Javna služba v sadjarstvu



Poročilo strokovne naloge

Introdukcija sort - 2019





Biserka DONIK PURGAJ

Boštjan GODEC

Metka HUDINA

Darinka KORON

Anita SOLAR

Valentina USENIK

Davor MRZLIĆ





Ljubljana 2020





Naročnik in financer strokovne naloge Introdukcija sort v okviru izvajanja Javne službe v sadjarstvu je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije.



Izvajalci Javne službe v sadjarstvu

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (KGZS - ZAVOD MB)

–

pečkarji in koordinacija

Podizvajalca

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF) – hruška

Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) – jablana in koordinacija



Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (KGZS - Zavod GO) –

koščičarji in kaki

Podizvajalca

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF) –

breskev, nektarina, marelica, češnja in sliva

Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) – kaki



Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) – lupinarji in jagodičje Podizvajalec

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF) – oreh, leska in kostanj Nosilci za posamezno sadno vrsto:



Biserka Donik Purgaj, mag. inž. hort. (KGZS - ZAVOD MB) – jablana Boštjan Godec, univ. dipl. inž. agr. (KIS) – jablana

dr. Metka Hudina (BF) – hruška, breskev, kitajska breskev, nektarina dr. Darinka Koron (KIS) – jagoda, malina, ameriška borovnica

Davor Mrzlić, univ. dipl. inž. agr. (KGZS - Zavod GO) - kaki

dr. Anita Solar (BF) – oreh, leska, kostanj

dr. Matej Stopar (KIS) – kaki, koordinacija Javne službe v sadjarstvu dr. Valentina Usenik (BF) – češnja, sliva, marelica



Uredil

dr. Jože HLADNIK



Fotografija na naslovnici

dr. Anka Čebulj



Izdajatelj

Javna služba v sadjarstvu, Ljubljana 2020





Publikacija je izšla v elektronski obliki in je objavljena na spletnih straneh Javne službe v sadjarstvu,

https://sadjarstvo.javnesluzbe.si.





Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID=16872707

ISBN 978-961-94752-7-0 (pdf)





Kazalo vsebine

JABLANA .............................................................................................................................................6

Brdo pri Lukovici, 2013 ................................................................................................................6

Brdo pri Lukovici, 2014 ................................................................................................................8

Brdo pri Lukovici, 2015 ................................................................................................................8

Brdo pri Lukovici, 2018 ................................................................................................................8

Fenofaza polnega cvetenja ..........................................................................................................9

Analiza skladiščne sposobnosti plodov ...................................................................................... 10

Revizija sadnega izbora za Slovenijo – sadna vrsta jablana ......................................................... 11

Opisi jablanovih sort pri katerih se je preizkušanje v letu 2019 zaključilo ................................... 11

Sadjarski center Gačnik, 2019 .................................................................................................... 13

Opisi novo vključenih jablanovih sort: ....................................................................................... 14

Novejše podlage v preskušanju - Gačnik .................................................................................... 18

Določitev optimalnih pogojev obiranja plodov jablane – dozorevanje

20

Vzorčenje plodov za določitev obiralnega okna

23

HRUŠKA ............................................................................................................................................ 25

Sadjarski center Bilje, 2007........................................................................................................ 25

Hortikulturni center BF in BF Ljubljana, 2016 in 2017................................................................. 27

BRESKEV IN NEKTARINA .................................................................................................................... 29

Sadjarski center Bilje, 2012........................................................................................................ 29

Sadjarski center Bilje, 2017........................................................................................................ 32

Opis sort za katere se je preizkušanje v letu 2019 zaključilo

35

Kitajska breskev ........................................................................................................................ 35

Nektarine (Opis sort za katere se je preizkušanje v letu 2019 zaključilo) .................................... 39

ČEŠNJA ............................................................................................................................................. 40

Sadjarski center Bilje, 2008........................................................................................................ 40

Sadjarski center Bilje, 2019........................................................................................................ 43

Opis sort češenj za katere se je preizkušanje v letu 2019 zaključilo

44

Kolekcija Sadjarski center Bilje, 2008 ......................................................................................... 44

SLIVA ................................................................................................................................................ 45

Sadjarski center Bilje, 2011........................................................................................................ 45

BF Ljubljana, 2018 ..................................................................................................................... 48

SLIVA - podlage

49





Sadjarski center Bilje, 2017........................................................................................................ 49

BF Ljubljana, 2018 ..................................................................................................................... 49

Opis sort sliv za katere se je preizkušanje v letu 2019 zaključilo

50

Sadjarski center Bilje, 2011........................................................................................................ 50

OREH ................................................................................................................................................ 52

Kolekcijski nasad Maribor, 2003-2011 in 2015-2018 .................................................................. 52

Rošpoh pri Mariboru, 2014........................................................................................................ 58

Šentrupert, 2015-2016 .............................................................................................................. 60

LESKA................................................................................................................................................ 61

Kolekcijski nasad Maribor, 2008 ................................................................................................ 61

Podgorje in Slovenj Gradec, 2016 .............................................................................................. 65

KOSTANJ ........................................................................................................................................... 66

JAGODA ............................................................................................................................................ 69

Brdo pri Lukovici, 2017 .............................................................................................................. 69

Brdo pri Lukovici, 2018 .............................................................................................................. 70

AMERIŠKA BOROVNICA ..................................................................................................................... 72

Brdo pri Lukovici in Drenov Grič, 2013 ....................................................................................... 72

MALINA ............................................................................................................................................ 73

Brdo pri Lukovici, 2016 .............................................................................................................. 73

Brdo pri Lukovici, 2018 .............................................................................................................. 74





V spodnji preglednici so po posameznih sadnih vrstah podane lokacije preizkušanja z letom sajenja ter številom sort oziroma različkov v preizkušanju v letu 2019



Preglednica:

Število sort sadnih rastlin oz. njihovih različkov v preizkušanju v letu 2019

Število sort oz.

Sadna vrsta

Lokacija preizkušanja, leto sajenja

različkov

Brdo pri Lukovici, 2013

8

Brdo pri Lukovici, 2014

1

Brdo pri Lukovici, 2015

1

Jablana

Brdo pri Lukovici, 2018

1

Sadjarski center Gačnik

40

Sadjarski center Gačnik (podlage)

5

HC BF Orehovlje in BF Ljubljana

3

Hruška

Sadjarski center Bilje, 2007 ( podlage)

6

Sadjarski center Bilje, 2012

17

Breskev in nektarina

Sadjarski center Bilje, 2017

15

Sadjarski center Bilje, 2008

5

Češnja

Sadjarski center Bilje, 2013

9

Sadjarski center Bilje, 2011

13

Sliva

Biotehniška fakulteta Ljubljana, 2018

2

Sadjarski center Bilje, 2017

6

Sliva - podlage

Biotehniška fakulteta Ljubljana, 2018

2

Maribor, 2003 - 2011

12

Maribor, 2015 - 2019

15

Oreh

Rošpoh / Maribor, 2014

6

Šentrupert, 2015 in 2016

7

Maribor, 2008 - 2010

9

Leska

Podgorje in Slovenj Gradec, 2015

6

Kostanj

Janče, 2003 - 2016

10

Brdo pri Lukovici, 2017

5

Jagoda

Brdo pri Lukovici, 2018

4

Ameriška borovnica

Brdo pri Lukovici, Drenov grič, 2013

5

Brdo pri Lukovici, 2016

5

Malina

Brdo pri Lukovici, 2018

4





5





JABLANA





Boštjan Godec, univ. dipl. inž. kmet. (KIS)





Biserka Donik Purgaj, mag. inž. kmet. (KGZS - ZAVOD MB)



V letu 2018 smo v pridelavi jabolk beležili nadpovprečno visoke pridelke. Posledično temu v letu 2019

beležimo nihaj pridelka, saj so bili pridelki količinsko pod dolgoletnim povprečjem. Vremenske razmere v času razvoja plodov so bile za pridelavo kakovostnih jabolk dokaj ugodne. V letu 2019 smo zaključili s preizkušanjem pri naslednjih sedmih jablanovih sortah: Admiral, Karneval, Shalimar, Merkur, SQ 133 (Allurel), CIV 323 (Isaaq) ter Civnired (Rubens). Sorte, pri katerih smo s preizkušanjem zaključili, so opisane na koncu poročila. Analize spremljanja dozorevanja sort so bile opravljene v Sadjarskem centru Maribor - Gačnik na stroju Pimprenelle. Izračunan indeks zrelosti oz. Streifov indeks je količnik, pri katerem je v števcu trdota (kg/cm2), v imenovalcu pa produkt vsebnosti suhe snovi (°Brix) ter ocene za škrobno vrednost na lestvici od 1 do 10.





Brdo pri Lukovici, 2013

Decembra 2012 smo na lokaciji Brdo pri Lukovici posadili 7 novih jablanovih sort. Med njimi je 5 sort iz skupine na škrlup odpornih sort. To so 4 perspektivne sorte češkega porekla Admiral (Mira x Bohemia), Karneval (Vanda x Cripps Pink), Merkur (Topaz x Rajka) in Shalimar (Topaz x Zlati delišes) ter nizozemska sorta SQ 133, ki je poznana tudi pod tržnim imenom Allurel. Poleg na škrlup odpornih sort smo posadili tudi 2 sorti italijanskega porekla, ki na škrlup nista odporni. To sta sorta Civnired, ki je bolje obarvani različek sorte Civni (Rubens) ter sorta z oznako CIV 323, ki je poznana pod tržnim imenom Isaaq. Slednja je predstavnica tki. jablanovih sort za prigrizek (Snack apples). Skupaj je bilo za namen preizkušanja posajenih 70 dreves oz. 10 dreves/sorto. Rezultati meritev pridelka ter laboratorijskih analiz so z izjemo sorte Civnired podani v preglednici 1. V letu 2019 smo naredili tudi primerjavo že omenjenega različka Civnired z izhodiščno sorto Civni, katerih skupna blagovna znamka je Rubens. Rezultati teh analiz so podani v preglednici 2.





6



Preglednica 1:

Rezultati meritev pridelka ter laboratorijskih analiz plodov v letu 2019 v sedmi rastni dobi, Brdo pri Lukovici, sajeno 2013, na škrlup odporne sorte Topna

Povprečna

škrobna

Streifov

Pridelek

Datum

Trdota

suha

Kislina

Sorta

masa ploda

vrednost indeks x

na drevo

vzorčenja

(kg/cm2)

snov

(g/l)

(g)

(1- 10)

1000

(kg)

(°Brix)

4. sep.

150

7,03

10,7

8,0

82,1

5,1

Merkur

11. sep.

141

6,73

10,9

8,6

71,8

4,6

0,5

18. sep.

143

6,27

10,3

9,0

67,6

4,2

4. sep.

191

6,93

9,3

1,2

621,0

6,2

SQ 133

11. sep.

202

6,55

10,5

2,6

239,9

6,4

5,1

(Allurel)

18. sep.

198

6,46

10,0

4,1

157,6

5,4

4.sep.

205

6,88

10,6

1,7

381,8

7,9

Admiral

11. sep.

218

6,68

11,1

2,6

231,5

8,4

2,1

18. sep.

226

6,20

10,9

3,5

162,5

7,2

4.sep.

102

11,84

9,0

1,8

730,9

6,4

CIV 323

11. sep.

98

11,26

10,5

3,6

297,9

6,0

4,4

(Isaaq)

18. sep.

96

10,41

9,8

5,4

196,7

5,6

25. sep.

175

7,74

10,4

5,4

137,8

8,8

Karneval

3. okt.

172

7,56

10,7

7,4

95,5

8,1

9,3

10. okt.

170

7,81

11,5

6,1

111,3

8,5

25. sep.

190

9,39

10,2

3,9

236,0

10,5

Shalimar

3. okt.

186

9,32

11,0

5,0

169,5

11,8

5,1

10. okt.

182

8,52

11,0

5,3

146,1

9,5



Preglednica 2:

Rezultati meritev pridelka ter laboratorijskih analiz plodov za sorti Civni in Civnired v letu 2019 v sedmi rastni dobi, Brdo pri Lukovici, sajeno 2013

Sorta / različek

Civni

Civnired

Datum vzorčenja

4. sep.

11. sep.

18. sep.

4. sep.

11. sep.

18. sep.

Trdota (kg/cm2)

8,28

7,76

7,06

7,64

7,51

6,97

Suha snov (°Brix)

11,6

12,2

12,6

12,0

12,2

12,0

Škrobna vrednost (1- 10)

2,7

3,9

5,8

3,0

5,6

7,6

Streifov indeks x 1000

264,4

163,1

96,6

212,2

109,9

76,4

Kislina (g/l)

6,4

5,6

5,4

4,7

4,4

4,3

Masa ploda (g)

144

144

143

131

123

138

Pridelek na drevo (kg)

/

8,0

/ - ni podatka

7





Brdo pri Lukovici, 2014

Na lokaciji Brdo pri Lukovici smo z namenom preizkušanja v letu 2014 posadili 10 dreves tržno zanimive sorte Gold pink (Rdeči delišes Starkrimson x Zlati delišes) s tržnim imenom Gold Chief ter prav tako 10 dreves različka sorte Fuji z imenom Fuji Aztec. V letu 2017 smo pri sorti Fuji Aztec zabeležili nadaljnje propadanje dreves, tako da smo sorto izključili iz preizkušanja. V preglednici 3 so podani rezultati laboratorijske analize plodov sorte Gold Pink (Gold Chief) za leto 2019.



Preglednica 3:

Rezultati meritve pridelka ter laboratorijske analize plodov v letu 2019 v šesti rastni dobi za sorto Gold Pink (Gold Chief), Brdo pri Lukovici, sajeno 2014

Topna

Streifov

Masa

Škrobna

Pridelek

Datum

Trdota

suha

indeks

Kislina

Sorta

ploda

vrednost

na

vzorčenja

(kg/cm2)

snov

x

(g/l)

(g)

(1- 10)

drevo

(°Brix)

1000





25. sep.

190

7,23

11,0

1,4

469,5

4,6

k

ief)

in

h

8,8

P

C

3. okt.

165

6,95

11,9

5,7

102,5

4,1

ld

ld

Go

(Go

10. okt.

178

6,44

10,6

3,8

159,9

4,2



Brdo pri Lukovici, 2015

Na lokaciji Brdo pri Lukovici smo z namenom preizkušanja spomladi leta 2015 posadili 5 sadik rdečemesnate jablanove sorte Baya Marisa ter 10 sadik francoske na škrlup odporne sorte Inored s tržnim imenom Story. V letu 2019 je imela sorta Baya Marisa premalo pridelka za izvedbo analiz.

Rezultati meritev in analiz za sorto Inored (Story) so podani v preglednici 4.



Preglednica 4:

Rezultati meritev in analiz plodov v letu 2019 v peti rastni dobi za sorto Inored (Story), Brdo pri Lukovici, sajeno 2015

Topna

Pridelek

Masa

Škrobna

Streifov

Datum

Trdota

suha

Kislina

na

Sorta

ploda

vrednost

indeks x

vzorčenja

(kg/cm2)

snov

(g/l)

drevo

(g)

(1- 10)

1000

(°Brix)

(kg)

25. sep.

156

10,09

9,8

1,2

858,0

7,2

Inored

(Story)

–

3. okt.

155

9,27

11,6

4,8

166,5

6,9

5,6

odp.

10. okt.

143

9,58

12,2

7,5

104,7

6,3

odp. – na škrlup odporna sorta



Brdo pri Lukovici, 2018

Za potrebe nadaljnega preizkušanja jablanovih sort smo v začetku leta 2018 nadaljevali s pridobivanjem novih tržno zanimivih jablanovih sort. Pridobili smo vseh devet, po programu za leto 2018, načrtovanih sort. Med njimi so tri licenčne, kar pomeni, da imamo z lastniki sort podpisane pogodbe. To so sorte Xeleven (Swing), MC 38 (Crimson Snow) ter SQ 159 (Natyra). Druge pridobljene sorte so bile Bonita, Rubelit, Galmac, Galiwa, Solaris ter Ladina. Vsaka sorta je zastopana z 10 –imi sadikami. Sajenje navedenih sort je potekalo spomladi 2018. Sadike sort Galmac in MC 38 (Crimson Snow) so v sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici posajene v kolekcijsko-introdukcijski del sadovnjaka in so zaščitene z mrežo proti voluharju, medtem ko so vse druge sorte 8





(te so na jablanov škrlup odporne) posajene v ekološki del sadovnjaka. Zaradi strojnega okopavanja v tem delu sadovnjaka sajenje v mrežo ni možno. Začetek opazovanj in vrednotenja sort v okviru introdukcije je predvideno za leto 2020. Pr sorti Bonita smo zaradi njene dobre rodnosti v letu 2019

opravili že prve analize in opazovanja. Rezultati laboratorijske analize plodov sorte Bonita so podani v preglednici 5.



Preglednica 5:

Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2019 v drugi rastni dobi, sorta Bonita, Brdo pri Lukovici

Topna

Škrobna

Streifov

Datum

Masa

Trdota

suha

Kislina

Sorta

vrednost

indeks x

vzorčenja

ploda (g)

(kg/cm2)

snov

(g/l)

(1- 10)

1000

(°Brix)

25. sep.

136

7,55

12,0

7,1

88,6

7,4

Bonita – odp.

3. okt.

129

7,29

11,2

9,6

67,8

7,4

10. okt.

134

7,25

12,1

8,6

69,7

7,2

odp. – na škrlup odporna sorta



Fenofaza polnega cvetenja

V primerjavi z letom 2018, ko je fenofaza polnega cvetenja pri opazovanih sortah nastopila med 22.

in 26. aprilom, beležimo v letu 2019 čas polnega cvetenja sort med 15. in 21. aprilom. Najzgodneje je v fazo polnega cvetenja v letu 2019 vstopila sorta Karneval (15. april), najkasneje pa sorta Gold Pink (21. april). Fenofaza polnega cvetenja ustreza fenološki razvojni fazi 65 po BBCH lestvici. Čas nastopa polnega cvetenja je podan v preglednici 6.



Preglednica 6:

Čas nastopa polnega cvetenja za sorte v preizkušanju v letu 2019, Brdo pri Lukovici Sorta

Čas polnega cvetenja

Karneval – odp.

15.4.

Merkur – odp.

16.4.

CIV 323 (Isaaq) – odp.

18.4.

Civnired (Rubens)

18.4.

Shalimar – odp.

18.4.

Admiral – odp.

18.4.

SQ 133 (Allurel) – odp.

19.4.

Inored (Story) – odp.

20.4.

Gold Pink (Gold Chief)

21.4.

odp. – na škrlup odporna sorta



9





Analiza skladiščne sposobnosti plodov

Skladiščno sposobnost plodov smo ugotavljali z oceno zunanje kakovosti plodov ter z meritvijo trdote plodov po času skladiščenja v razmerah navadne atmosfere. Meritve trdote plodov smo opravili 5.

decembra 2019 z elektronskim merilcem trdote in barve sadja Agrosta Instruments. V letu 2019 smo ugotavljali skladiščno sposobnost pri vseh jablanovih sortah, ki jih imamo v preizkušanju, z izjemo rdečemesnate sorte Baya Marisa, ki je imela premalo pridelka za opravljanje vseh vrst analiz. Plodove smo skladiščili v navadni hladilnici, kjer vzdržujemo konstantno temperaturo med 2 in 4 °C ter relativno vlažnost okrog 95 %. Meritve trdote plodov ob vskladiščenju ter ob izskladiščenju so podane v preglednici 7. Spodnja meja trdote plodov, ki je določena kot še primerna za trg, je 5 kg/cm2. Ob izskladiščenju, 5. decembra 2019, so to mejo trdote z izjemo sorte Gold Pink (Gold Chief) presegale vse sorte. V preglednici 7 je podana tudi ocena zunanjega izgleda plodov. Ocena posredno vsebuje tudi podatek o stopnji okuženosti plodov (gniloba, plesen, grenka pegavost, …). Glede kakovosti plodov v negativnem tudi v letu 2019 izstopa sorta Admiral, pri kateri je bil delež pegastih plodov izredno velik. V pozitivnem smislu sta izstopali sorti Inored in Bonita, katerih plodovi so bili ob izskladiščenju lepega in atraktivnega izgleda, hkrati pa se noben izmed plodov v času skladiščenja ni okužil.



Preglednica 7: Podatki za trdoto plodov ob vskladiščenju ter izskladiščenju z oceno zunanjega izgleda plodov za jablanove sorte v letu 2019, lokacija Brdo pri Lukovici Sorta

Vskladiščenje plodov

Izskladiščenje plodov

Ocena zunanjega

izgleda plodov ob

Datum

Trdota

Datum

Trdota

izskladiščenju

plodov

plodov

(1-10)

(kg/cm2)

(kg/cm2)

SQ 133 (Allurel) –

5. sep.

6,93

5. dec.

6,50

8

odp.

Merkur– odp.

13. sep.

6,73

5. dec.

5,88

8

CIV 323 (Isaaq) –

20. sep.

10,41

5. dec.

8,71

7

odp.

Admiral– odp.

20. sep.

6,68

5. dec.

6,63

5

Civnired (Rubens)

20. sep.

6,97

5. dec.

6,29

7

Bonita– odp.

9. okt.

7,29

5. dec.

5,72

10

Karneval – odp.

16. okt.

7,81

5. dec.

5,47

9

Shalimar – odp.

16. okt.

8,52

5. dec.

6,86

7

Inored (Story) –

16. okt.

9,58

5. dec.

8,84

10

odp.

Gold Pink

17. okt.

6,44

5. dec.

4,20

7

(Gold Chief)

odp. – na škrlup odporna sorta





10





Revizija sadnega izbora za Slovenijo – sadna vrsta jablana Revizija obstoječega sadnega izbora za Slovenijo (Sadni izbor za Slovenijo 2014) je potekala februarja 2019 na Sadjarskih dnevih Posavja v Artičah. Pri jablani je prišlo do vključitve nekaterih novih sort v naša sortna priporočila. V skupini na škrlup odpornih sort so novosti sadnega izbora naslednje jablanove sorte: Ladina, Bonita, Inored (Story), Shalimar ter SQ 159 (Natyra). Noviteto v skupini jablanovih sort, ki na škrlup niso odporne, predstavlja rdečemesnata sorta Baya Marisa. V sadni izbor smo kot novost vključili tudi šibkorastoče jablanove podlage. Na podlagi rezultatov preizkušanja smo vanj vključili 4 perspektivne jablanove šibkorastoče podlage. Gre za dve ameriški podlagi Cornell Geneva 16 in Cornell Geneva 41 ter za nemški podlagi Supporter 1 in Supporter 3. Novo vključene jablanove sorte so skupaj z ostalimi sortami podrobneje predstavljene v knjižici novega sadnega izbora za Slovenijo (Sadni izbor za Slovenijo 2018).



Opisi jablanovih sort pri katerih se je preizkušanje v letu 2019 zaključilo Pred leti je bilo dogovorjeno, da za tiste sorte/podlage iz preizkušanja, katerih preizkušanje se zaključi, pripravimo kratke opise s poudarkom na poglavitnih lastnostih. Pri jablani se je na lokaciji Brdo pri Lukovici v letu 2019 preizkušanje zaključilo pri 7 jablanovih sortah. Te so v nadaljevanju na kratko opisane. V oklepaju je podan predvideni čas zorenja posamezne sorte glede na standardno sorto Zlati delišes, ki v dolgoletnem povprečju v osrednji Sloveniji zori med 15. in 20. septembrom.



Civnired Rubens (-17 dni)



Sorta Civnired je bolje obarvani različek sorte Civni (Gala x Elstar). Žlahtnitelj in lastnik sorte je CIV

(Consorzio italiano vivaisti) iz Italije. Mutacija je bila odkrita leta 1999 v enem izmed nasadov sorte Civni na južnem Tirolskem (Italija). Pri Civniredu rdeča krovna barva prekriva plod v celoti, medtem ko so plodovi izhodiščne sorte Civni rumeno rdeče obarvani. Tudi čas zorenja je kakšen dan pred sorto Civni, v pridelovalnih razmerah osrednje Slovenije lahko že konec avgusta. Glede drugih lastnosti kot so način rasti drevesa, bujnost rasti in vstop v rodnost je Civnired precej podoben izhodiščni sorti Civni. Civnired ter Civni se tržita pod skupno blagovno znamko Rubens.



Merkur (-15 dni)



Žlahtnitelj in lastnik sorte Merkur je Institute of Experimental Botany iz Prage. Starševski par sorte sta na škrlup odporni sorti Topaz in Rajka. Drevo je šibke do srednje bujne rasti. Nagnjenost sorte k izmenični rodnosti je zelo velika. Plod je srednje velikosti ter ploščato okrogle oblike. Škrlatno (purpurno) rdeče obarvanje plod prekriva skoraj v celoti. Meso ploda je rumeno z nekaj odtenki oranžne. Je trdno, hrustljavo in sočno. Sorta Merkur je zelo dobrih organoleptičnih lastnosti, saj je zelo aromatična (okus po marelicah) ter sladkega in sadnega okusa. Čas zorenja je 15 dni pred Zlatim delišesom. Skladiščna sposobnost sorte je srednje dobra. V razmerah navadne hladilnice plodovi zdržijo do konca februarja.



Admiral (-7 dni)



Sorta Admiral je češkega izvora. Žlahtnitelj in lastnik sorte je Institute of Experimental Botany iz Prage. Starša sorte Admiral sta sorta Bohemia ter na škrlup odporna sorta Mira. Sorta je triploid ter kot taka zelo bujne in široke rasti. Nosilne veje so pogosto slabše obraščene (golenje), kar ima za posledico nižji pridelek. Plod je velik, ploščato okrogle oblike ter ob zrelosti rdeče vijoličnega obarvanja. Je zelo dobrega sladko kislega okusa, s prijetno aromo. Nagnjenost k izmenični rodnosti je majhna. Problem sorte je v grenkih pegah plodov. Priporoča se minimalno gnojenje z dušikom ter ukrepi za zmanjšanje te fiziološke bolezni (kalcij).

11





SQ 133 Allurel (-6 dni)



Sorta z oznako SQ 133 je nizozemskega porekla in je na škrlup odporna. Žlahtnitelj sorte je Plant Research International iz Wageningena. Tržno ime sorte je Allurel. Sorta izhaja iz enakega žlahtniteljskega programa kot sorta SQ 159 s tržnim imenom Natyra. Pri obeh je nosilec odpornosti na škrlup ameriška sorta Priscilla. Rast drevesa sorte Allurel je srednje bujna, nagnjenost k izmenični rodnosti je zmerna. Plodovi so veliki in večinoma tehtajo preko 200 g. So okroglo kopaste oblike ter rdeče rumenega obarvanja s precejšnjim deležem rjavosti na plodu. Plod je zelo sočen ter sladko kislega okusa. Skladiščna sposobnost plodov je dobra.



CIV 323 Isaaq (-5 dni)



Jablanova sorta z oznako CIV 323 ima tržno ime Isaaq. Je rezultat sodelovanja med CIV-om (Centro innovazione varietale) ter klubom KIKU. Gre za sorto iz skupine tki. jabolk za prigrizek (Snack apples).

Plodovi sorte Isaaq so podolgovato okrogli, majhne velikosti (120 g) ter prikupnega temno rdečega obarvanja. Meso plodov je čvrsto in hrustljavo, kislina v okusu je dobro izražena. Sorta je na škrlup odporna. Nagnjenost k izmenični rodnosti je minimalna, tako da redčenje plodov praktično ni potrebno. Čas zorenja je 5 dni pred Zlatim delišesom. Je odličnih skladiščnih ter izskladiščnih lastnosti.



Karneval (+7 dni)



Češka sorta Karneval je križanec na škrlup odporne sorte Vanda s sorto Cripps Pink (Pink Lady).

Žlahtnitelj in lastnik žlahtniteljskih pravic sorte Karneval je Institute of Experimental Botany iz Prage.

Drevo je srednje bujne rasti. Nagnjenost k izmenični rodnosti je majhna. Plod je srednje velikosti ter okroglo kopaste oblike. Koža je gladka. Na rumeni osnovni barvi ploda so pogosto prisotne široke ter nekoliko razmazane rdeče proge. Te dajejo plodu poseben videz. Meso plodov je izrazito belo obarvano. Je sočno ter rahlo kiselkastega okusa z dobro izraženo aromo. Čas zorenja je 7 dni za sorto Zlati delišes. Skladiščna sposobnost plodov je srednje dobra, v razmerah navadne hladilnice zdržijo do konca februarja.



Shalimar (+14 dni)



Sorta Shalimar je križanec sorte Topaz z Zlatim delišesom. Žlahtnitelj in lastnik sorte je Institute of Experimental Botany iz Prage. Sorto odlikuje dobra rodnost, nagnjenost k izmenični rodnosti je srednja. Krovna barva pokriva skoraj celotno površino ploda ter je sprano rdeča z rahlimi progami.

Plod je srednje velik do velik ter kopasto podolgovate oblike. Meso je rumenkasto, čvrsto, hrustljavo in sočno. Vsebnost sladkorjev in kisline je visoka. Okus je harmoničen in dober. Sorta zori 2 tedna za Zlatim delišesom. Užitna zrelost nastopi v začetku januarja. V razmerah navadne atmosfere plodovi dobro zdrže do aprila. Tudi izskladiščna sposobnost (shelf life) sorte je dobra. Za vzgojo sorte Shalimar se še posebej priporočajo tople in sončne lege.





12





Sadjarski center Gačnik, 2019

V letu 2019 smo v posebnem preskušanju sort (Introdukcija II) izvedli v skladu z načrtom vsa fenološka opazovanja (začetek brstenja, začetek cvetenja, vrh in konec cvetenja, T – stadij) in opravili vse meritve vegetativnih in generativnih parametrov.



Preglednica 8:

Fenološki razvoja jablan na lokaciji Sadjarskega centra Maribor – Gačnik v letu 2019

Sorta/datum

Brstenje

Začetek

Polno

Konec cvetenja

T

cvetenja

cvetenje

stadij

Ariane

9.03.2019

13.04.2019

15.04.2019

19.04.2019



Bonita

7.03.2019

14.04.2019

15.04.2019

19.04.2019



Braeburn

7.03.2019

9.04.2019

11.04.2019

15.04.2019



Caudle

9.03.2019

15.04.2019

Le nekaj posamezni cvetov;



Crimson Crisp

7.03.2019

15.04.2019

18.4.201911

19.04.2019



Crimson Snow 9.03.2019

6.04.2019

17.04.2019

21.04.2019



Dalinbel

10.03.2019

6.04.2019

15.04.2019

Zelo malo



cvetov

Dalinco

7.03.2019

ni pravega nastavka

Diwa

7.03.2019

9.04.2019

15.04.2019

20.04.2019



Elstar

6.03.2019

10.04.2019

15.04.2019

18.04.2019



Evelina

6.03.2019

12.4.2019

15.04.2019

20.04.2019



Fuji

7.03.2019

12.4.2019

15.04.2019

18.04.2019



Fusion

9.03.2019

ni pravega nastavka

Gala nam

6.03.2019

13.04.2019

15.04.2019

19.04.2019



galaval

6.03.2019

13.4.20198

13.04.2019

19.04.2019



Galiwa

9.03.2019

ni pravega nastavka

Golden parsi

7.03.2019

15.04.2019

17.04.2019

21.04.2019



Greenstar

9.03.2019

13.04.2019

15.04.2019

20.04.2019



Idared

6.03.2019

6.04.2019

9.04.2019

18.04.2019



Inored story

7.03.2019

12.04.2019

15.04.2019

20.04.2019



Jonagold

6.03.2019

7.04.2019

11.04.2019

16.04.2019



Kanzi

6.03.2019

9.04.2019

11.04.2019

18.04.2019



La Fayette

13.03.2019

13.04.2019

17.04.2019

20.04.2019



Luna

9.03.2019

14.04.2019

16.04.2019

18.04.2019



Mairac

7.03.2019

15.04.2019

18.04.2019

20.04.2019



Modi

9.03.2019

13.04.2019

15.04.2019

19.04.2019



Natyra

7.03.2019

14.04.2019

16.04.2019

21.04.2019



Opal

7.3.2019.

14.04.2019

16.04.2019

20.04.2019





13





Preglednica 8:

Fenološki razvoja jablan na lokaciji Sadjarskega centra Maribor – Gačnik v letu 2019 (nadaljevanje)

Sorta/datum

Brstenje

Začetek

Polno

Konec

T stadij

cvetenja

cvetenje

cvetenja

Pinova

7.03.2019

13.04.2019

15.04.2019

20.04.2019



Delcorf

7.03.2019

ni cvetenja

Red

7.03.2019

13.04.2019

15.04.2019

19.04.2019



Jonaprince

Red Rubens

7.03.2019

15.04.2019

17.04.2019

20.04.2019



rubelit

9.03.2019

12.04.2019

16.04.2019

19.04.2019



Rubens

7.03.2019

15.04.2019

17.04.2019

20.04.2019



Rubinola

9.03.2019

14.04.2019

16.04.2019

19.04.2019



Santana

7.03.2019

12.04.2019

14.04.2019

19.04.2019



Sirius

9.03.2019

14.04.2019

16.04.2019

22.04.2019



Topaz

13.03.2019

ni cvetenja

Zari

7.03.2019

13.04.2019

15.04.2019

18.04.2019



Zlati Delišes

7.03.2019

14.04.2019

17.04.2019

21.04.2019

14.05.2019



Poznavanje fenološkega razvoja v nasadih jablan je ključnega pomena, saj poznavanje vsakoletnega nastopa faze in njihovo spremljanje pomaga pri odločitvi za izvajanje agrotehnoloških ukrepov.

Vsakoletni nastop pomladanskih fenofaz, še posebej cvetenja, je v veliki meri temperaturno pogojen, zato datumi pojava cvetenja dobro kažejo spremenjene toplotne razmere v okolju. Preučevanje fenoloških faz v dolgem časovnem nizu je že nekaj let tudi uradno priznan kazalec za ugotavljanje vpliva podnebnih sprememb na rastlinski in živalski svet. Na lokaciji Gačnik smo spremljali potek razvoja fenofaz na sortah, ki jih spremljamo v nalogi introdukcije v pregldenici 8. Ugotavljamo, da je leto 2019 bilo v času brstenja izredno zgodnje leto, ko je na lokaciji Gačnik bila izmerjena tudi najvišja temperatura. Sorte so fazo brstenja dosegle med 7. in 13. marcem 2019, začetek cvetenja pa med 6

in 15. aprilom, konec cvetenja med 19. in 21. aprilom. Razvoj fenofaz od začetka cvetenja do konca cvetenja je potekal izredno hitro, saj so bile ugodne vremenske razmere. Glede na povprečje pretekle vegetacijske sezone Jablane so T stadij dosegle med 13 in 15. 5.2019. T-stadij je opisan kot dan, ko pecelj ploda in tangenta na obodu ploda oblikujeta videz črke T. Gala potrebuje 115 dni od cvetenja do zorenja, Zlati delišes 140 dni, Braeburn 168 dni ter skupina Fuji 178 dni. Seveda je določitev teh parametrov zelo odvisna od meteoroloških dejavnikov, ki v vsakem letu zakasnijo ali prednjačijo za nekaj dni.

V nalogi introdukcije smo izvedli vse meritve, ki so potrebne za kakovostno spremljanje sort vključenih v nalogo introdukcije. Namen naloge introdukcije sadnih rastlin temelji na preskušanju tržno zanimivih sort in klonov. V letu 2019 smo zasadili sorto Rubelit.



Opisi novo vključenih jablanovih sort:

Zagotoviti predvsem neodvisne podatke o sortah in klonih je naš osnovni cilj. Izbira sorte poteka več let. Odločitev katero sorto, podlago ali klon izberemo, pa temelji na dostopnosti in marketinške usmerjenosti lastnika sorte. Zadnjih nekaj let uvajamo predvsem sorte, ki so odporne ali tolerantne na bolezni, škodljivce in mraz. Podajamo kratka poročila o novo vključenih sortah.

CRIMSON SNOW®MC38:

Sorta je naključni sejanec najden v Avstraliji. Plodovi so vijolično rdeče barve. Meso sorte je hrustljavo, sočno, sladko- kiselkastega okusa in ima poseben moderen okus. Posebna značilnost sorte je počasna oksidacija mesa in bele pege na povrhnjici kože (sneg). Sorta je svetovno zaščitena od 14





drevesničarske hiše Baumschulen Braun (Italija). Sicer tehnologija pridelave podobna kot sorta Fuji prav tako čas zorenja plodov. Sorto smo v letu 2019 podrobneje spremljali in ugotovili, da je občutljiva na krvavo uš. Predstavili smo jo na degustaciji in v okviru delovnih skupin.



Preglednica 9:

Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2019 v drugi rastni dobi, sorta Crimson snow,Gačnik

Topna

Škrobna

Streifov

Datum

Masa

Trdota

suha

Kislina

Sorta

vrednost

indeks x

vzorčenja

ploda (g)

(kg/cm2)

snov

(g/l)

(1- 10)

1000

(°Brix)

25. sept.

213

8,8

8,5

1,2

0,86

9,7

Crimson

9. okt.

248

8,2

8,7

4,4

0,21

5,9

Snow

14. okt.

251

8,2

9,1

5,6

0,25

5,9



Golden Parsi Da Rosa®:

Sorta je mutacija Zlatega delišesa klon B. Po rasti jo uvrščamo med srednje bujno sorto z nekoliko temnejšim lesom. Cveti srednje pozno 2-3 dni za zlatim delišesom. Tvori podolgovate plodove rumene barve z rdečkasto barvo sicer ohranja lastnosti zlatega delišesa. Po rodnosti spada med sorte z visoko rodnostjo. Zori 2-3 dni za zlatim delišesom – sredina septembra. Sorta je licenčno zaščitena –

KIKU GmbH.



Preglednica 10:

Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2019 v drugi rastni dobi, sorta Golden Parsi Da Rosa , Gačnik

Topna

Škrobna

Streifov

Datum

Masa

Trdota

suha

Kislina

Sorta

vrednost

indeks x

vzorčenja

ploda (g)

(kg/cm2)

snov

(g/l)

(1- 10)

1000

(°Brix)

25.sept.

191

6,4

13,9

7,2

0,063

5,1

Golden Parsi 17.sept.

204

7,1

12,2

5,7

0,102

5,2

Da Rosa®

10.sept.

194

6,8

9,8

4,1

0,170

5,5

3.sept.

179

7,9

11,1

1,3

0,545

6,6



SQ 159 NATYRA®:

Sorta je odporna na škrlup in je primerna za ekološke nasade. Križana med Elise in CPRO 1980-015-47. Plodovi so rdeče do temno rdeče barve sladko kiselkastega okusa z nekoliko posebno aromo (hruška, citrus). Meso ploda je krhko – kompaktno dobre teksture. Vegetativna rast je nekoliko šibka, cveti pozno zato je na legah dovzetnih za pomladansko pozebo primerna sorta. Trdota ploda je okrog 8 kg/cm2, plodovi pa dosežejo topno suho snov med 12,8 – 14,7 Brixa°. Izredno dobre skladiščne sposobnosti.





15





Preglednica 11:

Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2019 v drugi rastni dobi, sorta Natyra, Gačnik

Topna

Škrobna

Streifov

Datum

Masa

Trdota

suha

Kislina

Sorta

vrednost

indeks x

vzorčenja

ploda (g)

(kg/cm2)

snov

(g/l)

(1- 10)

1000

(°Brix)

14.10.2019

176

7,2

9,7

4,5

0,16

5,2

9.10.2019

167

7,4

9,2

6,5

0,12

5,8

Natyra

25.09.2019

182

7,6

9,8

3,2

0,24

6,3

17.09.2019

169

8,1

10,0

1,8

0,45

6,6





Bonita:

Razvita na Češkem raziskovalnem inštitutu. Križana z Topaz x Cripps Pink (Pink Lady®). Odporna na škrlup in pepelasto plesen. Plodovi so rdeče barve, meso ploda čvrst in fino, sočno rahlo kiselkastega okusa zelo aromatična. Drevo je srednje močnejše rasti z dobro razvejanostjo ter dobro tvori cvetne brste. Sorta ima dobre skladiščne sposobnosti. Zori v drugi polovici septembra (7 dni za Zlatim delišesom). Sorta ima dobre skladiščne sposobnosti, imetnik licence je KSB (Konsortium Südtiroler Baumschuler).



Preglednica 12:

Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2019 v drugi rastni dobi, sorta Crimson snow,Gačnik

Topna

Škrobna

Streifov

Datum

Masa

Trdota

suha

Kislina

Sorta

vrednost

indeks x

vzorčenja

ploda (g)

(kg/cm2)

snov

(g/l)

(1- 10)

1000

(°Brix)

14.okt.

168

7,6

12,3

8,3

0,07

7,1

9.okt.

166

7,1

12,3

8,8

0,07

7,6

Bonita

3. okt

176

7,2

13,1

8,9

0,06

7,5

25.sept.

170

7,9

12,1

6,4

0,10

8,3

17.sept.

180

7,8

12,2

5,4

0,12

9,1



Gala Galaval C.O.V.:

Klon Gale, ki ga sadimo na območja kjer je pridobivanje rdeče barve lahko problematična v smislu, da lega ni najprimernejša. Cveti v času cvetenja zlatega delišesa. Klon je povprečne rasti z nizko dovzetnostjo za alternativno rodnostjo, nekoliko dovzetnejša na glivo škrlupa in koreninski rak. Plod je intenzivno rdeče barve, meso ploda je sočno, hrustljavo in sladko. Sorta je za zgodnejše uporabe.





16



Preglednica 13:

Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2019 v drugi rastni dobi, sorta Galaval, Gačnik

Topna

Škrobna

Streifov

Datum

Masa

Trdota

suha

Kislina

Sorta

vrednost

indeks x

vzorčenja

ploda (g)

(kg/cm2)

snov

(g/l)

(1- 10)

1000

(°Brix)

19.avg.

142

10,2

9

1,8

0,63

3,9

Galaval

M9

30.avg.

151

8,9

11,4

7,0

0,11

4

3.sept.

184

8,4

11,6

7,6

0,10

4





17





Novejše podlage v preskušanju - Gačnik

V okviru naloge introdukcije, preskušamo podlage, ki so najprej komercialno dostopne, po svojih lastnostih pa boljše kot podlaga M9. Izbor podlag je bil usklajen znotraj EUFRIN delovne skupine za sorte in podlage. Zasadili smo Angleške podlage Mailling; podlage AR selekcija 680/2, AR 486/1, Ruska podlaga Bud B 10, ter Geneva US podlage z oznako G 11 in G 41.



Preglednica 14:

Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2019 v drugi rastni dobi, sorta Galaval,podlaga AR 486,Gačnik

Topna

Škrobna

Streifov

Datum

Masa

Trdota

suha

Kislina

Sorta

vrednost

indeks x

vzorčenja

ploda (g)

(kg/cm2)

snov

(g/l)

(1- 10)

1000

(°Brix)

30.avg.

172

8,3

12,1

7,7

0,09

3,8

Galaval

AR 486

23. avg

165

9,73

10,0

4,2

0,23

4,0

3.sept.

172

6,91

11,7

8,9

0,07

3,3



Preglednica 15:

Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2019 v drugi rastni dobi, sorta Galaval, podlaga AR 680, Gačnik

Topna

Škrobna

Streifov

Datum

Masa

Trdota

suha

Kislina

Sorta

vrednost

indeks x

vzorčenja

ploda (g)

(kg/cm2)

snov

(g/l)

(1- 10)

1000

(°Brix)

30.avg.

185

8,07

11,8

6,6

0,10

4,6

Galaval

AR 680

23. avg

160

9,05

10,6

6,8

0,13

4,3

3.sept.

174

7,42

12,6

8,9

0,07

3,8



Preglednica 16:

Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2019 v drugi rastni dobi, sorta Galaval,podlaga B 10, Gačnik

Topna

Škrobna

Streifov

Datum

Masa

Trdota

suha

Kislina

Sorta

vrednost

indeks x

vzorčenja

ploda (g)

(kg/cm2)

snov

(g/l)

(1- 10)

1000

(°Brix)

30.avg.

171

8,62

12,6

6,9

0,10

4,5

Galaval

B 10

23. avg

169

9,58

10,8

5,0

0,18

4,4

3.sept.

158

8,53

13,1

8,1

0,08

4,3





18



Preglednica 17:

Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2019 v drugi rastni dobi, sorta Galaval,podlaga G11, Gačnik

Topna

Škrobna

Streifov

Datum

Masa

Trdota

suha

Kislina

Sorta

vrednost

indeks x

vzorčenja

ploda (g)

(kg/cm2)

snov

(g/l)

(1- 10)

1000

(°Brix)

30.avg.

151

9,03

10,8

6,3

0,13

3,3

Galaval

G11

23. avg

141

9,87

10,1

3,9

0,25

3,1

3.sept.

181

8,4

12,5

7,1

0,09

3,8



Preglednica 18:

Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2019 v drugi rastni dobi, sorta Galaval,podlaga G41, Gačnik

Topna

Škrobna

Streifov

Datum

Masa

Trdota

suha

Kislina

Sorta

vrednost

indeks x

vzorčenja

ploda (g)

(kg/cm2)

snov

(g/l)

(1- 10)

1000

(°Brix)

30.avg.

162

9,04

11,1

6,0

0,14

3,4

Galaval

G41

23. avg

165

8,22

12

7,9

0,09

3,9

3.sept.

156

7,83

12,7

8,5

0,07

3,4



Novo razvite podlage temeljijo na boljši produktivnosti, stabilnejši rodnosti, odpornosti na ognjevko, tolerantne na spremenjene visoke temperature, odpornost na patogene v tleh.





19





Določitev optimalnih pogojev obiranja plodov jablane – dozorevanje Biserka Donik Purgaj, mag. inž. kmet. (KGZS - ZAVOD MB))



Pomembna lastnost sorte je njen optimalni čas obiranja. Določiti obiralno okno in določiti notranje parametre kakovosti v tekoči sezoni pridelave je ena izmed pomembnih ukrepov. Obiralno okno je časovno obdobje, v katerem je potrebno določeno sorto jabolk obrati. Označuje začetek in konec obiranja. Dolžina obiralnega okna je odvisna od sorte jabolk in dinamike zorenja plodov. Zorenje plodov obsega fizične, biokemijske in vizualne spremembe. Skozi zorenje se notranja sestava plodov jablane nenehno spreminja. Spreminja se skupna kislina, škrob se v zorenju spreminja oz. razgrajuje v enostavne sladkorje. Oblikujeta se končna velikost in teža plodov, kar je pogojeno z genetskimi in ekološkimi pogoji.

Določitev primernega časa obiranja določene sorte je kombinacija natančne ocene parametrov kakovosti plodov in parametrov zrelosti plodov. Za doseganje homogene zrelosti plodov je obiranje potrebno opraviti v več terminih. Bolje obarvani kloni zmanjšajo število obiranj. Na zorenje plodov in širino obiralnega okna vplivajo še sledeči dejavniki:

•

vpliv obremenitve drevesa (visoka obremenitev – počasno zorenje plodov; nizka obremenitev – pospešeno zorenje plodov),

•



vpliv sorte, klona, mikroklime, časa obiranja,

•



debelina plodov – debelejši plodovi zorijo prej kot drobnejši,

•



položaj plodov na drevesu

Že nekaj let uspešno opravljamo vzorčenje za pridelovalce kot za namen poskusništva s specialnim strojem, ki ga imenujemo PIMPRENELLE. Stroj je najet od Francoske družbe SETOP (Giraud technologie). Stroj Pimprenelle ali »potujoči laboratorij«, kot ga tudi imenujemo, nam daje možnost avtomatskega postopka določevanja parametrov kakovosti. Pimpernelle se ob začetku sezone s strokovnim osebjem certificira. Stroj nam omogoča, da na zelo hiter in enostaven način določimo v odbranem vzorcu notranji parametre kakovosti, kot so masa ploda v (g), trdota mesa ploda (kg/cm²), topno suho snov (°Brix), sočnost plodov, ter vsebnost kisline izraženo kot jabolčna kislina (g/l).

Razgradnjo škroba – škrobni indeks (ŠI) opravimo ročno tako, da prečno prerezan plod jabolka namočimo v 0,01 M raztopino jodovice (raztopina joda in kalijevega jodida) in po nekaj trenutkih odčitamo intenzivnost modrega obarvanja, ki je odvisna od količine škroba v plodu. Za določanje vsebnosti škroba v plodovih jabolk se običajno uporablja škrobna lestvica (Evrofru, Ctifl), kjer vrednost 1 predstavlja 100 % škroba v plodu, vrednost 10 pa 0 % škroba v plodu.

Po vseh pridobljenih vrednostih (škrob, topna suha snov in trdota) preračunamo Streifov indeks; S = F/RS

F = trdota kg/cm2; R = suha snov (Brixᵒ); S = škrobni indeks (1–10 ) Postopek pridobivanja podatkov je neodvisen od človeških vplivov, kadar je vzorec primerno pripravljen in nabran. Pri novih sortah jablan ne poznamo natančnega časa dozorevanja, zato prva testiranja v prvem rodnem letu opravimo v 3-5-ih ponovitvah. Analiziranje poteka po shemi:

•

7 dni pred predvidenim začetkom obiralnega okna,

•

začetek obiralnega okna,

•

tri dni po začetku obiralnega okna,

•

tri dni kasneje in

•

7 dni po koncu obiralnega okna.

Na osnovi zbranih podatkov določimo obiralno okno za posamezno sorto. Podatki, prikazani v preglednici prikazujejo parametre zrelosti sort jabolk, značilnih za severovzhodni del Slovenije in za lokacijo Gačnik.





20



Preglednica 19:

Spremljanje dozorevanja sort jablan v letu 2019 na lokaciji SC MB - Gačnik SORTA

Datum

Povprečna

TSS/

TRDOT

KISLIN

SOČN

ŠKR

STREIFOV

testiranja

teža (g)

°Brix

A/kg

A(g)

OST

OB

INDEKS

Antares

17.09.2019

183

12,4

7,6

6,2

20

7,6

0,08

Dalinbel

Ariane

25.09.2019

187

15,4

8,43

8,2

18,6

8,7

0,06

Bonita

7.10.2019

168

12,3

7,56

7,1

20,8

8,3

0,07

Braeburn

14.10.2019

182

8,6

7,89

5,4

21,4

5,9

0,16

Maeirirred

Crimson

19.09.2019

156

10,9

8,29

6,8

21,4

8,2

0,09

Crisp

Crimson

14.10.2019

251

9,1

8,16

5,9

21,5

3,6

0,25

Snow

Dalinco

25.09.2019

179

9,7

6,62

7,4

23,7

2,7

0,25

Diwa

24.09.2019

179

14,5

7,56

6,4

18,4

6,2

0,08

Elise

3.09.2019

197

9,7

9,01

6,2

19,7

5,6

0,17

Elstar

3.09.2019

210

11,1

6,33

6,3

19,4

3,1

0,18

Evelina

23.09.2019

173

12,4

6,73

5,8

24,2

7,4

0,07

Fuji

9.10.2019

197

13,2

7,69

4,8

20,5

6,6

0,09

Gala Buckey

3.09.2019

184

11,6

7,62

4,3

22

7,6

0,09

Gala

3.09.2019

162

9,7

7,93

2,8

22,3

7,6

0,11

Brookfield

Gala Galaxy

17.09.2019

175

12,9

8,52

3,4

19,1

8,5

0,08

Gala Must

3.09.2019

180

10,8

7,84

2,7

20,1

6,8

0,11

Gala Schniga

3.09.2019

174

10,5

7,87

3,3

21,2

8,4

0,09

Galaval AR

3.09.2019

172

11,7

6,91

3,3

15,6

8,9

0,07

486

Galaval AR

3.09.2019

174

12,6

7,42

3,8

16,5

8,9

0,07

680

Galaval B 10

3.09.2019

158

13,1

8,53

4,3

16,4

8,1

0,08

Galaval G11

3.09.2019

181

12,5

8,4

3,8

14,5

7,1

0,09

Galaval G41

3.09.2019

156

12,7

7,83

3,4

15,9

8,5

0,07

Galaval M9

3.09.2019

184

11,6

8,4

4

17,1

7,6

0,10

Golden Parsi

17.09.2019

204

12,2

7,1

5,2

21,1

5,7

0,10

Granny Smith 25.09.2019

198

8,8

8,36

7,4

23,3

2,5

0,38

Greenstar

24.09.2019

203

10,9

7,61

4,8

20,6

5

0,14

Idared

25.09.2019

209

9,5

7,31

5,6

22,2

2,9

0,27

Inored Story

14.10.2019

158

11,1

7,82

5,2

22,7

7,8

0,09





21



Preglednica 20 (nadaljevanje): Spremljanje dozorevanja sort jablan v letu 2019 na lokaciji SC MB –

Gačnik

SORTA

Datum

Povprečna

TSS/

TRDOT

KISLIN

SOČN

ŠKR

STREIFOV

testiranja

teža (g)

°Brix

A/kg

A(g)

OST

OB

INDEKS

Jonagold

23.09.2019

230

12,7

6,98

5,2

22,2

7,6

0,07

Jonaprince

Jonagold

23.09.2019

189

12,9

7,04

5,3

20,6

6,5

0,08

Rubinstar

Kanzi

9.10.2019

217

12

7,05

6,5

22,2

8

0,07

La Fayette

19.08.2019

164

10,9

5,66

3,4

16,6

10

0,05

Luna

17.09.2019

170

8,8

8,34

8,6

21,5

3,3

0,29

Modi

25.09.2019

173

12,2

9,28

8

20,6

3,5

0,22

Natyra

14.10.2019

176

9,7

7,15

5,2

21,9

4,5

0,16

Opal

17.09.2019

174

9,8

7,51

5,3

20,5

6,6

0,12

Pilot

23.09.2019

161

13,1

8,24

7,8

18,5

7,1

0,09

Pinova

4.10.2019

205

11,7

6,39

4,8

23

8,1

0,07

Red Rubens

17.09.2019

219

13,1

6,67

5

20,8

6,8

0,07

Rubinola

3.09.2019

167

12,3

8,34

6

20,3

6,4

0,11

Santana

17.09.2019

230

10,2

5,78

6,8

23,6

7,7

0,07

Sirius

17.09.2019

192

9,4

6,79

6,4

21,1

7

0,10

Topaz

25.09.2019

181

11,3

8,33

10,9

20,6

4,9

0,15

Zari

29.08.2019

210

12,5

5,89

5,5

21,1

5,9

0,08

Zlati delišes

17.09.2019

174

10,4

6,11

3,1

22,7

5,1

0,12

Reinders





22





Vzorčenje plodov za določitev obiralnega okna

Biserka Donik Purgaj (KGZS - ZAVOD MB)



Izredno pomembno je kako vzorec plodov, ki jih namenimo analiziranju na notranje parametre kakovosti odberemo. Vzorec je sestavljen iz 12 - 30 plodov jabolk, izenačene velikosti. Plodovi so obrani na zunanjem delu drevesa in na višini 1,5 m od tal. Praviloma odvzemamo vzorec jabolk povprečnega vzorca, kar pomeni, da odberemo plodove z vseh strani drevesa, različno na zrelostno stopnjo. Plodovi ne smejo biti mehansko ali kakorkoli drugače poškodovani. Tako odvzet vzorec lahko poda realne vrednosti parametrov kakovosti.

Postopek analiziranja plodov poteka tako da najprej stroj se s pomočjo digitalne tehtnice določi masa posameznega ploda(g), nato elektronski penetrometer izmeri TMP (trdota mesa kg/cm²). Mlin z bati pod pritiskom iztisne sok, ki prehaja preko tipala do elektronskega refraktometra (lom svetlobe) za določanje vsebnosti suhe snovi (TSS) izražene v °Brix. Del soka se oddvoji z namenom, da določi kislino v soku posameznega vzorca z 0,1M NaOH. Stroj nam poda podatek o skupnih titracijskih kislinah, za določitev jabolčne kisline moramo podatek skupnih kislin pomnožiti s faktorjem za jabolčno kislino, ki znaša 0,67.

Vsebnost škroba ocenjujemo po lestvici Ctifl s skalo od 1 do 10. Razlikujemo radialni in cirkularni tip jabolk.



Slika 1:

Ctifl lestvica, s pomočjo katere določujemo razgradnjo škroba (Škrobna vrednost) Glede na dolgoročno spremljanje, ugotavljamo na podlagi meteoroloških podatkov, da je bilo povsem povprečno leto pridelave. Skupna količina padavin za lokacijo Gačnik je znaša 982,3l, ponovno je količina padavin bila višja kot v predhodnem vegetacijskem letu (877,6l). Obiranje se je zardi visokih temperatur ter visoke relativne zračne vlažnosti pri sorti Gala in Elstar začelo nekoliko hitreje kot smo predvidevali, medtem ko so srednje in pozno zoreče sorte zorele v povprečju.



Slika 2:

Povprečne meteorološke vrednosti - Gačnik 2019

200.0

150.0

pov. Temp. (°C)

100.0

povp. Rel. vl. (%)

50.0

skupna kol.padavin (mm)

0.0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

-50.0





Cilj vsakega pridelovalca je obrati primerno zrele plodove. To so polno razviti plodovi, v primernem fiziološkem zrelostnem stanju. Plodovi so morfološko (oblika, velikost, barva …) in biokemijsko 23



(vsebnost TSS, kisline vitaminov …) popolnoma razviti. Takšni plodovi po skladiščenju ohranijo izvrsten okus.

Za dosego cilja je potrebno upoštevati sledeče dejavnike:

 ekološko-klimatske dejavnike; položaj sadovnjaka (nadmorska višina, lega …), temperatura, osončenje, oskrba z vodo, tla in njihova sestava,

 fiziološko stanje sadovnjaka; obremenitev, oskrba s hranili, osvetlitev, rast poganjkov in stanje listov,

 stanje plodov ob obiranju; zrelost plodov ob obiranju, velikost plodov, vsebnost hranil in vitaminov v plodu, obarvanost plodov, vsebnost topne suhe snovi in kislin ter

 pogoji skladiščenja; temperatura, gibanje zraka, skladiščna atmosfera (O2, CO2, C2H4), po obiralni postopki.





24





HRUŠKA

dr. Metka Hudina (BF), Davor Mrzlić (KGZS - Zavod GO) Sadjarski center Bilje, 2007

V Sadjarskem centru Bilje je bilo leta 2007 posajenih 6 podlag za hruško: sejanec hruške, Kutina MA, Fox 11, Farold 40-Daygon (OHF Old Home x Farmingdale, USA), lastne korenine, Kutina BA 29. Na podlage smo cepili naslednje sorte: Viljamovka, Conference in Abate fetel. Sajenje je potekalo 6.

februarja 2007. Gojitvena oblika je ozko vreteno. Sadilna razdalja je 4 x 2 m. V statistično zasnovanem poskusu smo za vsako podlago posadili 15 (3 x 5) dreves ene sorte (15 dreves x 6 podlag x 3 sorte = skupaj 270 sadik). Pri vseh sortah so drevesa na podlagi Fox 11 pokazala znake inkompatibilnosti.

V letu 2019 razlik v času cvetenja med podlagami nismo zasledili. Pri sorti Viljamovka je bil začetek cvetenja 6. 4. 2019, vrh cvetenja 16. 4. 2019 in konec cvetenja 20. 4. 2019. Plodove sorte Viljamovka smo obirali 27. 8. 2019. Zaradi nizkih temperatur med cvetenjem in slabega, oblačnega vremena po cvetenju, je bil pridelek v letu 2019 precej manjši kot v predhodnem letu.



Preglednica 1:

Povprečno število plodov na drevo, pridelek na drevo in na hektar ter masa ploda za sorto Viljamovka leta 2019 na lokaciji Bilje, sajeno 2007

Pridelek na drevo

Pridelek na

Masa ploda

Podlaga/Sorta

Število plodov

(kg)

hektar (t)

(g)

Sejanec hruške

78

14,9

18,7

192,3

Kutina MA

63

12,9

16,1

206,1

Fox 11

71

14,7

18,4

206,4

Farold 40

131

20,1

25,2

153,9

Lastne korenine

117

24,3

30,4

207,6

Kutina BA 29

60

12,2

15,2

204,1



Drevesa na podlagi Farold 40 in lastnih koreninah so imela pri sorti Viljamovka največ plodov na drevo, največji pridelek na drevo in na hektar (25,2 t/ha in 30,4 t/ha). Pri drevesih na sejancu se je videlo, da drevesa kasneje vstopijo v rodnost in so v letošnjem letu dosegla 18,7 t/ha. Drevesa na podlagi Fox 11 so sicer imela pridelek 18,4 t/ha, vendar se je pri tej podlagi že v prejšnjih letih močno izrazila inkompatibilnost med podlago in sorto. Najmanjši pridelek na drevo in na hektar so imela drevesa na obeh kutinovih podlagah (15,2 t/ha oz. 16,1 t/ha). Plodove z maso večjo od 200 g smo obrali na drevesih na lastnih koreninah, na podlagah Fox 11, Kutina MA, in Kutina BA 29, najlažji pa so bili plodovi dreves na podlagi Farold 40.

V letu 2019 pri sorti Conference razlik v času cvetenja med podlagami nismo zasledili. Pri sorti Conference je bil začetek cvetenja 10. 4. 2019, vrh cvetenja 17. 4. 2019 in konec cvetenja 21. 4. 2019.

Plodove sorte Conference smo obirali 4. 9. 2019.





25



Preglednica 2:

Povprečno število plodov na drevo, pridelek na drevo in na hektar ter masa ploda za sorto Conference leta 2019 na lokaciji Bilje, sajeno 2007

Pridelek na

Pridelek na

Masa ploda

Podlaga/Sorta

Število plodov

drevo (kg)

hektar (t)

(g)

Sejanec hruške

36

5,6

7,0

153,9

Kutina MA

72

9,9

12,4

137,4

Fox 11

86

13,8

17,2

160,7

Farold 40

71

10,7

13,4

150,3

Lastne korenine

123

16,7

20,9

135,7

Kutina BA 29

111

14,4

18,1

130,0



Drevesa na lastnih koreninah in podlagi Kutina BA 29 so imela pri sorti Conference največ plodov na drevo, največji pridelek na drevo (16,7 oz. 14,4 kg/drevo) in na hektar (20,9 oz. 18,1 t/ha). Najmanj plodov na drevo, najmanjši pridelek na drevo in na hektar so imela drevesa na sejancu, kar je ravno nasprotno kot v prejšnjih letih. Najtežji so bili plodovi dreves na podlagi Fox 11, ki je tudi pri sorti Conference pokazala izrazito inkompatibilnost. Najlažji so bili plodovi dreves na podlagi Kutina BA 29.

V letu 2019 pri sorti Abate fetel razlik v času cvetenja med podlagami nismo zasledili. Pri sorti Abate fetel je bil začetek cvetenja 11. 4. 2019, vrh cvetenja 17. 4. 2019 in konec cvetenja 10. 4. 2019.

Plodove sorte Abate fetel smo obirali 4. 9. 2019.



Preglednica 3:

Povprečno število plodov na drevo, pridelek na drevo in na hektar ter masa ploda za sorto Abate fetel leta 2019 na lokaciji Bilje, sajeno 2007

Pridelek na drevo

Pridelek na

Masa ploda

Podlaga/Sorta

Število plodov

(kg)

hektar (t)

(g)

Sejanec hruške

52

8,7

10,9

169,2

Kutina MA

127

25,9

32,4

203,4

Fox 11

65

10,5

13,1

160,9

Farold 40

125

19,4

24,3

155,1

Lastne korenine

119

18,5

23,1

156,0

Kutina BA 29

158

24,9

31,1

157,6



Največ plodov na drevo pri sorti Abate fetel so imela drevesa na podlagi Kutina BA 29, Kutina MA in Farold 40. Največji pridelek na drevo in na hektar so imela drevesa na podlagi Kutina MA in Kutina BA 29. Najmanjše število plodov, najmanj pridelka na drevo in na hektar pa so imela drevesa na sejancu (10,9 t/ha) in Fox 11 (13,1 t/ha). Pridelek večji od 30 t/ha so imela le drevesa na obeh kutinovih podlagah. Najtežji so bili plodovi dreves na podlagi Kutina MA, najlažji pa na drevesih na podlagi Farold 40.





26





Hortikulturni center BF in BF Ljubljana, 2016 in 2017

V Hortikulturnem centru BF Orehovlje (Bilje) in na Laboratorijskem polju BF v Ljubljani smo decembra 2016 posadili 2 sorti hrušk: Viljamovka (standard) in Karmen na podlagi Kutina MA. Februarja 2017

smo posadili še sorto Celina. Gojitvena oblika je ozko vreteno. Sadilna razdalja je 4 x 1,5 m. Za vsako sorto smo posadili 15 dreves (15 dreves x 3 sorte x 2 lokaciji = skupaj 90 sadik).

V Biljah smo sorto Carmen obirali 24. 7. 2019, sorto Viljamovka 16. 8. 2019 in sorto Celina 1. 8. 2019.

Sorta Celina v času obiranja še ni bila zrela, vendar smo jo morali obrati, saj so jo množično napadli ptiči, enako kot v letu 2018. V Ljubljani smo sorto Carmen obirali 25. 7. 2019, sorto Viljamovka 19. 8.

2019 in sorto Celina 1. 8. 2019. Sorta Celina v času obiranja še ni bila zrela, vendar smo jo morali obrati, saj so jo tudi v Ljubljani množično napadli ptiči. Na pridelek v letu 2019 so vplivale nizke temperature med cvetenjem in slabo, oblačno vreme po cvetenju, zato je bil pridelek v letu 2019

precej manjši kot bi bil sicer.



Preglednica 4:

Povprečni obseg debla, število plodov, pridelek na drevo in na hektar leta 2019 na lokacijah Bilje in Ljubljana, sajeno 2016

Bilje

Ljubljana

Obseg

Pridelek

Pridelek

Obseg

Pridelek

Pridelek

Sorta

Število

Število

debla

na drevo na hektar

debla

na drevo na hektar

plodov

plodov

(cm)

(kg)

(t)

(cm)

(kg)

(t)

Carmen

7,6

12,7

1,4

2,7

12,5

8,3

0,9

1,9

Viljamovka

7,1

29,0

4,7

9,3

11,2

11,2

1,5

2,9

Celina

6,9

13,0

1,3

2,7

10,2

3,7

0,4

0,8



V tretjem letu po sajenju smo že imeli nekaj pridelka pri vseh treh sortah na obeh lokacijah. Na obeh lokacijah se je z večjim pridelkom izkazala sorta Viljamovka. Sorti Celina in Carmen sta imeli na lokaciji Bilje enak pridelek (2,7 t/ha), na lokaciji Ljubljana pa je imela sorta Carmen (1,9 t/ha) večji pridelek kot sorta Celina (0,8 t/ha).



Preglednica 5:

Pomološke lastnosti plodov leta 2019 na lokaciji Bilje, sajeno 2016

Titracijske

Trdota mesa Topna suha

Sorta

Višina (mm) Širina (mm)

Masa (g)

kisline

(kg/cm2)

snov (%)

(mg/100 g)

Carmen

97,56

65,68

165,83

4,8

15,8

426,67

Viljamovka

78,12

67,67

164,27

6,9

14,3

609,32

Celina

75,26

66,58

154,20

5,2

15,3

272,92



Plodovi sort Celina na lokaciji Bilje so bili manjši kot plodovi sorte Viljamovka. Trdota mesa in vsebnost titracijskih kislin sta bili pri sorti Carmen in Celina manjši kot pri sorti Viljamovka, vsebnost topne suhe snovi pa je bila večja. Rezultati nakazujejo, da so bili plodovi sorte Carmen bolj zreli, kot plodovi sorte Viljamovka.





27



Preglednica 6:

Pomološke lastnosti plodov leta 2019 na lokaciji Ljubljana, sajeno 2016

Titracijske

Trdota mesa Topna suha

Sorta

Višina (mm) Širina (mm)

Masa (g)

kisline

(kg/cm2)

snov (%)

(mg/100 g)

Carmen

96,43

62,99

153,20

7,9

13,9

368,92

Viljamovka

98,48

76,95

212,04

6,8

12,8

418,38

Celina

82,86

63,65

148,28

5,3

12,9

308,77



Plodovi sorte Viljamovka so bili na lokaciji Ljubljana večji kot plodovi sorte Carmen in sorte Celina.

Trdota mesa in vsebnost topne suhe snovi sta bili pri sorti Carmen večji kot pri sorti Viljamovka, vsebnost titracijskih kislin pa manjša. Razlike so opazne tudi v vsebnosti topne suhe snovi in trdote mesa med lokacijama.



Preglednica 7:

Parametri osnovne in krovne barve ter subjektivna ocena plodov leta 2019 na lokaciji Bilje, sajeno 2016

Osnovna barva

Krovna barva

Subjektivna ocena

Sorta

plodov

L*

a*

b*

L*

a*

b*

Carmen

55,6

-3,8

42,6

44,7

20,2

30,0

odlična

Viljamovka

56,8

-3,7

36,8

/

/

/

odlična

Celina

55,8

-4,2

39,4

35,1

18,7

16,1

prav dobra



Preglednica 8:

Parametri osnovne in krovne barve ter subjektivna ocena plodov leta 2019 na lokaciji Ljubljana, sajeno 2016

Osnovna barva

Krovna barva

Subjektivna ocena

Sorta

plodov

L*

a*

b*

L*

a*

b*

Carmen

58,5

-4,9

42,3

44,5

17,1

28,9

prav dobra

Viljamovka

55,2

-3,4

37,1

/

/

/

odlična

Celina

54,6

-5,2

37,5

35,3

14,0

15,6

prav dobra-odlična



Barva je opredeljena z naslednjimi barvnimi parametri: parameter L* (lightness) določa svetlost barve in zavzema vrednosti od 0 (črna) do 100 (bela). Večja kot je njegova vrednost, svetlejši je plod.

Parameter a* določa lego barve na rdeče – zeleni osi; pozitivno območje parametra določa intenzivnost rdeče barve, negativno območje parametra določa intenzivnost zelena barve. Parameter b* določa lego barve na rumeno – modri osi; pozitivno območje parametra določa intenzivnost rumene barve, negativno območje parametra določa intenzivnost modre barve.

Sorta Viljamovka na lokacijah Bilje in Ljubljana ni imela krovne barve. Sorta Carmen je bila na lokaciji Bilje ocenjena kot odlična, medtem ko je bila na lokaciji Ljubljana degustacijsko ocenjeni kot prav dobra. Sorta Celina je bila degustacijsko ocenjena na lokaciji Bilje kot prav dobra, na lokaciji Ljubljana pa kot prav dobra-odlična. Standardna sorta Viljamovka je bila degustacijsko ocenjena kot odlična na obeh lokacijah.





28





BRESKEV IN NEKTARINA

dr. Metka Hudina (BF), Davor Mrzlić (KGZS - Zavod GO) Sadjarski center Bilje, 2012

Marca 2012 je bilo posajenih 15 novih sort ploščatih breskev in nektarin. Rumeno mesnate breskve so: Plane Gem, Plane Top, Plane Sun, Plane Gold, Ornella, Oriane, Ordigan; belo mesnate sorte ploščatih breskev: UFO 3, UFO 4, Platifirst, Early Sandwich, Platicarpa Bianca, Platibell, Platifun; rumeno mesnata nektarina je: Platimoon. Omenjene sorte bomo primerjali s standardnima sortama Veteran in Norman. Gojitvena oblika je vretenast grm. Za vsako sorto smo posadili 12 sadik breskev in nektarin, razen za sorti Oriane in Plane Top po 8 ter standardni sorti Veteran in Norman po 10

sadik (skupaj 192 sadik, na površini 1500 m2). Omenjene sorte so cepljene na podlagi GF 677, razen sorte Ordigan, ki je cepljena na podlago BSB 1 (Češka podlaga - sejanec vinogradniške breskve) in sorte Ornela, kjer je polovica sadik cepljenih na podlagi GF 677 in druga polovica na podlago BSB 1.



V letu 2019 smo poskrbeli za dobro rast, da so breskve lepo prirasle, in dobro zdravstveno stanje dreves. Podatki za hektarski pridelek so preračunani na gostoto 1250 dreves/ha.



Preglednica 1:

Preskušanje sort breskev in nektarin, fenološka opazovanja v letu 2019, Bilje, sajeno spomladi 2012

Breskev (BR),

Cvetenje

Nastavek

Sorta

Zorenje

nektarina (NE) Začetek

Vrh

Konec

cvetov

Plane Gem

BR, Ru

20.3.

24. 3.

3. 4.

3,0

19. 7.

Plane Top

BR, Ru

19.3.

27. 3.

3. 4.

4,4

20. 8.

Plane Sun

BR, Ru

22.3.

27. 3.

4. 4.

3,3

29. 7.

Plane Gold

BR, Ru

20.3.

26. 3.

2. 4.

4,9

9. 8.

Ornella

BR, Ru

21.3.

26. 3.

3. 4.

3,7

9. 8.

Oriane

BR, Ru

20.3.

25. 3.

3. 4.

4,6

14. 8.

Ordigan

BR, Ru

22.3.

26. 3.

3. 4.

3,5

14. 8.

UFO 3

BR, Bel

19.3.

23. 3.

2. 4.

4,8

3. 7.

UFO 4

BR, Bel

19.3.

23. 3.

3. 4.

5,0

3. 7.

Platifirst

BR, Bel

19.3.

22. 3.

2. 4.

3,8

11. 7.

Early Sandwich

BR, Bel

16.3.

23. 3.

3. 4.

4,5

12. 6.

Platicarpa Bianca

BR, Bel

19.3.

23. 3.

4. 4.

4,6

11. 7.

Platibell

BR, Bel

16.3.

22. 3.

30. 3.

2,8

24. 7.

Platifun

BR, Bel

19.3.

23. 3.

31. 3.

3,0

24. 7.

Platimoon

NE, Ru

21.3.

25. 3.

4. 4.

4,3

14. 8.

Veteran

BR, Ru

22.3.

27. 3.

5. 4.

4,4

9. 8.

Norman

BR, Ru

20.3.

24. 3.

5. 4.

/

/

Ru – rumeno mesnata; Bel – belo mesnata; / - ni podatka



Leto 2019 je bilo po času cvetenja zgodnje leto. Ploščate breskve in nektarine so v letu 2019 cvetele od 16. marca do 5. aprila. Najzgodnejše po začetku cvetenja so bile sorte Platibell in Early Sandwich.

Ocena cvetnega nastavka je pokazala, da so sorte ploščatih breskev Plane Gold, Oriane, UFO 3, UFO 4

in Platicarpa Bianca cvetele odlično, medtem ko so sorte Plane Gem, Plane Sun, Platibell in Platifun 29



cvetele dobro. V letu 2019 so bile najzgodnejše po času zorenja belo mesnate breskve Early Sandwich in UFO 3 ter UFO 4, ki so začele zoreti že 12. junija oziroma 3. julija. Najbolj pozna po času zorenja je bila sorta Plane Top, ki je zorela od 20. avgusta. Med poznimi sortami, ki so zorele v avgustu, so sorte Plane Gold, Ornella, Oriane, Ordigan, Platimoon in Veteran.



Preglednica 2:

Preskušanje sort breskev in nektarin, meritve in ocena v letu 2019, Bilje, sajeno spomladi 2012

Breskev

Pridelek

Povpr.

Povpr.

(BR),

masa

Subjektivna

Sorta

masa

nektarina

št.

kg/

ploda

ocena plodov

t/ha

koščice (g)

(NE)

plodov/drevo drevo

(g)

Plane Gem

BR, Ru

57,6

4,2

5,3

115,98

5,41

prav dober

Plane Top

BR, Ru

65,3

7,1

8,9

134,09

6,28

dober

Plane Sun

BR, Ru

41,6

4,3

5,4

114,16

4,20

dober

Plane Gold

BR, Ru

84,8

7,1

8,9

96,54

4,54

dober

Ornella

BR, Ru

19,6

1,7

2,1

107,46

5,60

dober

Oriane

BR, Ru

61,9

7,0

8,7

102,95

5,86

prav dober

Ordigan

BR, Ru

37,6

4,0

5,0

113,33

5,99

prav dober

UFO 3

BR, Bel

34,3

2,1

2,6

80,51

3,04

odličen

UFO 4

BR, Bel

74,4

7,4

9,2

114,28

4,59

odličen

Platifirst

BR, Bel

36,2

2,8

3,5

97,39

4,70

prav dober

dober-prav

Early Sandwich

BR, Bel

61,3

1,4

1,8

29,68

2,18

dober

Platicarpa

BR, Bel

54,0

6,2

7,8

134,11

3,45

dober

Bianca

Platibell

BR, Bel

25,6

1,9

2,4

91,85

3,60

odličen

Platifun

BR, Bel

46,7

4,0

4,9

106,75

3,14

odličen

Platimoon

NE, Ru

11,5

1,3

1,7

116,19

9,09

prav dober

Veteran

BR, Ru

66,8

12,9

16,1

191,65

9,54

odličen

Norman

BR, Ru

0,0

0,0

0,0

0,00

0,00

/

Ru – rumeno mesnata; Bel – belo mesnata; / - ni podatka



Ob obiranju smo prešteli plodove in jih stehtali (Preglednica 2). V letu 2019 so imele pridelek vse sorte, razen sorte Norman. Največji pridelek so imela drevesa sort Veteran (16,1 t/ha). Pridelek manjši od 8 t/ha so imele sorte Plane Gem, Plane Sun, Ornella, Ordigan, UFO 3, Platifirst, Early Sandwich, Platibell, Platifun in Platimoon. Povprečno maso ploda nad 100 g so imele vse sorte, razen sort Plane Gold, UFO 3, Platofirst, Platibell in Early Sandwich. Največjo povprečno maso koščice sta imeli sorti Platimoon in Veteran (nad 9 g), najmanjšo pa plodovi sort Plane Sun, Plane Gold, UFO 3, UFO 4, Platifirst, Early Sandwich, Platicarpa Bianca, Platibell in Platifun (manj kot 5 g).

Sorte smo tudi degustacijsko ocenili. Plodovi sort UFO 3, UFO4, Platibell, Platifun in Veteran so bili ocenjeni kot odlični, sort Plane Gem, Oriane, Ordigan, Platifirst in Platimoon pa kot prav dobri.

Plodovi sorte Early Sandwich so bili degustacijsko ocenjeni kot dobri-prav dobri. Ostale sorte so bile ocenjene kot dobre.





Preglednica 3:

Preskušanje sort breskev in nektarin, meritve v letu 2019, Bilje, sajeno spomladi 2012

30



Breskev (BR), Obseg

Dimenzije plodov v mm

Topna

Titracijske

Trdota*

Sorta

nektarina

debla

suha

kisline

(kg)

(NE)

v cm Višina Širina

Debelina

snov (%) (mg/100g)

Plane Gem

BR, Ru

32,1

41,43 65,35

72,88

3,51

12,8

378,5

Plane Top

BR, Ru

31,6

40,73 69,37

76,55

4,34

13,5

285,4

Plane Sun

BR, Ru

34,3

37,88 66,10

73,27

2,67

11,6

290,2

Plane Gold

BR, Ru

31,1

39,86 62,25

67,76

4,53

13,8

227,0

Ornella

BR, Ru

26,8

39,46 65,65

68,49

3,29

13,5

169,3

Oriane

BR, Ru

29,5

37,20 64,43

69,79

4,88

14,0

292,0

Ordigan

BR, Ru

31,4

39,70 66,40

71,35

4,85

14,9

214,9

UFO 3

BR, Bel

36,2

32,86 64,40

64,13

3,76

11,5

249,0

UFO 4

BR, Bel

33,3

37,14 71,97

70,88

4,44

12,8

290,1

Platifirst

BR, Bel

34,3

38,21 63,83

67,97

4,36

11,5

327,3

Early

BR, Bel

35,8

21,11 47,25

46,97

1,84

10,2

603,0

Sandwich

Platicarpa

BR, Bel

33,7

38,10 77,68

77,99

2,56

12,3

320,7

Bianca

Platibell

BR, Bel

33,9

36,02 65,09

65,23

4,71

11,6

376,77

Platifun

BR, Bel

29,0

36,92 66,50

71,46

3,06

13,0

226,6

Platimoon

NE, Ru

31,3

41,48 63,92

71,23

2,64

15,2

361,5

Veteran

BR, Ru

23,9

63,28 70,64

75,05

2,03

11,8

569,3

Norman

BR, Ru

29,3

/

/

/

/

/

/

Ru – rumeno mesnata; Bel – belo mesnata; / - ni podatka; *- uporabljen bat premera 8 mm Če primerjamo sorte breskev in nektarin lahko ugotovimo, da so imele sorte UFO 3, Early Sandwich, Platifirst in Plane Sun največji obseg debla (nad 34 cm). Sorti Ornella in Veteran sta bili najšibkejše rasti, saj sta imeli povprečni obseg debla 26,8 cm oz. 23,9 cm. Vse ostale sorte so imele povprečne obsege debla od 27 cm do 34 cm. V preglednici 3 so podane tudi povprečne dimenzije plodov, prav tako tudi trdote mesa, vsebnosti topne suhe snovi in titracijskih kislin. Vsi plodovi so dosegali kriterije I. kakovostnega razreda glede vsebnosti suhe snovi (nad 8 %) in trdote mesa (pod 6,5 kg). Plodovi sorte Platimoon so imeli največje vsebnosti topne suhe snovi (15,2 %).





31





Sadjarski center Bilje, 2017

Marca 2017 je bilo posajenih 13 novih sort breskev in nektarin in 2 standardni sorti (Cresthaven, Redhaven). Rumeno mesnate breskve so: Exstreme* 460, Zea Lady, Exstreme* Great, Exstreme* 436, Sweet Dream, Royal Summer (Zaimus), Chiara, Exstreme* 514; rumeno mesnate nektarine: Exstreme* Red, Pit Stop, Pit Lane, Rebus 038*, Rebus 028*. Omenjene sorte smo primerjali s standardnima sortama Cresthaven in Redhaven. Gojitvena oblika je vretenast grm. Za vsako sorto smo posadili 12 sadik breskev in nektarin (skupaj 180 sadik, na površini 1500 m2). Omenjene sorte so cepljene na podlagi GF 677, razen sort Cresthaven in Chiara, ki sta cepljeni na sejanec vinogradniške breskve.



V letu 2019 smo poskrbeli za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci ter za dobro rast dreves. Leta 2019 smo zabeležili prvi pridelek skoraj pri vseh sortah, katerega smo tudi ovrednotili.



Preglednica 4:

Preskušanje sort breskev in nektarin, fenološka opazovanja v letu 2019, Bilje, sajeno spomladi 2017

Breskev (BR),

Cvetenje

Nastavek

Sorta

Zorenje

nektarina (NE)

začetek

vrh

konec

cvetov

Cresthaven

BR, Ru

21.3.

24.3.

4.4.

5,0

12.-14. 8.

Extreme* 436

BR, Ru

20.3.

23.3.

30.3.

4,4

8. 8.

Extreme* Great

BR, Ru

18.3.

23.3.

30.3.

4,3

13. 8.

Zea Lady

BR, Ru

19.3.

23.3.

29.3.

4,5

13. 8.

Extreme* 460

BR, Ru

20.3.

23.3.

30.3.

2,7

20. 8.

Pit Stop

NE, Ru

16.3.

21.3.

28.3.

3,8

8. 8.

Sweet Dream

BR, Ru

20.3.

22.3.

30.3.

4,2

9 8.

Extreme* Red

NE, Ru

16.3.

21.3.

27.3.

4,4

26.7.

Redhaven

BR, Ru

20.3.

24.3.

5.4.

5,0

23.7.

Rebus 038*

NE, Ru

18.3.

22.3.

29.3.

4,5

19.7.

Royal Summer Zaimus

BR, Ru

15.3.

19.3.

28.3.

4,7

29. 7.

Pit Lane

NE, Ru

26.3.

29.3.

2.4.

3,6

26.7.

Extreme* 514

BR, Ru

18.3.

22.3.

30.3.

4,8

11.7.

Chiara

BR, Ru

20.3.

26.3.

6.4.

5,0

22.7.

Rebus 028*

NE, Ru

16.3.

19.3.

27.3.

4,3

21. 6.

Ru – rumeno mesnata; Bel – belo mesnata; / - ni podatka



Breskve in nektarine so v letu 2019 začele cveteti 15. marca in zaključile s cvetenjem 6. aprila. Najbolj zgodnja po začetku cvetenja je bila sorta Royal Summer Zaimus, najbolj pozne pa sorta Chiara. Po času zorenja je bila najzgodnejša sorta Rebus 028*, ki je zorela 21. junija, sledila je sorta Extreme*

514, ki je zorela 11. julija, in kot zadnja je 20. avgusta zorela sorta Extreme* 460. Največji nastavek cvetov (5,0) je bil pri standardnih sortah Cresthaven in Redhaven ter sorti Chiara.





32



Preglednica 5:

Preskušanje sort breskev in nektarin, meritve in ocena v letu 2019, Bilje, sajeno spomladi 2017

Pridelek

Povpr.

Povpr.

Subjektivna

Breskev (BR),

Sorta

št. plodov/

kg/

masa

masa

ocena

nektarina (NE)

t/ha

drevo

drevo

ploda (g) koščice (g)

plodov

Cresthaven

BR, Ru

111,2

14,2

17,8

179,72

7,08

dober-prav

dober-prav

Extreme* 436

BR, Ru

68,6

12,2

15,3

201,00

9,22

dober

Extreme* Great

BR, Ru

34,5

7,4

9,3

230,59

6,7

prav dober

Zea Lady

BR, Ru

44,8

7,5

9,3

172,34

5,85

odličen

prav dober-

Extreme* 460

BR, Ru

15,3

2,6

3,2

170,33

5,63

odličen

Pit Stop

NE, Ru

7,2

1,0

1,2

154,34

9,11

odličen

prav dober-

Sweet Dream

BR, Ru

32,7

6,8

8,5

198,25

7,95

odličen

prav dober-

Extreme* Red

NE, Ru

36,7

5,8

7,2

178,77

11,12

odličen

Redhaven

BR, Ru

52,0

6,7

8,3

145,70

7,87

odličen

Rebus 038*

NE, Ru

37,6

4,1

5,2

129,86

6,91

odličen

Royal Summer

prav dober-

BR, Ru

30,4

5,5

6,9

189,81

7,05

Zaimus

odličen

Pit Lane

NE, Ru

23,6

3,0

3,8

143,51

9,56

prav dober

prav dober-

Extreme* 514

BR, Ru

17,5

2,1

2,6

113,98

7,46

odličen

prav dober-

Chiara

BR, Ru

40,9

4,5

5,6

124,49

6,93

odličen

Rebus 028*

NE, Ru

58,5

3,0

3,8

64,24

4,92

prav dober

Ru – rumeno mesnata; Bel – belo mesnata; / - ni podatka



V letu 2019 smo že pri vseh sortah zabeležili pridelek. Tako sta največji pridelek (nad 15 t/ha) imeli standardna sorta Cresthaven in sorta Extreme* 436. Pridelek manjši od 5 t/ha (to je bil prvi pridelek) smo zabeležili pri sortah Extreme* 460, Pit Stop, Pit Lane, Extreme* 514 in Rebus 038*. Ostale sorte so imele pridelek od 5 do 10 t/ha. Plodove sort smo degustacijsko ocenili in plodovi sort Zea Lady, Pit Stop, Redhaven in Rebus 038* so prejeli oceno odličen. Najslabše – kot dober – prav dober so bili ocenjeni plodovi sort Cresthaven in Extreme* 436.





33



Preglednica 6:

Preskušanje sort breskev in nektarin, meritve v letu 2019, Bilje, sajeno spomladi 2017

Obseg

Topna

Breskev (BR),

Dimenzije plodov v mm

Trdotax

Sorta

debla v

suha

nektarina (NE)

višina

širina

debelina

(kg)

cm

snov (%)

Cresthaven

BR, Ru

15,8

64,55

70,31

71,21

1,89

12,9

Extreme* 436

BR, Ru

17,5

65,66

70,34

76,53

3,37

15,3

Extreme* Great

BR, Ru

15,0

69,21

75,12

78,38

3,59

12,5

Zea Lady

BR, Ru

14,8

63,43

67,41

70,90

2,74

13,5

Extreme* 460

BR, Ru

16,0

61,36

69,81

72,51

5,17

14,4

Pit Stop

NE, Ru

15,0

63,77

63,86

65,96

2,79

15,8

Sweet Dream

BR, Ru

12,4

63,39

69,30

77,26

3,56

12,4

Extreme* Red

NE, Ru

16,6

69,25

66,99

70,79

2,02

13,9

Redhaven

BR, Ru

14,5

65,80

64,85

66,17

1,43

11,0

Rebus 038*

NE, Ru

16,0

61,18

61,07

61,50

3,60

15,8

Royal Summer Zaimus

BR, Ru

13,5

64,86

70,01

73,20

1,53

14,3

Pit Lane

NE, Ru

15,8

61,34

61,73

64,05

2,33

16,6

Extreme* 514

BR, Ru

14,5

58,68

57,88

60,10

4,00

13,3

Chiara

BR, Ru

8,5

61,30

62,04

62,04

0,68

11,6

Rebus 028*

NE, Ru

12,5

52,39

47,08

45,83

3,37

11,6

BR – breskev; NE- nektarina; Ru – rumeno mesnata; / - ni podatka; x - merjeno z batom premera 8

mm



Vsem sadikam smo izmerili obseg debla, ki je prikazan v preglednici 6. Zelo bujne so bile sadike sorte Extreme* 436, Extreme* 460, Extreme* Red in Rebus 028* (nad 16 cm), zelo šibke pa so bile sadike sorte Chiara (8,5 cm). Prav tako so v preglednici zapisane dimenzije plodov, trdota mesa in vsebnost topne suhe snovi, ki je bila pri vseh sortah večja od 11%.





34





Opis sort za katere se je preizkušanje v letu 2019 zaključilo Kitajska breskev

Plane Gem

Sorta Plane Gem je rumeno mesnata breskev, ki v naših klimatskih razmerah cveti od 10. 3. do 17. 4., odvisno od leta. Izvira iz Španije. Rodnost je slaba (5,3 – 13,7 t/ha). Plod je rahlo asimetričen, sploščen, z močno vbočenim vrhom in povprečno maso 120 g. Plod je 60 – 80% prekrit s temno rdečo krovno barvo, ki je pikasto in enakomerno porazdeljena. Meso je rumeno oranžno, brez obarvanosti pod kožico, ob koščici in v mesu, kislo sladko, sočno, aromatično in okusno. Plodovi so bili ocenjeni kot prav dobri. Zori od 12. do 26. junija. Je polcepka. Zaradi slabega pridelka je ne priporočamo za nadaljnje širjenje.



Plane Top

Rumeno mesnata breskev Plane Top v naših klimatskih razmerah cveti od 8. 3. do 18. 4., odvisno od leta. Izvira iz Španije. Rodnost je dobra (8,1 – 22,6 t/ha). Plod je rahlo asimetričen in sploščen, s povprečno maso 130 g. Plod je 60 – 80% prekrit s temno rdečo krovno barvo, ki je neenakomerno, pikasto in prižasto porazdeljena. Meso je rumeno oranžno, srednje rdeče obarvano ob koščici, pod kožico in v mesu pa ni obarvano. Meso je čvrsto, topno, sladko, sočno, srednje aromatično in okusno.

Plodovi so bili ocenjeni kot dobri do prav dobri. Zori od 13. do 29. avgusta. Je cepka. Zaradi slabih pomoloških lastnosti je ne priporočamo za nadaljnje širjenje.



Plane Sun

Sorta Plane Sun je rumeno mesnata breskev. V naših klimatskih razmerah cveti od 13. 3. do 18. 4., odvisno od leta. Izvira iz Španije. Rodnost je slaba (4,7 – 15,9 t/ha). Plod je rahlo asimetričen, sploščen, z močno vbočenim vrhom in površinskim šivom, s povprečno maso 120 g. Plod je 80 – 90%

prekrit s temno rdečo krovno barvo, ki je pikasto in enakomerno porazdeljena. Meso je rumeno, brez rdeče obarvanosti pod kožico, v mesu in ob koščici. Meso je čvrsto, topno, kislo sladko, sočno, srednje aromatično in srednje okusno. Plodovi so bili ocenjeni kot prav dobri. Zori od 16. julija do 2.

avgust. Je cepka. Zaradi nekoliko manjšega pridelka in njenih pomoloških lastnosti je ne priporočamo za nadaljnje širjenje.



Plane Gold

Sorta Plane Gold je rumeno mesnata breskev, ki v naših klimatskih razmerah cveti v povprečju od 11.

3. do 19. 4., odvisno od leta. Izvira iz Španije. Rodnost je dobra (7,8 – 26,4 t/ha). Plod je rahlo asimetričen, sploščen, z močno vbočenim vrhom in srednje globokim šivom ploda, s povprečno maso 110 g. Meso je rumeno oranžno, brez rdeče obarvanosti pod kožico in v mesu, ob koščici pa je srednje obarvano. Meso je čvrsto, topno, sočno, sladko, aromatično in okusno. Plodovi so bili ocenjeni kot prav dobri. Zori od 2. do 25. avgust. Je cepka. Zaradi dobrega pridelka jo priporočamo za nadaljnje širjenje.





35





Slika 1:

Plodovi sorte Plane Gold



Ornella

Sorta Ornella je rumeno mesnata breskev, ki v naših klimatskih razmerah cveti v povprečju od 10. 3.

do 18. 4., odvisno od leta. Izvira iz Francije. Rodnost je slaba (1,8 – 13,0 t/ha). Plod je rahlo asimetričen, sploščen, z močno vbočenim vrhom in površinskim šivom ploda, s povprečno maso 120

g. Plod je 60 – 80% prekrit s temno rdečo krovno barvo, ki je enakomerno, pikasto in prižasto porazdeljena. Meso je oranžno, brez rdeče obarvanosti pod kožico, ob koščici in v mesu. Meso je čvrsto, topno, sočno, sladko, aromatično in okusno. Plodovi so bili ocenjeni kot dobri. Zori od 6. do 17. avgust. Je cepka. Zaradi slabega pridelka je ne priporočamo za nadaljnje širjenje.



Oriane

Rumeno mesnata breskev Oriane v naših klimatskih razmerah cveti od 10. 3. do 17. 4., odvisno od leta. Izvira iz Francije. Rodnost je dobra (3,1 – 24,5 t/ha). Plod je simetričen in sploščen, z močno vbočenim vrhom ploda in površinskim šivom, s povprečno maso 120 g. Plod je 30 – 60% prekrit s temno rdečo krovno barvo, ki je enakomerno in pikasto porazdeljena. Meso je rumeno, brez obarvanosti pod kožico, ob koščici in v mesu. Meso je čvrsto, topno, sladko, sočno, aromatično in okusno. Plodovi so bili ocenjeni kot prav dobri. Zori od 4. do 26. avgusta. Je cepka. Zaradi manjšega pridelka in pomoloških lastnosti je ne priporočamo za nadaljnje širjenje.



Ordigan

Sorta Ordigan je rumeno mesnata breskev, ki izvira iz Francije. V naših klimatskih razmerah cveti od 10. 3. do 18. 4., odvisno od leta. Rodnost je slaba (12,6 – 13,0 t/ha). Plod je sploščen in rahlo asimetričen, z močno vbočenim vrhom ploda in srednje globokim šivom ploda, s povprečno maso 110

g. Plod je 90 – 100% prekrit s temno rdečo krovno barvo, ki je pikasto in enakomerno porazdeljena.

Meso je rumeno, brez rdeče obarvanosti pod kožico, ob koščici in v mesu pa je malo obarvano. Meso je čvrsto, topno, sladko, sočno, aromatično in okusno. Plodovi so bili ocenjeni kot prav dobri. Zori od 18. do 26. avgust. Je cepka. Zaradi manjšega pridelka in njenih pomoloških lastnosti je ne priporočamo za nadaljnje širjenje.



UFO 3

Sorta UFO 3 je belo mesnata breskev. Je italijanska sorta, ki sta jo vzgojila Nicotra in Conte v Italiji. V

naših klimatskih razmerah cveti od 8. 3. do 18. 4., odvisno od leta. Rodnost je slabša (11,6 – 16,1

t/ha). Plod je sploščen in zelo asimetričen, z močno vbočenim vrhom ploda in srednje globokim šivom 36





ploda, s povprečno maso 80 g. Plod je 60 – 80% prekrit s temno rdečo krovno barvo, ki je enakomerno, pikasto in prižasto porazdeljena. Meso je belo, brez rdeče obarvanosti pod kožico, ob koščici in v mesu. Meso je čvrsto, topno, sladko, sočno, srednje aromatično in okusno. Plodovi so bili ocenjeni kot prav dobri. Zori od 17. do 29. junija (32 dni pred sorto Redhaven). Je cepka. Zaradi slabših pomoloških lastnostih in manjšega pridelka je ne priporočamo za nadaljnje širjenje.



UFO 4

Sorta UFO 4 je belo mesnata breskev. Je italijanska sorta, ki sta jo vzgojila Nicotra in Conte v Italiji. V

naših klimatskih razmerah cveti od 9. 3. do 18. 4., odvisno od leta. Rodnost je dobra (8,3 – 18,7 t/ha).

Plod je sploščen in rahlo asimetričen, z močno vbočenim vrhom ploda in srednje globokim šivom ploda, s povprečno maso 120 g. Plod je 80 – 90% prekrit s temno rdečo krovno barvo, ki je enakomerno, pikasto in prižasto porazdeljena. Meso je belo, z malo rdeče obarvanosti pod kožico in v mesu, ob koščici pa je brez obarvanosti. Meso je čvrsto, topno, sladko, sočno, aromatično in okusno.

Plodovi so bili ocenjeni kot prav dobri do odlični. Zori od 26. junija do 3. julija (24 dni pred sorto Redhaven). Je cepka. Zaradi zelo dobrih pomoloških lastnostih in pridelka jo priporočamo za nadaljnje širjenje.





Slika 2:

Plodovi sorte UFO 4



Platifirst

Sorta Platifirst je belo mesnata breskev, ki izvira iz Francije. V naših klimatskih razmerah cveti od 6. 3.

do 19. 4., odvisno od leta. Rodnost je slaba (5,3 – 7,3 t/ha). Plod je rahlo asimetričen, sploščen, z močno vbočenim vrhom in srednje globokim šivom ploda, s povprečno maso 100 g. Plod je 90 – 100%

prekrit s temno rdečo krovno barvo, ki je enakomerno, pikasto in prižasto porazdeljena. Meso je belo, brez obarvanosti pod kožico, ob koščici in v mesu. Meso je čvrsto, topno, kislo sladko, sočno, aromatično in okusno. Plodovi so bili ocenjeni kot prav dobri. Zori od 28. junija do 11. julija (20 dni pred sorto Redhaven). Je cepka. Zaradi slabega pridelka je ne priporočamo za nadaljnje širjenje.



Early Sandwich

Sorta Early Sandwich je belo mesnata breskev. V naših klimatskih razmerah cveti od 4. 3. do 18. 4., odvisno od leta. Rodnost je slaba (3,2 – 12,4 t/ha). Plod je sploščen in rahlo asimetričen, z močno vbočenim vrhom ploda in srednje globokim šivom ploda, s povprečno maso 40 g. Plod je 80 – 90%

37





prekrit s temno rdečo krovno barvo, ki je enakomerno in pikasto porazdeljena. Meso je belo, z malo rdeče obarvanosti pod kožico, ob koščici in v mesu pa je brez obarvanosti. Meso je čvrsto, topno, sladko kislo, sočno, aromatično in okusno. Plodovi so bili ocenjeni kot prav dobri. Zori od 9. do 13.

junija (41 dni pred sorto Redhaven). Je kostenica. Zaradi slabših pomoloških lastnostih in manjšega pridelka je ne priporočamo za nadaljnje širjenje.



Platicarpa Bianca

Sorta Platicarpa Bianca je belo mesnata breskev. V naših klimatskih razmerah cveti od 10. 3. do 19. 4., odvisno od leta. Rodnost ni dobra (5,1 – 16,4 t/ha). Plod je rahlo asimetričen, sploščen, z močno vbočenim vrhom in srednje globokim šivom ploda, s povprečno maso 120 g. Plod je 90 – 100% prekrit s temno rdečo krovno barvo, ki je enakomerno in pikasto porazdeljena. Meso je belo, z malo rdeče obarvanosti pod kožico in v mesu, ob koščici pa je brez obarvanosti. Meso je čvrsto, topno, kislo sladko, sočno, aromatično in okusno. Plodovi so bili ocenjeni kot prav dobri do odlični. Zori od 1. do 11. julija (20 dni pred sorto Redhaven). Je cepka. Zaradi odličnih pomoloških lastnostih jo priporočamo za nadaljnje širjenje.





Slika 3:

Plodovi sorte Platicarpa Bianca



Platibell

Sorta Platibell je belo mesnata breskev, ki izvira iz Francije. V naših klimatskih razmerah cveti od 6. 3.

do 15. 4., odvisno od leta. Rodnost je zelo slaba (1,0 – 4,5 t/ha). Plod je simetričen, sploščen, z močno vbočenim vrhom in srednje globokim šivom ploda, s povprečno maso 110 g. Plod je 60 – 80% prekrit s temno rdečo krovno barvo, ki je enakomerno in pikasto porazdeljena. Meso je belo, z malo rdeče obarvanosti pod kožico, ob koščici in v mesu pa je brez obarvanosti. Meso je čvrsto, topno, kislo sladko, sočno, zelo aromatično in zelo okusno. Plodovi so bili ocenjeni kot prav dobri. Zori od 13. do 20. julija (7 dni pred sorto Redhaven). Je cepka. Zaradi slabega pridelka je ne priporočamo za nadaljnje širjenje.

38





Platifun

Sorta Platifun je belo mesnata breskev, ki izvira iz Francije. V naših klimatskih razmerah cveti od 6. 3.

do 18. 4., odvisno od leta. Rodnost je slaba (1,4 – 7,3 t/ha). Plod je rahlo asimetričen, sploščen, z močno vbočenim vrhom in površinskim šivom ploda, s povprečno maso 100 g. Plod je 60 – 80%

prekrit s temno rdečo krovno barvo, ki je enakomerno in pikasto porazdeljena. Meso je zeleno belo, z malo rdeče obarvanosti pod kožico in ob koščici, v mesu pa je brez obarvanosti. Meso je čvrsto, topno, kislo sladko, sočno, zelo aromatično in zelo okusno. Plodovi so bili ocenjeni kot prav dobri.

Zori od 12. julija do 3. avgusta. Je cepka. Zaradi slabega pridelka je ne priporočamo za nadaljnje širjenje.



Nektarine (Opis sort za katere se je preizkušanje v letu 2019 zaključilo) Platimoon

Italijanska sorta Platimoon je rumeno mesnata nektarina, ki izvira iz Francije. V naših klimatskih razmerah cveti v povprečju od 10. 3. do 18. 4., odvisno od leta. Rodnost je slaba (6,8 – 9,4 t/ha). Plod je rahlo asimetričen, sploščen, z močno vbočenim vrhom ploda in s površinskim šivom ploda, s povprečno maso 110 g. Plod je 30 – 60% prekrit s temno rdečo krovno barvo, ki je enakomerno in pikasto porazdeljena. Meso je oranžno, z malo rdeče obarvanosti ob koščici, pod kožico in v mesu pa je brez obarvanosti. Meso je čvrsto, topno, sladko, sočno, aromatično in okusno. Plodovi so bili ocenjeni kot prav dobri do odlični. Zori od 4. do 18. avgusta (17 dni za sorto Redhaven). Je cepka.

Zaradi slabega pridelka je ne priporočamo za nadaljnje širjenje.





39





ČEŠNJA

dr. Valentina Usenik (BF), Davor Mrzlić (KGZS - Zavod GO) Sadjarski center Bilje, 2008

Spomladi 2008 so bile v Sadjarskem centru Bilje posajene 4 sorte češnje, cepljene na podlago sejanec češnje, katerih lastnosti primerjamo s standardno sorto Burlat C1 (skupno 5 sort): Vera, Carmen, Skeena in Alex. Drevesa sorte Skeena so cepljena na podlago Colt. Posajenih je 10 dreves za posamezno sorto.



Češnje so v letu 2019 cvetele bolj zgodaj kot v predhodnem letu (Preglednica 1), kar je posledica nadpovprečno visokih temperatur v marcu in aprilu. Sorti Vera in Alex sta zacveteli podobno kot sorta Burlat C1, zadnje dni marca, sorta Carmen pa je cvetela najkasneje. Nastavek cvetov je bil odličen pri sortah Burlat C1, Vera in Alex, le nekoliko slabši pa pri Carmen in Skeena. Razvoj plodičev je potekal v obdobju hladnega vremena, ki je sledilo cvetenju, čemur lahko pripišemo slab nastavek plodov pri vseh sortah. Maj 2019 je bil hladen, oblačen in deževen, kar je povzročilo pokanje in gnitje še nedozorelih plodov češnje. Plodovi so se najhitreje začeli barvati pri sorti Burlat, vendar pa so razpokali še pred zrelostjo. Ostale sorte so dozorevale v podobnem zaporedju kot v predhodnih letih.



Preglednica 1:

Datumi nastopa fenofaz cvetenja in zorenja, ocene nastavka cvetov in plodov ter povprečni pridelek/drevo za sorte češenj v letu 2019; SC Bilje, sajeno spomladi 2008

Cvetenje

Ocena nastavka

Pridelek

Sorta

Zorenje

začetek

vrh

konec

cvetov

plodov

(kg)

Burlat C1

30.3.

6.4.

15.4.

*

9

3

*

Vera

29.3.

5.4.

13.4.

13.6.

9

3

1,9

Carmen

8.4.

14.4.

22.4.

13.6.

7

3

0,5

SkeenaA

6.4.

10.4.

18.4.

27.6.

5

3

0,9

Alex

29.3.

6.4.

15.4.

15.6.

9

3

2,6

Ocene nastavka cvetov in plodov od 1- 9: najboljše=9, najslabše=1

A – na podlagi Colt

*- zaradi pokanja ni bilo vzorca



Vse sorte, razen sorte Burlat, so dozorele v juniju, ko je bilo vreme ugodnejše za zorenje plodov (Preglednica 1). Povprečna masa ploda je bila največja pri sorti Carmen, najmanjša pa pri sorti Alex (Preglednica 2). Najmanj čvrsti so bili plodovi sorte Carmen. Podatki glede vsebnosti suhe snovi in titracijskih kislin podajajo informacijo glede okusa češenj. Visoka vsebnost kislin ob majhni vsebnosti suhe snovi daje kisel okus, visoka vsebnost suhe snovi ob hkratno veliki vsebnosti kislin pa skladen okus.





40



Preglednica 2:

Merjene lastnosti plodov različnih sort češenj v letu 2019 (povprečna masa ploda, čvrstost, topna suha snov in titracijske kisline); SC Bilje, sajeno spomladi 2008

Masa ploda

Čvrstost

Suha snov

Titracijske kisline

Sorta

(g)

(N)

(°Brix)

(mg/100 g)

Burlat C1a

*

*

*

*

Vera

10,4

1,8

19,1

1263,8

Carmen

12,6

1,4

18,1

786,1

SkeenaA

9,1

1,7

21,4

857,2

Alex

7,3

1,9

18,8

962,4

A– na podlagi Colt

*- zaradi pokanja ni bilo vzorca



Lastnosti plodov ocenjujemo tudi degustacijsko, kjer se poleg prikazanih podatkov v Preglednici 3

ovrednotijo še nekatere druge lastnosti, ki jih degustator zaznava s čutili. Vsaka od lastnosti prispeva k odzivu potrošnika, vendar pa še tako dobre lastnosti plodov ne morejo zasenčiti drugih pomembnih pridelovalnih lastnosti sorte, kot je na primer slaba rodnost.



Preglednica 3:

Degustacijske ocene plodov različnih sort češenj v letu 2019 (barva kožice, velikost koščice, čvrstost, splošen vtis); SC Bilje, sajeno spomladi 2008

Barva mesa in

Sorta

Barva kožice

Velikost koščice

Čvrstost

soka

Burlat C1a

*

*

*

*

Vera

rdeče črna

temno rdeča

srednja

čvrsta

Carmen

temno rdeča

rdeča

velika

srednje - čvrsta

SkeenaA

temno rdeča

temno rdeča

srednja

zelo čvrsta

Alex

rdeče črna

temno rdeča

majhna

čvrsta- zelo

A– na podlagi Colt

*- zaradi pokanja ni bilo vzorca





41



Sadjarski center Bilje, 2013



Decembra 2013 smo v Sadjarskem centru Bilje posadili 6 novih sort češnje, katerih lastnosti primerjamo s standardnima sortama Burlat in Kordia. Marca 2017 so bile h kolekciji dosajene še sadike sorte Sweet Stephany. Kolekcijo sedaj sestavlja 6 sort češenj iz italijanske kolekcije Sweet, 1

madžarska sorta in 2 standardni sorti (skupno 9 sort). Vključene sorte so: Rita, Sweet Aryana, Sweet Lorenz, Sweet Gabriel, Sweet Valina, Sweet Saretta in Sweet Stephany. Vse sorte kolekcije so cepljene na podlago Gisela 5. Posajenih je 6 dreves za posamezno sorto na razdaljo 5,5 m x 2,5 m.



Sorte češenj so v letu 2019 cvetele zgodneje kot v predhodnem letu (Preglednica 4). Začetek cvetenja večine sort je bil v zadnjih dneh marca, vrh in konec cvetenja pa je bil v prvi polovici aprila. Nekoliko kasneje so zacvetele le sorte Sweet Saretta, Kordia in Sweet Stephany. Vrh cvetenja je bil najzgodnejši pri sorti Sweet Aryana, najkasnejši pa pri sorti Kordia. Sorte so dozorevale v podobnem zaporedju kot v prejšnjih letih; najzgodnejše sorta Rita, najkasneje pa Kordia. Nastavek cvetov je bil ocenjen kot odličen pri večini sort, razen pri Sweet Aryana in Sweet Stephany. Nastavek plodov kot odličen je bil ocenjen le pri sortah Sweet Gabriel in Sweet Valina. Najslabši nastavek plodov so imele sorte, ki so cvetele najkasneje. Razvoj plodov je potekal v izrazito neugodnih razmerah, v hladnem, oblačnem in deževnem. Rezultat so bili razpokani še nedozoreli, pogosto še zeleni, plodovi vseh sort, ki so dozorevali v maju.



Preglednica 4:

Datumi nastopa fenofaz cvetenja in zorenja ter ocene nastavka cvetov in plodov za sorte češenj v letu 2019; SC Bilje, sajeno decembra 2013 na podlagi Gisela 5

Cvetenje

Ocena nastavka

Sorta

Zorenje

začetek

vrh

konec

cvetov

plodov

Burlat

30.3.

6.4.

15.4.

23.5.*

9

5

Rita

29.3.

5.4.

13.4.

17.5.*

9

7

Sweet Aryana

29.3.

2.4.

15.4.

28.5.*

7

5

Sweet Lorenz

30.3.

5.4.

13.4.

31.5.*

9

5

Sweet Gabriel

29.3.

4.4.

14.4.

30.5.*

9

9

Sweet Valina

20.3.

5.4.

16.4.

31.5.*

9

9

Sweet Saretta

1.4.

6.4.

14.4.

13.6.

9

3

Kordia

1.4.

9.4.

20.4.

17.6.

9

3

Sweet StephanyA

2.4.

8.4.

15.4.

-

3

3

Ocene nastavka cvetov in plodov od 1- 9: najboljše=9, najslabše=1

A – dosajena marca 2017

*- plodovi so večinoma razpokali – zapisan je datum obiranja – plodovi so bili obrani predčasno Zaradi ugodnih razmer za pokanje so v letu 2019 razpokali plodovi večine sort iz kolekcije, kar kaže na to, da so sorte iz te kolekcije za pokanje zelo občutljive. Pokanje je vodilo še v gnitje plodov. Pokanja ni bilo le pri sortah Sweet Saretta in Kordia, zato smo degustacijsko ocenjevanje ter meritve izvedli le pri teh dveh sortah. Pridelek pri sorti Sweet Saretta je bil v povprečju manj kot 1 kg na drevo, pri sorti Kordia pa 2,3 kg na drevo. Povprečna masa ploda pri Sweet Saretta je bila 12,5 g, pri sorti Kordia pa 11,7 g. Povprečna trdota ploda in vsebnost topne suhe snovi je bila pri sorti Sweet Saretta 2,2 N in 773 °Brix, pri Kordia pa 2,3 N in 814 °Brix. Rezultati degustacijskega ocenjevanje so bili za okus in splošni vtis glede lastnosti plodov za sorto Sweet Saretta prav dober, za sorto Kordia pa odličen.



Sorte v preizkušanju se zelo razlikujejo tudi glede rasti dreves, čeprav so cepljene na isto podlago. V

preglednici 5 so prikazani podatki glede prirasta debla, ki je dober pokazatelj bujnosti nadzemnega 42





dela drevesa. Prirast debla je bil od sajenja do pomladi 2019 največji pri sortah Rita, Burlat, Kordia in Sweet Lorenz, najmanjši pa pri sortah Sweet Aryana in Sweet Saretta. Rezultati meritev bujnosti dreves, kakor tudi izgled dreves kažejo, da so sorte serije Sweet manj bujne, zelo rodne in kot take za šibko podlago manj primerne. Prirast debla je bila v letu 2017, ko plodov zaradi spomladanske pozebe ni bilo, precej večji kot v letu 2018, ko so bila drevesa obložena s plodovi.



Preglednica 5:

Povprečni prirast premera debla 2016-2019, 2017-2019 in 2018-2019 za sorte češenj; SC Bilje, sajeno decembra 2013 na podlagi Gisela 5

Prirast debla 16-19

Prirast debla 17-18



Prirast debla 18-19

Sorta

(cm)

(cm)

(cm)

Burlat

3,6

2,4



1,2

Rita

4,0

2,8



1,2

Sweet Aryana

2,4

1,6



0,8

Sweet Lorenz

3,5

2,5



0,6

Sweet Gabriel

3,0

6,1



1,0

Sweet Valina

3,3

2,3



1,0

Sweet Saretta

2,5

1,7



0,8

Kordia

3,6

3,0



0,7

Sweet Stephany A

-

-



1,2

A – dosajena marca 2017



Sadjarski center Bilje, 2019

Spomladi 2019 smo v Sadjarskem centru Bilje posadili 4 sorte češenj (Nimba, Pacific Red, Rocket in Marysa) v primerjavi s standardom Burlat; skupno 50 dreves. Marysa je italijanska sorta, ostale so kalifornijske sorte. Sorte so cepljene na podlago Gisela 6. Gre za zgodne sorte, ki dozorijo od 5 dni pred sorto Burlat do 10 dni po sorti Burlat.





43





Opis sort češenj za katere se je preizkušanje v letu 2019 zaključilo Kolekcija Sadjarski center Bilje, 2008

Vera®

Čas zorenja: +14 (Ljana [Trusenszkaja 6] x Van)

Madžarska sorta Vera je v pridelavi od leta 2002. Lastnik žlahtniteljske pravice je RIFO (Madžarska).

Raste srednje bujno in se jo priporoča za srednje bujno podlago. Je samoneoplodna sorta (S1S3), ki cveti srednje zgodaj. Kot opraševalne sorte se priporočajo Burlat, Celeste, Van in Alex. Plodovi dozorijo 2 tedna po sorti Burlat in so v optimalni zrelosti temno rdeče barve. Je hrustavka. Koščica je srednje velika, pecelj je srednje dolg. Okus plodov je ob primerni zrelosti skladen, premalo zreli plodovi so kisli. Za pokanje je malo občutljiva. Sorto priporočamo za širjenje.



Carmen®

Čas zorenja: +14 (Yellow Dragán x (prosto oprašena Germersdorfer)) Madžarska sorta Carmen raste šibko do srednje bujno, srednje pokončno. Cveti srednje pozno do pozno, dozori pa dobra dva tedna po sorti Burlat. Vstop v rodnost je bil pozen, kasneje pa je bila rodnost zelo majhna. Morda bi bil rezultat preizkušanja boljši, če bi bil sorta preizkušena na šibki podlagi. Po literaturnih virih je sorta samoneoplodna (S4S5), zato potrebuje opraševalne sorte (Merchant, Canada Giant, Giorgia). Plodovi so zelo veliki (večinoma nad 12 g) in atraktivni, vendar manj čvrsti. Koščica je velika, meso pa se od koščice slabo loči. Pecelj je srednje dolg in debel. Okusni so le temno rdeči plodovi. Sorte za širjenje ne priporočamo.



Skeena®

Čas zorenja: +34 ((Bing x Stella) x (Van x Stella)

Kanadska sorta (Summerland) je v pridelavi od leta 1997, nastala pa je leta 1976. Lastnik žlahtniteljske pravice je IPS (Francija). Raste srednje bujno in je primerna za srednje bujno podlago.

Cveti srednje zgodaj, zori pa zelo pozno. Je samooplodna sorta (S1S4). Plodovi so srednje veliki, sočni, čvrsti, hrustljavi in v optimalni zrelosti obarvani temno rdeče. Pecelj je srednje dolg, tanek, koščica pa drobna. Za pokanje je občutljiva. Sorto priporočamo za širjenje.



Alex®

Čas zorenja: +36 (Van x John Innes 2420)

Madžarska sorta Alex je v pridelavi od leta 1999. Lastnik žlahtniteljske pravice je RIFO (Madžarska).

Cveti srednje zgodaj (v času sorte Burlat), zori pa zelo pozno. Je samooplodna sorta (S3S3). Raste srednje bujno. Zaradi hitrega vstopa v rodnost, obilne rodnosti in manjše bujnosti je primerna predvsem za bujno podlago. Pecelj je kratek - srednje dolg, koščica je majhna. Plodovi so čvrsti, aromatični, v optimalni zrelosti obarvani skoraj črno. Premalo zreli plodovi so kisli in slabšega okusa.

Za pokanje je malo občutljiva, občutljiva pa je za gnilobo. Sorto priporočamo za širjenje.





44





SLIVA

dr. Valentina Usenik (BF), Davor Mrzlić (KGZS - Zavod GO)



Sadjarski center Bilje, 2011

Novembra 2011 smo v SC Bilje posadili sortni poskus slive. Vključenih je 10 sort, odpornih ali tolerantnih proti šarki. Srbske sorte so Timočanka, Pozna plava, Krina, in Mildora, nemške sorte pa Katinka, Topfive, Tolledo, Topking in Top 2000 - Plumtastic. Poleg sort v preizkušanju so v sortni poskus vključene tudi 3 standardne sorte: Čačanska lepotica, Stanley in Domača češplja. Srbske sorte in standardne sorte so na podlagi Mirabolana, nemške sorte pa na podlagi St. Julien A. Drevesa so posajena na razdaljo 4 x 3 m.



Cvetenje je bilo v letu 2019 zgodnejše kot v predhodnem letu (Preglednica 6). Najzgodnejše je cvetela sorta Plumtastic, sledile pa so Topking, Boranka, Katinka, Čačanska lepotica, Timočanka, … Vrh cvetenja, ki je bil pri vseh sortah v prvih dneh aprila, je nastopil najkasneje pri sortah Krina, Pozna plava in Tolledo. Najzgodneje je dozorela Boranka (začetek julija), v juliju pa so dozorele še Katinka, Timočanka in Čačanska lepotica. V avgustu so dozorele Topfive, Tolledo, Krina in Mildora, nato pa v septembru še Topking, Domača češplja, Stanley in Pozna plava. Nastavek cvetov in plodov je bil večinoma prav dober do odličen, razen pri sorti Boranka.



Preglednica 6:

Povprečni prirast premera debla, datumi nastopa fenofaz cvetenja in zorenja, ocena nastavka cvetov in plodov za sorte slive v letu 2019, SC Bilje, sajeno jeseni 2011

Prirast premera

Cvetenje

Ocena nastavka

Sorta

Zorenje

debla (cm)

začetek

vrh

konec

cvetov

plodov

Boranka

8,2

27.3.

2.4.

12.4.

5.7.

5

3

Katinka

6,5

27.3.

2.4.

12.4.

15.7.

5

5

Krina

6,4

1.4.

8.4.

17.4.

19.8.

7

7

Mildora

6,8

31.3.

4.4.

12.4.

30.8.

7

7



Plumtastic

4,0

25.3.

30.3.

2.4.

16.9.

7

7



Pozna plava

6,3

31.3.

7.4.

15.4.

16.9.

5

3



Timočanka

8,2

26.3.

3.4.

12.4.

29.7.

9

5

Tolledo

6,0

1.4.

8.4.

18.4.

9.8.

9

7

Topfive

6,0

29.3.

3.4.

12.4.

2.8.

9

9

Topking

4,0

26.3.

1.4.

13.4.

5.9.

7

7

Čačanska lepotica

5,3

29.3.

2.4.

13.4.

31.7.

9

9

Domača češplja

5,9

1.4.

5.4.

18.4.

5.9.

9

7

Stanley

7,1

30.3.

4.4.

12.4.

5.9.

9

9



Daleč največji pridelek je imela v letu 2019 sorta Stanley (Preglednica 7), polovico manjšega sorta Timočanka, sledile pa so sorte Krina, Topfive in Čačanska lepotica s pribljižno 42% pridelka sorte Stanley. Manj kot 10 % pridelka sorte Stanley sta imeli Boranka in Pozna plava. Plodovi sort v preizkušanju so imeli povprečno maso od 30 do 40 g. Z večjimi plodovi je izstopala sorta Timočanka, z manjšimi pa Mildora, Plumtastic, Topking ter Domača češplja z najmanjšimi. Kožica večine plodov je bila obarvana vijolično modro do temno modro, izstopale pa so Boranka, Krina in Mildora z zeleno vijolično ali rdeče vijolično barvo kožice. Predvidevamo, da takšna barva kožice plodov za potrošnika 45



ni zanimiva. Splošen vtis pri degustacijskem ocenjevanju je bil pri večini sort ocenjen z oceno prav dobro. Plodovi sort Pozna plava in Topking so bili izrazito trpki.



Preglednica 7:

Povprečni pridelek in masa ploda ter izbrane pomološke lastnosti sort slive v letu 2019, SC Bilje, sajeno jeseni 2011

Splošen

Pridelek

Masa

Barva

Sorta

Barva kožice

Okus

Priokus

vtis

(kg/drevo) ploda (g)

mesa

plodov

dobra -

zeleno

Boranka

3,3

45

rdeče vijolična

dober

-

prav

rumena

dobra

prav

prav dober

Katinka

9,5

34

vijolično modra

zelena

-

dobra -

- odličen

odlična

zlato

prav

Krina

18,2

34

zeleno vijolična

odličen

-

rumena

dobra

zlato

prav

Mildora

6,3

26

zeleno vijolična

prav dober

-

rumena

dobra

prav

Plumtastic

9,6

25

temno modra

oranžna

prav dober

-

dobra

zlato

prav

Pozna plava

3,5

31

vijolično modra

prav dober trpkost!

rumena

dobra

prav

Timočanka

22,1

75

rdeče- vijolična

rumena

prav dober

-

dobra

zlato

prav

Tolledo

8,1

41

temno modra

dober

-

rumena

dobra

zeleno

trpkost

prav

Topfive

18,0

35

temno modra

prav dober

rumena

(blaga)

dobra

rumeno

prav

Topking

5,2

29

modro vijolična

prav dober trpkost!

zelena

dobra

Čačanska

rumeno

prav

17,2

34

vijolično modra

prav dober

-

lepotica

zelena

dobra

Domača

trpkost

prav

15,5

20

modro vijolična

rumena

prav dober

češplja

(blaga)

dobra

rumeno

dober -

prav

Stanley

43,8

34

modro vijolična

-

zelena

prav dober

dobra



Plodovi sort v preizkušanju se razlikujejo tudi v ločljivosti mesa od koščice, deležu užitnega dela plodu, vsebnosti topne suhe snovi in titracijskih kislin (Preglednica 8). Sorte, pri katerih se je meso delno držalo koščice, so bile Katinka, Mildora, Timočanka, Tolledo in Topfive. Užitnega dela plodu je bilo najmanj pri sorti Pozna plava. Tudi pri sorti Stanley je bil delež užitnega dela plodu majhen.

Zgodnje sorte (Boranka, Katinka) so imele najmanjšo vsebnost topne suhe snovi, okoli 13%, kasneje zoreče sorte pa so imele od 16% do 25% topne suhe snovi .





46



Preglednica 8:

Izbrane pomološke lastnosti sort slive v letu 2019, SC Bilje, sajeno jeseni 2011

Ločljivost mesa od

Užitni del

Skupne kisline

Sorta

Trdota

Suha snov

koščice

plodu (%)

(mg/100 g)

Boranka

cepka

96,2

0,6

12,8

764,9

Katinka

polcepka

96,2

0,6

13,6

504,8

Krina

cepka

95,5

1,1

21,0

624,4

Mildora

polcepka

95,5

1,3

21,7

604,1

Plumtastic

cepka

95,6

1,2

19,0

585,2

Pozna plava

cepka

93,8

1,3

18,8

495,1

Timočanka

polcepka

96,1

1,4

16,2

592,3

Tolledo

polcepka

95,7

1,0

15,9

967,4

Topfive

polcepka

95,0

1,5

15,8

859,2

Topking

cepka

95,2

1,3

24,6

747,1

Čačanska lepotica

cepka

96,3

0,9

16,6

826,1

Domača češplja

cepka

95,5

0,9

17,0

537,2

Stanley

cepka

94,3

1,1

16,2

539,6



Razlike med sortami so bile tudi v bujnosti dreves (Preglednica 9). Prirast debla je bil največji pri srbskih sortah, kar lahko pripišemo podlagi sejanec mirabolane. Nemške sorte, ki so na podlagi St.

Julien A, so imele manjši prirast debla. Med njimi sta najšibkejše rasti Topking in Plumtastic, najbujnejša pa je Katinka. Povprečni prirast debla od sajenja do pomladi 2019 je bil največji pri sortah Boranka in Timočanka. Obe sta bujnejši od vseh treh standardnih sort. Glede bujnosti se jima je najbolj približala le sorta Stanley. Sorti Domača češplja in Čačanska lepotica sta šibkejše rasti.



Seštevek pridelkov od leta 2016 do 2019 (pridelek skupni 16-19) je bil daleč največji pri sorti Stanley (94,5 kg), najmanjši pa pri sorti Pozna plava (6,3 kg) (Preglednica 8). Primerjava skupnega pridelka zgodnjih sort s standardno sorto Čačanska lepotica, pokaže, da nobena sorta ni dosegla pridelka standardne sorte. Podobno lahko zaključimo za kasneje zoreče sorte, saj nobena od sort ni dosegla pridelka sorte Stanley. Glede pridelka se je sorti Stanley najbolj približala sorta Krina s 33% manjšim skupnim pridelkom. Učinek rodnosti je izračun za primerjavo pridelka sort različne bujnosti. Tudi učinek rodnosti je bil največji pri sorti Stanley (1,36), čemur sta se najbolj približali Krina (1,28) in Plumtastic (1,15). Nobena od zgodnjih sort ni dosegla sorte Čačanska čepotica (0,95). Standardna sorta Domača češplja je imela med standardi najmanjši učinek rodnosti (0,61), kljub temu pa je nekatere sorte niso presegle (Mildora, Pozna plava, Timočanka).





47





Preglednica 9:

Povprečni prirast premera debla 2011 - 2019 (mm), skupni pridelek 2016 - 2019

(kg/drevo) ter učinek rodnosti (pridelek skupni/površina preseka debla) (kg/cm2); SC Bilje, sajeno jeseni 2011

Prirast debla

Pridelek

Učinek rodnosti

Sorta

11-19

skupni 16-19

(kg/cm2)

(mm)

(kg/drevo)

Boranka

81,5

24,0

0,27

Katinka

64,7

20,7

0,34

Krina

63,8

69,8

1,28

Mildora

67,7

19,3

0,34

Plumtastic

39,4

34,0

1,15

Pozna plava

62,8

6,2

0,11

Timočanka

81,6

43,0

0,51

Tolledo

59,9

40,5

0,65

Topfive

60,0

36,8

0,64

Topking

39,6

22,8

0,76

Čačanska lepotica

52,8

55,3

0,95

Domača češplja

59,2

30,6

0,61

Stanley

70,5

94,5

1,36





BF Ljubljana, 2018

Marca 2018 smo na Laboratorijskem polju BF v Ljubljani posadili poskus, s katerim želimo preveriti lastnosti nemške sorte Jofela (Jojo x Felsina) v primerjavi s sorto Jojo. Skupno je posajenih 22 dreves na podlagi St. Julien A. V drugi rastni dobi smo skrbeli za ustrezno rast dreves. Izmerili smo premer debla ter pri drevesih, ki so cvetela, zabeležili fenofaze cvetenja.





48





SLIVA - podlage

Sadjarski center Bilje, 2017

Novembra 2017 smo v SC Bilje posadili poskus s podlagami za slivo. Vključili smo 6 podlag, ki so cepljene z dvema sortama slive (Stanley in Valor).

Podlage, vključene v preizkušanje, so:

-

Penta ( Prunus domestica - sejanec sorte Imperial epineuse, Italija),

-

Tetra ( Prunus domestica - sejanec sorte Reine Claude du Bavay, Italija),

-

Wavit (in-vitro razmnožena Prunus domestica - sejanec sorte Wangenheim, Avstrija),

-

St. Julien A ( Prunus insititia),

-

Adesoto ( Prunus insititia - sejanec prosto oprašene sorte Pollizo de Murcia, Španija),

-

sejanec mirabolane ( Prunus cerasifera) - standard.

Posajenih je 10 sadik na kombinacijo (skupno 120 dreves).



Leto 2019 je bilo za rastline, posajene v tem poskusu, druga rastna doba. Drevesa v tem letu večinoma še niso rodila, so pa razvila drevesno krošnjo. Izmerili smo premer debla in poskrbeli za primerno rast dreves.



BF Ljubljana, 2018

Marca 2018 smo na Laboratorijskem polju BF v Ljubljani posadili poskus, s katerim želimo preveriti lastnosti proti šarki hipersenzitivne nemške podlage Docera 6 ( Prunus domestica x Prunus cerasifera) v primerjavi s podlago St. Julien A ( Prunus insititia). Skupno je posajenih 22 dreves, ki so cepljene s sorto Jojo. Drevesa so v letu 2019 (druga rastna doba) razvila drevesno krošnjo in na podlagi Docera 6

tudi obrodila prve plodove.





49





Opis sort sliv za katere se je preizkušanje v letu 2019 zaključilo Sadjarski center Bilje, 2011

Boranka

Čas zorenja: začetek julija (California Blue x Ruth Gerstetter, Srbija) Križanje je bilo izvedeno leta 1964, kot sorta pa je bila priznana leta 2004. Rast drevesa je bujna, rodnost v preizkušanju je bila majhna do srednje velika. Je zgodnja sorta glede cvetenja in tudi glede zrelosti. Je delno samooplodna. Plodovi so okroglaste oblike, veliki, običajno vodenega okusa, srednje čvrsti in z majhno vsebnostjo topne suhe snovi. Polcepka. Barva kožice je rdeče vijolična, meso pa je zeleno rumeno. Plodovi so primerni za namizno rabo. Za šarko tolerantna sorta. Sorte ne priporočamo za širjenje.



Katinka

Čas zorenja: 1. polovica julija (Ortenauer x Ruth Gerstetter, Nemčija) Rast drevesa je srednje bujna do bujna. Cveti zgodaj in zori zelo zgodaj. Je samooplodna sorta.

Srednje veliki plodovi (30 g) imajo kratek pecelj, modro vijolično do temno modro barvo kožice in zelenkasto meso. Meso je polčvrsto, aromatično in se od koščice srednje dobro loči (polcepka).

Rodnost je srednje velika. Plodovi so primerni za namizno rabo in za pripravo slaščic. Za šarko tolerantna sorta. Sorto priporočamo za širjenje.



Timočanka

Čas zorenja: konec julija (Stanley x California blue, Srbija)

Nastala je leta 1964, kot sorta pa je bila priznana leta 2004. Rast drevesa je bujna do zelo bujna, rodnost pa je bila v razmerah preizkušanja za polovico manjša od sorte Stanley. Je zgodnja sorta glede cvetenja, dozori pa konec julija. Je delno samooplodna sorta. Plodovi so zelo veliki, okusni in čvrsti. Polcepka. Barva kožice je rdeče vijolična, meso pa je rumeno. Na kožici se je pogosto razvila rjavost. Za šarko tolerantna sorta. Sorte ne priporočamo za širjenje.



Topfive

Čas zorenja: začetek avgusta (Čačanska najbolja x Auerbaher, Nemčija) Topfive je nastala s križanjem leta 1986. Raste srednje bujno. Je delno samooplodna sorta, ki cveti srednje zgodaj, in za katero se priporoča uporabo opraševalne sorte (npr. Čačanska lepotica). Plodovi dozorijo v prvi dekadi avgusta. Plodovi so srednje veliki (35 g), zelo čvrsti, sočni in zelo okusni.

Običajno so plodovi rahlo trpki. Odlikuje jih dobra aroma. Plodovi imajo kožico temno modre in meso zlato rumene barve. Pecelj je srednje dolg, meso se od koščice dobro loči. Rodnost je srednje velika.

Namizna sorta, ki je primerna tudi za pripravo slaščic. Odporna je proti šarki. Sorto priporočamo za širjenje.



Krina

Čas zorenja: sredina avgusta (Wangenheims x Italijanska, Srbija)

Križanje je bilo izvedeno leta 1977, kot sorta pa je bila priznana leta 2005. Drevo, ki dobro rodi, raste srednje bujno. Je samooplodna sorta, ki cveti srednje zgodaj. Plodovi so majhni do srednje veliki, okusni in z veliko vsebnostjo topne suhe snovi. Cepka. Barva kožice je vijolično rdeče barve, barva mesa pa zlato rumena. Za šarko tolerantna namizna sorta slive. Sorte za širjenje ne priporočamo zaradi neprivlačne barve kožice.





50





Mildora

Čas zorenja: konec avgusta (Large Sugar Prune x Čačanska lepotica, Srbija) Sorta je nastala leta 1980, priznana pa je bila leta 2004. Drevo raste srednje bujno, rodnost pa je bila v razmerah preizkušanja majhna. Je delno samooplodna sorta, ki cveti srednje zgodaj. Okroglasti plodovi zelo kratkega peclja so bili majhni (25 – 30 g), okusni in z veliko vsebnostjo topne suhe snovi.

Cepka. Barva kožice je zeleno vijolična ali vijolično zelena, barva mesa pa zlato rumena. Odporna je proti šarki. Sorte zaradi neprivlačne barve kožice in majhne rodnosti ne priporočamo za širjenje.



Topking

Čas zorenja: prva polovica septembra (Čačanska najbolja x Italijanska, Nemčija) Drevo raste šibko, zato je sorta primerna za bujno podlago. Je samooplodna sorta, ki cveti zgodaj.

Zori konec avgusta ali v začetku septembra. Rodnost je bila v razmerah poskusa majhna. Plodovi so drobni do srednje veliki, obarvani temno modro. Meso je zeleno rumeno. Cepka. Meso je sočno in čvrsto. Plodovi so trpki. Sorte zaradi trpkosti plodov ne priporočamo za širjenje.



Tolledo® Topstar Plus

Čas zorenja: prva polovica septembra (Ersinger x Čačanska najbolja, Nemčija) Sorta je odporna proti šarki. Zori nekaj dni po sorti Čačanska lepotica v avgustu, cveti pa kasneje kot Čačanska lepotica. Drevo raste bujno, rodnost pa je bila v razmerah preizkušanja srednje velika in manjša od sorte Čačanska lepotica. Plodovi so nekoliko večji od plodov Čačanska lepotica. Je polcepka - cepka, katere kožica je obarvana temno modro vijolično, meso pa je zlato rumene barve.

Okus plodov je kislo sladek, brez izrazite arome. V letih preizkušanja je bilo meso manj sočno, pogosto rjavkasto obarvano in s kavernami. Sorte ne priporočamo za širjenje.



Top 2000® Plumtastic

Čas zorenja: prva polovica septembra (Stanley x neznana sorta, Nemčija) Sorta je nastala leta 1990. Raste šibko do srednje bujno, zato je primerna za bujno podlago. Je samooplodna sorta, ki cveti zgodaj. Zori v prvi polovici septembra, v času sorte Domača češplja.

Plodovi ne odpadajo, tudi če obiranje odložimo. Plodovi so temno modre barve, barva mesa pa je zeleno rumena. Plodovi so majhni (20 g), nekoliko večji od plodov sorte Domača češplja. Meso se od koščice dobro loči (cepka). Plumtastic je sorta, primerna predvsem za predelavo (sladice, marmelade, žganjekuha). Odporna je proti šarki. Sorto priporočamo za širjenje.



Pozna plava

Čas zorenja: sredina septembra (samooploditev sorte Čačanska najbolja, Srbija) Nastala je leta 1980, kot sorta pa je bila priznana leta 2004. Drevo raste srednje bujno do bujno, rodnost pa je bila v razmerah preizkušanja zelo majhna. Je delno samooplodna sorta, ki cveti srednje zgodaj. Okroglasti plodovi z zelo kratkim pecljem so bili majhni (25 – 30 g), okusni in z veliko vsebnostjo topne suhe snovi. Cepka. Barva kožice je temno modra, barva mesa pa zlato rumena.

Odporna je proti šarki. Sorte zaradi majhne rodnosti in trpkosti plodov ne priporočamo za širjenje.

51





OREH





dr. Anita Solar (BF)



Kolekcijski nasad Maribor, 2003-2011 in 2015-2018

V starejšem V kolekcijskem nasadu spremljamo 12 sort oreha (H-93-71, H-99-10, H-102-3 ali Ferjean, Milotai-10, M-10/37, Tiszacsecsi-83, A-117/15, Valkor, Valmit, Valrex, 90-027-23 in 00-006-48) in standardnei sorte Franquette, Elit, Parisienne in Chandler. Posajene so bile v letih 2003 do 2011. V

mlajšem delu kolekcije, ki je bila posajena v obdobju 2015-2019, pa preizkušamo 14 sort (Ferouette, Feradam, Ferbel, Fertignac, Jupanesti, Roxana, Mihaela, Valstar, Franquette Purpurea, Weinberg, Chiara, Buccanear, Jedrek in Perlowy) v primerjavi s standardnimi sortami Fernor, Chandler in Lara.



V letu 2019 so starejši orehi odgnali med 6. in 30. aprilom. Najzgodnejša je bila madžarska sorta Tiszacsecsi-83, najpoznejša pa standardna sorta Elit in francoski križanec H-99-10 (Preglednica 1). V

skupini sort iz mlajšega nasada je bila prva poljska selekcija Buccanear (1. april), zadnja pa francoska sorta Fertignac (27. april). Na pojav fenofaze brstenje so zelo vplivali neobičajno topli zimski in spomladanski meseci, ko je povprečna dnevna temperatura zraka celo za 3,8 oC (februar) oz. 2,4 oC

(marec) presegla dolgoletno povprečje. Pri zgodnjih in srednje poznih sortah je bil vegetacijski prag presežen 1-17 dni prej kot običajno. Na pozne sorte pa toplo vreme ni imelo velikega vpliva. Odgnale so približno istočasno kot v preteklih letih, najpoznejše (H-93-71, standardna sorta Franquette, Ferjean in H-99-10) celo šest do 10 pozneje kot preteklo leto.



Vrh cvetenja moških socvetij je nastopil do dva tedna pozneje kot preteklo leto, in sicer med 12.

aprilom (Valrex) in 14. majem (Fertignac). Vrh cvetenja ženskih cvetov smo pri zgodnejših sortah zabeležili približno dva tedna za moškimi cvetovi: 27. aprila pri sortah Milotai-10, Tiszacsecsi-83 in Valstar. Pozne sorte pa so zelo zaostale v razvoju zaradi izjemnega mraza v prvih dveh dekadah maja, ko so bile temperature 4,6 oC pod povprečjem, Najpoznejši vrh cvetenja ženskih cvetov, 30. oz. 31.

maja, sta imela francoski križanec H-99-10 in standardna sorta Fernor. Cvetenje je potekalo normalno. V mlajši kolekciji je sorta Feradam izstopala po količini moških in ženskih cvetov, sorta Ferbel pa po količini ženskih cvetov.



Kljub neugodnim vremenskim vplivom je bil pridelek pri večini sort večji kot pretekla leta. V starejši kolekciji smo pobrali od 2,2 kg/drevo pri sorti A-117/15 do 9,7 kg/drevo pri standardni sorti Franquette. Sledili sta sorti H-99-10 in Tiszacsecsi-83 s 6,7 oz. 6,1 kg/drevo ter 90-027-23 in 00-06-48

s 4,4 oz. 4,6 kg/drevo. V mlajši kolekciji sta odlično rodili sorti Feradam in Valstar, ki sta z 2,5

kg/drevo prehiteli vse standarde, sorte Lara, Fernor in Chandler. Prve plodove so dale tudi sorte, ki so bile posajene spomladi 2018 in 2019, z izjemo selekcije Jedrek.



Izmerjeni obsegi debel kažejo, da je v starejšem nasadu samo sorta A-117/15 z 90,3 cm prekašala standardno sorto Franquette s 73,3 cm. V mladem nasadu pa sta izstopali sorti Feradam in Jupanesti, ki sta imeli večje obsege debel od standardnih sort v svoji skupini.



Ob obilnem deževju v maju, ko pri orehu poteka intenzivna rast mladik, smo pri starejših drevesih zabeležili solidno rast, mladike so zrasle od 15 pa tudi do 50 cm (ocene od 4 do 7). Pri mladih drevesih je dolžina mladik v večini primerov presegla 70 cm (ocene od 6,5 do 8).



Pri zdravstvenem stanju dreves izpostavljamo močnejši pojav glivične rjave pegavosti oreha (Gnomonia leptostyla), ki se je v večji meri pojavila na listih tako zgodnejših kot poznejših sort (ocene 4 do 6,5). Pojav gre pripisati nadpovprečnim padavinam v maju, ko je v Mariboru padlo 74 % dežja več kot običajno, v zadnji dekadi celo 2,8 krat več. Nasadi so bili sicer škropljeni z bakrovimi pripravki, ki so solidno delovali proti bakterijski črni pegavosti oreha (Xanthomonas arboricola pv. juglandis), na 52



glivično pegavost pa niso imeli resnega vpliva. Kot že nekajkrat doslej, se je potrdilo, da za zatiranje glivičnih bolezni pri orehu nujno potrebujemo učinkovit fungicid, saj do lanskega leta nobeden izmed pripravkov ni bil registriran za ta namen.



Na zdravstveno stanje plodov je močno vplivala orehova muha (Rhagoletis completa). V starejši kolekciji smo jo natančno spremljali na rumenih lepljivih ploščah in drevesa štirikrat poškropili s kombinacijo privabilne vabe Nutrel ter insekticidov Laser SC 240, Calypso SCV 480 in Imidan. Kljub temu smo zabeležili 4 do 48 odstotno napadenost plodov. Najmanj črnih plodov so imela najstarejša drevesa standardne sorte Franquette, največ pa madžarska sorta A-117/15. Pokazala se je tudi variabilnost v občutljivosti znotraj sorte : pri mlajših drevesih sorte Franquette smo prešteli od 7,7 do 26,6 odstotkov napadenih plodov, kar je več kot pri starejših drevesih iste sorte. Več kot tretjino od muhe počrnelih orehov smo prešteli tudi pri madžarskih sortah M 10/37 in Tiszacsecsi-83 ter ameriškem križancu št. 00-006-48.



V mladem nasadu smo za varstvo pred orehovo muho obesili na novo registrirano vabo Decis Trap.

Gre za okrogle plastične posode, pri katerih je pokrov z notranje strani impregniran z aktivno snovjo deltametrin, v spodnjem delu pa je porozna vrečka z atraktantom. Ta privablja orehovo muho, da vstopa v posodo skozi majhne odprtine. Deltametrin ima kontaktno in želodčno delovanje in ob zaužitju orehove muhe popadajo v spodnjo, lovilno posodo. V nasadu s 27 drevesi smo obesili 20 vab, in sicer še pred prvim ulovom orehove muhe na rumene lepljive plošče. Učinek je bil zelo slab. Sredi septembra smo prešteli vse zdrave in napadene plodove in ugotovili od 27 % (Lara) do 95 % (Valstar) napadenih plodov. Več kot polovico vseh orehov je bilo napadenih tudi pri sortah Ferouette, Roxana, Mihaela, in Chandler. Med 30 in 50 % napadenih plodov so imele sorte Feradam, Fertignac, Jupanesti in Franquette Purpurea. Tudi tu se je pokazala variabilnost v občutljivosti znotraj iste sorte, v odvisnosti od starosti dreves: pri standardni sorti Fernor so imela drevesa, posajena v l. 2018 samo 9

% črnih plodov, na drevesih iz l. 2015 pa smo prešteli 36 % od muhe počrnelih orehov.



Pomološko analizo plodov smo opravili po standardni metodi pri 22 introduciranih sortah in šestih standardih. Plodovi v luščini so tehtali od 7,1 g (90-027-23) do 12,3 g (Feradam) in so bili tudi do 4 g lažji kot preteklo leto (Preglednica 2). Razlog je bila izjemna suša v juniju, ko se plodovi oreha običajno razvijajo navzven. V prvi in drugi dekadi junija je namreč v Mariboru padlo samo 5 oz. 21 %

običajnih padavin ob dolgotrajnem in močnem sončnem obsevanju. Vremenske razmere v poletnih mesecih so negativno vplivale tudi na maso jedrc in izplen jedrc, ki sta bila manjša kot v l. 2018. To lahko ponovno pripisujemo suši in vročinskim udarom v avgustu, ki je ključni mesec za rast in razvoj jedrc. Povprečna masa jedrc je bila med 3,4 g (H-93-71 in 90-027-23) in 6,3 g (Buccanear). Najboljši izplen jedrc (med 54 in 63 %) so imele sorte A-115/15, Valkor in Valstar, najnižjega (31,5 %) pa ameriški križanec 00-000-48.



Druge lastnosti so zanimive zlasti pri novih sortah v mladem kolekcijskem nasadu. Prav vse so imele bolj gladko luščino od standardne sorte Fernor. Še posebej so izstopale Roxana, Valstar, Franquette Purpurea in Chiara z oceno 8,5, ki označuje povsem gladko luščino. Najtanjšo, skoraj papirnato luščino sta imeli sorti Buccanear in Roxana (0,7 oz. 0,9 mm), najdebelejšo pa sorta Jupanesti (1,5

mm). Luščina je bila pri vseh sortah čvrsto spojena z izjemo sort Mihaela in Buccanear, kjer je bila spojenost zadovoljiva. Jedrca so se pri ročnem luščenju lepo ločila od luščin in jedrnih pregrad, najbolje pri sortah Ferbel in Ferouette ter standardni sorti Fernor. Barva jedrc je bila svetlo rjava do zelo svetlo rjava ; najsvetlejša, skoraj bela smo opazili pri križancu 00-006-48 in standardni sorti Fernor. Po bujnosti samo madžarski križanec A-117/15 presega standardno sorto Franquette, med romunskimi sortami sta najbujnejši Valrex in Mihaela, med Madžarskimi Tiszacsecsi-83, med najnovejšimi francoskimi križanci pa Feradam. Habitus večine sort je rahlo razprostrt, z izjemo domačega standarda, sorte Elit in romunske sorte Valkor, ki imata pokončen habitus. Nekoliko pokončen habitus in redkejšo obraščenost smo zabeležili tudi pri mladih drevesih sorte Franquette Purpurea in standardne sorte Fernor.

53



Preglednica 1:

Preizkušanje orehov v kolekcijskih nasadih MB-IV (sajeno 2003-2011) in MB-IV-N (sajeno 2015-2019) v letu 2019.



Rastna doba

Vrh cvetenja

Rodnost Pridelek

Prirast Obseg Habitus

Zdravstveno stanje (1-9)



(datum)

moški cvet

ženski cvet

ocena

/

ocena

debla

ocena

Gnomonia

Xanthomonas

Sorta

začetek

konec

datum

ocena

datum ocena

(1-9)

drevo

(1-9)

(cm)

(1-9)

leptostyla

ar. pv. juglandis





(g)

List

plod

plod poganjek

H-93-71 **

25. 4.

9. 11.

5. 5.

4

24. 5.

7

7,5

9.266,7

5

55,8

6

6,5

7,5

8

8

H-99-10 **

30. 4.

16. 11.

5. 5.

6,5

30. 5.

7,5

8

6.751,9

5

65,5

6,5

6

7

8

8

Ferjean **

27. 4.

13. 11.

5. 5.

5,3

27. 5.

7,3

7,8

4.959,4

5

60,6

6,3

6,3

7,3

8

8

Franquette (s) **

29. 4.

14. 11.

4. 5.

6,0

21. 5.

7,0

6,5

6.987,0

5,0

73,3

7,5

6,5

7,5

7,5

7,5

Milotai-10 ***

9. 4.

4. 11.

27. 4.

4,5

27. 4.

7

7

4.470,1

6,5

65,3

6,5

6

7

7,5

8

M-10/37 ***

8. 4.

11. 11.

16. 4.

6

2. 5.

8

7

4.969,4

6

53,5

6

6

7

7

8

Tiszacsecsi-83

6. 4.

8. 11.

22. 4.

6

27. 4.

7,5

6,5

6.119,5

7,5

71,5

7

7

8

8

8



***

Elit (s) ***

27. 4.

18. 11.

10. 5.

5

21. 5.

7

7

2.132,0

4

43

5

7

8

8

8

Parisienne (s) ***

26. 4.

11. 11.

30. 4.

3

28. 5.

7

7

7.215,0

7

68

7

6

7

8

8

Franquette (s)

29. 4.

15. 11.

8. 5.

4

23. 5.

5

7

9.732,6

2

61,5

5

7

8

8

8



***

Elit (s) ●

30. 4.

4. 11.

17. 5.

5

20. 5.

3

2

375,0

6

27,5

5

6

7

7

8

A-117/15 ●

24. 4.

15. 11.

30. 4.

4

21. 5.

7

5

2.226,7

7

90,3

8

7

8

7

7

Chandler ○

8. 4.

10. 11.

22. 4.

3

8. 5.

4,5

4

1.407,5

6,5

44

5

6,5

7,5

7,5

8

90-027-23 ♦

8. 4.

4. 11.

13. 4.

2

9. 5.

5

4

4.377,9

7

31

4

5

7

7

7

0-06-48 ♦

13. 4.

3. 11.

24. 4.

5

17. 5.

7

7

4.580,0

7

49

7



8

8

8

Valkor ♦

13. 4.

15. 11.

23. 4.

2

9. 5.

2

3

436,6

8

31,5

7

7

8

8

8

Valmit ♦

12. 4.

11. 11.

/

1

7. 5.

2

1,5

75,7

7,5

24,3

5

6,5

8

8

7,5

Valrex ♦

8. 4.

8. 11.

12. 4.

4

28. 4.

5

3

330,0

8

38

7

6

7

7

7

Feradam ♦○♦

15. 4.

16. 11.

15. 4.

3,3

14. 5.

3,3

6,3

2.524,9

7,7

32,2

4

6

8

7,7

8

Nadaljevanje na naslednji strani





54



Preglednica 1 (nadaljevanje):



Rastna doba

Vrh cvetenja

Rodnost Pridelek

Prirast Obseg Habitus

Zdravstveno stanje (1-9)



(datum)

moški cvet

ženski cvet

ocena

/

ocena

debla

ocena

Gnomonia

Xanthomonas

Sorta

začetek

konec

datum

ocena

datum ocena

(1-9)

drevo

(1-9)

(cm)

(1-9)

leptostyla

ar. pv. juglandis





(g)

List

plod

plod poganjek

Ferbel ♦○♦

11. 4.

14. 11.

/

1

7. 5.

2,3

2,3

989,3

8

19,2

5

6,7

8

8

8

Fernor ♦○♦

27. 4.

15. 11.

6. 5.

1,5

31. 5.

3

3

1.086,8

8

21

7

6,5

8

8

8

Ferouette ♦○

15. 4.

15. 11.

23. 4.

1,3

18. 5.

2

2,7

412,3

7,3

15,7

5

7,3

8

8

8

Fertignac ♦○

27. 4.

15. 11.

14. 5.

1,3

12. 5.

2,3

4,3

817,7

7,7

20,8

5,3

6,7

8

8

8

Lara(s) ♦○

17. 4.

18. 11.

25. 4.

2,7

13. 5.

3,3

5

2.419,2

7

29

5,7

6,7

8

8

8

Jupanesti ■

13. 4.

13. 11.

/

1

21. 5.

2

2

102,4

8

26

6

7

8

8

8

Roxana ■

21. 4.

16. 11.

/

1

9. 5.

2,5

1,5

216,3

8

22,8

7

7

8

8

8

Mihaela ■

19. 4.

16. 11.

/

1

18. 5.

1,5

2

169,7

8

25

7

7

8

8

8

Valstar ■

8. 4.

13. 11.

/

1

27. 4.

2

3

2.541,1

8

20,5

6

6

7

8

8

Fernor (s) ■

26. 4.

18. 11.

27. 4.

2

18. 5.

2

3

75,0

7

26

5

7

8

8

8

Chandler ■◘

13. 4.

16. 11.

/

1,5

7. 5.

2,5

3

107,3

6,5

12

5,5

7

8

8

8

Purpurea ■◘

11. 4.

19. 11.

/

1

11. 5.

2

2

7,7

7,5

10,3

6,5

7

8

8

8

Weinberg ■◘

20. 4.

14. 11.

/

1

17. 5.

2

/

/

8

13

5,5

6,5

/

/

8

Fernor (s) ■◘

27. 4.

15. 11.

/

1

29. 5.

2

2

120,0

8

13

7

7

8

8

8

Chiara ●●

21. 4.

18. 11.

/

1

21. 5.

2

2

23,8

8

15

3

8

8

8

8

Buccanear ●●

1. 4.

15. 11.

/

1

30.4.

2

3

86,5

8

10,5

7

8

8

8

8

Jedrek ●●

22. 4.

18. 11.

/

1

/.

1

1

/

8

13,5

7

7

/

8

/

Perlowy ●●

20. 4.

11. 11.

/

1

1. 5.

2

1

5,0

5

10

5

8

/

8

/

Legenda:

(s) - standard, ** - sajeno 2003, *** - sajeno 2005, ● - sajeno 2007, ○ – sajeno 2010, ♦ - sajeno 2011, ●♦-sajeno 2014, ♦○♦ - sajeno 2015,

♦○ – sajeno 2016, ■ – sajeno 2017, ■◘ – sajeno 2018, ●● -sajeno 2019/ ni podatka, 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost, 9 – najvišja ocena za opazovano lastnost



55



Preglednica 2: Pomološke lastnosti orehov iz kolekcijskega nasada MB/IV v letu 2019, sajeno 2003 – 2019.

Sorta

Višina

Širina

Debelina

Masa

Masa

Izplen

Površina

Debelina

Spojenost

Ločljivost

Barva

ploda

ploda

ploda

ploda

jedrca (g)

jedrca

luščine

luščine

luščine na

jedrca

kože jedrca

(mm)

(mm)

(mm)

(g)

(%)

(1/9)

(mm)

šivu (1/9)

(1/9)

(1/9)

H-93-71 **

37,7

30,3

31,8

8,1

3,4

42,0

7,5

1,2

8

8

7,5

H-99-10 **

36,4

31,1

31,4

9,7

4,4

45,4

8

1,3

8

7,5

8,5

Ferjean **

30,8

30,1

30

9,1

4,4

48,4

8

1,5

8

8

7,5

Franquette (s) **

39,9

31,2

30,8

10,4

4,7

45,2

7

1,3

8

8

7,5

Milotai-10 ***

33,5

31

31,9

9,7

4,5

46,4

8,5

1,3

7,5

8

7

M-10/37 ***

34,8

32,9

33,5

9,4

4,6

48,9

8,5

1,1

7,5

8

7

Tiszacsecsi-83 ***

38,9

33,5

34,7

11,5

5,9

51,3

8

1,2

7

7,5

7

Elit (s) ***

35,4

28,8

30,6

8,4

3,5

41,7

8

1,3

8

8

7,5

Parisienne (s) ***

38,9

32,5

33,5

10,5

4,4

41,9

7,5

1,3

8

8,5

7,5

Franquette (s) ***

40,8

30,9

30,9

10,6

5

47,2

7

1,4

8

8

7

A-117/15 ●

37,8

31,6

31,7

9,7

5,2

53,6

7

1,4

7,5

8

7,5

Chandler ○

40

33

33,6

11,2

5,6

50,0

8

1,3

8

7

8

90-027-23 ♦

36,8

32,1

32

7,1

3,4

47,9

7,5

1

7

8

8

00-006-48 ♦

36,3

32

32,6

13

4,1

31,5

8,5

1,2

7

8

8,5

Valkor ♦

39,1

33,9

35,4

11,1

6,2

55,9

7,5

1,2

7

8

7

Valmit ♦

43,9

32,6

32,4

10,7

/

/

7,5

1,3

7

/

/

Legenda:

(s) - standard, ** - sajeno 2003, *** - sajeno 2005, ● - sajeno 2007, ○ – sajeno 2010, ♦ - sajeno 2011, ●♦-sajeno 2014, ♦○♦ - sajeno 2015,

♦○ – sajeno 2016, , ■ – sajeno 2017, ■◘ – sajeno 2018, ●● – sajeno 2019 / ni podatka, 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost, 9 –

najvišja ocena za opazovano lastnost



56





Preglednica 2 (nadaljevanje): Pomološke lastnosti orehov iz kolekcijskega nasada MB/IV v letu 2019, sajeno 2003 – 2019.

Višina

Širina

Debelina

Masa

Izplen

Površina

Debelina

Spojenost

Ločljivost

Barva

Masa

Sorta

ploda

ploda

ploda

ploda

jedrca

luščine

luščine

luščine

na jedrca

kože jedrca

jedrca (g)

(mm)

(mm)

(mm)

(g)

(%)

(1/9)

(mm)

šivu (1/9)

(1/9)

(1/9)

Feradam ♦○♦

42

36,7

38,1

12,3

6,1

49,6

8

1,3

6

8

8

Ferbel ♦○♦

38,7

33

36,3

14,3

6,2

43,4

8

1,3

8

8,5

8

Fernor ♦○♦

39,5

32,2

33,3

11,5

5,3

46,1

6,5

1,4

8

8,5

8,5

Ferouette ♦○

35,9

31,7

18,5

13

6

46,2

7

1,3

8

8,5

8

Fertignac ♦○

40,5

32,3

34,4

10,5

4,9

46,7

7,5

1,3

7

7

8

Lara (s) ♦○

31,6

31,5

33,4

8,9

4,3

48,3

7

1,4

7,5

8

7

Jupanesti ■

45,5

31,1

31,4

10,8

5,1

47,2

8

1,5

7

8

7,5

Roxana ■

41,6

32,7

32,5

10,1

4,8

47,5

8,5

0,9

7

8

7

Mihaela ■

40,2

32,7

32,7

10,1

5,4

53,5

7,5

1,1

6

8

7

Valstar II/7■

34,6

28,2

29,7

8,1

5,1

63,0

8,5

1,1

7

8

7

Chandler ■◘

36,7

31,8

31,5

8,3

4,6

55,4

8

1,3

8

8

8

Purpurea ■◘

24,6

22,8

25,2

5,3

/

/

8,5

/

7

/

/

Chiara ●●

39,2

29,9

29,5

9,4

4,9

52,1

8,5

1,3

8

8

7,5

Buccanear ●●

34,4

30,7

31,3

9,3

6,3

67,7

7,5

0,7

6

8

7,5

Legenda:

(s) - standard, ** - sajeno 2003, *** - sajeno 2005, ● - sajeno 2007, ○ – sajeno 2010, ♦ - sajeno 2011, ●♦-sajeno 2014, ♦○♦ - sajeno 2015,

♦○ – sajeno 2016, , ■ – sajeno 2017, ■◘ – sajeno 2018, ●● – sajeno 2019 / ni podatka, 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost, 9 –

najvišja ocena za opazovano lastnost





57





Rošpoh pri Mariboru, 2014

V zasebnem ekološkem proizvodnem nasadu preizkušamo francoski sorti H-102-3 (Ferjean) in H-99-10, madžarski sorti A-117/15 in M-10/14, ameriško sorto Chandler in standardno sorto Franquette.

Ugotoviti želimo njihovo primernost za ekološko pridelavo.



V šestem letu po sajenju kažejo vse sorte nekoliko manjšo bujnost od standardne sorte, kar je razvidno iz obsegov debel, ki so merili od 21,6 cm pri sorti Ferjean do 32,4 cm pri sorti A-117/15

(Preglednica 3). Drevesa zadnje sorte so imela najbolj pokončne krošnje (ocena za habitus 5,4) in so bila dobro obraščena (ocena 6,6). Sorta H-99-10 je kazala razprostrt habitus, obraščenost pa je bila nekoliko redkejša. Najredkeje se je obraščala ameriška sorta Chandler.



Drevesa so rodila od 25 plodov/drevo (Chandler) do 99 plodov/drevo (H-99-10). Vse sorte razen Chandler so imeli boljši pridelek od standardne sorte Franquette. Ob upoštevanju povprečne mase plodov v luščini, je znašal povprečni pridelek na drevo 280 g čpri sorti Chandler, 855 g pri standardu, 885 g pri sorti A-117/15, 923 g pri sorti M-10/14, 952 g pri sorti Ferjean in 1.135 g pri sorti H-99-10.



Orehova muha je prizadela od 2,9 % plodov pri sorti Ferjean do 8,5 oz. 9 % plodov pri sortah A-117/15 in Chandler. Znamenja bakterijske pegavosti oreha smo opazili na listih sort A-117/15, Ferjean in M-10/14 ter mladikah sorte A-117/15. Pri tej sorti smo na listih in tudi plodovih našli največ rjavih peg, ki jih povzroča glivična rjava pegavost oreha. Prizadetost listov je bila nekoliko večja tudi pri sortah Chandler, Ferjean in M-10/14.



Masa plodov v luščinah je bila od 10,2 g (Ferjean) do 12,8 g (M-10/14); vse proučevane sorte so imele drobnejše in lažje plodove od standardne sorte s povprečno maso 13 g (Preglednica 4). Zaradi suše ki je bila na strmi legi nasada še bolj izrazita kot v ravnini, so bili v primerjavi s preteklim letom plodovi lažji za 0,2 do 1,5 g. V nasprotju s pričakovanji pa je bil izplen jedrc pri vseh sortah razen Ferjean večji kot v l. 2018, in to kar za 0,8 do 4,6 %. To kaže, da so težka tla v nasadu dobro akumulirala obilno deževje v juliju, ko je v tretji dekadi padlo kar dvakrat več dežja klot običajno in so drevesa akumulirano vlago porabila za rast in razvoj jedrc v avgustu.



Plodovi vseh sort so imeli skoraj gladke luščine (ocene 7 do 8), ki so bile debele od 1,4 mm (Ferjean) do 1,6 mm (Chandler, H-99-10 in Franquette). Luščine so bile na šivih čvrsto spojene in so se pri ročnem luščenju dobro ločile od jedrc. Ta so bila svetlo obarvana, z najsvetlejšim odtenkom pri sorti Chandler in nekoliko temnejšim pri sorti M-10/14.

58



Preglednica 3:

Preizkušanje orehov v letu 2019, nasad Rošpoh / Maribor, sajeno 2014.



Habitus Obraščenost

Obseg

Bakterijska črna

Orehova rjava

Orehova muha**

Št. plodov

Sorta

(1-9)

(1-9)

debla

pegavost (1-9)**

pegavost (1-9)**

Ocena

Napadeni p.

na drevo





(cm)

Listi

Poganjki

Listi

Plodovi

(1-9)

(%)



A-117

5,4

6,6

32,4

7,0

7,8

6,6

7,3

7,2

8,5

77,6

Chandler

6,3

5,3

25,0

8,0

8,3

6,8

8,4

7,5

9,0

25,0

H-102-3 (Ferjean)

7,0

6,0

21,6

7,5

8,6

7,0

8,4

7,9

2,9

93,3

H-99-10

7,5

5,7

28,8

8,0

8,7

8,0

8,7

7,3

5,6

98,7

M-10/14

6,7

5,9

28,2

7,7

8,4

7,3

8,3

7,7

6,0

72,1

Franquette (s)

7,5

6,0

33,4

8,1

8,5

8,4

9,0

8,8

6,8

65,8

Legenda:

(s) – standard, 1 * 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost, 9 – najvišja ocena za opazovano lastnost; ** - odpornost na ...





Preglednica 4:

Pomološke lastnosti orehov iz nasada Rošpoh / Maribor v letu 2019, sajeno 2014.

Sorta

Višina

Širina

Debelina

Masa

Masa

Izplen

Površina

Debelina

Spojenost

Ločljivost

Barva

ploda

ploda

ploda

ploda

jedrca

jedrca

luščine

luščine

luščine na

jedrca

kože

(mm)

(mm)

(mm)

(g)

(g)

(%)

(1/9)

(mm)

šivu

(1-9)

jedrca

(1-9)

(1-9)

A-117

37,1

31,5

34,5

11,4

5,5

48,2

7,5

1,5

8,0

8,0

8,0

Chandler

38,2

33,1

34,5

11,2

5,2

46,4

7,0

1,6

7,0

8,0

8,5

H-102-3 (Ferjean)

39,2

30,2

32,7

10,2

4,4

43,1

7,5

1,4

8,0

8,0

8,0

H-99-10

39,0

31,1

32,4

11,5

6,0

52,2

7,5

1,6

8,0

8,0

8,0

M-10/14

38,5

33,1

35,5

12,8

5,4

42,2

8,0

1,6

7,0

8,0

7,5

Franquette (s)

46,6

31,8

31,9

13

5,9

45,4

7,0

1,5

8,0

8,0

8,0

59





Šentrupert, 2015-2016

V zasebnem nasadu, v katerem je kot glavna sorta posajen Franquette, preizkušamo najnovejše francoske križance Feradam, Ferbel, Ferouette in Fertignac, skupaj s sorto Lara in slovensko selekcijo Pukšič.



Nasad leži na lepi osončeni ravnini sredi odprte doline v središču kraja. Tudi na tem območju so bile pozimi in spomladi 2019 dnevne temperature daleč nad dolgoletnim povprečjem, kar je izzvalo neobičajno zgodnjo aktivnost dreves oreha. Pri večini sort so terminalni brsti začeli nabrekati že v zadnji dekadi marca. Negativne temperature, ki so nastopile 22. marca, so povzročile propad terminalnih in ponedkod tudi subterminalnih brstov na enoletnih poganjkih. Najbolj sta bili prizadeti sorta Ferbel in selekcija Pukšič, pri katerih so se tekom pomladi posušili vršički enoletnih poganjkov (Preglednica 5).



Zaradi propada terminalnih brstov ali celih rastnih vršičkov drevesa skoraj niso rodila. Po dva ploda smo opazili samo pri sortah Lara in Feradam. Rast mladik pa je bila bujna. Oceno 9 oz. 8,7 smo za več kot 70 cm dolge mladike podelili sorti Feradam in selekciji Pukšič. Pri sorti Ferouette in standardni sorti Franquette so bile mladike dolge od 50 do 70 cm, najkrajše, okrog 30 cm dolge mladike so razvila drevesa sorte Fertignac.



Zdravstveno stanje listov in mladik je bilo slabše kot pretekla leta. Obilne padavine v maju so prispevale k okužbam listov z bakterijsko črno pegavostjo oreha (Xanthomonas arboricola pv.

juglandis) in rjavo pegavostjo oreha (Gnomonia leptostyla). Prva je bila najbolj izražena pri sortah Fertignac in in Ferbel, druga pa pri sorti Fertignac in selekciji Pukšič. Do okužbe mladik je prišlo šele v septembru, ko so mladike ob izdatnem dežju še intenzivno rasle. Ker drevesa niso bila poškropljena, je veliko mladik na koncih počrnelo zaradi bakterijske črne pegavosti. Najmočnejši napad smo zabeležili pri sortah Fertignac (ocena 4), Ferbel in Pukšič, najšibkejši pa pri standardu, sorti Franquette in sorti Feradam.



Preglednica 5:

Preizkušanje orehov v letu 2019, nasad Šentrupert, sajeno 2015 in 2016.

Pozeba na

Prirast

Obseg

Bakterijska črna pegavost (1-9) Orehova rjava



1-letnih

mladik1

debla

pegavost (1-9)

poganjkih●

(1-9)

(cm)

Listi

Mladike

Feradam *

T

9,0

25,0

7,0

8,0

8,0

Ferbel *

TV

6,0

21,5

6,5

5,0

8,0

Ferouette *

T

7,3

18,3

7,3

7,0

7,3

Franquette (s) *

T

7,0

21,2

7,7

7,7

7,3

Lara (s) *

T

6,3

16,7

7,7

6,3

7,7

Pukšič *

TV

8,7

21,7

7,3

5,7

6,0

Fertignac **

T

3,7

14,8

5,7

4,0

6,0

Franquette (s) **

T

7,8

19,0

7,5

8,5

8,0

Legenda:

(s) – standard, * sajeno 2015, ** - sajeno 2016; ●T- pozebli terminalni in subtermimalni brsti oz. TV – pozebli vršički 1-letnih poganjkov, 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost, 9 – najvišja ocena za opazovano lastnost





60





LESKA





dr. Anita Solar (BF)



Kolekcijski nasad Maribor, 2008

V kolekcijskem nasadu preizkušamo francoske sorte N-650, Feriale in Ferwiller ter romunske sorte Cozia, Valcea, Arutela in Romavel. Primerjamo jih s standardnima sortama Tonda di Giffoni (TG) in Istrska dolgoplodna leska (ID).



Vegetacijski prag najzgodnejših sort je bil presežen že v tretji dekadi januarja, ko smo pri sortah Feriale in ID zabeležili fenofazo vrh cvetenja moških socvetij (Preglednica 1). Zgoden začetek rastne dobe je bil posledica neobičajno toplega decembra 2018 in januarja 2019. V drugi dekadi januarja je namreč povprečna dnevna temperatura zraka za 2,5 oC presegla dolgoletno povprečje. Vse proučevane sorte so zaključile s prašenjem mačic do konca druge dekade marca. Ženski cvetovi so bili najzgodnejši pri standardni sorti TG, ki je dosegla vrh cvetenja 18. januarja. Sledila je druga standardna sorta ID in za njo 11. februarja še sorta Valcea. Ostale sorte so odcvetele v marcu, najpoznejša je bila Cozia. Sorta N-650 je razvila največ cvetov, tako moških kot ženskih. Najslabšo oceno za količino ženskih cvetov smo dodelili sorti Cozia, nekoliko slabše so cvetele tudi sorte Ferwiller, Feriale in Romavel. Cvetenju pri leski sledi olistanje, ki je nastopilo med 12. marcem (TG) in 3. aprilom (Arutela in Ferwiller).



Pridelek je bil bistveno manjši kot preteklo leto: nobena od novih sort ni presegla standardov, ki sta dala 3,0 kg/grm (ID) oz. 4,2 kg/grm (TG). Najbolj sta se jima po pridelku približali sorti Feriale in Valcea z 2,6 oz. 2,3 kg/grm. Slab pridelek gre pripisati neugodnemu vremenu v juniju. Takrat pride pri lešnikih do oploditve, ki je uspešna, če so vremenske razmere stabilne, s temperaturo zraka okrog 20

oC in brez velikih nihanj temperature in padavin. Izjemna vročina s povprečno dnevno temperaturo zraka 4,2 oC nad povprečjem in vročinski val 27. junija, ko se je T zraka v Mariboru povzpela na 35,3

oC, sta slabo vplivala na oploditev. K slabi oploditvi je prispeval tudi padavinski režim: rekordni vročini in suši, ko je v prvi dekadi junija padlo samo 5 % običajnih padavin, v drugi dekadi pa 21 %, je sledilo obilno nevihtno deževje s 131 % običajne količine v tretji dekadi junija. Tako smo že kmalu po začetku julija pod krošnjami leske opazili precej odpadlih, neoplojenih plodičev brez jedrc. Med tistimi, ki so obstali na grmih in smo jih jeseni pobrali, je bilo od 5,9 % do 35,6 % neoplojenih (Cozia oz. ID).

Standardna sorta ID je tako imela manj kot dve tretjini lešnikov z jedrci. Visok delež neoplojenih plodov smo ugotovili tudi pri sorti Ferwiller, nizkega pa pri sorti Romavel.



Zdravstveno stanje listov leske je ogrožala pepelasta plesen ( Phyllactinia suffulta), ki se rada pojavi v suhih in vročih poletjih. Ker v Sloveniji ni nobenega registriranega pripravka za varstvo leske na osnovi žvepla, smo nasad dvakrat poškropili z listnim gnojilom z večjim deležem žvepla, kar pa bolezni ni resno omejilo. Lešniki niso utrpeli skoraj nobene škode zaradi lešnikarja (Balaninus nucum), so pa bili zelo prizadeti od stenic. V nasadu smo našli navadnega smrdljivca ( Palomena prasina), zelenega smrdljivca ( Nezara virudela) v različnih razvojnih stadijih, zelo številčno populacijo leskove usnjatke ( Gonocerus acuteangulatus), sivega smrdljivca ( Rhaphigaster nebulosa) in prvič tudi marmorirano smrdljivko ( Halyomorpha halys). Tudi za varstvo leske pred stenicami nimamo registriranega nobenega insekticida, tako da nismo izvajali nobene kemične zaščite. Ko smo lešnike zluščili, smo našli za stenice tipične poškodbe : 1-2 mm globoke vdrtine, imenovane steničavost in deformacije jedrc. Poškodbe so bile hujše in številčnejše kot pretekla leta. Zato sklepamo, da je k večji škodi bistveno prispevala marmorirana smrdljivka. Skupni izpad pridelka zaradi stenic je bil 36

odstoten. Natančna analiza je pokazala, da je bilo steničavih od 5 % pri standardni sorti TG do 40 %

jedrc pri sorti Arutela (Preglednica 2). Deformiranih jedrc je bilo med 5 % (Cozia, Arutela) in 30 %

(Valcea).

61





Plodovi v luščini so bili težki od 1,4 g (Cozia) do 3,9 g (standard ID). Upoštevali smo samo plodove, ki so imeli zdrava jedrca, brez steničavih in deformiranih. Nekaj jedrc je bilo tudi plesnivih, največ 15 %

pri sorti Feriale in po 5 % pro sortah N-650, Arutela in TG. Opazili smo tudi dvojna jedrca, ki tudi niso zaželena, saj so nepravilnih oblik. Kar 30 % jih je imela standardna sorta ID, 5 % smo jih našli še pri sorti Romavel.



Glede na izplen jedrc so vse preizkušane sorte presegle standard ID, ki je imel 38,5-odstotni izplen.

Najboljše razmerje med maso jedrca in maso celega lešnika je imela sorta Arutela, in sicer 45,4 %.

Luščina plodov je bila debela od 0,8 mm (Cozia) 1,5 mm (ID). Ti dve sorti sta imeli tudi najmanjši oz.

največji kaliber celih plodov. Gladkost perisperma, ki je pomembna lastnost za industrijsko predelavo lešnikov, smo ocenili z ocenami od 6,5 (hrapav in debelejši perisperm) pri sorti N-650 do 8 (tanek in gladek perisperm) pri sorti Feriale.



62



Preglednica 1:

Preizkušanje leske v kolekcijskem nasadu MB/IV v letu 2019, sajeno 2008 in 2009.

Vrh cvetenja

Višina

Širina

Pridelek

Interval

Oplojeni Neoplojeni Lešnikar





Sorta

Listanje

(datum)

(ocena 1 - 9)

grma

grma

na grm

zorenja

plodovi

plodovi

(%)

(datum) moški ženski

moški

ženski

(cm)

(cm)

(g)

(datum)

(%)

(%)





N-650 *

12. 4.

2. 3.

8,0

12. 3.

8,0

3,9

3,8

1.707,6

4.9.-19.9.

89,2

9,6

1,2

Cozia *

24. 3.

15. 2.

5,0

23. 2.

4,0

7,3

4,1

370,1

8.9.-11.9.

93,3

5,9

0,8

Valcea *

13. 3.

12. 2.

5,7

11. 2.

6,7

6,6

4,5

2.293,3

2.9.-11.9.

86,1

13,6

0,3

Arutela **

3. 4.

9. 3.

7,0

20. 3.

7,0

4,6

3,8

1.212,9

2.9-19.9.

81,2

18,2

0,5

Feriale **

23. 3.

23. 1.

7,0

10. 3.

5,5

4,4

3,2

2.571,5

2.9.-28.9.

88,6

11,1

0,3

Ferwiller **

3. 4.

14. 9.

7,0

22. 3.

6,5

4,8

3,9

1.226,0

16.9.-19.9.

71,1

28,6

0,2

Romavel **

30. 3.

14. 8.

7,0

15. 3.

5,5

3,7

3,6

967,7

2.9.-19.9

92,1

7,3

0,6

Tonda di Giffoni (s)

12. 3.

6. 8.

7,5

18. 1.

7,0

4,5

3,8

4.205,4

2.9.-19.9.

83,5

16,2

0,3

**

Istrska dolgoplodna

13. 3.

22. 1.

7,0

22. 1.

7,0

2,4

2,7

3.002,0

2.9.-19.9.

64,4

35,6

0

(s) **

Legenda:

(s) standard, * - sajeno 2008, ** - sajeno 2009 , 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost , 9 – najvišja ocena za opazovano lastnost 63





Preglednica 2:

Pomološke analize lešnikov iz kolekcijskega nasada MB/IV v letu 2019, sajeno 2088 in 2009.

Maks.

Izenač.

Izenač.

Dolžina

Širina

Debelina

Faktor

Masa

Masa

Izplen

Debelina

Gladkost

premer

oblike

oblike

Sorta

ploda

ploda

ploda

okrogl.

ploda

jedrca

jedrca

luščine

perisperma

ploda

ploda

jedrc

(mm)

(mm)

(mm)

plodov

(g)

(g)

(g)

(mm)

(1-9)

(mm)

(1-9)

(1-9)

N-650 *

22,4

22,8

19,8

0,7

3,6

1,5

41,7

1,3

23,8

8,0

7,0

6,5

Cozia *

17,2

14,6

13,3

0,8

1,3

0,5

38,5

0,8

17,2

8,5

8,0

7,0

Valcea *

18,7

18,6

16,6

0,9

2,1

0,8

38,1

1,1

19,3

8,0

8,0

7,0

Arutela **

21,1

17,8

14,9

0,8

2,1

0,9

42,9

1,1

21,1

8,0

7,0

7,5

Feriale **

21,9

23,1

20,5

1,0

3,8

1,3

34,2

1,4

23,7

8,0

7,0

8,0

Ferwiller **

20,7

18,1

16,8

0,8

2,5

1,1

44,0

1,1

20,9

8,0

7,0

7,5

Romavel **

20,3

20,5

18,6

1,0

2,7

1,0

37,0

1,2

21,0

8,0

6,5

7,0

Tonda di Giffoni (s) **

18,9

20,9

18,1

1,0

2,8

1,1

39,3

1,1

21,0

8,0

7,0

7,0

Istrska dolgoplodna (s)

24,6

19,1

16,1

0,7

3,5

1,4

40,0

1,5

26,2

8,0

7,0

7,0

**

Legenda:

(s) standard, * - sajeno 2008, ** - sajeno 2009 ; 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost, 9 – najvišja ocena za opazovano lastnost





64





Podgorje in Slovenj Gradec, 2016

V zasebnem proizvodnem nasadu preizkušamo sorte Merveille de Bollwiller (MB), Istrska okrogloplodna leska IO), Ennis, N-650 in Fercoril Corabel (Corabel) v primerjavi s standardno sorto Istrska delgoplodna leska (ID). Namen preizkušanja je ugotoviti primernost sort za gojenje na Koroškem, kjer doslej ni bilo prav veliko izkušenj s pridelavo lešnikov, zanimanje za napravo nasadov pa je precejšnje.



Poudarek je na spremljanju vegetativne aktivnosti in rodnosti grmov. Najdaljše mladike (ocena 8-9

oz. 30-40 cm) sta razvili sorti IO in Corabel, najkrajše (ocena 6-7 oz. okrog 20 cm) pa sorti N-650 in standard, ID (Preglednica 3). Po dimenzijah grmov so vse sorte presegle standard ID, pri katerem je bil grm nizek in širok, v povprečju visok 2 m in širok 1,9 m. Pri vseh drugih sortah so višine grmov za 20-40 % presegale njihove širine.



Grmi sorte MB so kazali pokončen habitus (ocena 2,5), grmi standardne sorte ID so imeli razprostrte krošnje (ocena 4,4), pri drugih sortah pa je bil habitus srednje pokončen. Najgostejšo obraščenost s stranskimi poganjki smo zabeležili pri sortah Ennis in N-650, najredkejšo pa pri sorti IO. Zadnja sorta je razvila najdebelejše enoletne poganjke, sledila je sorta Corabel, najtanjše pa je imela sorta N-650.



Grmi so pognali zelo malo koreninskih izrastkov, ki jih pri redni oskrbi odstranjujemo ali z izrezovanjem ali s pomočjo herbicida. Pri sorti IO smo prešteli v povprečju dva izrastka/grm, pri sorti Ennis pa le 0,4 izrastka/grm.



Pridelek je bil izjemno skromen. Na 12 grmih sorte MB smo prešteli 76 lešnikov, od katerih je bilo samo 5 normalno razvitih. Pri sortah N-650 in Ennis je bilo to razmerje 11/10 oz. 11/2, pri sortah Corabel in IO 5/3 oz. 5/2, standardna sorta ID pa ni imela niti enega lešnika. To stanje gre najverjetneje pripisati neobičajno nizkim temperaturam zraka v začetku maja, ki so za daljši čas zavrle razvoj leske, pa tudi slabim vremenskim razmeram v juniju, ko so imeli tudi na Koroškem rekordno vročino in sušo, ki sta negativno vplivali na oploditev.



Preglednica 3:

Preizkušanje leske v letu 2019, nasad Podgorje / Sl. Gradec, sajeno 2015.

Prirast

Višina

Širina

Buj-

Obrašč

Izrast

Debelina

Habitus

Sorta

mladik

grma

grma

nost

e-nost

ki

1-l. pog.

(1-6)1

(1-9)1

(cm)

(cm)

(1-9)1

(3-5-7)1 (0-9)1

(3-5-7)1

Merveille

7,2

296

221

7,2

2,5

5,1

0,8

5,8

de Bollwiller

Istrska okrog-

8,7

256

202

6,1

3,3

3,3

2,0

7,0

loplodna leska

Istrska dolgo-

6,6

196

192

3,7

4,4

4,8

1,8

5,9

plodna l. (s)

Ennis

7,4

275

207

7,2

3,4

5,7

0,4

5,9

N-650

6,5

247

209

6,0

3,7

5,7

0,6

5,5

Fercoril

8,2

307

223

8,1

3,1

5,0

1,2

6,5

(Corabel®)

Legenda:

(s) – standard; 11 (3) - najnižja ocena za opazovano lastnost, 6 (7, 9) najvišja ocena



65





KOSTANJ





dr. Anita Solar (BF)



Janče pri Litiji, 2006 - 2016

Zasebni proizvodni nasad se nahaja na dveh lokacijah: na prvi rastejo sorte Marsol, Marigoule in Maraval, ki so vključene v sadni izbor Slovenije. Čeprav so drevesa stara že 14 let, jih še vedno spremljamo, saj nasplošno razpolagamo z malo informacijami o rasti in rodnosti v Slovenijo introduciranih sort kostanja.



Drevesa so zrasla v višino od 6,9 m (Maraval) do 10,6 m (Marigoule; Preglednica 1). Povprečni obsegi debel so merili med 60 cm (Maraval) in 106 cm (Marigoule). Tudi po pridelku je bila sorta Marigoule z 32 kg/drevo na prvem mestu v primerjavi s sorto Marsol, ki je dala po 21 kg plodov/drevo in Maraval s pridelkom 10 kg/drevo.



Šibkejša rast in manjša rodnost sorte Maraval se vleče že od prvih let nasada in je verjetno posledica sajenja šibkih sadik. Uporabili smo namreč majhne, na lastnih koreninah vzgojene vlončene sadike, ki so potrebovale kar nekaj let, da so se dobro vrasle. Pri sortah Marigoule in Marsol pa smo imeli na razpolago dobro ukoreninjene, bujne dveletne sadike, ki so dobro rasle od vsega začetka.



Na drugi lokaciji na Jančah so posajene sorte Marsol, Bouche de Betizac, Maraval, Marigoule, slovenska selekcija Kozjak in nova francoska sorta Marlhac. Po dve drevesi domačih preselekcioniranih genotipov Martin in Avbar sta se preteklo leto posušili zaradi močnega napada kostanjevega raka. Bolezen je v nasadu še vedno prisotna in agresivna, v letu 2019 je za njo obolelo po eno drevo sort Bouche de Betizac in Maraval.



Drevesa so višino zrasla od 4,3 m (Bouche de Betizac) do 6,6 m (Marsol). Glede na obsege debel sta bili sorti Maraval in Marigoule izenačeni, sorta Marsol pa je za dvakrat presegla sorto B. de Betizac.

Tudi pridelek sorte Marsol je bil s 17 kg/drevo bistveno boljši kot pri drugih sortah. Drevesa domače selekcije Kozjak so zrasla 5 m v višino in so za malo presegla prej omenjene sorte. Imajo pa manjše obsege debel in tudi manjši pridelek. Dobro so rasla tudi drevesa sorte Marlhac, ki je dala prvi pridelek 0,6 kg/drevo.



Pomološka analiza je pokazala, da je imela sorta Marsol tudi najdebelejše plodove: v 1 kg smo jih našteli samo 44 s povprečno maso 22,7 g (Preglednica 2). Povprečna masa plodov nove sorte Marlhac je bila 9,8 g, selekcije Kozjak pa samo 8,4 g oz. 119 kostanjev/kg. Kozjak je imel preko 100

ježic/drevo, v vsaki so bili po trije do štirje kostanii. Njihova lupina je bila rjave barve brez vzdolžnih priž, ki so običajne pri kostanjih tipa maron. Po obliki so bili transverzalno eliptični (ocena 4). Enake barve in oblike so bili tudi kostanji sorte Marlhac. Pri sel. Kozjak se je episperm šibko zajedal v embrio ploda, medtem ko pri sorti Marlhac tega zajedanja sploh ni bilo. Imeli sta 95 odstotno (Kozjak) oz.

100 odstotno (Marlhac) monoembrionijo.



V preglednici 2 navajamo tudi pomološke lastnosti sort Colossal, Garrone Rosso, Precoce Migoule in domače selekcije Sobota, ki rastejo v starejšem nasadu. Ker so v sadnem izboru, jih pa redko srečamo v nasadih ali posamično, so informacije o njih zelo dobrodošle. Posebej omenjamo selekcijo Sobota, ki bujno in čokato raste in ima srednje debele plodove s povprečno maso 12,9 g oz. 77,4 plodov/kg.





66



Preglednica 1:

Preizkušanje kostanja v letu 2019, nasad Janče/Litija, sajeno 2006 (I) in Janče 1, sajeno 2009-2010 (II), 2013 (III) in 2016 (IV)

Sorta (nasad)

Obseg debla

Višina drevesa

Obraščenost

Pridelek

(cm)

(m)

(1-9)1

(kg/drevo)

Marigoule (I)

113

10,9

7,5

35,8

Marsol (s) (I)

100

11,0

5,5

21,0

Maraval (I)

66

7,1

8,0

22,2

Marsol (s) (II)

78

6,6

6,0

17,0

Bouche de Betizac (s) (II)

38

4,3

7,8

6,0

Maraval (II)

53

4,6

8,2

6,5

Marigoule (II)

52

4,9

7,7

4,0

Kozjak (III)

48

5,0

7,0

2,1

Marlhac (IV)

30

4,1

5,0

0,6

Legenda:

(s) – standard; 11 - najnižja ocena za opazovano lastnost, 9 – najvišja ocena 67



Preglednica 2:

Pomološke lastnosti kostanjev iz nasada Janče/Litija v letu 2019, sajeno 2006 (I) in Janče 1, sajeno 2009-2016

Sorta

Dimenzije ploda (mm)

Masa

Število

Barva

Prižavost

Oblika

Penetracija

Mono-

Ploda

plodov v

ploda

perikarpa

ploda

episperma

embrionija



višina

širina

debelina

(g)

1 kg

(1 - 5)

(1 / 2)

(1 - 5)

(1 - 9)

(%)

Marigoule

33,2

39,7

26,9

20,0

50,4

4

1

4

3

95

Marsol (s)

36,00

39,4

26,0

22,7

45,0

1

1

2

3

80

Maraval

32,6

35,9

23,3

17,7

56,4

1

1

2

3

95

Bouche de Betizac (s)

36,1

41,5

22,8

21,4

46,6

3

1

4

1

100

Kozjak

24,3

28,7

19,2

8,4

119,0

2

2

4

3

95

Marlhac

27,7

30,2

20,5

9,8

102,1

2

2

4

1

100

Colossal

35,8

34,3

23,1

17,5

57,2

1

1

2

3

100

Garrone Rosso

29,9

31,2

18,2

19,5

51,3

2

1

2

1

100

Precoce Migoule

32,3

37,6

23,2

17,3

57,6

1

1

2

1

85

Sobota

29,6

37,1

19,6

12,9

77,4

2

1

4

3

100





68





JAGODA





dr. Darinka Koron (KIS)



Brdo pri Lukovici, 2017

V drugem letu rodnosti, smo spremljali enkrat rodne sorte Amy, Aprica, Sibilla in Allegro, v primerjavi s standardno sorto Clery. Spremljali smo faze razvoja, zdravstveno stanje rastlin in plodov, ocenili bujnost rasti, ovrednotili količino in kakovost pridelka ter opravili meritve osnovnih lastnosti plodov.

V nasadu smo izvajali vsa potrebna tehnološka opravila. Po treh letih spremljanja posameznih sort v rodnosti (Brdo pri Lukovici, 2016, Brdo pri Lukovici, 2017, Brdo pri Lukovici, 2018), smo zaključili s preizkušanjem sort Amy, Aprica in Sibilla.



Rastline drugega letnika smo po zaključenem obiranju izkrčili, površino preorali in pripravili za jesensko setev rastlin za zeleni podor, ki so del kolobarja.



Cvetenje dveletnih jagod je pri isti sorti običajno zgodnejše od cvetenja enoletnih rastlin. V letu 2019, razlik v cvetenju eno- in dveletnimi jagodami nismo opazili. Razlike so bile izrazite le med posameznimi sortami. Najbolj zgodaj je zacvetela sorta Clery. Sledila ji je sorta Allegro, nato Amy in Sibilla ter Aprica ( Preglednica 1). Kljub temu, da je sorta Amy zgodnja, sorta Sibilla pa pozna, sta začeli cveteti sočasno. Od začetka cvetenja do začetka obiranja zgodnje sorte Clery je bilo 59 dni, pri zgodnji sorti Amy pa 38 dni. Pri srednje pozni sorti Allegro je obdobje razvoja plodov trajalo 56 dni, pri sorti Aprica pa 38 dni. Razvoj plodov pozne sorte Sibilla je trajal 52 dni. V plastenjaku s streho (brez stranic in vrat) so se plodovi razvili v 5. do 8. tednih. V dveletnem nasadu je največji pridelek na rastlino dosegla standardna sorta Clery (712,99 g). Sledila ji je sorta Aprica, s 695,94 g na rastlino.

Najnižji pridelek je bil dosežen pri sorti Amy. Število plodov na rastlino je bilo optimalno pri sortah Amy in Aprica, kar se je odražalo v ustrezni povprečni masi plodov. Preveliko število plodov pri ostalih sortah je bilo vzrok za zelo majhno povprečno maso plodov. Masa plodov v tretjem obiranju je bila ustrezna le pri sorti Aprica. Masa plodov standardne sorte Clery, v tretjem obiranju dveletnega nasada je bila 13,06 g, v enoletnem nasadu pa 18,55 g ( Preglednica 1). Okus plodov je bil dober.

Najnižjo stopnjo sladkorja v prvih obiranjih je dosegla sorta Aprica (5,5 °Brix), najvišjo pa sorti Allegro in Clery (6,8 °Brix). V zadnjih obiranjih je imela najnižjo stopnjo sladkorja sorta Aprica (6,6 °Brix), najvišjo pa sorta Clery (9,0 °Brix). Zaradi velike gostote grmov in deževnega vremena v obdobju zorenja, je bil delež plodov, prizadetih zaradi sive plesni, velik. Pri sorti Clery, 13,44 %, Amy 19,25 %, Aprica 24,04 %, Sibilla 9,82 % in Allegro 5,27 %.





69





Preglednica 1:

Fenološka opazovanja jagod in rezultati meritev rasti in pridelka v letu 2019, Brdo pri Lukovici, sajeno 2017 (dveletni nasad)

Sorta

Fenofaze

Pridelek



Začetek

Začetek

Masa

Število

Povp.

Masa

Masa

TTS**



cvetenja

zorenja

na grm

plodov

masa

na ha*

plodu





na grm

plodu



3. obir.

(°Brix)

datum

datum

(g)



g

(t)

(g)

Allegro

29.marec

24.maj

604,25

79,24

7,63

30,21

10,40

6,8/7,8

Amy

12.april

20.maj

530,13

42,39

12,51

26,51

16,28

7,6/8,2

Aprica

19.april

27.maj

695,94

48,11

14,47

34,80

24,57

5,5/6,6

Clery (s)

22.marec

20.maj

712,99

62,52

11,40

35,65

13,06

6,8/9,0

Sibilla

12.april

3.jun

621,96

64,69

9,61

31,10

19,56

- /7,7

(s) - standardna sorta

* - računano pri gostoti 50.000 sadik/ha

** - topna suha snov



Brdo pri Lukovici, 2018

V prvem letu rodnosti smo spremljali enkrat rodni sorti Aprica in Sibilla, v primerjavi s standardnima sortama Clery in Asia. Spremljali smo faze razvoja, zdravstveno stanje rastlin in plodov, ocenili bujnost rasti, ovrednotili količino in kakovost pridelka ter opravili meritve osnovnih lastnosti plodov.

V nasadu smo izvajali vsa potrebna tehnološka opravila.

V letu 2019 je v enoletnem nasadu najbolj zgodaj začela cveteti sorta Clery (22. marec) ( Preglednica 2). Sledil je skupen začetek cvetenja (12. april) druge standardne sorte Asia in obeh sort v preizkušanju (Aprica in Sibilla). Od začetka cvetenja do začetka obiranja zgodnje sorte Clery je bilo 38

dni. Pri sorti Aprica pa 45 dni in pri sorti Asia 42 dni. Razvoj plodov pozne sorte Sibilla je trajal 52 dni.

Obdobje zorenja obeh standardnih sort in sorte Aprica je bil sočasen. Pozno zoreča je le sorta Sibilla ( Slika 1). V enoletnem nasadu je največji pridelek na rastlino dosegla standardna sorta Clery (512,81

g). Sledila ji je sorta Asia, s 486,77 g na rastlino. Najnižji pridelek je bil dosežen pri sorti Aprica (283,39

g). Število plodov na rastlino je bilo optimalno. Povprečna masa plodov v vseh obiranjih in v tretjem obiranju, ki predstavlja najbolj optimalne lastnosti plodov, je bila zelo dobra pri vseh sortah, razne pri sorti Sibilla. Povprečna masa plodu v tretjem obiranju je bila majhna zaradi visoke stopnje okužbe s sivo plesnijo, ki je preprečila normalen razvoj plodov.

Okus plodov je bil dober. Najnižjo stopnjo sladkorja v prvih obiranjih je dosegla sorta Asia (7,2 °Brix).

Vse ostale sorte so dosegle stopnjo sladkorja nad 8 °Brix. Zaradi sive plesni je bila okužba plodov visoka pri sorti Sibilla (19,48 %). Pri ostalih sortah je bila stopnja okužbe 3,76 % pri Clery , Aprica 7,03

% in Asia 7,12 %.





70





Preglednica 2:

Fenološka opazovanja jagod in rezultati meritev rasti in pridelka v letu 2019, Brdo pri Lukovici, sajeno 2018 (enoletni nasad)

Sorta

Fenofaze

Pridelek



Začetek

Začetek

Masa

Število

Povp.

Masa

Masa

TTS**



cvetenja

zorenja

na grm

plodov

masa

na ha*

plodu





na grm

plodu



3. obir.



datum

datum

(g)



g

(t)

(g)

(°Brix)

Aprica

12.april

27.maj

283,39

17,26

16,42

14,17

35,57

8,2/8,6

Asia (s)

12.april

24.maj

486,77

33,73

14,43

24,34

29,07

7,2/8,5

Clery (s)

22.marec

20.maj

512,81

47,14

10,88

25,64

18,55

8,6/9,2

Sibilla

12.april

3.junij

419,98

31,96

13,14

21,00

11,24

- /8,5

(s) - standardna sorta

* - računano pri gostoti 50.000 sadik/ha

** - topna suha snov



Po zaključku obiranja in vrednotenju pridelka enoletnega nasada enkrat rodnih sort Aprica in Sibilla, v primerjavi s standardnima sortama Clery in Asia, smo nadaljevali s spremljanjem zdravstvenega stanja rastlin. V nasadu smo izvajali vse potrebne tehnološke ukrepe (zalivanje, odstranjevanje pritlik, varstvo, pletev).

V tem obdobju smo v sklopu nasada za jagodičje pripravili površino za sajenje novih sort, ki bodo v preizkušanju v letu 2020. Konec julija smo rastline posadili in izvajali vse potrebne tehnološke ukrepe (senčenje, zalivanje, odstranjevanje cvetov, odstranjevanje pritlik, pletev, dosajevanje, varstvo).

160.0

140.0

)g 120.0

(

noi 100.0

tlasr

Aprica



80.0

na

Asia

ek

60.0

del

Clery

ir 40.0

P

Sibilla

20.0

0.0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

Obiranje



Slika 1:

Pridelek na rastlino v posameznem obiranju (g) pri sortah jagod, sajenih v letu 2018





71





AMERIŠKA BOROVNICA

dr. Darinka Koron (KIS)



Brdo pri Lukovici in Drenov Grič, 2013

Tri nove sorte ameriških borovnic (Hortblue Poppins, Hortblue Petit, Huron) v primerjavi s standardnima sortama Bluecrop in Duke smo spremljali na mineralnem rastišču na Brdu pri Lukovici in na šotnem rastišču na Drenovem Griču. V pomladanskem času smo v nasadu izvedli vse ustrezne tehnološke ukrepe, spremljali fenofaze razvoja in zdravstveno stanje rastlin. V poletnem času smo vrednotili pridelek in lastnosti plodov ter izvajali vse potrebne tehnološke ukrepe (pletev, namakanje, mulčenje, varstvo rastlin).



Sorte ameriških borovnic so se v začetku cvetenja in zorenja med seboj zelo razlikovale (Preglednica 1). Najbolj zgodaj, v sredini aprila, sta začeli cveteti zgodnji sorti Hortblue Petit in Duke (19. april).

Sledila je sorta Huron. Zadnji sta začeli cveteti sorti Hortblue Poppins in Bluecrop. Začetek zorenja se je razdelil na zgodnjo skupino sort (Hortblue Petit in Duke), ki je bil 24. junija in na pozne sorte (Hortblue Poppins, Huron in Bluecrop), ki so začele zoreti 5. julija. Pridelek sort v preizkušanju s standardnima sortama je bil majhen do srednji. Izstopala je sorta Hortblue Poppins z izrazito majhnim pridelkom. Največji pridelek je dosegla standardna sorta Bluecrop (916,6 g/grm). Povprečna masa plodu novozelandskih sort je bila majhna (Hortblue Petit 0,53 in Hortblue Poppins 0,93 g). Največji plod je imela standardna sorta Duke (1,76 g). Stopnje sladkorjev so bile pri vseh sortah zelo visoke, med 10,5 in 13,3 °Brix.



Preglednica 1:

Fenološka opazovanja in rezultati meritev pridelka v letu 2019, Brdo pri Lukovici, sajeno 2013 in 2014

Sorta

Fenofaze

Pridelek v 5. oz. 6. letu po sajenju



Začetek

Začetek

Masa

Povp.

Višina

Širina

TTS**



cvetenja

zorenja

na grm

masa

plodu

plodu





plodu



datum

datum

(g)

(g)

(°Brix)

Hortblue

26.april

5.julij

76,6

0,93

10,70

12,37

12,7

Poppins

Hortblue

19.april

24.junij

542,4

0,53

8,82

9,65

13,3

Petit

Huron

23.april

5.julij

152,5

0,97

9,78

13,08

11,7

Duke

19.april

24.junij

442,9

1,76

11,41

14,63

10,5

Bluecrop

26.april

5.julij

916,4

1,27

10,41

13,03

10,8

(s) - standardna sorta

** - topna suha snov





72





MALINA

dr. Darinka Koron (KIS)



Brdo pri Lukovici, 2016

Dvakrat rodne maline sort Imara, Kwanza in Kweli smo primerjali s standardnima sortama Amira in Polka. Izvedli smo vse ustrezne tehnološke ukrepe (rez, varstvo rastlin, gnojenje, namakanje), spremljali fenofaze razvoja in bujnost rastlin ter zdravstveno stanje rastlin.

Obiranje pridelka je v letu 2019 potekalo od 1. julija do sredine novembra. Spremljali smo količino pridelka in vrednotili lastnosti plodov. V poletnem obdobju smo plodove obirali od tri do štirikrat tedensko, v septembru dvakrat tedensko ter v oktobru in novembru enkrat tedensko.

Začeli smo z obiranjem sort Imara in Kweli 1. julija (Slika 1). Kljub temu, da dvakrat rodne sorte zorijo nekaj mesecev, se sorte med seboj ločijo po zgodnjem ali poznem začetku zorenja. Zaključek zorenja je običajno vsem sortam skupen, ker se zaključi s prvimi jesenskimi pozebami. Na Sliki 1 lahko opazimo, izrazito zgodnost sort Imara in Kweli, pri katerih se pridelek zelo zmanjša že v začetku septembra. Izrazito pozni, z dolgim jesenskim obiranjem, sta sorti Kwanza in Amira. V srednjem obdobju je najbolj rodna sorta Polka. Maline smo obirali 37 krat. Z obiranjem smo zaključili 26.

oktobra.

Količina pridelka na rastlino (na sadilno mesto) je bila največja pri standardni sorti Polka (314,20 g)

(Preglednica 1). Sledila je sorta Kwanza (300,03 g). Najnižji je bil pridelek sorte Imara (188,12 g).

Povprečna masa plodov je bila največja pri sorti Kwanza pa 4,0 g in pri standardni sorti Amira (3,9 g).

Topna suha snov je bila najvišja pri sorti Kwanza (9,5 °Brix) in najnižja pri sorti Kweli in standardni sorti Polka (6,7 °Brix).

Sorta Kwanza je bila po lastnostih plodov in količini pridelka v letu 2019 najboljša. Ima zelo velike stožčaste plodove, je svetlo rdeča, svetleča. Plodovi so zelo trdni, brez ostankov plodnic, ki dajejo plodu dlakav videz. Plodovi sorte Kweli so bolj okroglasti. So svetlo rdeči, z velikimi plodiči. Plod ima zelo veliko cvetišče, kar ima za posledico manjšo trdnost plodu. V primerjavi s temnejšo standardno sorto Polka, so plodovi obeh sort izredno svetli in svetleči, z izrazito manjšim številom plodičev.

Plodovi sorte Polka imajo siv, mat videz zaradi drobnih dlačic in ostankov plodnic na številnih plodičih.

Po barvi in videzu so plodovi sort v preizkušanju bolj podobni standardni sorti Amira, ki ima zelo velike plodove. Ti so izrazito stožčasti z velikimi plodiči. Barva je sivo rdeča, bolj temna, sivkasta, z vidnimi plodnicami. Sorta Imara je drobna, svetlo rdeča, gladka, s srednje številnimi plodiči.



30.00

nje) 25.00

arbi 20.00

o/m 15.00

Amira

rg/ 10.00

g

Imara

( ka 5.00

Kwanza

deli 0.00

pr

Kweli

a

Polka

Mas

Datum obiranja



Slika 1:

Masa pridelka na rastlino ob vsakem obiranju pri posamezni sorti v celem obiralnem obdobju (g/grm/obiranje)

73





Preglednica 1:

Masa pridelka na grm in lastnosti plodov



Masa pridelka

Masa plodu (g)

Višina plodu

Širina plodu

TTS**

(g/grm)

(cm)

(cm)



(°Brix)

Amira (s)

271,70

3,9

23,58

18,45

8,1

Imara

188,12

1,2

15,18

14,17

-

Kwanza

300,03

4,0

20,48

19,82

9,5

Kweli

270,27

3,4

18,62

20,05

6,7

Polka (s)

314,20

3,4

20,05

18,15

6,7

(s) - standardna sorta

** - topna suha snov



Brdo pri Lukovici, 2018

Dvakrat rodni malini sort Regina in Sugana smo primerjali s standardnima sortama Amira in Polka.

Izvedli smo vse ustrezne tehnološke ukrepe (rez, varstvo rastlin, gnojenje, namakanje), spremljali fenofaze razvoja in bujnost rastlin ter spremljali zdravstveno stanje rastlin.



Obiranje pridelka je v letu 2019 potekalo od 1. julija do sredine novembra. Spremljali smo količino pridelka in vrednotili lastnosti plodov. V poletnem obdobju smo plodove obirali od tri do štirikrat tedensko, v septembru dvakrat tedensko ter v oktobru in novembru enkrat tedensko.



Začetek obiranja je bil najbolj zgoden pri sortah Amira in Sugana, nato je sledil začetek obiranja sorte Polka in nazadnje začetek obiranja sorte Regina. Zaradi zaporednosti obiranj se zgodnost ali poznost posamezne sorte izrazi le na začetku in ob koncu obiranja. Količina pridelka na rastlino (na sadilno mesto) je bila največja pri standardnih sortah Polka in Amira (Preglednica 2). Sledili sta sorti v preizkušanju. Topna suha snov je bila najvišja pri sorti Regina (8,5 °Brix).



35.00

nje) 30.00

arbio 25.00

/mr 20.00

g/g( 15.00

Amira

ka 10.00

Polka

delipr 5.00

Regina

a

0.00

Mas

Sugana

Datum obiranja



Slika 2:

Masa pridelka na rastlino ob vsakem obiranju pri posamezni sorti v celem obiralnem obdobju (g/grm/obiranje)



74





Preglednica 2:

Masa pridelka na grm in lastnosti plodov



Masa pridelka

Masa plodu (g)

Višina plodu

Širina plodu

Okus

(g/grm)

(cm)

(cm)



(Brix %)

Amira (s)

271,70

3,9

23,58

18,45

8,1

Polka (s)

314,20

3,4

20,05

18,15

6,7

Regina

260,20

2,8

18,84

16,66

8,5

Sugana

228,23

2,6

17,64

16,21

7,1

(s) - standardna sorta

** - topna suha snov

75





Document Outline


JABLANA Brdo pri Lukovici, 2013

Brdo pri Lukovici, 2014

Brdo pri Lukovici, 2015

Brdo pri Lukovici, 2018

Fenofaza polnega cvetenja

Analiza skladiščne sposobnosti plodov

Revizija sadnega izbora za Slovenijo – sadna vrsta jablana

Opisi jablanovih sort pri katerih se je preizkušanje v letu 2019 zaključilo Civnired Rubens (-17 dni)

Merkur (-15 dni)

Admiral (-7 dni)

SQ 133 Allurel (-6 dni)

CIV 323 Isaaq (-5 dni)

Karneval (+7 dni)

Shalimar (+14 dni)





Sadjarski center Gačnik, 2019

Opisi novo vključenih jablanovih sort: CRIMSON SNOW®MC38:

Golden Parsi Da Rosa®:

SQ 159 NATYRA®:

Bonita:

Gala Galaval C.O.V.:





Novejše podlage v preskušanju - Gačnik

Določitev optimalnih pogojev obiranja plodov jablane – dozorevanje

Vzorčenje plodov za določitev obiralnega okna





HRUŠKA Sadjarski center Bilje, 2007

Hortikulturni center BF in BF Ljubljana, 2016 in 2017





BRESKEV IN NEKTARINA Sadjarski center Bilje, 2012

Sadjarski center Bilje, 2017

Opis sort za katere se je preizkušanje v letu 2019 zaključilo Kitajska breskev Plane Gem

Plane Top

Plane Sun

Plane Gold

Ornella

Oriane

Ordigan

UFO 3

UFO 4

Platifirst

Early Sandwich

Platicarpa Bianca

Platibell

Platifun





Nektarine (Opis sort za katere se je preizkušanje v letu 2019 zaključilo) Platimoon





ČEŠNJA Sadjarski center Bilje, 2008

Sadjarski center Bilje, 2019

Opis sort češenj za katere se je preizkušanje v letu 2019 zaključilo Kolekcija Sadjarski center Bilje, 2008 Vera®

Carmen®

Skeena®

Alex®





SLIVA Sadjarski center Bilje, 2011

BF Ljubljana, 2018

SLIVA - podlage Sadjarski center Bilje, 2017

BF Ljubljana, 2018





Opis sort sliv za katere se je preizkušanje v letu 2019 zaključilo Sadjarski center Bilje, 2011 Boranka

Katinka

Timočanka

Topfive

Krina

Mildora

Topking

Tolledo® Topstar Plus

Top 2000® Plumtastic

Pozna plava





OREH Kolekcijski nasad Maribor, 2003-2011 in 2015-2018

Rošpoh pri Mariboru, 2014

Šentrupert, 2015-2016





LESKA Kolekcijski nasad Maribor, 2008

Podgorje in Slovenj Gradec, 2016





KOSTANJ Janče pri Litiji, 2006 - 2016





JAGODA Brdo pri Lukovici, 2017

Brdo pri Lukovici, 2018





AMERIŠKA BOROVNICA Brdo pri Lukovici in Drenov Grič, 2013





MALINA Brdo pri Lukovici, 2016

Brdo pri Lukovici, 2018