,7 Kemična vlakna 41.181.816 68.925.638 167,4 Preja 8.670.841 68.925.638 785,7 Surovo blago 37.299.192 136.018.059 364,7 Barvila in kemikalije 122.231.792 191.945.402 157,0 Ostali pomožni material 73.519.549 69.243.772 94,2 Premog 62.515.855 64.882.223 103,8 Ostala goriva 34.657.038 48.354.912 139,5 Maziva 2.336.279 2.430.070 104,0 Pisarniški material 3.705.991 5.450.090 147,1 Drobni inventar 2.094.394 3.129.773 149,4 Razna embalaža 10.355.810 10.275.577 99,2 Avtomobilske gume 55.306 300.442 543,2 Vsega skupaj 666.715.677 981.952.810 147,3 Devizna vrednost uvoza: (po valutnih področjih) — v US$ Leta 1981 % Leta 1982 % — zahodne države 2.528.709 29,5 2.616.201 26,8 103,5 — dežele v razvoju 2.183.184 25,4 3.487.715 35,8 159,8 konvertibilno področje 4.711.893 54,9 6.103.916 62,6 129,5 vzhodni kliring 3.866.482 45,1 3.650.623 37,4 94,4 vsega skupaj 8.578.375 100,0 9.754.539 100,0 113,7 Nabava iz uvoza v devizni vrednosti: (v US $) bombaž za mikanko 3.404.864 3.458.876 101,6 bombaž za česanko 2.183.184 2.610.739 119,6 sintetično vlakno 178.378 132.070 74,0 surovo blago 75.000 76.125 101,5 barvila 1.445.769 1.639.628 113,4 kemikalije in pom. sred. 654.466 1.029.668 157,3 ostali pomožni material 503.326 232.009 46,1 oprema 133.388 575.424 431,4 vsega skupaj 8.578.375 9.754.539 113 7 8. STANJE ZALOG Stanje zalog — repromateriala, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov v delovni organizaciji letos in lani prikazujejo naslednje ta- Vrednost v din Koncem 1981 Koncem 1982 odnos Stvarno stanje zalog: — Osnovne surovine 48.072.308 76.915.071 160,0 — Pomožni material 37.524.775 39.275.163 104,7 — Režijski material 16.910.027 17.589.529 104,0 — Drobni inventar 2.884.165 3.886.051 134,7 a) Surovine in material 105.391.275 137.665.814 130,6 b) Nedovršena proizv. 39.814.639 44.942.439 112,9 c) Gotovi izdelki 22.936.779 18.730.136 81,7 SKUPNE ZALOGE 168.142.693 201.338.389 119,7 Povprečno stanje zalog: Leta 1981 Leta 1982 % — Osnovne surovine 27.178.251 54.708.714 201,3 — Pomožni material 48.247.525 33.483.498 69,4 — Režijski material 24.727.672 20.366.977 82,4 — Drobni inventar 3.050.019 4.043.897 132,4 a) Surovine in material 103.203.467 112.603.086 109,1 b) Nekonč. proizv. 44.388.740 41.152.672 92,7 c) Gotovi izdelki 23.148.661 17.285.462 74,7 SKUPNE ZALOGE 170.740.868 171.041.220 100,2 Količinske zaloge osnovnih surovin: Koncem Koncem Stvarno stanje: 1981 1982 Bombaž za mikanje kg 547.997 794.432 145,0 Bombaž za česanje kg 441.307 619.662 140,4 Bombažna vlakna kg 989.304 1.414.094 142,9 Kemična vlakna kg 118.119 109.431 92,6 Vlakna skupaj kg 1.107.423 1.523.525 137,6 b) Povprečno stanje: Leta 1981 Leta 1982 % Bombaž za mikanje kg 334.929 521.210 155,6 Bombaž za česanje kg 182.741 443.017 242,4 Bombažna vlakna kg 517.670 964.227 186,3 Kemična vlakna kg 95.392 97.355 102,1 Vlakna skupaj kg 613.062 1.061.582 173,2 Količinske zaloge tkanin: Količina Količina Vez. tm dni Količina Vez. % tm dni odnos a) Stvarno stanje: Koncem 1981 Koncem 1982 Surovo blago 2.592.752 38 3.429.177 50 132,3 Gotovo blago 3.342.612 49 2.650.900 39 79,3 Skupaj zaloge blaga 5.935.364 87 6.080.077 89 102,4 b) Povprečno stanje: Leta 1981 Leta 1982 Surovo blago 2.609.460 38 3.058.891 45 117,2 Gotovo blago 3.522.420 52 2.335.793 34 66,3 Skupaj zaloge blaga 6.131.880 90 5.394.684 79 88,0 9. TEKOČI FINANČNI ODNOSI Pritok denarja, kratkoročni krediti, obveznosti do dobaviteljev in za izdane menice, terjatve do kupcev in za prejete menice, denar na tekočih računih ter osnovna finančna likvidnost prikazujejo v le- tih 1981 in 1982 naslednji obseg: Vrednosti v din Leta Leta % 1981 1982 odnos Pritok denarja: Gotovinski pritok 384.491.271 689.578.505 179,3 Prejete menice 1.251.668.557 1.714.197.172 137,0 Skupni pritok plačil 1.636.159.828 2.403.775.677 146,9 Kratkoročni krediti: Stvarno stanje 31,12. 14.000.000 14.000.000 100,0 Povprečno stanje Obveznosti 49.285.058 14.000.000 28,4 do dobaviteljev Stvarno stanje 31. 12. 33.887.207 40.336.852 119,0 Povprečno stanje Obveznosti za 19.754.078 34.967.606 177,0 izdane menice: Stvarno stanje 31. 12 Povprečno stanje Terjatve do kupcev: Stvarno stanje 31. 12 55.226.123 305.061.933 130,3 234.073.294 Povprečno stanje Terjatve za 172.257.548 281.733.936 163,6 prejete menice: Stvarno stanje 31. 12 152.460.490 293.487.021 192,5 Povprečno stanje Predpl. koncem leta: 215.708.674 275.879.233 127,9 Prejeta od kupcev 14.307.691 13.137.189 91,8 Dana dobaviteljem 35.700.455 51.424.051 144,0 Denar na žiro rač.: Stvarno stanje 31. 12 151.286.065 207.481.413 137,1 Povprečno stanje Skupne obvezn. do dobav in izd. menic.: 87.778.885 163.880.874 186,7 Stvarno stanje 31.12 33.887.207 40.336.852 119,0 Povprečno stanje Skupne terjatve do kupcev in za prejete 74.980.201 34.967.606 46,6 menice: Stvarno stanje 31. 12 386.533.784 598.548.954 154,9 Povprečno stanje 387.966.222 557.613.169 143,7 Povprečna vezava terjatev do kupcev in menic: (v zadnjih 7 letih — doba uvelj. plač. instr.) Povprečni Povprečna obseg terjatev: vezava: Leta 1976 60,3 milj. din — 100% 51 dni — 100 % Leta 1977 49,0 milj. din — 81 % 33 dni — 65% Leta 1978 73,5 milj. din — 122% 42 dni — 82% Leta 1979 144,9 milj. din — 240 % 62 dni — 122 % Leta 1980 235,5 milj. din — 391 % 76 dni — 149 % Leta 1981 388,0 milj. din — 643% 81 dni — 159 % Leta 1982 557,6 milj. din — 925 % 82 dni — 161 % Opomba: Ta dokaj zanimiv pregled pokaže za obdobje zadnjih sedmih let siromašenje delovne organizacije z izginjanjem reproduktivne moči — samo pri tržnem krogotoku — pri trajnih domačih in tujih inflacijskih tokovih ob stalno v neki obliki zadržanih prodajnih cenah metražnim tekstilnim izdelkom. Obstaja vtis, da uveljavljeni plačilni inštrumenti ohranjajo sicer še formalno varnost plačevanja manj pa napovedano vsebinsko hitrost dotoka denarja, ki pa je kljub vsemu še vedno boljša od stanja v dobi tržnega gospodarstva pred letom 1976. Grobo stanje finančne likvidnosti: (povprečno tekom leta) Vrednost v din Leta 1981 Leta 1982 % odnos — kratkoročni krediti 49.285.058 14.000.000 — obv. do last. namen. skl. 82.093.960 133.512.462 — obvezn. do dobaviteljev 19.754.078 34.967.606 — obvezn. za izdane menice 55.226.123 - — predplač. od kupcev 8.068.478 9.964.840 — enoletne obvez, za anuitete 17.228.000 23.920.000 a) tekoče obveznosti 231.655.697 216.364.908 — terjatve od kupcev 172.257.548 281.733.936 — prejete menice na zalogi 215.708.674 275.879.233 — predplačila dobav. 24.013.219 52.043.314 — sredstva na žiro rač. 87.778.885 163.880.874 b) tekoče terjatve 499.758.326 773.537.357 stop. fin likvid. - b:a 2,16 3,58 165,7 Opomba: Finančna likvidnost delovne organizacije je dosežena pri stopnji 1. Čim višja je nad tem najmanj zahtevanim dosežkom, tem ugodnejša je. Poleg potrebnega ugodnega razmerja med terjatvami in obveznostmi pa je za kakovost likvidnosti pomembna tudi sama višina posameznih postavk (da so čim nižje) in zlasti še, da sta pri tem obseg in vsebina zalog delovne organizacije vsaj še primerna, če že ne dobra. Poleg tega pa mora biti urejeno odgovarjajoče investiranje v okviru enostavne reprodukcije. Ker ima delovna organizacija dokaj skromno založenost za proizvodnjo, njene možnosti za naravno investiranje v enostavno reprodukcijo pa so že leta skrajno omejene, je stanje kot tudi izboljšanje od lani njene osnovne finančne likvidnosti le navidezno ugodno oziroma v resnici vsebinsko zelo slabo. S predvidenim nekaj širšim investiranjem v toplarno, brezčol-nične statve in prizidek plemenitilnice bo namreč, takšno kot prehodno je, naglo znižano. 10. FINANČNI REZULTAT Razdelitev celotnega prihodka, ustvarjenega na ravni delovne organizacije z zunanjo — blagovno — prodajo v eltu 1982, izgleda izvedena v čisti konsolidirani obliki in primerjana z ono iz predhodnega leta takole: Vrednosti v din leta 1981 % leta 1982 % % odnos Obračun celotnega prih.: Začetna neplač. prodaja 113.795.851 208.313.040 Obračunana prodaja 1.741.092.365 2.474.764.316 142,1 Skupaj 1.854.825.216 2.683.077.356 Končna neplač. prodaja 208.313.040 288.172.182 Plačana prodaja 1.646.512.176 2.394.905.174 145,5 Drugi prihodki 19.890.098 26.759.386 Celotni prihodek 1.666.402.274 2.421.664.560 145,3 Delitev celot, prih.: Osnovni material 325.628.512 570.548.807 175,2 Pomožni material 157.932.600 198.296.072 125,6 Izdelavni material 483.561.112 768.844.879 159,0 Razna goriva 102.159.793 107.618.668 Električna energija 45.818.241 55.640.756 Režijski material 74.368.518 82.412.408 Porabljeni material 705.907.664 1.014.516.711 143,7 Tuje izdelavne storitve 3.618.678 6.049.186 Invest, vzdrževanje 24.501.451 30.000.000 Proizvodne storitve 14.893.796 21.777.933 Neproizvodne storitve 5.234.054 8.028.790 Razni osebni izdatki 17.955.104 24.363.268 Drugi materialni stroški 13.476.676 15.763.732 Materialni stroški 785.587.423 1.120.499.620 142,6 Amortizacija 36.408.155 75.091.613 Substančni stroški 821.995.578 1.195.591.233 145,4 N. vred. prod. mat. in odp. 7.518.839 17.594.386 Drugi poslovni stroški 46.606.192 30.556.679 Porabljena sredstva 876.120.609 52,6 1.243.742.298 51,4 142,0 Doseženi dohodek 790.281.665 47,4 1.177.922.262 48,6 149,1 Celotni prihodek 1.666.402.274 100,- 2.421.664.560 100,- 145,3 Delitev doseženega dohodka: Prisp. za rep. izobr. skup. 2.085.596 3.595.714 Prisp. za teks. izobr. skup. 11.565.576 13.414.777 Prisp. za rep. razisk. skup. 2.275.195 3.872.307 Prisp. za teks. razisk. skup. 947.998 1.382.967 Prisp. za obč. razisk. skup. 94.800 414.890 Stan. prisp. za spl. namene 7.376.395 9.832.827 (Nadaljevanje na 10. strani) Prisp. za SIS zdravstva 29.953.163 42.169.592 Prisp. za star. zav. kmetov 2.051.433 2.402.557 Dod. prisp. za inv. pok. zav. 2.955.162 3.935.166 Pos. prisp. za inv. pok. zav. 5.180.581 8.644.002 Prispevek za zaposlovanje 868.553 1.153.105 Republiški davek iz dohodka 2.468.425 5.960.983 Vodni prispevek 7.313.891 9.466.819 Prisp. za požarno varnost 1.736.942 2.364.345 Prisp. in član. združevanja 863.119 983.511 Prisp za SLO in civ. zaščito 2.514.123 3.842.551 Sodni stroški, takse, kazni 4.356 43.476 Za\ arovalnine 5.771.837 7.760.342 Stroški baronih storitev 357.746 303.351 Stroški plačilnega prometa 737.987 955.768 Prisp. za stavbno zemljišče 7.243.874 8.446.656 Prisp. za Lomunalno dejav. 3.933.679 5.872.862 Prispevek za solidarnost 737.474 1.295.985 Prisp. za izpad. doh. železnic 7.282.468 10.178.990 Prisp. za SIS gosp. odn. s tuj. 149.073 113.419 Prisp. za gradnjo zaklonišč 98.017 128.549 Štipendije štud. in dijakom 629.753 743.554 Štipendiranje po sporazumu 1.844.099 2.052.275 Pr. za usp. družb. kmet. zemlj. — 4.148.900 Razne ostale obveznosti 10.588 15.350 Obresti od najetih kreditov 11.101.179 6.173.596 Splošna in skupna poraba 120.153.082 15,2 161.669.186 13,7 134,6 Čisti dohodek del. org. 670.128.583 84,8 1.016.253.076 86,3 151,7 Doseženi dohodek 790.281.665 100,- 1.177.922.262 100,- 149,1 Razdelitev čistega dohodka: Osebni dohodki 373.254.404 55,7 498.432.095 49,- 133,5 Rezervni sklad 21.332.591 3,2 29.448.056 2,9 138,- Poslovni sklad 171.190.481 25,6 354.244.998 34,9 206,9 Sklad skupne porabe 61.970.124 9,2 84.335.360 8,3 136,1 Skupaj osnovni skladi 254.493.196 38,- 468.028.414 46,1 183,9 Stanovanjski prispevki 32.161.082 4,8 42.871.127 4,2 133,3 Skladi in prispevki 286.654.278 42,8 510.899.541 50,3 178,2 Del za druge namene 10.219.901 1,5 6.921.440 0,7 67,7 Ostanek čistega dohodka 296.874.179 44,3 517.820.981 51,- 174,4 Čisti dohodek 670.128.583 100,- 1.016.253.076 100,- 151,7 Količinski obseg prodanih tkanin — tm: 25.388.217 25.296.743 99,6 * * * * Povprečno uporabljena poslovna sredstva: 1.119.780.408 100,- 1.610.173.730 100,- 143,8 — osnovna sredstva 297.727.373 26,6 460.711.726 28,6 154,7 — obratna sredstva 822.053.035 73,4 1.149.462.004 71,4 139,8 Povprečno zaposleni po vkalk. plač. urah: 2.187 2.162 98,9 Družbeni proizvod: 826.689.820 1.253.013.875 151,6 Aku mulacija: 192.523.072 383.693.054 199,3 Sredstva za reprodukcijo: 228.931.227 458.784.667 200,4 Razčlenitev porabe in pokritja dokončno oblikovanih skladov: Stanovanjski prispevki, dokončno oblikovani osnovni skladi in del dohodka za druge namene naj bi pokrivali naslednje obveznosti in potrebe: Vrednosti v din % leta 1981 leta 1982 odnos Stanovanjski prispevki: del za združevanje v stanov, skupnost del za združ. za posebne stan. namene 5.532.296 811.403 7.374.621 1.081.611 133.3 133.3 skupaj del za neposredne lastne namene 6.343.699 25.817.383 8.456.232 34.414.895 133.3 133.3 vsega — oblikovano 32.161.082 42.871.127 133,3 Rezervni sklad: za skupne gosp. rezerve občine za skupne gosp. rezerve republike 5.368.788 16.106.366 3.128.882 7.811.265 58,3 48,5 skupaj za neposredne lastne potrebe 21.475.154 142.563 10.940.147 18.507.910 50,9 vsega — oblikovano 21.332.591 29.448.057 138,0 Poslovni sklad: posojilo za manj razvite rep. in a. p. naložbe v inv. pos. družb, pomena SRS združ. sredstev last. posl. pomena 12.530.385 4.272.705 9.794.858 26.932.727 12.297.561 38.061.263 214,9 287,8 388,6 skupaj za neposredne lastne repr. potrebe 26.597.948 144.592.533 77.291.551 276.953.447 290,6 191,5 vsega — oblikovano 171.190.481 354.244.998 206,9 prisp. za družb, objekte v občini prisp. za kom. objekte v občini prisp. za intervencije v kmetijstvu 3.135.337 1.119.763 3.800.602 9.894.547 1.495.296 121,2 133,5 skupaj 4.255.100 15.190.445 357,0 regres za tople obroke — DSSS za druge temeljne potrebe 5.940.144 51.774.880 7.760.946 61.383.969 130,7 118,6 za neposredne lastne potrebe 57.715.024 69.144.915 119,8 vsega — oblikovano 61.970.124 84.335.360 136,1 Del ČD za druge namene: prisp. za komunalne objekte v občini pokritje izgube SODASO, Lukavac pokritje izgube INCEL, Banja Luka 8.139.901 2.080.000 6.921.440 vsega — oblikovano 10.219.901 6.921.440 67,7 Opomba: Sklad skupne porabe, ki naj bi služil zlasti za kritje že naslednjih utečenih izdatkov: regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine, nočne malice, zobozdravstvene storitve, dotacije itd. ter prispevkov občini za intervencije v kmetijstvu in za investicije v družbene in komunalne objekte, je v smislu resolucije in sprejetega družbenega dogovora o merilih razporejanja dohodka za leto 1982 oblikovan — za druge temeljne potrebe — za 18,6 % višje kot lani, k temu pa so pridani še stroški za tople obroke za skupne službe, ki nadalje bremenijo sklad in niso tako kot za temeljne organizacije preneseni med materialne stroške. Nekateri značilnejši vplivi na višino in razdelitev dohodka: V naslednjem so navedeni nekateri pomembnejši vplivi sistemskega ali tržnega ali pa še posebej gospodarsko-administrativnega značaja, ki so delovali na višino oziroma delitev dohodka: leta 1981 leta 1982 % odnos odobrene prodajne kondicije kupcem za predelavo — rabati, Skonti itd. 16,9 11,3 milj. din 66,9 odobrene prodajne kondicije kupcem za promet — udeležba trgovine 219,3 214,8 milj. din 97,9 obračunane bančne obresti od najetih posojil in druge obresti 11,1 6,2 milj. din 55,9 administrativno obračunana razlika med fakturirano in plačano prodajo 94,5 79,9 milj. din 84,6 obseg obrač. dajatev in prispevkov (brez obresti, zavar., str. plač. prom. in stroškov lastnega izobraževanja) 101,6 145,7 milj. din 143,4 posojila, združevanja in prispevki iz oblikovanih skladov 68,9 118,8 milj. din 172,4 Opomba: K prednjim navedbam je seveda potrebno dodati, da so na višino dohodka poleg rednih inflacijskih tokov in v mesecu oktobru, izvedene devalvacije znatno še tudi vplivale ponovno večje carinske in druge dajatve na uvozni material. Izvedba delitve celotnega prihodka na osnovi fakturirane prodaje: Na podlagi fakturirane prodaje bi izgledala celotni prihodek in doseženi dohodek za leto 1982 v primerjavi s predhodnim letom takole: Vrednosti v din % leta 1981 % leta 1982 0/o odnos Obračun celotnega prihodka: Obračunana prodaja 1.741.029.365 2.474.764.316 142,1 Drugi posl. prihodki 19.890.098 26.759.386 134,5 Celotni prihodek 1.760.919.463 2.501.523.702 142,1 Delitev celotnega prihodka: Porabljena sredstva 876.120.609 Doseženi dohodek 884.798.854 49,8 50,2 1.243.742.298 1.257.781.404 49,7 50,3 142,0 142,2 Celotni prihodek 1.760.919.463 100,0 2.501.523.702 100,0 142,1 V poglavjih 14 — Ustvaritev gospodarskega načrta, 15 — Nekateri gospodarski kazalci in 16 — Razpoložljiva obratna sredstva so dosežki za obe leti 1981 in 1982 navedeni in primerjani na podlagi obračunane oziroma fakturirane realizacije, ker le tako lahko dobimo stvarno primerjavo med predhodnimi in tekočimi rezultati ter osnovo za njihovo analizo in ocenitev. Povprečno vložena oziroma uporabljena obratna sredstva pa so izračunana po metodi na osnovi virov. 11. KAZALCI ZA IZKAZ REZULTATOV DELA DELAVCEV IN POSLOVANJA Rezultati dela delavcev in poslovanja delovne organizacije za leto 1982 so v primerjavi s predhodnim letom in v smislu Zakona o združenem delu ponazorjeni z naslednjimi kazalci:__________________ Leta Leta % 1981 1982 odnos — dohodek na delavca — dohodek v primerjavi s din 361.354 544.830 150,8 povpr. uporabljenimi sredstvi % 70,57 73,15 103,7 — čisti dohodek na delavca — akumulacija v primerjavi din 306.415 470.052 153,4 z dohodkom — akumulacija v primerjavi % 25,65 33,16 129,3 s čistim dohodkom % 30,25 38,44 127,1 — akumulacija v primerjavi s povpr. uporabljenimi sredstvi — osebni dohodek in sredstva % 18,11 24,26 134,0 za skupno porabo na delavca — čisti osebno dohodek din 213.711 289.380 135,4 na delavca din 125.908 170.317 135,3 Rezultati dela delavcev in poslovanja so torej v letu 1982 na splošno precej ugodnejši od onih v predhodnem letu. Primerjava gibanja proizvodnosti in donosnosti del. organizacije napram povprečnim dosežkom v okvirih slovenske tekstilne industrije prikazuje naslednjo sliko: Leto 1976 9 mes. 1981 1 9 mes. 1982 2 % odnos 2:1 Proizvodnost: (dohodek na delavca) Tekstilna industrija SRS 81.226 Vrednosti v din 247.611 311.983 126,0 Bombažna skupina SRS 91.532 302.970 382.125 126,1 DO Tekstilindus,! Kranj 62.994 281.605 405.293 143,9 Dosežek DO Tekstilindus v odnosu na: — tekstilno industrijo SRS 77,6 % 113,7% 129,9% — bombažno skupino SRS 68,8 % 92,9% 106,1% Donosnost: (dohodek v odnosu na povpr. Tekstilna industrija SRS uporabljena sred.) 43,94% 40,93% 39,77% 97,2 Bombažna skupina SRS 39,79% 44,68% 42,01% 94,0 DO Tekstilindus, Kranj 28,23% 57,16% 57,31% 100,3 Dosežek DO Tekstilindus v odnosu na: — tekstilno industrijo SRS 64,2 % 139,7% 144,1% —■ bombažno skupino SRS 70,9 % 127,9% 136,4% Iz prednjih prikazov je razvidno, da se je v pretečenih šestih letih, upoštevaje oba dosežka skupaj, delovna organizacija dvignila nad povprečje slovenske tekstilne industrije in bombažne skupine. 12. ODNOSI DO RESOLUCIJ IN DOGOVOROV Vrednosti v tisoč din Doseženo 1981 Predlog 1982 % rast a. Celotni prihodek — zbirni 1.857.686 2.670.554 143,8 b. Primerljivi dohodek — zbirni 997.437 1.475.393 147,9 c. Sklad skupne porabe (za druge potrebe) 52.241 61.944 118,6 č. Izpl. osebni dohodki 381.018 508.696 133,5 d. Dovoljena rast oseb. doh. — na račun prim. dohodka — na račun izvoza (udel. v CP) 31,96% 4,0 % 35,96% V smislu sporazuma o gospodarskem načrtu za leto 1982 so primerjani zneski na ravni del. organizacije vključno s TOZD Prehrana in oddih. Iz prikaza je razvidno, da so se osebni dohodki in skupna poraba gibali v okvirih resolucije in dogovora. Dokončni rezultat bo znan po izračunu SDK in presoji Izvršnega sveta občine. Pregled določenih izdatkov omejenih z dogovorom: Vrednosti v tisoč din Dos. 1981 Dos. 1982 % rast Izdatki za potovanja 3.015 3.948 130,9 Reprezentanca 517 613 118,6 Pogodbe o delu 884 826 93,4 Izdatki za reklamo in prop. 1.437 1.649 114,8 Skupaj 5.853 7.036 120,2 Rast omejenih izdatkov je na ravni delovne organizacije vključno s TOZD Prehrana in oddih znatno nižja od rasti celotnega prihodka oziroma osebnih dohodkov. Njihova višina je v celoti tudi nižja od načrtovanega zneska in prav tako v okviru dogovora ter pod povprečjem podskupine panoge. Gospodarski načrt za leto 1983 glede na dosežke v letu 1982: (v zbirni obliki) Vrednosti v tisoč din Predlog 1982 Načrt za 1983 % odnos Celotno prihodek 2.670.554 2.993.000 112,1 Porabljena sredstva 1.272.321 1.357.000 106,7 Doseženi dohodek 1.398.233 1.636.000 117,0 Spl. in skup. poraba 369.591 461.200 124,8 Cisti dohodek 1.028.642 1.174.800 114,2 Osebni dohodki 508.696 586.800 115,4 Stanovanjski prispevek 43.756 51.140 116,9 Rezervni sklad 29.830 35.250 118,2 Poslovni sklad 361.465 409.770 113,4 Sklad skupne porabe 84.895 91.840 108,2 Gospodarski načr.t za leto 1983 je na ravni delovne organizacije vsklajen z določili resolucije in dogovora pod pogojem, da bo uresničen sedaj še nedoločeni vsklajeni plan izvoza. Pri tem je predvidena rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v odvisnosti od rasti proizvodnosti, gospodarnosti, donosnosti in dohodka. 13. PREGLED NEKATERIH IZDATKOV (ki niso neposredno vezani na delovni proces) Nekateri izdatki, nevezani neposredno na delovni proces, so bili obračunani v letu 1982 — primerjamo spredhodnim letom — v naslednji višini: Vrednosti v din Leta 1981 Leta 1982 % odnos Potni stroški za služ. pot. — doma 409.247 609.870 149,0 Potni stroški za služb, pot — v tujino 556.565 811.887 145,9 Dnev. in noč. za služb. pot. — doma 721.791 895.840 124,1 Dnev. in noč. za služb. pot. — v tujino 421.346 601.628 142,8 Obračunane kilometrine 875.789 1.000.541 114,2 Reklamni stroški 1.436.947 1.788.048 124,4 Udeležba na sejmih in razstavah 701.830 972.081 138,5 Reprezentančni stroški 517.156 613.364 118,6 Prevozi delavcev na delo in domov 7.486.609 8.775.036 117,2 Izdatki za tople obroke 14.799.815 20.594.915 139,2 14 USTVARITEV GOSPODARSKEGA NAČRTA Grob prikaz izvršitve s sporazumom sprejetega gospodarskega načrta del. organizacije za leto 1982 ob istočasni primerjavi s pred-hodnim letom izgleda takole: Izvršitev Gospodarski Izvršitev % % 1981 načrt 1982 odnos odnos 1 2 3 3:1 3:2 Vrednostni dosežki: Vrednosti v din Porabljena sredstva 876.120.609 1.025.000.000 1.243.742.298 142,0 121,3 Doseženi dohodek 884.798.854 995.000.000 1.257.781.404 142,2 126,4 Celotni prihodek 1.760.919.463 2.020.000.000 2.501.523.702 142,1 123,8 Udeležba v cel. prih. — porablj. sred. 49,8 % 50,7 % 49,7 % — doseženi dohodek 50,2 % 49,3 % 50,3 % Količinski dosežki: Količine v tm a. Proizvod, tkanin 24.497.838 23.400.000 24.605.031 100,4 105,1 — domači trg 20.309.506 17.000.000 18.339.797 90,3 107,9 — izvoz 5.078.711 7.000.000 6.956.946 137,0 99,4 b. Prodaja tkanin c. Odnos prodaje do 25.388.217 24.000.000 25.296.743 99,6 105,4 proizvod. - b:a č. Zaloge got. tkanin 103,6 % 102,6 % 102,8 % koncem leta 3.342.612 2.743.000 2.650.900 79,3 96,6 Devizni dosežki: Vrednosti v $ a. Izvoz: konvert. 4.523.630 4.879.000 6.057.770 133,9 124,2 skupni 5.292.122 5.509.000 6.888.854 130,2 125,0 b. Uvoz: konvert. 4.711.893 5.336.000 6.103.916 129,5 114,4 skupni 8.578.375 10.656.000 9.754.539 113,7 91,5 c. Krit. uvoza - a:b konvert. 96,0 % 91,4 % 99,2 % skupni 61,7 % 51,7 % 70,6 % 15. NEKATERI GOSPODARSKI KAZALCI Donosnost, gospodarnost, gospodarska storilnost in ustvarjeni družbeni proizvod poslovanja dajejo v letu 1982 v primerjavi s predhodnim letom naslednjo sliko: Vrednosti v din Leta 1981 Leta 1982 % odnos Donosnost poslovanja: Povpr. vlož. osnovna sredstva Povpr. vlož. obratna sredstva a. Povpr. vlož. skup. sredstva b. Doseženi dohodek c. Poslovna donosnost - b:a 297.727.373 528.758.730 826.486.103 884.798.854 107.1 % 460.711.726 744.457 1.205.169.333 1.257.781.404 104,4 % 97,5 Gospodarnost poslovanja: a. Porabljena sredstva b. Doseženi dohodek c. Posl. gospodarnost - b:a 876.120.609 884.798.854 101,0 % 1.243.742.298 1.257.781.404 101,1 % 100,1 Gospodarska storilnost: — Ustvarjeni dohodek na izvršeno efektivno uro — Ustvarjeni dohodek na din 216,40 312,60 144,5 povprečno zaposlenega Ustvarjeni družb, proizvod: din 393.419 566.058 143,93 Amortizacija Doseženi dohodek 36.408.155 75.091.613 Družbeni proizvod 884.798.854 921.207.009 1.257.781.404 1.332.873.017 144,7 — na izvrš. efektivno uro din 225,31 409.607 331,27 599.853 147,0 146,4 — na povpreč. zaposlenega din Odnos družb, proizvoda do skupn. vloženih sredstev: a. Skupno vložena sredstva b. Družbeni proizvod c. Družbena donosnost - b:a 826.486.103 921.207.009 111,5% 1.205.169.333 1.332.873.017 110,6 % 99,2 Udeležba družb, proizvoda v celotnem prihodku: a. Celotni prihodek b. Družbeni proizvod 1.760.919.463 2.501.523.702 c. Družb, gospodarnost - b:a 921.207.009 1.332.873.017 52.3 % 53,3 % 101,9 16. OBRATNA SREDSTVA V letu 1982 je naša delovna organizacija uporabljala v primerjavi s predhodnim letom obratna sredstva v naslednjem obsegu: Vrednosti v din Leta Leta % 1981 1982 odnos Stvarno stanje obratnih sredstev: Delež posl. sklada za obrat. sred. Odstop, konvert. kred. za obr. sred. Lastna trajna obratna sredstva Bančna pos. za stalna obr. sred. Skupaj stalna obratna sredstva Krediti za občasna obrat. sred. Ostali viri občasnih obrat. sred. Skup. razpoložljiva obrat, sredstva Vezana sredstva posl. sklada Skupaj vložena obratna sredstva Povprečno stanje obratnih sredstev: Delež posl. sklada za obrat. sred. Odstop, konvert. kred. za obr. sred. Lastna trajna obratna sredstva Bančna pos. za stalna obrat. sred. Skupaj stalna obratna sredstva Krediti za občasna obrat. sred. Ostali viri občasnih obrat. sred. Skup. razpoložljiva obrat, sredstva Vezana sredstva posl. sklada Skupaj vložena obratna sredstva Kritje skupnih zalog s trajnimi viri obratnih sredstev: (ob koncu leta) a. Skupne povprečne zaloge b. Trajna obratna sredstva c. Količnik pokritja - b:a 249.836.958 428.306.178 171,4 52.155.000 52.155.000 100,0 301.991.958 480.461.178 159,1 28.888.370 9.565.132 33,1 330.880.328 490.026.310 148,1 14.000.000 14.000.000 100,0 127.344.638 177.556.835 139,4 472.224.966 681.583.145 144,3 123.413.440 171.391.490 138,9 595.638.406 852.974.635 143,2 102.674.993 232.154.511 226,1 52.155.000 52.155.000 100,0 154.829.993 284.309.511 183,6 34.045.874 21.682.913 63,7 188.875.867 305.992.424 162,0 49.285.058 14.000.000 28,4 166.770.510 270.347.938 162,1 404.931.435 590.340.362 145,8 123.827.295 154.117.245 124,5 528.758.730 744.457.607 140,8 170.740.868 171.041.220 330.880.328 490.026.310 1,94 2,86 147,4 Opomba: Količnik mora biti višji od 1, kar pomeni, da morajo biti (pri urejenem in trdnem lastnem in splošnem gospodarjenju) skupne povprečne zaloge delovne organizacije pokrite s trajnimi obratnimi sredstvi. Pri podanih gosp. okolnostih je količnik ugoden le na papirju. Obračanje obratnih sredstev: a. Celotni prihodek b. Povpr. razpoložljiva obr. sred. c. Povpr. vložena obratna sredstva — Količ. na razp. obrat. sred. - a:b — Količnik na vlož. obr. sred. - a:c 1.760.919.463 404.931.435 528.758.730 4,35 3,33 :.501.523.702 590.340.362 744.457.607 4,24 3,36 97,5 100,9 17. PRIMERJAVA DOSEŽKOV S PREDHODNIMI PETIMI LETI Primerjava obsega zaposlenosti, proizvodnje, prodaje in zalog ter nekaterih drugih dosežkov v letu 1982 s povprečnimi dosežki v predhodnih petih letih (1977 — 1981) izgleda takole: Povpreč. Leta % 77/81 1982 odnos Zaposlenost: Povprečno število zaposlenih 2.276 2.222 97,6 — med letom vstopilo 285 248 87,0 — med letom izstopilo 304 260 85,5 Izostanki od dela: 15,60% 15,83% 101,5 — boleznine in poškodbe 4,62% 4,41% 95,5 — porodniški dopust 2,36% 2,87 % 121,6 — redni letni dopust 8,18% 8,23% 100,6 — razni ostali izostanki Proizvodnja: 0,44% 0,32% 72,7 Proizvodnja preje kg 3.307.617 3.261.014 98,6 — povpr. štev. preje Nm 46,38 46,08 99,4 Proizvodnja tkanin 25.037.238 24.605.031 98,3 — povpr. dolžina desena tm 9.094 8.931 98,2 — povpr. dolžina variante tm 2.361 2.631 111,4 Tehn. kakovost - reg. tkan. Prodaja: 89,9% 90,7% 100,9 Trgovina tm 11.756.038 7.793.529 66,3 Predelava tm 9.494.784 10.546.268 111,1 Domači trg tm 21.250.822 18.339.797 86,3 Izvoz tm 4.620.090 6.956.946 150,6 Skupaj tkanine Povprečne zaloge: tm 25.870.912 25.296.743 97,8 Surovine — vlakna ton 866 1.062 122,6 Blago v manipulaciji tm 3.105.536 3.058.891 98,5 Gotove tkanine tm 5.192.124 2.335.793 . 45,0 Skupaj zaloge blaga Drugi kazalci: tm 8.297.660 5.394.684 65,0 Donosnost poslovanja 73,4% 104,4% 142,2 Gospodarnost poslovanja 88,2% 101,1% 114,6 Opomba: K zgornjim fizičnim pokazateljem gre pridati še kakovostno raven izbora tkanin, ki se iz leta v leto postopoma izboljšuje. 18. SKLADI Skladi temeljnih organizacij in delovne skupnosti prikazujejo skupaj na ravni delovne organizacije ob koncu leta 1982 naslednjo sliko: Vrednosti v din Leta Leta % 1981 1982 odnos Poslovni sklad 738.047.352 1.223.365.975 165,8 Rezervni sklad 63.068.149 92.516.206 146,7 Stanovanjski sklad 198.480.159 248.705.642 125,3 Sklad skupne porabe 125.384.985 187.178.284 149,3 Skupaj 1.124.980.645 1.751.766.107 155,7 Sklad solidarnosti 540.846 3.101.223 Sklad za SLO in CZ 1.990.796 3.696.133 Poslovni sklad: Stanje sklada na začetku leta: 738.047.352 Povečanje sklada med letom: — delitev dohodka za 1. 1982 354.244.998 — revalorizacija osn. sredstev 132.018.586 — razlika pri prodaji osn. sred. 1.255.079 — pov. delež pri skladih bank 5.197.420 — del amortiz. osn. sredstev 4.900.101 497.616.184 Skupaj 1.235.663.536 Zmanjšanje sklada med letom: — prispevki za pet SIS (10,5%) 12.297.561 12.297.561 Stanje sklada na koncu leta: 1.223.365.975 Rezervni sklad: Stanje sklada na zač. leta: 63.068.149 Povečanje sklada med letom: — delitev dohodka za 1. 1982 29.448.057 29.448.057 Skupaj 92.516.206 Zmanjšanje sklada med letom: — Stanje sklada na koncu leta: 92.516.206 Stanovanjski sklad: Stanje sklada na začetku leta: 198.480.159 Povečanje sklada med letom: — obr. stan. prisp. za- 1.160.410 obč. za 1982 — stan. prisp. za last. potr. 1982 34.478.556 — stan. prisp. za združ. 1982 7.881.662 — revalorizacija družb, stano- 5.711.797 vanj — nakup 9 kom družb, stano- 13.453.124 vanj — obresti in drugi prejemki 1.017.441 63.702.990 Skupaj 262.183.149 Zmanjšanje sklada med letom: — razpor. st. pr. za občino za 1.061.915 1982 1.713.116 — odplačila stanovanj, posojil 9.704.224 — last. sr. za nakup dr. stan. — dot. TOZD - PO za pop. sam. 800.000 doma 198.252 — drugi manjši izdatki iz sklada 13.477.507 Stanje sklada na koncu leta: 248.705.642 Sklad skupne porabe: Stanje sklada na začetku leta: 125.384.985 Povečanje sklada med letom — delitev dohodka za 1.1982 — revalorizacija osn. sred. — razni ostali dohodki v sklad 84.335.360 11.209.000 185.393 95.729.753 Skupaj Zmanjšanje sklada med letom: 221.114.738 — plač. prisp. za interv. v kmet. 1.036,032 81/82 5.985.337 — pl. prisp. za dr. obj. ob. 81/82 10.087.977 — izplačani regres za let. dop. 4.631.260 — izpl. regres za tople obr. - 1.733.177 DSSS 3.443.661 — izplačila za nočne malice 678.322 — izplačila za odpravnine 2.832.000 — izplačila jubilej, nagrad 200.000 — dotacija sind, organizaciji 1.265.350 — dotacija TOZD Prehr. in od- 1.308.545 dih 151.430 — dotacije društvom in organ. — zobozdravstvene storitve — novolet. koledarji za sodel. — knjigov. odpisi vred. osn. 583.363 sred. 33.936.454 Stanje sklada na koncu leta: 187.178.284 Opomba: Sklad solidarnosti se oblikuje po predpisih na račun prispevka iz dohodka in na račun obrač. vrednosti iz naslova uvedenega tedna solidarnosti v posameznem letu ter na podlagi prostovoljnih akcij in odločitev delavcev za tovrstne namene. Sklad se črpa oziroma odvaja v okviru potreb in rokov na podlagi opredelitev pristojnih družbenopolitičnih skupnosti. Oblikovana sredstva za splošni ljudski odpor in civilno zaščito služijo za pokrivanje stroškov in izdatkov za tovrstne namene v okviru lastnih potreb delovne organizacije. 19. POSOJILNI IN NALOŽBENI ODNOSI Ob koncu leta 1982 je bilo stanje najetih posojil ter stanje drugim danih posojil, depozitov in združenih naložb naslednje: a. Stanje najetih posojil: Vrednosti v din — Invest, posojila za osnovna sredstva: LB/TBG — uvozna oprema za plemenit. 4.600.565 4.600.565 Krušik, Valjevo — oprema za predilnico 6.480.000 Tekig-Invest, Beograd — opr. za plem. 358.061 6.838.061 Skupaj 11.438.626 — Invest, posojila za obratna sredstva: LB/TBG — za trajna obr. sred. — Konv. 986.600 LB/TBG — za trajna obr. sred. — plemenit. 7.200.000 LB/TBG — za plasman TPV VaraždiA 1.378.532 9.565.132 Skupaj 21.003.758 — Invest, posojila za sred. skupne porabe: LB/TBG — stan. krediti za družb, stanovanja 18.136.186 Druge DO — stan. krediti za soudeležbo 632.000 Lastna udeležba delavcev za najem, stanov. 2.470.804 21.238.990 Skupaj dolgoročna posojila 42.242.748 — Kratkoročni krediti: LB/TBG — izvozni kredit 14.000.000 14.000.000 Vsega 56.242.748 b. Stanje drugim danih posojil, depozitov, naložb in sredstev ter ostala razmerja: — Posojila in naložbe iz poslovnega sklada: družbenih LB/TBG — razna združena sredstva Jugobanka — razna združena sredstva Posojila za manj razvite republike Združena sredstva za manj razvite republike Za skupno poslovanje — Modna hiša Za skupno poslovanje — Uniteks Za skupno poslovanje — Jugotekstil Posojilo gosp. org. — RTC Krvavec Posojilo gosp. org. — Ateks Posojilo gosp. org. — Branka Dinič Posojilo gosp. org. — Rudnik Posojilo gosp. org. — Sana Posojilo gosp. org. — Tekstilpromet Posojilo — Gorenjski sejem Združena sred. — Incel, Banja Luka 38.336.950 1.754.568 53.197.146 8.300.000 3.425.306 4.951.495 318.350 70.768 4.673.130 1.000.000 2.000.000 1.500.000 1.666.666 7.505.808 4.500.000 Združena sred. — KOGP — TOZD Komunala 89.350 Združena sred. — Kemija Impex 20.000.000 Združena sred. — Rud. mrkog uglja, Djurdjevik 10.351.952 Združena sred. — Soda-so, Tuzla 4.000.000 Združena sred. — Tvor. poliester, vlaken 3.750.000 Posojila in naložbe iz rezervnega sklada: Pos. v skupne rezerve gosp. občine 11.096.588 Pos. v skupne rezerve gosp. republike 24.224.188 Obvezno posojilo federaciji 152.277 171.391.489 35.473.053 — Posojila in naložbe iz sklada skupne porabe: Posojila delavcev za zadruž. in privat, stan. gradnjo in nakup stanovanj 25.882.236 Posojilo DO za soudeležbo pri nak. družb. stan. 987.586 Združevanje sredstev pri LB/TBG — 3 %, 2 %, 1,5 % stan. prisp. za sam. stan. skupnost 44.227.521 71.097.343 Skupaj 277.961.885 FINANČNI REZULTATI TOZD Doseženi finančni rezultati ustvarjeni v letu 1982, oziroma razdelitev celotnega prihodka inn doseženega dohodka na osnovi proizvodnje oziroma skupne prodaje ter svobodne menjave dela, izgledajo po posameznih temeljnih organizacijah takole: Vrednosti v din Leta 1981 Leta 1982 % odnos TOZD Predilnica: Celotni prihodek 593.418.860 796.774.539 134,3 — Materialni stroški — Amortizacija 380.392.116 12.815.764 474.878.883 26.819.498 124,8 209,3 Porabljena sredstva Doseženi dohodek 393.207.880 200.210.980 501.698.381 295.076.158 127,6 147,4 Spl. in skupna poraba Del dohodka za DSSS Čisti dohodek TOZD 27.417.230 39.956.068 132.837.682 36.688.817 51.364.792 207.022.549 133.8 128,6 155.8 Osebni dohodki Ost. čistega dohodka 67.090.291 65.747.391 91.281.244 115.741.305 136,1 176,0 Stanovanjski prispevki Ost. za skl. in druge namene 5.771.873 59.975.518 7.840.744 107.900.561 135.8 179.9 Končna delitev: Rezervni sklad Poslovni sklad Sklad skupne porabe 5.259.791 40.709.868 11.423.686 7.376.904 82.194.897 16.598.400 140.3 201,9 145.3 Osnovni skladi Del ČD za druge namene 57.393.345 2.582.173 106.170.201 1.730.360 185,0 67,0 TOZD Tkalnica: Celotni prihodek 429.339.752 676.591.500 157,6 — Materialni stroški — Amortizacija 109.205.720 14.915.100 183.502.347 28.569.757 168,0 191,5 Porabljena sredstva Doseženi dohodek 124.120.820 305.218.932 212.072.104 464.519.396 170,9 152,2 Spl. in skupna poraba Del dohodka za DSSS Čisti dohodek TOZD 33.431.747 60.912.485 210.874.700 47.574.835 80.860.284 336.084.277 142.3 132,7 159.4 Osebni dohodki Ost. čistega dohodka 113.695.641 97.179.059 154.666.385 181.417.892 136,0 186,7 Stanovanjski prispevki Ost. za skl. in druge namene 9.788.374 87.390.685 13.268.008 168.149.884 135,5 192,4 Končna delitev: Rezervni sklad 7.687.345 11.612.985 151,1 Poslovni sklad 56.474.849 127.006.383 224,9 Sklad skupne porabe 19.252.736 26.761.940 139,0 Osnovni skladi 83.414.930 165.381.308 198,3 Del ČD za druge namene 3.975.755 2.768.576 69,6 TOZD Plemenitilnica: Celotni prihodek 643.643.662 948.298.522 147,3 — Materialni stroški — Amortizacija 350.114.618 8.677.291 510.269.456 19.702.358 145,7 227,1 Porabljena sredstva Doseženi dohodek 358.791.909 284.851.753 529.971.814 418.326.708 147,7 146,9 Spl. in skupna poraba Del dohodka za DSSS Čisti dohodek TOZD 38.901.636 56.847.811 189.102.306 48.735.356 72.819.385 296.771.967 125,3 128,1 156,9 Osebni dohodki Ost. čistega dohodka 83.589.326 105.512.980 111.410.013 185.361.954 133,3 175,7 Stanovanjski prispevki Ost. za sklade in druge namene 7.203.416 98.309.564 9.590.124 175.771.830 133,1 178,8 Končna delitev: Rezervni sklad Poslovni sklad Sklad skupne porabe 8.385.455 74.005.764 12.256.372 10.458.168 145.043.718 17.847.440 124,7 196,0 145,6 Osnovni skladi Del ČD za druge namene 94.647.591 3.661.973 173.349.326 2.422.504 183,2 66,2 I)S — Skupne službe: Celotni prihodek 157.716.365 205.044.461 130,0 Doseženi dohodek 157.716.365 205.044.461 130,0 Spl. in skupna poraba Čisti dohodek DSSS 20.402.469 137.313.896 28.670.177 176.374.284 140,5 128,4 Osebni dohodki Ostanek čistega dohodka 108.879.147 28.434.749 141.074.454 35.299.830 129,6 124,1 Stanovanjski prispevki Ostanek za sklade 9.397.419 19.037.330 12.172.250 23.127.580 129.5 121.5 Sklad skupne porabe 19.037.330 23.127.580 121,5 TOZD Prehrana in oddih: Celotni prihodek 33.566.914 43.844.769 130,6 — Materialni stroški — Amortizacija 20.536.219 1.237.002 26.509.818 2.069.092 129,1 167,3 Porabljena sredstva Doseženi dohodek 21.773.221 11.793.693 28.578.910 15.265.859 131.3 129.4 Spl. in skupna poraba Čisti dohodek TOZD 2.048.122 9.745.571 2.876.653 12.389.206 140,5 127,1 Osebni dohodki Ost. čistega dohodka 7.763.812 1.981.759 10.263.999 2.125.207 132.2 107.2 Stanovanjski prispevki Ost. za sklade in druge namene 670.420 1.311.339 884.542 1.240.665 131,9 94,6 Končna delitev: Rezervni sklad Poslovni sklad • Sklad skupne porabe 294.842 437.985 466.100 381.646 299.019 560.000 129,4 68,3 120,1 Osnovni skladi Del ČD za druge namene 1.198.927 112.412 1.240.665 103,5 Nesreče pri delu v letu 1982 Odbor za varstvo pri delu je nedavno pregledal poročilo službe varstva pri delu o nesrečah pri delu, ki so se pripetile v lanskem letu. Podatki so prikazani za vsako TOZD oz. DSSS ter skupno za celotno delovno organizacijo, in obsegajo: 1. Prikaz nesreč pri delu in na poti na delo oz. z dela 2. Izguba delovnih dni zaradi nesreč pri delu oz. na poti 3. Povprečno izgubljenih delovnih dni na eno nesrečo 4. Nadomestilo OD zaradi nesreč pri delu oz. na poti 5. Resnost in pogostost nesreč pri delu 6. Vzroki nesreč 1. Prikaz nesreč pri delu in na poti na delo oz. z dela TOZD Predil. Tkal. Plem. PO DSSS Skupaj CO (M CO O r-( Na delu 1-1 33 '28 - 17 6 85 + 4,7% Na poti 1 5 3 — - 68 24 —62,5 % Skupaj 12 38 31 —! i CO co 109 -10 % 2. Izguba delovnih dni zaradi nesreč pri delu oz. na poti TOZD Na delu Na poti Skupaj Predilnica 82 20 102 Tkalnica 354 17 371 Plemenitilnica 306 26 332 PO _ DSSS 309 _ 309 Skupaj 1982 1051 63 1114 Leto 1981 1015 458 1473 CO to co e3 % -86 % -24 % TOZD Predil. Tkal. Plem. PO DSSS ISkupaj mi 82:81 Na delu 7,5 10,7 10,9 - 11,8 18,2 11,9 — 0,9% Na poti 20,0 3,4 8,7 - 7,0 - 19,1 -63 % Skupaj 8,5 9,8 10,7 - 18,2 11,4 13,5 -16 % 4. Nadomestilo OD zaradi nesreč pri delu oz. na poti TOZD Na delu Na poti Skupaj Predilnica 29.099,31 5.971,17 35.070,48 Tkalnica 210.562,54 16.396,46 226.959,00 Plemenitilnica 146.037,68 17.797,62 163.835,30 PO — — — DSSS 119.690,42 — 119.690,42 Skupaj 505.389,95 40.165,25 545.555,20 5. Resnost in pogostost nesreč pri delu TOZD Pogostost Resnost Predilnica 2,27 8,5 Tkalnica 4,93 9,8 Plemenitilnica 6,47 10,7 PO — — DSSS 3,40 18,2 Skupaj 4,26 11,4 Leto 1981 4,73 13,5 co CM CO -10 % -16 % Pogostost = število nesreč x 100 število zaposlenih Resnost = število izgubljenih delovnih dni število nesreč 6. Vzroki nesreč Pred. Tkal. S £ PO DSSS Skupa, Nepravilen pristop k delu 2 8 4 4 18 Neprevidnost delavca 3 3 4 3 13 Kršenje navodil o varnem delu 2 6 3 1 12 Na poti na delo 1 5 3 9 Uporaba neustreznih pripomočkov za delo 3 2 1 6 Neuporaba osebnih zaščitnih sredstev 4 1 5 Neresnost pri delu 2 3 5 Pomankljivi varnostni ukrepi i 3 4 Pomankljivo vzdrževanje strojev in naprav 2 2 4 Spolzka tla 1 2 1 4 Nepoučenost delavca 3 1 4 Neprimerna transportna sredstva 1 2 3 Pomankljiva izkušenost pri delu 1 2 3 Neurejeno delovno okolje 1 1 2 Pomankljivo sodelovanje s sodelavcem 2 2 Neprimerna tla 2 2 Fizična preobremenitev 1 1 Slaba organizacija dela 1 1 Skupaj: 12 38 31 17 98 Število nesreč pri delu se v letu 1982 ni bistveno spremenilo napram letu 1981. V letu 1982 se je na delu ponesrečilo 89 delavcev, v letu 1981 pa 85 delavcev. Bistveno pa so se zmanjšale nesreče na poti na delo oziroma z dela, saj se je v letu 1981 na poti poškodovalo 24 delavcev, v letu 1982 pa le 9 delavcev. Ugotavlja se, da so bile nesreče v večini primerov lažjega značaja, razen v dveh primerih, ko sta bili nesreči težji oziroma ena nesreča se je končala s smrtnim izidom. V celoti so se nesreče v zvezi z delom napram letu 1981 zmanjšale za 10 %. Prav tako pa se je tudi zmanjšala odsotnost delavcev zaradi nesreč pri delu za 24 %. Zmanjšala pa se je tudi izguba delovnih dni na eno nesrečo za 16 %. Iz evidence-je razvidno, da je bilo največ nesreč zaradi nepravilnega pristopa k delu 18, neprevidnost delavca 13, kršenja navodil o varnem delu 12, uporaba neustreznih pripomočkov za delo 6, neuporaba osebnih zaščitnih sredstev 5 itd. Iz analize je razbrati, da obstajajo realne možnosti za zmanjšanje nesreč saj večino nesrečam botruje subjektivni faktor. Z doslednim spremljanjem — nadzorovanjem kakor tudi poučevanjem in stalnim opozarjanjem bi v večini primerov te nesreče lahko preprečili. To pa bomo dosegli le z večjim prizadevanjem vseh zaposlenih. V bodoče bo torej potrebno predvsem polagati večjo pozornost nad pravilnim izvajanjem del in opravil, kakor tudi rednemu vzdrževanju priprav in naprav ter delovnim prostorom in disciplini. Posebna pozornost je potrebna nad doslednim upoštevanjem določil Pravilnika o varstvu pri delu in drugim predpisom, ter navodilom o varstvu pri delu. Alpsko smučanje Pretekla zima ni bila za smučarje radodarna s snegom, tega je bilo premalo, poleg tega pa so bila smučišča malo časa z njim pokrita. Tako je bila velika gneča na organiziranih smučiščih. Postali pa smo zelo razvajeni, da se le težko odločimo za smučanje, kjer se po vsakem spustu vračaš peš na vrh smučišča. Gledano s strani rekreacije pa bi tako smučanje več veljalo. Z uporabo vlečnic ali sedežnic pa se mnogo pridobi na »prevoženih km« in s tem tudi na kvaliteti smučanja. štora na snegu za organizacijo tekme. Če bodo snežne razmere v začetku sledeče zime boljše, bo sindikalno prvenstvo za leto 1983 organizirano v decembru. Čeprav snežne razmere niso omogočale dosti smučanja, pa so kljub temu bili doseženi dobri rezultati. Smučarji iz Tekstilindusa so dokazali poleg dobrih rezultatov, tudi privrženost kolektivu, pa naj bo to smučarska sekcija, rekreacija ali Tek-stilindus. Eno izmed meril zimske rekreacije na snegu so zimske športne igre, ki jih Zimske športne igre: KRISTINA GROS — 3. mesto v sankanju v ekipi članic nad 30 let Kot vsako zimo je bilo tudi letošnjo organiziranih nekaj rekreativnih tekmovanj. Vseh pa ni bilo mogoče izvesti, zaradi pomanjkanja snega. Tako je izpadlo Tekstilin-dusovo sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Vsa smučišča so bila ali so še zelo zasedena, tako da ni mogoče dobiti ob sobotah ali nedeljah pro- prireja za vsa podjetja v občini Občinski sindikalni svet. Iž prijav in udeležbe je razvidno, da je bil na letošnjem tekmovanju slab odziv prijavljenih, kar pa ne moremo trditi za naše smučarje, saj je procentualno od prijavljenih naših tudi največ nastopalo. To lahko smelo trdimo za večje delovne organizaci- je. Na tem tekmovanju so naši smučarji dosegli posamezno 1 zlato, 2 srebrni in 2 bronasti medalji. Ekipno smo dosegli toliko prvih mest, kot vsa ostala kranjska podjetja skupaj. Prva mesta ekipno so pripadala sledečim podjetjem: Veleslalom: Ekipno ženske: Ekipno moški: Ekipno veleslalom: Tekstilindus Tekstilindus Tekstilindus Teki: Ekipno ženske: Sava Ekipno moški: Iskra — Telematika Ekipno teki: Sava Sankanje: Ekipno ženske: Cestno podjetje Ekipno moški: Petrol Ekipno sankanje: Tekstilindus Ekipno teki, sankanje in veleslalom: Tekstilindus Smučarska sekcija Ivan Torkar, predsednik ObSS Kranj izroča prehodni pokal zimskih športnih iger Jožetu Blazniku, vodji smučarske sekcije Zimske športne igre: MIRKO BAJŽELJ — 1. mesto v ekipi Zimske športne igre: VIKTOR HAFNAR — 2. mesto v VSL v članov nad 55 let v VSL ekipi članov 35—40 let Na četveroboju so bili najbolj uspešni Tržičani Na zimskem četveroboju med ekipami IBI Kranj, BPT Tržič, Predilnica Škofja Loka in Tekstilindus Kranj, ki je potekal v tekih na smučeh 16. februarja na Kokrici in 12. marca v veleslalomu na Zelenici, so bili izmed naših najbolj uspešni: Kristina Gros — 3. mesto v veleslalomu (v ekipi članic nad 40 let); Jože Blaznik: 3. mesto v VSL (v ekipi članov 40—50 let); Tone Mali — 2. mesto v tekih (v ekipi članov nad 35 let); Marjan Zakotnik — 3. mesto v tekih (v ekipi članov nad 35 let) HUMOR - HUMOR - HUMOR ČUDNO Manj ko je dinar vreden, bolj se pulimo zanj. STORILNOST Storilnost naših delavcev je na evropski ravni. Tistih v Zvezni republiki Nemčiji. OGLEDALO Odkar so izumili ogledalo, je na svetu bolj zabavno. Vsak se lahko smeje tudi samemu sebi. RECEPT Vem za recept, kako premagati vse hujšo draginjo na tržnicah. Ukinimo tržnice! DOSLEDNO Proti izkoriščanju se bojujemo tako dosledno, da skušamo čim manj izkoriščati tudi svoj delovni čas. SMISEL ŽE... Pravijo, da imamo Slovenci bolj malo smisla za humor. Pa imamo zanj vendarle več smisla kakor — denarja. TURIZEM V naših turističnih središčih že toliko zaračunajo za postelje, kakor da jih za tiste denarje gostom podarjajo za zmeraj. BOBU BOB Mnogi si pri nas svobodo govora predstavljajo preveč dobesedno. Kar ven in ven bi samo govorili. Teki na smučeh VIDA LIKAR — prišla in zmagala 25. februarja popoldne se je ob cesti Kokrica—Naklo odvijalo tekmovanje Tekstilindusa v tekih oziroma hoji na smučeh. K tekmovanju so se prijavili delavci Tekstilindusa in njihovi šoloobvezni otroci, vsi prijavljeni pa so bili razvrščeni v 6 starostnih skupin. Rezultati: Pionirke: 1. mesto Tanja Polajnar 2. mesto Mateja Dežman Pionirji: 1. mesto Viki Zaplotnik 2. mesto Bonu Dežman 3. mesto Mitja Polajnar Zenske do 30 let: 1. mesto Bernarda Kem 12.25.31 Ženske nad 30 let: 1. mesto Vida Likar 10.25.58 2. mesto Cvetka Novak 10.29.36 3. mesto Marinka Jerančič 10.32.75 Moški do 35 let: 1. mesto Martin Dežman 13.13.15 2. mesto Štefan Žlebič 14.20.59 3. mesto Tone Šuštar 14.21.87 Moški nad 35 let: 1. mesto Peter Polajnar 13.00.08 2. mestoTone Mali 13.01.20 3. Marjan Zakotnik 13.07.41 Presenečenje na tem tekmovanju je pripravila VIDA LIKAR iz TOZD Prehrane in oddih, za katero lahko rečemo kratko: »prišla in zmagala«. Nadvse presenečena in vesela svojega prvega uspeha, v sicer dokaj močni konkurenci, nam je povedala: »Dosedaj se s kakršnimkoli športom sploh nisem ukvarjala, saj ni bilo za to niti časa, niti denarja. Za smučanje me je že dalj časa navduševal 16-letni sin. Ko je letos »prerasel« svojo tekaško opremo, me je prepričal, da sem se končno le odločila. Ko se je na oglasnih deskah pojavil razpis za začetni tečaj tekov na smučeh, sem zbrala »korajžo« in se prijavila. Najbolj mi je bilo nerodno prvi dant ko si še smuči nisem znala natakniti. In tako se je začelo. Štiri dni zapored po 2 uri sem se udeležila tečaja in iz dneva v dan sem občutila večje veselje do tega športa. Po končanem tečaju pa se je ravno organiziralo tekmovanje Tekstilindusa v tekih na smučeh. Najprej se sploh nisem nameravala prijaviti, toda na vztrajno prigovarjanje našega vaditelja sem se potem le udeležila tekmovanja. Ko sem tisti dan odhajala od doma, mi je sin dejal: »Mami, zavedaj se, da moraš dati na tekmovanju vse od sebe!« No, mogoče zadnja le ne bom, sem si mislila, o kakšnem boljšem uspehu pa tudi v sanjah ne bi upala pomisliti. Važno je sodelovati, sem si rekla. Ko sem bila na vrsti, sem se pognala s starta. Zdi se mi, da sem res dala vse od sebe. Po prihodu v cilj sem takoj izvedela, da imam dober čas. Največje presenečenje pa je bilo seveda tedaj, ko so prišle vse tekmovalke iz naše skupine v cilj in ko sem ugotovila, da sem zasedla prvo mesto. Ta prvi uspeh mi bo vsekakor vzpodbuda tudi vnaprej.« R. G. čas 10.11.20 10.54.49 6.50.75 8.20.97 8.58.04 VIDA LIKAR na delovnem mestu PREPREČEVANJE NESREČ IZVEN DELOVNEGA PROCESA mičnejši organizaciji prevo- ki nastanejo pri uporabi raznih strojev, uporabi neprimernega orodja, improvizaciji pri raznih popravilih in vzdrževanju zgradb, uporabi energetskih virov, zlasti plina in elektrike. Zaradi nepravilnega dela z napravami in energetskimi viri nastajajo tudi gmotne škode zaradi požarov, eksplozij, itd. Teh poškodb bi lahko bilo manj, če bi pri izvajanju izobraževalnih programov v delovni organizaciji nakazovali pomembnost varnega dela tudi doma in delavce poučevali in opozarjali na nevarnosti, ki jim pretijo tudi izven dela, to je v gospodinjstvu. ZAHVALI Ob odhodu v pokoj se prav lepo zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem ter OOS TOZD Plemenitilnica, posebej pa sodelavkam adjustir-nega oddelka za lepa darila. Lojzka Brovč Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem tkalnice 1 obrata II za lepo poklonjeno darilo. V bodoče jim želim še veliko uspehov. Ušeničnik Marija Želimo vas opozoriti še na probleme in posledice nesreč, ki se dogajajo izven dela, katerih posledice pa čutimo tudi v delovnem procesu v organizaciji ter povzročajo izostanke z dela. Čestokrat se postavlja vprašanje, ali lahko tudi v delovni organizaciji kaj ukrenemo v tej smeri. Prav gotovo da lahko. Lahko celo trdimo, da veliko. Pa poglejmo, kaj? a) Nesreč na poti v službo in iz službe je po statističnih podatkih v SRS letno med 12 in 14 % od vsega števila nesreč pri delu. Torej primeri, ko se delavec poškoduje na poti v službo ali iz službe — prometne nesreče. Vemo, da je gostota prometa vse večja. Tako imenovane »konice« so prav v jutranjih urah, ko hitimo na delo, vsem se namreč mudi. Pa tudi opoldan, ko zopet hitimo domov. Lahko bi ta problem vsaj ublažili, če bi poizkušali, kjer se le da, premakniti začetek dela ali pa bolj uveljaviti drseči čas. S tem v zvezi bi bilo koristno več dogovarjanja med organizacijami, zlasti še v močnih industrijskih predelih. Pa tudi o boljši in ekono- za delavcev na delo in z dela bi se kazalo dogovarjati. Pri vzgoji za varno delo pa je nujno vključiti tudi prometno varnost. b) Z vedno večjo uporabo strojev, mehaniziranih naprav in energetskih virov je poškodb v gospodinjstvu vedno več. Za primer navajamo podatke o teh nesrečah pri kmetijskem prebivalstvu. Po statistiki Zavoda za zdravstveno varstvo SRS je primerov poškodb pri opravilih doma več kot poškodb pri delu v delovnem procesu v delovni organizaciji. Od vsega števila nesreč jih odpade pri delu (v delovni organizaciji) med 39 in 41% medtem ko je nesreč izven dela med 59 do 61%. Na žalost pride pri tem tudi do veliko težkih poškodb, pa tudi smrtnih, predvsem s traktorji (v letu 1976 smo v Sloveniji zabeležili 34 primerov). Vse več je tudi nesreč, ki povzročajo poškodbe državljanov, ki so sicer v delovnem razmerju, ko opravljajo delo doma. To so poškodbe, Podajam vam roko Poslavljam se iz tovarne, v pokoj, v jesenske dneve, zapuščam vse prijatlje in dolgih let spomine. Moči, življenje, leta, v tovarni so minila, prijatlji — delo moje pozorno nadaljujte. Presrečna leta moja je vseh teh časov doba, mi delo bil užitek petnajstega pa dobiček. Čuj smeh in petje moje zabavalo je v dvoje, kdor delat maral ni mi ni prijatelj bil. Mladost naj bo vesela, naj vsakdo vestno dela, ob letu videl bo, nagrada v žepu bo. Ko srečaš Abrahama jesen bo vsa meglena, on ti poda roko v spomin pa še srebro. Križ težki ti nalaga, od tebe brž odhaja, oh, kje mlada leta so, za zdravjem tarnamo. Podajam vam roko to naj bo za slovo, le pijmo danes vince vsi, saj smo prijatelji! REZKA LAVRENČIČ barvarna obrata II Športni kompleti iz našega blaga za pomlad Zahvale Ob boleči izgubi mojega moža JOŽETA GRAŠIČA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem obrata tiskarne za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Mihaela Grašič Ob mnogo prezgodnji in nenadomestljivi izgubi ljube žene KRISTINE BERGANT se iskreno zahvaljujem sodelavcem plemenitilnice I za podarjeni venec, denarno pomoč, izraze sožalja in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Martin Bergant Ob boleči izgubi mojega dragega očeta IVANA POGAČNIKA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem tkalnice I za podarjeno cvetje, izraze sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Rozka Florjančič Ob smrti najinega očeta JURIJA BRODNJAK se najlepše zahvaljujeva sodelavcem TOZD Predilnica za podarjeni venec in izraze sožalja. Jure in Anica Brodnjak Ob bridki izgubi ljubljenega moža in očeta MARJANA STRNIŠA se iskreno zahvaljujem vsem njegovim in mojim sodelavcem za izraze sožalja in podarjene vence. žena Metka z otrokoma Ob boleči izgubi moje drage mame FRANČIŠKE SREBRNJAK se iskreno zahvaljujem sodelavcem tkalnice I za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Marija Srebrnjak Ob smrti mojega očeta se vsem svojim sodelavkam iz ekspedita tkalnice I najlepše zahvaljujem za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Rezka Kavčič Ob nepričakovani in boleči izgubi moje dobre hčerke IVANKE TIRINGER se najlepše zahvaljujemo vsem njenim sodelavcem za izraze sožalja, poklonjene vence in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govorniku za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Po tej poti se zahvaljujem tudi vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki so mi stali v teh najtežjih trenutkih ob strani. Ivanke ni več, ne sliši več mojih klicev in ne čuti bolečine mojega srca in ne vidi pekočih solza, kako drsijo po mojem materinskem obrazu. Vsem, ki se moje Ivanke spominjate, lepa hvala. neutolažljiva mama Frančiška, brat in sestra Ob smrti mojega moža in očeta BURGAR VLADISLAVA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Predilnica za izrečeno sožalje, darovano cvetje, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Marija Burgar s sinovoma Ob smrti naše drage mame MILKE VRTAČNIK se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz TOZD Plemenitil-nica za podarjeno cvetje, izraze sožalja in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Franc Vrtačnik Ob smrti moje drage mame NEŽE ŽIBERT se lepo zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem priprave tkalnice I (prve in druge izmene), mojstrom in nadmoj strom za izraze sožalja in podarjeni venec. _ Neža Žibert Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem čistilnice in tkalnice obrata II za dragoceno darilo, ki mi bo ostalo v trajnem spominu. Prav tako naj lepša hvala osnovni organizaciji sindikata za podarjeno darilo in tov. Posediju za izrečene besede. Celotnemu kolektivu pa želim še veliko delovnih uspehov. Milena Kalan Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem sodelavcem kadrovskega sektorja in OOS DS Skupnih služb za lepa poklonjena darila. Milan Pirc Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem ter osnovni organizaciji sindikata za lepa poklonjena darila. Vsem želim še veliko uspehov pri na-daljnem delu. Ljudmila Krapše Ob odhodu v pokoj se naj-lepše zahvaljujem sodelavcem tkalnice II za lepo darilo in jim v bodoče želim še veliko uspehov pri delu. Polona Rahne Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem sodelavcem ko-smatilnice obrata I in adju-stirnemu oddelku za lepa darila in poslovitev. Vsem skupaj želim še veliko uspehov pri bodočem delu. Lado Pretnar Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem plemenitilnice I za poklonjeno darilo in jim v bodoče želim še veliko uspehov pri delu. Pavla Lenart Vsem sodelavkam in sodelavcem navij alnice se ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem za darila in lepe želje. Čelotnemu kolektivu navij alnice in Tekstilindusa želim vse najboljše in veliko delovnih uspehov. Ivanka Humič Vsem sodelavcem pripravljalnice DE tkalnica II in sindikalni organizaciji se iskreno zahvaljujem za lepo darilo ob mojem odhodu v pokoj. Vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov. Slavka Sekne Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem DE plemenitilnica I, predvsem pa tiskarni, lepo zahvaljujem za lepo poklonjeno darilo, ki mi bo ostalo v trajnem spominu. Vsem skupaj želim še naprej obilo uspehov pri nadaljnjem delu in medsebojnega razumevanja. Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam adjustirnega oddelka za lepo poklonjeno darilo. Enaka zahvala velja osnovni organizaciji sindikata TOZD Plemenitilnica. Celotnemu kolektivu želim še veliko napredka in uspehov pri delu. Cilka Sladič TEKSTILEC — glasilo' delovnega kolektiva »Tek-stilindus« Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Guštin in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Žarko Okorn — predsednik, Marija Varacha — podpredsednik in člani: Lojzka Sušnik, Janez Zrimšek, Anica Kern, Zdravko \ Žagar in Marija Hafnar. Pavla Sarič