Uto XLVII - št. 14 - CENA 80 SIT
GLAS
Kranj, torek, 22. februarja 1994
V Lillehammerju so zavihrale tudi slovenske zastave
Prva gorenjska olimpijska medalja
Komaj osemnajstletna Mojstrčanka Alenka Dovžan je prismučala prvo olimpijsko medaljo za samostojno Slovenijo, je pa tudi prva Gorenjka, ki nosi olimpijsko odličje.
Kranj, 21. februarja - Olimpijske igre v Lillehammerju, ki so te dni v središču pozornosti vsega sveta, so prinesle prvo veliko zmagoslavje tudi slovenskemu taboru. Potem, ko je bila Alenka Dovžan po nedeljskem kombinacijskem smuku četrta, ji je veliki met uspel v slalomu. Osvojila je bronasto kolajno.
Pohod na kolajne so naša dekleta napovedala že na tekmovanjih za svetovni pokal. Prvi slovenski zmagi v superveleslalomu, ki jo Je prismučala Katja Koren, se je 17. januarja z vzponom na zmagovalno stopničko pridružila takrat še ne osemnajstletna Mojstrčanka, članica SK Jesenice, Alenka Dovžan. Slalomska zmaga Urške Hrovat na Zlati lisici pa je tako tekmovalkam kot ljubiteljem smučanja po vsej Sloveniji vzbudila velika upanja za kolajno tudi na olimpijskih igrah.
Po mnogo smole v superveleslalomu pa je prva olimpijska kolajna vendarle naša! Toda, ženski in moški slalomi in veleslalomi sploh še niso bili na sporedu, pa tudi skakalci, na čelu z odličnim Robijem Megličem, ki je v nedeljo dosegel odlično deveto mesto (na sliki Robijcvi domači, ki so pred televizijskim zaslonom navijali), še niso rekli zadnje besede.
Ponosni smo na naša dekleta!
Včeraj malo po trinajsti uri'je bil Kranj skorajda prazen. Večina je posedala pred TV in radijskimi sprejemniki in čakala: Ali bo olimpijska medalja končno naša? Bo Alenki vendarle uspelo? Nekaj minut kasneje so bili nasmejani. Uspelo je!
Darja Rakovec iz Besnice: "Prenos kombinacijskega slaloma iz olimpiade sem poslušala po radiju v avtobusu, čeprav sicer vsa tekmovanja gledam doma po televiziji. Res prima, fajn, super! Prva medalja je, mislim pa, da bo še kakšna. Najbolj seveda računam na Jureta Koširja."
Klemen Humerca iz Radovljice: "Nisem mogel gledati prenosa, zato ne vem o medalji še nič. Je res ? Odlično!
IH Končno! Medij o na wSm olimpijskih igrah ■ sem pričakoval in mislim, da bo še kakšna. Osvojil pa jo "bo Košir v slalomu. "
Nika Veger iz Kranja: "V šoli smo namesto telovadbe gledali televizijo in seveda smo bih zelo veseli, ko je Alenka dobila medaljo. To je res super in upam, da bo še kakšna. Več
[»ričakujem od dek-et, pa tudi fantje niso slabi!" Vilma Stanovnik, foto G. Šinik
Danes preberite
stran 3
Bosanski Srbi nočejo "Izetbegovićevega pasoša"
stran 7
Vzeli
so jim sodobno žago, vrnili zastarelo stran 19 Alo. Roba, daj!
stran 24
Helikopter počasnejši odBMVV
stran 11
Pod Blegošem niso ostali sami
Bo n«,~fc ji xii x„ A„~n*w,in t*kma? Na četrti tekmi letošnjega finala driavnega odhajajo z belo zastav o.Več na strani 21. • V. Stanovnik, slika. O. »mi* _
Gorenjska ^ Banka
* \W d.d. Kranj
VARNOST ZA ZAUPANJE
Juretova xantia za Julijano
Ne samo da je v našem olimpijskem zastopstvu daleč največ, kar dvanajst Gorenjcev, tudi v olimpijskem žrebanju je bilo tokrat največ nagrad za Gorenjce, natančneje za Gorenjke.
Kranj, 20. februarja - "Saj kar nisem mogla verjeti, da je prva nagrada moja. Vozniškega izpita sicer nimam, me bo pa zato mož kam peljal. Nove xantie namreč ne mislimo prodati, pač pa se bomo z njo vozili namesto z lado caravan," je po tretjem Žrebanju akcije Podarim - dobim povedala upokojenka Lilijana Kuralt z Britofa. Julijana, ki v akciji za pomoč našim športnikom sodeluje že vseh dest let, kartice kupuje prav za vsako žrebanje, tokrat pa je kupila dve: "Do lani nisem nikoli imela sreče, lani pa sem dobila nagrado Ilirije Vedrog, Že takrat sem bila vesela, kaj pa šele sedaj. Sin, ki stanuje zgoraj v domači hiši, je zvečer takoj prinesel viski in seveda smo nagrado ob mnogih čestitkah dostojno proslavili," je povedala srečna nagrajenka.
Julijana pa ni bila edina Gorenjka, ki je imela srečo na žrebanju, saj je motorno kolo Yamaha pristalo pri Alji Gunčar na Sorlijevi v Kranju, nagrada belgunjskega Elana pa bo potovala le do Poljč, kjer jo bo prejela Majda Oštir.
Se veliko lepih nagrad bo tokrat razveshlo Gorenjke in Gorenjce, rezultati žrebanja pa so objavljeni na strani 21.
• V.Stanovnik, slika: G.Sinik
Gorenjski Glas tudi pri vas
Pomlad, z njo pa lepši in prijetnejši dnevi, počasi in vztrajno prihajajo na Gorenjsko. Judi GORENJSKI GLAS se pridružuje pomladanski razgibanosti: občasno bomo na območjih posameznih gorenjskih poŠt s sodelovanjem PE PTT Kranj dostavili časopis v vse družine. Februarsko akcijo namenjamo območju pošte ŽELEZNIKI in 1300 gospodinjstvom.
Natančneje: akcija pravzaprav velja le za malce več kot 700 ieleznikarskih družin, ki niso med naročniki Gorenjskega glasa, kajti skoraj polovica vseh gospodinjstev z območja pošte Železniki prejema Gorenjski glas. listi polovici gospodinjstev, ki niso redni prejemniki Gorenjskega glasa, pa se predstavljamo tokrat, kajti v škofjeloški prilogi "Anno 973" je ravno o Železnikih z okolico tokrat veliko dobrega branja. Veseli bomo, Če Vam bo Gorenjski glas všeč! Pokličite nas na telefon 223-11L Do konca prvega pomladnega meseca Vam bomo Časopis pošiljali brezplačno, če se nanj naročite za najmanj eno leto. Trimesečna naročnina znaša le 2.000 tolarjev, pa le 20-odstotni popust za redne plačnike odobrimo (in prvi račun bo šele konec aprila).
ZELEZNINA
Gorenja vas
keramične ploščice lepilo za keramične ploščice premazi za zaščito lesa Beltop in Belton
SLoo
rsi g>
o o
j*:
i "I"
"So
=3
8.
I 14 I *J
STRANKARSKE NOVICE
Novim občinam naproti!
SpoStovane občanke, spoštovani občani/
Na vsa vprašanja, ki jih pred nas postavlja preoblikovanje občin, se ne da kar naenkrat odgovoriti Vendar pa je čas, da se vsakdo od nas opredeli o tem, v kateri občini leti livetL
Liberalni demokrati in liberalne demokratke, demokrati in demokratke ter socialisti in socialistke v občini Radovljica se zavzemamo za čimbolj urejen in odgovoren prehod v nove občine. Projektna skupina, ki jo vodi g. Jole Resman, je v Gorenjskem glasu 1. februarja 1994 predstavila pogoje za nastanek in delokrog novih občin
Na dlani je, da tisti, ki zahtevajo čimmanjše občine in zatrjujejo, da bo zanje kar na hitro poskrbela država, obljubljajo nekaj, za kar je malo verjetno, da se bo uresničilo. Postaviti na noge novo občino, ji zagotoviti pisarniške, arhivske in druge prostore, opremo in uradnike, preskrbeti finančna sredstva in druge pogoje za uresničitev vsebine dela, je zapletena naloga. Prav tako se npr. postavlja vprašanje, ali se da racionalno in na mah razdeliti naloge na področju urejanja prostora, komunalno infrastrukturo in javne službe. Tudi razvoj turizma in podjetništva je lažje vzpodbujati v območjih, ki le imajo svojo blagovno znamko oz- ta pospešeno nastaja (Bohinj, Bled, Dežela - Radovljica z Lescami in Begunjami, Brezje z Ljubnim, Dobrave - desni breg Save).
Zato zagovarjamo organsko zaokrožene občine, ki bodo sposobne preživeti. Menimo, da je trenutno najboljša rešitev, da se občina Radovljica razdeli na tri nove občine: Bohinj, Bled in Radovljico. Vsako nadaljno delitev pa naj predlagatelji utemeljijo sj>osebnostmi, ki jo opravičujejo, z odgovorno analizo materialnih možnosti in programi dela.
Obenem pa poudarjamo, da s sedanjo odločitvijo ne cementiramo nove razdelitve za večno. Tako bomo lahko, če nam prva izbira ne bo ustrezala, še iskali nove molnosti.
Bohinj, Bled in Radovljica so se v povojnem času razvili v gravitacijska središča svojih območij z vzpostavljeno šolsko, zdravstveno in drugo drulbeno strukturo.
Z razdelitivjo sedanje občine imata Bled in Radovljica možnosti, da uveljavita status mestnih občin z večjimi pooblastili in nalogami.
Večje občine, ki imajo izpolnjene vse zakonske pogoje, bodo lažje uskladile delitvena razmerja glede občinskega promoženja in urejala nove odnose pri organiziranju tako občinskih služb kot tudi pomembnih področij javnega življenja (kultura, šport), ki so bila vodena ali usklajevana na ravni sedanje občine, so pa pomemben element življenja vsake skupnosti.
V radovljiški občini so krajevne skupnosti s pomočjo občinskega Izvršnega sveta uspešno delovale. Krajevne skupnosti bodo delovale še naprej. Zavzemamo se za take občinske statute novih občin, ki bodo krajevnim skupnostim zagotavljali uresničevanje vsaj tistega obsega nalog, kot
doseda>- LDS Radovljica
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Vaša udeležba na zborih občanov je zelo pomembna, saj se bo na tem odločalo, za katero območje, ki ga bo obsegala vaša občina, se boste odločali na referendumu. Zato upamo, da se boste udeležile/li zborov krajanov in tam povedale/li svoja mnenja in vprašale/li, če vas kaj posebej zanima. Pričakujemo, da vam bo pri tem v pomoč tudi naše izhodišče o preoblikovanju sedanje občine Radovljica, ki smo vam ga na kratko predstavili.
Za Liberalno-demokratsko stranko: Jože Dežman Za Demokratsko stranko: Tone Žlender Za Socialistično stranko: Tone Kapus
Štiri sredinske stranke so se odločile za združitev
NAGRADNA IGRA
Vaša hišna številka in Gorenjski glas
Vsak teden: ENA SRECNAv DRUŽINA VEČ
Se danes ali pa najkasneje jutri, v sredo, nas do 14. ure pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223-lil, če je v časopisu objavljena Vaša hišna Številka. Nagradna igra, ki družim s tokratno srečno hišno številko prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev, ni težka: nekoliko bolj podrobno prelistajte časopis in v njem sta ločeno na različnih straneh objavljena dva podatka: naselje (in ulica v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) + številka. Oboje skupaj je srečna hišna številka v tokratnem krogu igre "Vsak teden ena srečna družina več". Ker pa je možno, da je hišna številka npr. na večdružinskem stanovanjskem bloku ali pa je v ulici oz. naselju več enakih hišnih Številk z dodatki (a, b, c...), bo sreča v družini odvisna tudi od hitrosti tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko po navedenih pravilih in prvi pokliče v uredništvo, prejme nagrado.
Blok za nov nacionalni razvojni program
Združevanje sredinskih strank izvira že iz male koalicije, ki je nastala pred dvema letoma. Ime še ni dokončno, o delitvi funkcij pa se bodo dogovorili v prihodnjih dneh.
Ljubljana, 18. februarja - Sredin podpis listine o namenih in pomenu povezovanja in združevanja štirih strank politične sredine vzbuja različne ocene in kritike zunaj in celo znotraj teh strank. Postalo je namreč jasno, da bo sorazmerno dolgotrajen proces z združitvenimi kongresi 12. marca le končno zaključen in da bomo dobili stranko sredine, ki bo imela v parlamentu dobro tretjino glasov. Liberalizem in socialno občutljivost so združili v programskih usmeritveh za novo družbenorazvojno strategijo, kar do osnova programa nove stranke. O tem smo se pogovarjali z drugim človekom Socialistične stranke Borutom šuldjetom, morda bolj znanim kot upesnim kulturnim ministrom v drugi slovenski vladi.
Podpis listine o namenih štirih strank, kot vse kaže, pomeni zaključek sorazmerno dolgega • več kot leto in pol trajajočega procesa približevanja teh strank. Kaj so vzroki za tako dolgotrajen proces?
"Res, le površni opazovalci mislijo, da se o združevanju strank sredine pogovarjamo le nekaj mesecev, v resnici pa je
Erišlo do prvih resnejših stikov s pred dvema letoma ob padcu prve slovenske vlade. Takrat se je namreč izoblikovala tako imenovana mala koalicija, kjer smo navezali stike med Socialdemokrati, Demokrati in Socialisti ter Liberalnimi demokrati in se uskladili za drugo slovensko vlado, v kateri smo uspešno sodelovali. Pred zadnjimi držav-nozborskimi volitvami konec leta 1992 je bilo veliko pogovorov o skupnem nastopu in skupnih kandidatnih listah, vendar je ostalo to le pri volitvah v državni svet, medtem ko je pri volitvah v državni zbor prevladala logika, da "več, čeprav manjših mrež, ujame več rib, kot ena večja". Pogovori so se nadaljevali vse do konca poletja 1993, ko so se Socialdemokrati iz pogovorov umaknili."
Kako so volilni rezultati vplivali na te pogovore, zlasti pa nastanek velike koalicije?
"Odločilen je bi pravzaprav čas pomladi 1993, ko se je jasno pokazalo, da se v našem političnem prostoru oblikujejo 3 ali 4 velike stranke, ki bodo obvladovale ta prostor. Odločitev Narodnih demokratov, da se priključijo Slovenskim krščanskim demokratom, je sporžila tudi pri ostalih strankah razmi-
slek o tem, kako naprej. Znano je, da smo socialisti razmišljali o povezovanju s Socialdemokrati,
Eričeli so se tudi pogovori s iberalnimi demokrati, razkol znotraj Zelenih pa sproži iniciativo o povezovanju z Zelenimi -Ekološko socialno stranko. Problem, ki se je tedaj jasno
gokazal, je bil v dejstvu, da v loveniji nismo imeli razdela-nega sistema frakciipolitičnih strank z natančno določenimi notranjimi razmerji, kot to denimo poznajo v sosednji Italiji. Kmalu so se pogodbi med Socialisti in Zelenimi -ESS pridružili Demokrati, pričeli pa so se tudi pogovori z LDS. Priznati je treba, da ima večina strank do pomembnejših vprašanj v bistvu enake programske odgovore in da so v bistvu računale na volilce iz istega kroga."
Osnovni motiv povezovanja na sredini je vendarle preprečiti bipolarnost - dvostrankarstvo v Sloveniji?
"To je vsekakor osnovno vodilo, kar je značilno za razvite demokracije z dolgoletno parlamentarno tradicijo. V analizah po zadnjih volitvah smo ugotavljali, da smo bili v sredini veliko premalo prepoznavni. Ljudje so se odločali bolj po posameznih osebnostih, in kar zadeva Socialiste, smo se odločili posebej poudariti, da nam ne gre za delitev oblasti med prvaki strank, temveč za uveljavljanje določenega družbenega interesa, ki obstaja mimo strank."
V javnosti se ob napovedanem združevanju pojavlja kriti-
ka na dveh ravneh: prvi vse skupaj označujejo kot združevanje nekdanjih komunistov in "skojevcev", drugi resnejši pomislek pa je nad združljivostjo liberalizma LDS in DS ter potreb po socialni državi, kar zagovarjata SSS in ZESS. Ste to uspeli uskladiti?
"To je bilo seveda osrednje vprašanje dogovarjanja o sodelovanju in združevanju. Z dosego soglasja se dokončno podira delitev strank na tiste, ki so "stare" in tiste, ki so nastale po letu 1990. Zmotno je namreč prepričanje, da liberalistična doktrina jemlje tržno gospodarstvo kot cilj svojega delovanja, čeprav se je to resnično, zlasti po letu 1990, tako kazalo. Samo izkušnje z veliko brezposelnostjo, ki je kliub izgovorom na objektivne okoliščine, predvsem tudi posledica slepega delovanja tržne ekonomije, kar je -postala pri nas kar državna religija. Tega se zavedajo tudi nekateri bivši prvaki Demosa, ki so bili protagonisti take politike, danes pa s svojimi izjavami to priznavajo. Pomemben je družbeni projekt, ki upošteva odnos med tržno ekonomijo, kot nedvomnim izho-diščem, in strategijo ekonomskega in družbenega razvoja, ki mora upoštevati tudi vse socialne posledice tržnih mehanizmov. To so denimo upoštevali pri združevanju Nemčij, ali v državah "azijskih tigrov" v pogledu vrednotenja znanja, saj bi v nasprotnem napetosti v družbi onemogočile nadaljni razvoj. Del tega je tudi vprašanje organizacije države, pa ne samo zaradi odnosa do povezane Evrope, pač pa, ali razvijati centralizirano državo oziroma doseči prometno, kulturno, komunikacijsko dobro povezane regije, ki so se prepoznavno različno razvijale v preteklosti."
Boste družbeni projekt, ki ste ga nakazali, vpisali v program stranke, ki bo nastala na bližnjih združitvenih kongresih? Kako je z imenom in delitvijo funkcij*?
"Ne, programa stranke pred združitvijo ne bomo pisali, pač pa se bomo zadovoljili s programskimi usmeritvami. Nov program bo verjetno oblikovan na naslednjem kongresu nove stranke, ali celo morda še pozneje. Polegprogramskih usmeritev je od najpomembnejših dokumentov usklajen tudi novi statut stranke. Dokončne odločitve o imenu stranke še ni, in glede na to, da
nekatera zaželena imena niso dosegljiva (so že registrirana, čeprav neuporabljena), kot na primer "Socialno liberalna stranka", bomo ostali verjetno pri LDS - to je nenazadnje uveljavljena blagovna znamka - ki se bo brala nekoliko drugače: Liberalna demokracija Slovenije. Kar zadeva kadrovske rešitve je znano le to, da bo dr. Janez Drnovšek ostal na čelu stranke, za vse ostalo: mesta podpredsednikov, sekretarjev, članov sveta, izvršnega odb ora stranke in drugih organov, pa se bodo kadrovski postopki začeli v teh dneh. Vsaj za našo stranko lahko rečem, da smo namenoma čakali do formalnega podpisa listine, pričk-ujem pa, da bo v enem tednu vse najpomembnejše že jasno."
S to združitvijo dve stranki« ki sta bili v parlamentu v opoziciji, prehajata v vladno stranko, Id je nosilka vladne koalicije. Menite, da bo to povzročilo spremembo v dosedanji vladni koaliciji in sami sestavi slovenske vlade?
"Kar občutna okrepitev dosedanje LDS z nastankom Liberalne demokracije Slovenije
bo  zelo verjetno povzročila
določene spremembe v koalicijskem dogovoru. Ali pa bo to povzročilo spremembo koalicije, je še preuranjeno ocenjevati. Se bolj to velja za možnost sprememb v vladi. Vse je seveda odvisno od mandatar)2, sam pa ocenjujem, da je ta združitev verjetno začetek nekega daljšega procesa, ki bo povzročil tudi določene sprej membe, po katerih sprašujete. • Š. Žargi
IZ   SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Februarsko zasedanje državnega zbora
Dela za dve zasedanji
Za februarsko zasedanje državnega zbora se je nabralo kar 40 točk dnevnega reda, zato bo zasedanje trajalo kar dva tedna.
Ljubljana, 21. februarja • Danes se bo začelo 18. zasedanje državnega zbora, ki pa ima tako obsežen dnevni red, da se je vodstvo zbora odločilo sklicati zasedanje v dveh delih. Nekatere točke dnevnega reda bodo verjetno vzbudile tudi vroče in dolgotrajne razprave in težko usklajevanje.
Ker se je na predlogu dnevnega reda nabralo kar 40 točk, že običajna izkušnja pa je, da se ob sprejemu to še razširi, se je vodstvo državnega zbora odločilo, da se 18. zasedanje načrtuje v dveh delih: od danes do srede in nadaljevanje ponovno prihodnji ponedeljek. Na dnevnem redu je vrsta zakonov, ki so predloženi v prvo obravnavo, približno tretjina bo obravnavana drugič, o nekaterih pa naj bi sklepali o dokončnem sprejemu. Le en zakon - o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše v kmetijstvu v letu 1993 naj bi sprejemali
dokončno po hitrem postoku, tako da naj bi predvideno pomoč lahko čimpreje nakazali. Kljub temu, da je obravnava državnega proračuna predvidena za mar-Čevsko zasedanje, pa so na dnevnem redu nekateri zakoni, ki so s proračunom v tesni povezavi: o obrambnem, zdravstvenem in šolskem tolarju, ki se jim pridružuje tudi zakon o tehnološkem skladu Slovenije. Veliko prahu, strankarskih prerekanj so v javnosti že dvignila dva zakona o javnem obveščanju (zakon o javnih glasili ter zakon o RTV), o katerih nadaljni obravnavi so se v pralamentarnih odborih komaj odločili, nekaj podobnega pa velja tudi za odzive na dva zakona o kulturi in za dva zakona o igrah na srečo. Težko so tudi pričakovane spremembe stanovanjskega zakona (problematika najemnikov v denacionaliziranih hišah), iz nekdanje slovenske skupščine pa se na
dnevni red državnega zbora vračajo zakoni o političnih strankah ter volini kampaniji (oboje v prvo obravnavo).
Poleg tez za zakon proti korupciji, kar je vztrajno zahtevala opozicija, pa naj bi obravnavali (kot smo že poročali) tudi zahtevo o pralamentarni preiskavi o politični odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij v izvršnih svetih občin in republike za razkroj gospodarskega sistema Iskra, razen če se ne bodo uresničile
napovedi o tem, da naj 01 nekateri podpisniki zahteve svoje podpise umaknili. Pobud' niku Sašu Lapu namreč očitajo, da je tekst zahteve, kakršno s° podpisali, spreminjal, poslanec Samostojne poslanske skupinc Lap pa se brani, da je zahtevo Ie
Erilagodil zahtevanemu postop-u oz. preformuliral v skladu s poslovnikom. Sicer pa Sašo LaP zagotavlja, da bo tudi v primeru umika podpisov še pravočasno med poslanci dobil nove pod' pisnike. * -š. Žargi
STRANKARSKE NOVICE
Slovenska ljudska stranka
Denar od iger na srečo v humanitarne namene .
Ob obravnavi nove zakonodaje s področja igralništva v Slovenj ljudski stranki ugotavljajo, da je nadaljne financiranje invalidski1!' športnih in humanitarnih organizacij s predvidenimi sprememban*1' ogroženo. To zlasti velja za nekatere invalidske organizacije, ki ji"! J ( ta denar predstavljal 90 odstotkov vseh virov sredstev. K° neodgovorno ocenjuejo namero države, ki bi rada ta denar usmeri^ v proračun, ob tem pa ostaja odprto vprašanje odplačevanja bivše? jugoslovanskega dolga, načina sanacije bank in železarn in delovanj Koržetovega sklada, kar vse povečuje javni dolg. Država je dolin zagotoviti invalidskim, športnim in humanitarnim organizacij^ sistemsko financiranje, in Če ne gre drugače, naj se pri zakonodaji ^ igrah na srečo loči zakon o posebnih igrah na srečo od zakona klasičnih igrah na srečo (kamor spada tudi Loterija Slovenije) in ta" zagotovi financiranje.
Urcdattlui politika: neodvisni nestrankarski politično-inforrnativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Maf* Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto ZapM'JJ,' Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargj / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, LjublJ"' / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, teletu: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne u» Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure I Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve- r
MI GLAS
Ustanovitelj in izdajatelj:
KRANJ
ceniku Prometni davek po stopnji S odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT.
Pojasnila o rudniku urana pomirila Poljance
Se bo za zapiranje rudnika našel denar?
Poljubno, toda izčrpno opisani vplivi neurejenega opuščenega rudnika urana in razlaga načrtov sanacije so zadovoljili prebivalce vasi neposredno ob rudniku.
Poljane nad Skorjo Loko, 21. februarja - Lahko bi rekli, da so se predstavniki Rudnika Žirovski vrh, Inštituta Jožef Štefan in Ministrstva za okolje in prostor dobro potrudili, da so pojasnili Položaj v okolici opuščenvgarudnika urana v Zirovskem vrhu, njegove (zlasti radioaktivne) vplive na to okolje in načrte Upiranja, ki naj bi te vplive še zmanjšalo. Očitno je, da.se odnos rudnika, posebno pa še načrti ministrstva v zvezi s temi objekti, spreminjajo.
Pravzaprav je škoda, da je Potrebno za to, da dobe prizadeto prebivalci pojasnila o stanju in načrtih v njihovem okolju, razburjenje, obravnava na občinskih organih, grožnja z mednarodnimi E^zsodišči in pritisk prek medijev. Z nekaj dobre volje in pripravljenosti se da tudi sorazmerno zapletene reči dovolj jasno razlo-«h in dokaz za to je zagotovo ra?laga, ki so je bili deležni vaščani Vinharij, Bačen, Kremen-*a in Zadobja - torej vasi v krajevni skupnosti Poljane, ki so v neposredni bližini opuščenega rudnika. Z razlago najprej osnovnih pojmov in definicij o radioaktivnosti, nato pa z nazornim Prikazom izmerjenih podatkov o ■vplivih rudnika, posebno pa še neurejenih jalovisč, slikovno ponazoritvijo gibanja zraka in radioaktivnega radona, predsta-y>tev zaključkov o tem, kaj te doze glede na dovoljene meje Pomenijo, so bila z nekaj 'pedagoškega' napora v bistvu povedana sicer znana dejstva tako, da jih je večina razumela in sprejela. Ni seveda mogoče zanikati dejstva,
da je bil s kopanjem in predelavo uranove rude "spuščen zli duh iz steklenice", zlasti v povečanih količinah radioaktivnega radona, da so kemijsko in radioaktivno vsaj deloma onesnaženi tudi potoki neposredno ob rudniku, vendar po zagotovilih, ki smo jih slišali, daleč pod mejami, ki bi okolico ogrožali, nekateri vplivi pa so tako majhni, da so komaj merljivi. Prispevek rudnika k sicer znano višji naravni radioaktivnosti je le 6 stotink te radioaktivnosti, sta zagotovila vodja službe za varstvo pri delu v RŽ V inž. Jože Roje in mag. Milko Krizman iz Inštituta Jožef Štefan, pri onesnaževanju zemlje pa uporaba npr. umetnih gnojil približno 25 krat bolj radioaktivno onesnažuje, kot vplivi iz rudnika oz. jalovisč.
Drugo vprašanje, ki je vaščane zanimalo, podobno kot prebivalce širše okolice, je način zapiranja rudnika, njegove ureditve ter bodoče namembnosti. Direktor Rudnika Žirovski vrh Marjan Urišč je povedal, da so se že takoj po začasnem zaprtju v
Kopljejo uran na črno?
Na vprašanje nekaterih sosedov, kaj se dogaja v rudniku ponoči in včasih tudi v dela prostih dneh, se je bolj za šalo, kot zares, Radovan Tauzes odzval z zanimanjem o tem, da morda ne kopljejo urana na črno. Pojasnilo predstavnikov rudnika pa je prisotne obvestilo o tem, da občasno betonirajo oboke glavnih dovoznih poti, kar naj bi preprečilo njihovo porušitev (in s tem kasnejša zapiralna dela), to pa je opravilo, ki ga ni mogoče prekiniti ne glede na uro in dan. Povedali so tudi, da poskušajo izvrtati čimveč izlivov vode iz jam, kar naj bi prispevalo k temu, da bi se voda čim manj onesanievala.
letu 1990 lotili izdelave programa zapiranja, ki je po prvih ocenah zahteval zapiralna m sanacijska dela v obdobju 6 let in vrednosti 60 milijonov nemških mark. Po besedah državnega sekretarja Ministrstva za okolje in prostor Radovana Tauzesa pa bi po zadnjem osnutku tega programa, ki naj bi bilpo obravnavi na škofjeloški občinski skupščini marca sprejet na slovenski vladi,
zapiranje rudnika v enakem časovnem obdobju zahtevalo 60 milijonov ECU, kar je dvakrat več od prvotne ocene. Program je pripravljen v variantah: prekrivanje jalovisč oz. odvoz jalovine v rudnik, odločilo pa se bo, ko bodo opravljene vse potrebne preiskave tudi o dolgoročni primernosti posameznih predlaganih rešitev. Ker bo zapiranje rudnika in sanacija velik gradbeni poseg, ki bo motil okolico, sp 2 do 3 milijona ECU predviden' za odškodnine, 7 do 8 milijonov pa za prometni preboj mimo Škofje Loke v Poljansko dolino oziroma druga potrebna vlaganja v infrastrukturo. Ta poseg naj bi kar nekaj let dal tudi delo in zaslužek približno stotim dodatnim delavcem iz tega okolja, kar po mnenju sekretarja Tauzesa tudi ni zanemarljivo. V letu 1994 naj bi se predvsem pripravili izvedbeni načrti, z deli pa naj bi se začelo v letu 1995, vse pa je odvisno od sredstev, ki tudi za državo Slovenijo niso majhna, pri čemer državni sekretar ni želel izdati, ali so v predlogu državnega proračuna za letos potrebna sredstva odobrena. Že znana novost pa je ta, da zapiranja rudnika z njegovo bodočo namembnostjo (nadomestnimi dejavnostmi) ne povezujejo ah celo pogojujejo (npr. z odlaganjem odpadkov). Nove dejavnosti naj bi skupaj z okoljem izbrali v času zapiranja. • S. Žargi
1428 delovnih dovoljenj in viz
Bosanski Srbi nočejo "Izetbegovićevega pasoša"
Jesenice, 21. februarja - Čeprav se število delovnih dovoljenj in delovnih viz na Jesenicah ne povečuje in ni večjih problemov, se vseeno pojavljajo posamezni primeri, ko so nekateri brez vseh dovoljenj. Bosanski Srbi odločno zavračajo bosanski potni list in zato nočejo po dokumente na bosanski konzulat v Ljubljano.
V jeseniši občini se število izdanih delovnih dovoljenj, ki Jih tujcem izdaja Zavod za zaposlovanje in število delovnih viz ne povečuje: po podatan je v občini 1428 tujcev, ki so Jim izdali delovna dovoljenja in delovne vize.
V občini ugotavljajo, da je število tistih, ki so v občini brez ustreznih dovoljenj, zanemarljivo. Seveda ob občasnih pregledih in ob pregledu registra še vedno ugotavljajo, da so tujci,
ki so brez slehernega dovoljenja za bivanje, vendar gre v večini primerov za neznanje: nekateri so pač še vedno prepričani, da jim v Sloveniji dovoljenja ni treba imeti.
S pridobitvijo rojstnih listov in drugih dovoljenj, ki jih morajo predložiti tujci, je zdaj manj problemov kot prej, kajti tisti, ki prihajajo iz Bosne, živijo
f>a v Sloveniji, si dokumente ahko preskrbijo na bosanskem konzulatu v Ljubljani.
Več težav pa je predvsem z bosanskimi Srbi - le-ti iz svojega prepričanja in osebnih nazorov nočejo na bosanski konzulat v Ljubljano. Nočejo, kot sami pravijo , "Izetbegovićega pasoša", zato nekateri zares nimajo nobenih možnosti, da bi ostali v Sloveniji, kajti Slovenija diplomatskih stikov s Srbijo nima.
Za tiste zaposelne tujce, ki delajo večinoma po gradbenih firmah, so same firme zainteresirane ali ne, da delavci dobijo dovoljenja. V gradbeništvu težko nadomestijo tujce, ki so pri njih že dvajset ali več let z domačimi delavci, saj so nekateri poklici precej deficitarni in domačih delavcev za določene poklice še ni.
V jeseniSki občini si predvsem prizadevajo, da bi čimveč ljudi seznanili, da dokumente morajo imeti. Ko so pred nedavnim z upravo inšpekcijskih služb, z delovnim inšpektorjem opravili nadzor, večjih nepravilnosti niso ugotovili. Zato je zmotno prepričanje, da je v občini precej tujcev, ki so tu povsem neupravičeno. Slika je pavšalna in zmotna predvsem zato, ker so Jesenice občina, kjer živi precej ljudi iz nekdanje Jugoslavije, ki so se jim pridružili še številni begunci, ki živijo pri begunskih družinah. Neprimerno več kot v drugih slovenskih občinah, kjer vendarle nimajo toliko beguncev kot Jesenice. • D.Scdej
Na kranjski listi 340 prosilcev za socialna stanovanja
Komu sreča - dostojno stanovanje
Stanovanj za razdelitev je samo 22, morda se bo katero spraznilo še med letom.
Kranj, 22. februarja - Na občinski listi za dodelitev socialnih stanovanj v najem, ki je bila objavljena pred desetimi dnevi, je 340 prosilcev. Lista bo predvidoma pravnomočna konec meseca. Brž zatem bo prejelo ključe stanovanj 22 prosilcev. Stanovanja jih čakajo v obnovljeni stavbi nekdanjega dijaškega doma na Kidričevi cesti v Kranju, med njimi pa so tudi tri stanovanja, ki jih je občina kupila na licitaciji. Morda se bo med letom spraznilo še katero (lani osem). Komu se bo nasmehnila sreča, ki se ji reče dostojno stanovanje?
Marija Dolenc s Savske ceste, ki je med petčlanskimi družinami Prosilcev na prvem mestu, srčno JjPa, da se bo tokrat tudi njej. Obiskali smo jo v njenem revnem stanovanju v eni od barak 00 Savi, med tovarnama Zvezdo 10 nekdanjim Inteksom. , Marija Dolenc, doma iz Sevale, je kot dekle prišla v Kranj |skat delo. Kot podnajemnica v baraki je dobila streho pri Nataši Stojkovič. Potem so
Rrišli otroci, drug za drugim, [ajstarejša je 18-letna • Sabina, je končala srednjo kmetijsko 10 gospodinjsko šolo v Šentjurju Pri Celju. Zdaj spet živi pri mami in išče službo. 16-letna Blanka je dijakinja tekstilne ?ole, živi v rejniški družini, mati J° namerava vzeti k sebi, ko
bodo v novem stanovanju. Franci je star dvanajst let, Ivan enajst, Jaka devet - vsi so osnovnošolci, medtem ko šestletni Grega še obiskuje vrtec.
Kako živijo? Marija Dolenc je bez rednega dela. Prihodek njene družine so samo otroški dokladi (28.000 tolarjev na mesec) in denar, ki ga za otroke daje njihov oče. S tem morajo nekako preživeti. Stanovanje v baraki je slabo, neizohrano, pozimi ni nikoli dovolj toplo, poleti se ne shladi. "Zdaj imam pipo stalno nekoliko odprt oo, da voda teče. Bojim se, da bi drugače v cevi zamrznila,' pravi Marija Dolenc. "Za primernejše stanovanje prosim »e tretjič, tokrat sem prvič na vrhu lestvice, upam, da se bomo končno le preselili."
Dolenčevi upajo, da se bodo iz barake na Savski cesti selili v boljše stanovanje.
V baraki ima družina sicer tri prostorčke, v katerih spijo, kuhajo, gledajo televizijo, pišejo naloge, se učijo. Štedilnik na drva je samo v srednjem prostoru, kuhinji. Povsod je vlažno. Kopalnice ni. Otroci, posebno Franci, so pogosto zbolevali za bronhitisom, anginami, prehladi. Predvsem zaradi otrok je Marija, kot pravi sama, tudi ostala doma. Marija Dolenc in njeni otroci
so le eni od 340 prosilcev, ki upajo na primernejše socialno stanovanje, ker druge poti, da bi se otresli stiske, pač ne vidijo. Žal jih je malo, ki se jim bodo želje uresničile, čeprav je kranjska občina ena redkih, ki še vedno namenja znaten del denarja od prodaje družbenih stanovanj tudi za reševanje stanovanjskih stisk ljudi s socialnega dna. • H. Jelovčan
Poslovno informacijski center v Tržiču še pripravljajo
Tržiški podjetniki na oglede v Italijo
Tržič, 22. februarja - Od jutri pa do petka se bo šest tržiških podjetnikov mudilo na strokovni ekskurziji v italijanskem mestu Ancona. Tam se bodo seznanili z izkušnjami zahodnih sosedov v delovanju obrtniškega centra, ki naj bi jih s pridom izkoristili pri zagonu domačega poslovno informacijskega centra.
V občini Tržič se namreč že od lani pripravljajo na ustanovitev takega centra. V dogovorih med zaiteresiranimi so se sporazumeli, da bi bilo bolj koristno od centra s splošno usmeritvijo neko povezovalno središče za obutveno dejavnost. Pripravili so programe za delovanje centra in pred nedavnim zagotovili tudi potrebno računalniško opremo, ki pa je zaenkrat delno nameščena v občinski upravi in delno v tržiški obrtni zbornici.
Kot je pred dnevi seznanil tržiški izvršni svet načelnik oddelka za gospodarstvo in družbene dejavnosti Janez Bečan, se je zataknilo pri pridobitvi predvidenega prostora za center. Prostori v nekdanji kriški šoli so namreč obremenjeni s hipoteko zaradi ZLJT-ovih dolgov, kar bi nakup preveč podražilo. Zaenkrat imajo na razpolago prostor v Obrtni zbornici Tržič, niso pa uspeli še rešiti kadrovske popolnitve. Tudi zato ostajajo odprte možnosti povezave s kranjskim poslovno informacijskim centrom. • S. Saje
Za prodajo hiše in zemljišča v Podljubelju
Javne dražbe ne bo
Tržič, 22. februarja - Na 74. seji pred tednom dni je tržiški izvršni svet pregledal zapisnika dveh poprejšnjih sej. Ob tem je sprejel predlog za spremembo enega od sklepov 72. seje s konca lanskega leta.
Na predlog komisije za stanovanjsko gospodarstvo so se namreč odločili za prodajo pritličja stanovanjske hiše v Podljubelju 287 s pripadajočim zemljičem. Če bi predkupna upravičenka odstopila od parvice nakupa, so za prodajo premoženja namerevali razpisati javno dražbo. Medtem se je kot interesent za nakup pojavil Dušan Koren, ki je pripravljen priskrbeti predkupni upravičenki drugo stanovanje. Ker pravobranilstvo ne zahteva javne dražbe za prodajo občinskih stanovanj, so sprejeli omenjeni predlog za spremebo sklepa. Tako bodo pritličje hiše z zemljiščem prodali po vrednosti sodne cenitve neposredno s pogodbo kupcu Korenu, če se bo predkupna upravičenka odrekla nakupu in ji bo Koren zagotovil primerno stanovanje.
Pod predlogom spremembe sklepa je podpisana načelnica oddelka za prostor in okolje Mojca Kos-Basaj, ki pa je že pred 74. sejo odšla na porodniški dopust. Do konca trajanja formalnega mandata njene načelniške dolžnosti je izvršni svet pooblastil za začasno vodenje oddelka Jasno Kavčič, samostojno svetovalko za planiranje prostorskega razvoja. * S. Saje
Preoblikovanje komisije za turizem
Tržič, 22. februarja - Na seji tržiškega izvršnega sveta pred tednom dni so med drugim obravnavali tudi predlog za preoblikovanje občinske komisije za turizem v delovno koordinacijo. Kot glavne razloge za spremembo so navedli stalne probleme s sklepčnostjo - še posebej nezainteresiranost gostinske sekcije, neoperativnost številčne komisije in nove potrebe pri usklajevanju koledarja prireditev in izvedbi le-teh.
Delovno koordinacijo za področja turizma, športa in kulture bodo kot redni člani sestavljali predstavniki Športne zveze. Zveze kulturnih organizacij, Zavoda za kulturo in izobraževanje, strokovni sodelavec za turizem v občinski upravi in predsednik Turistične zveze občine Tržič. Na redne seje vsako tretjo sredo v mesecu bodo po potrebi vabili tudi izredne člane, ki sodelujejo pri izvedbi posameznih akcij oziroma prireditev. Delo skupine bodo povezovali v oddelku za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine Tržič.
Med glavnimi nalogami skupine bo usklajevanje terminov in priprava mesečnega koledarja prireditev, v njej pa bodo poskrbeli tudi za medsebojno pomoč pri organiziranju večjih prireditev. Obenem se bodo ukvarjali z reševanjem problemov v turistično gostinski ponudbi in vodenjem novih akcij za urejenost kraja ter predstavitev Tržiča navzven. • S. Saje
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.l. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur.l. RS Št. 26790) in 178. člena Statuta občine Tržič (UVG, št. 17/83,22/ 85 in 9/88) je Izvršni svet SO Tržič na svoji 74. seji dne 1572-1994 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka
ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA STARO MESTNO JEDRO TRŽIČA - OŽJE OBMOČJE
I. -
Javno se razgrne osnutek ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA STARO MESTNO JEDRO TRŽI-p* " OTOČJE, ki fla Je 'zdelal PKB STAVBENIK
Ljubljana pod št. 92-21.
II.
Osnutek Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za staro mestno jedro Tržiča - ožje območje se javno razgrne v prostorih občine Tržič, Oddelka za prostor in okolje, Trg svobode 18 Tržič in v prostorih Krajevne skupnosti Tržič - mesto. Javna razgrnitev osnutka se prične z dnem objave sklepa v časopisu Gorenjski glas in traja 30 dni.
III.
V času javne razgrnitve bo Oddelek za prostor in okolje občine Tržič organiziral javno razpravo in o tem obvestil krajane ter ostale zainteresirane na krajevno običajen način.
IV.
Občani, podjetja in skupnosti lahko v času javne razgrnitve posredujejo pisne pripombe in predloge k osnutku odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za staro mestno jedro Tržiča -ožje območje na Oddelek za prostor in okolje občine Tržič ali le-te vpišejo v knjigo pripomb in predlogov, ki bo pripravljena na mestu javne razgrnitve osnutka odloka.
Ta sklep se objavi v časopisu Gorenjski glas, na oglasnih deskah občine Tržič in na Radiu Tržič.
Številka: 352-02/94-3 Datum: 1572-1994
Predsednik IS občine Tržič: Frančišek MEGLIC, dipl. oec
TRGOVINA S POHIŠTVOM
Sp. Besnlca 8 1
V FEBRUARJU POPUSTI DO 35%. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI
Pokličite ^064/403-871
Strategija ali nemoč
Sestanek sredi minulega tedna za pripravo programa vzdrževalnih in investicijskih del na vodotokih na cerkljanskem na območju občine Kranj je bil nedvomno, da tako rečemo, koristen.
Koristen za predstavnike krajevnih skupnosti na tem območju, še bolj pa najbrž za izvajalce oziroma do zdaj pooblaščene upravljalce višinskih in nižinskih vodotokov. Ocena o uspešnosti sestanka bi bila lahko glede na predstavljene potrebe in probleme še spodbudnejša, če je ne bi spremljala pripomba, da je pravzaprav "utrudljivo" vsakoletno sestajanje s takšnimi ali drugačnimi predstavniki, ki imajo denar ali so kot vzdrževalci potem odvisni od njega.
Vsakoletni sestanki na začetku leta z resornimi ministri ali njihovimi sekretarji oziroma zadolženimi za to ali ono področje, največkrat povezano s komunalnimi oziroma gospo-darsko-infrastrukturnimi potrebami in problemi, namreč že kažejo na določeno strategijo "pomirjevanja". Rezultati sestankov so namreč pogosto za leto dni odloženi in problemi, za katere potem dobivajo očitke najprej v občinah, najbolj direktne pa seveda v vodstvih krajevnih skupnosti, ostajajo nerešeni.
Pojasnjevanje odgovornih državnih ali od izvajalcev pooblaščenih predstavnikov, da so dela načrtovali, da pa žal niso potem dobili denarja ( ker so recimo preveč realno načrtovali potrebe v primerjavi s tistimi, ki so jih napihnili, pa so potem ob kleščenju vendarle dobili več za nujne potrebe) postaja izpeto, neprepričljivo. Podobni postajajo zgodbi o jari kači in steklenem polžu. Na Gorenjskem pa so po večini pristaši pregovora Recimo bobu bob. Zato bo ob takšnih ali drugačnih pogovorih in sestankih o stanju in reševanju problemov treba menjati dosedanjo strategijo ali pa priznati nemoč, pri čemer v krajevnih skupnostih seveda vedo, na kateri strani. • A. Žalar
KRATKE GORENJSKE
Turizem niso samo igralnice
Kranj - Združenje za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije je minuli četrtek v sodelovanju z ministrstvom za gospodarske dejavnosti pripravilo v Ljubljani posvet na temo Tržne
Kriložnosti slovenskega turizma.V razpravi, po referatih dr. Tanje lihalič, dr. Kresa Puhariča in dr. Bogomira Kovača, je bilo največ govora o možnostih razvoja slovenskega turizma in o igralništvu. V kritični in na trenutke ostri razpravi so ugotavljali, da strategija razvoja slovenskega turizma m izdelana. Nimamo zakonov s področja turizma. Tudi organizacija ni dorečena. Turistični proizvodi pa se oblikujejo zelo počasi. Razpravljali so tudi o ustanovitvi zavodov, ki bi delovali na področju turizma, financirali pa bi se iz proračuna in gospodarstva. Vendar pa bo, tako kaže, v letošnjem republiškem proračunu za razvoj turizma še manj denarja kot lani. Zato je bil po svoje zanimiv tudi slogan posveta Turizem je denar. Vendar pa so sodelujoči pikro pripomnili, da turizem sicer je denar, vendar turizem niso le igralnice.
Protestno pismo
Kranj - Pretekli teden so se v Kranju sestali na posvetu člani turističnih društev in občinskih turističnih zvez Gorenjske. Udeležila sta se ga tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič in glavni tajnik zveze Alojz Šoster. Obravnavali so zakon o lastninjenju v društvih, osnutek zakona o društvih ter spremembe zakona o dohodnini, posebnem davku in o delovnih razmerjih. Ministrstvu za finance R Slovenije so zaradi sedanjih sprememb zakona o dohodnini in posebnem davku poslali s posveta protestno pismo.
SGP GRADBINEC KRANJ
GRADBINEC KRANJ    Nazorjeva 1, Kranj
ZBIRANJE PONUDB
ZA PRODAJO POSLOVNIH PROSTOROV IN GARAŽ V NAKUPOVALNEM CENTRU BISTRICA PRI TRŽIČU
V lotu 1994 in 1995 nameravamo zgraditi tri enonadstropne poslovne objekte, zato vam nudimo
v OBJEKTU A
- 37 garažnih mest v garažni hiši
- 8 lokalov v pritličju različnih kvadrtur od 50 m2 - 77 m2
- 7 lokalov v nadstropju od 49 m2 - 140 m2
V OBJEKTU B:
- 9 lokalov v pritličju od 13 m2 -108 m2 s tržnico v sredini
- 5 lokalov v nadstropju od 94 m2 - 110 m2
V OBJEKTU C:
- lokal s skaldiščem v kleti v izmeri 953 m2
- 2 lokala v pritličju v izmeri 373 m2
- 3 lokali v pritličju v izmeri 24 m2
Poslovni prostori (lokali") bodo zgrajeni do IV. gradbene faze. Cene za poslovne prostore in garaže so informativne in odvisne od plačilnih pogojev ter v višini 2.200,00 - 2.500,00 DEM/m2 poslovnih prostorov in 600,00 DEM/m2 garaž.
Ogled idejnih načrtov in vse informacije dobite pri Fašmon -Muznik Sabini, dipl. gr. ing. v Kranju oz. po telefonu 064/216-361.
Glede na število prispelih ponudb in želenih dejavnosti, bomo prilagodili faznost gradnje posameznih objektov, kot tudi preoblikovanje lokalov v posameznem objektu.
Pisne prijave sprejemamo 10 dni po objavi razpisa na naslov SGP GRADBINEC KRANJ, Nazorjeva 1, 64000 Kranj, s prispisom "Nakup poslovnih prostorov in garaž v Tržiču."
V prijavi navedite želeno kvadraturo poslovnega prostora, dejavnost in način plačila.
Po zbiranju prijav vas bomo povabili na razgovori
Dvajset let skupnosti za gojitev jelenjadi
Divjad ne pozna meja
Ob nedavnem podpisu o podaljšanju pred dvajsetimi leti sklenjenega prvega sporazuma o gospodarjenju in gojitvi jelenjadi v Karavankah so ugotovili, da je bilo doseženo kvalitetno*ravnotežje med divjadjo in gozdom.
Kranj, 21. februarja - Pred dvajsetimi leti uresničena pobuda o ustanovitvi skupnosti za gojitev jelenjadi v Karavankah in podpisu sporazuma o gospodarjenju ter gojitvi jelenjadi in skupnem ocenjevanju jelenjih trofej je bila obojestranska. Sicer pa bi si bilo ob 20-letnici takratne ustanovitve skupnosti v Železni Kapli nesmiselno "prisvajati lastništvo" te zamisli. Pomembno je, da so bili lovci takrat na okrog 53 tisoč hektarih lovnih in gojitvenih površin na območju štirih lovskih družin na Gorenjskem, šestih revirjev gojitvenega 1 o viša Kozorog in štirih lovskih sektorjev okrožja VeUkovec enotni in prepričani, da z jelenjadjo in gozdom začnejo načrtno gospodariti.
Ko so pretekli teden na manjši slovesnosti na Gorenjskem sejmu v Kranju, ko so ob 20-letnici uspešnega sodelovanja pripravili tudi manjšo razstavo jelenjih trofej, podpisali sodelovanje za naslednjih pet let, je bila skupna ocena, da so na precej širokem območju Karavank uspeli gospodarno uravnavati in z gojitvijo ohtra-niti kvalitetno jelenjad. Nič manj pomembno pa ni, kot so poudarili, da se je prav z načrtnim gospodarjenjem in gojitvijo zmanjšala tudi škoda v gozdu na tem območju.
Na obmo.čju, kjer deluje skupnost, je danes okrog 450 lovcev (na obeh straneh), letni odstrel, ki ga na podlagi sporazuma določijo vsako leto posebej, pa se giblje med 220 do
Osnovno pravilo je: Če ni več jelenjadi, kot je okolje prenese, nt kaj loviti Znani evropski biolog dr. Wolf-gang Schroder pa je rekel, da je pripravljen pomen ravnotežja (ob razpravi in zahtevan združenja razlaščencev lovišč pri nas) to strokovno razložiti tudi poslancem v državnem zboru.
Ob dvajsetletnici ustanovitve skupnosti za gojitev jelenjadi v Karavankah so pretekli teden v Kranju slovesno podpisali sporazum o skupnem gospodarjenju za naslednjih pet let
260 kosi jelenjadi. Za letos so ob podpisu in podaljšanju veljavnosti sporazuma na primer sklenili, da bo znašal odstrel 217 jelenov. Vendar, kot so poudarili, ne gre samo in zgolj za odstrel in trofeje. Najpomembnejša sta gojitev in gospodarjenje, ki ohranjata ravnotežje med gozdom in divjadjo. To pa jim je v skup-
nosti z načrtnim in usklajenim delom uspelo.
"Sporazumno delovanje, gospodarjenje in gojitev jelenjadi v skupnosti, ki je bila ustanovljena pred dvajsetimi leti, danes ze kaze, da se zjelenjadjo ne da drugače gospodariti. V posameznih loviščih, ki merijo nekaj tisoč hektarov, se strukture divjadi ne da določati posamično. Divjad namreč v naravi živi v organizirani skupnosti in naseljuje vedno ekološko zaokroženo območje, ki se razteza na več kot 10 tisoč hektarih gozdnih površin. Zato na primer zahteva razlaščencev lovišč pri nas ni tako enostavna.
Dosledna uresničitev njihovih stališč bi pomenila propad gospodarjenja z divjadjo oziroma v tem primeru z jelenjadjo in poru.senje naravnega ravnotežja," je na slovesnosti povedal republiški lovski inšpektor Anton Simončič. Njegovi oceni in ugotovitvi se odločno pridružujejo tudi lovci z avstrijske Koroške. Tako so na jubilejnem srečanju minuli teden J Kranju kot eno od osnovnih določil za pet let podaljšanega sporazuma oziroma dogovora o gojitvi jelenjadi v Karavankah ponovno zapisali, da bodo gospodarili tako, kot so do zdaj. * A. Žalar
Bohinj - prijazen in urejen kraj
Brez sodelovanja krajanov ne gre
Lani so v treh krajevnih skupnostih v Bohinju (Bohinjska Bistrica, Stara Fužina in Srednja vas) poleg urejenega okolja še posebej urejali ceste in predvsem iz komunalnega programa
"sla.
opravljali še nekatera druga del
Bohinjska Bistrica, 21. februarja • Namen srečanja s predsedniki krajevnih skupnosti: Andrejem Šiljerjem in podpredsednikom KS Bohinjska Bistrica Stankom Hodnikom, Antonom Urhom iz KS Stara Fužina in Francem Cvetkom iz KS Srednja vas je bil, da ocenijo lansko uresničevanje programa, ki so si ga zadali v Bohinju in hkrati načrti posameznih krajevnih skupnosti za letos. Seveda pa je beseda na trenutke nehote stekla tudi o bodoči lokalni samoupravni organiziranosti oziroma občini.
Za zdaj so na območju Bohinja, vključno tudi s krajevno skupnostjo Koprivnik - Gorjuše, še najbolj odločeni za svojo občino. To je po razgovoru o delu in načrtih v KS na skupnem posvetu predsednikov KS v Radovljici potem potrdil tudi predsednik KS Koprivnik- Gorjuše Janez Korošec.
"Večinski del programa v KS Bohinjska Bistrica je bil lani usmerjen na urejanje cest. Tako smo med drugim sofinancirali asfaltiranje do vojaškega pokopališča v Ukancu, odsek od Erlaha do mostu čez Savico in na Polj ah smo celovito uredili celoten kraj. Obnovljena sta bila tudi mostova čez Savo in na Brodu. V domu Joža Ažmana je zaživela različna ponudba, sicer
Start v letošnje leto
pa smo na njem namestili tudi snegolove. Vendar pa bo na tem objektu zaradi nesolidne gradnje še precej dela, saj je prav zadnji veter precej poškodovasl streho. Kar pa zadeva priprave na novo občino smo uredili poslovne
Crostore in nenazadnje smo do-ili tudi računalnik/' ie povedal predsednik Andrej Siljer.
Letos upajo, da bo vendarle prišel na vrsto tudi program urejanja voda in hudournikov. Sicer pa med komunalnimi deli načrtujejo izdelavo dokumentacije za kanalizacijo na Nemškem Rovtu in celovito ureditev cest oziroma asfaltiranje v vasi Kamnje. Spodbujali bodo širitev tako imenovane zasebne pobude, odpravo divjih odlagališč, kijih je že precej manj in je kraj že kar
lepo urejen, skupno pa se bodo dogovorili tudi glede turističnih tabel v Bohinju.
"Asfaltiranje je pri uresničevanju programa lam prevladovalo tudi v krajevni skupnosti Stara Fužina," pravi predsednik Anton Urh. "Sicer pa je bila velik zalogaj za krajevno skupnost in krajane obnova cerkve sv. Pavla. Smo pa lani uredili tudi parkirni prostor, prevzeli v vzdrževanje ceste za Blata, Vogar in Voge, obnovili smo tudi vse krajevne označbe, velika pridobitev pa je obnova korita M ost niče in mostu skozi Staro Fužino."
Letos se nameravajo lotiti ureditve avtobusnih postjališč, v Studorju pa načrtujejo povečanje rezervoarja za vodo, urejanje meteorne kanalizacije, radovljiška Komunala pa naj bi poskrbela za projekt za kanalizacijo v StanFužini. Podpirajo pa tudi načrtovano ureditev avtokampa na območju od jezera proti Stari Fužini.
"Na cestnem področju smo, kar zadeva urejanje cest, lanski program v Srednji vasi in Češnjici
uresničili. Z ureditvijo vaškega korita smo v Srednji vasi poskrbeli na nek način tudi za varnejši promet. Glavna naloga poleg skrbi za vodooskrbo pa je celovita programska ureditev oziroma študija o razvoju Zgornje doline. Po tem, ko smo predlanskim uredili oskrbo z vodo na Češnjici, nas oziroma vodovodni odbor zdaj čaka še obnova zajetja f Srednji vasi," ugotavlja predsednik Franc Cvetek.
Za letos pa imajo za zdaj še v okvirnem programu dokončanje obnove cerkve v Srednji vasi m opornega zidu na pokopališču. Imajo tudi že gradbeni odbor za obnovo cerkve sv. Marjete v Jereki. Radi bi pridobili dokumentacijo za novo pokopališče io mrliške vežice in obnovili letos polovico vodovoda v Srednji vasi; V Češnjici bo treba zgradit) požarni bazen. Jereka je tudi brez avtobusnega postajališča-Poleg vodnih oziroma hudournih kih problemov, ki so lani nekako zastali, pa naj bi letos nadaljevala tudi z urejanjem ceste Podjelje ' Koprivnik.
Tako začrtan program na ce; lotnem območju pa letos temelj1 na sodelovanju in podpori kraja' nov, ki so v zadnjem obdobj" pokazali precejšen posluh voljo, da Bohinj postane prija* zen in urejen turistični kraj i" jutri najbrž tudi občina." * A-Zalar
Lani uspešni le s skupnimi močmi
V večini krajevnih skupnostih na Gorenjskem so lani z denarjem iz občinskega proračuna i*1 prispevki krajanov reševali najrazličnejše, predvsem komunalne probleme in nacrte.
Besnica, Kokra • Čeprav so v krajevnih skupnostih na Gorenjskem v tem trenutku v vodstvih precej "zaposleni" z razmišljanji, razpravami in opredeljevanji glede nove lokalne samouprave oziroma o prihodnjih občinah, se ob pripravi proračunov opredeljujejo tudi o letošnjih programih. Nenazadnje bi bilo škoda, da bi zaradi prihodnje organiziranosti, ob tem ko bodo po večini morala sedanja vodstva krajevnih skupnosti najbrž še eno leto opravljati zaupano jim nalogo, "pozabili", da jih na področju urejanja in reševanja problemov čaka tudi letos kar nekaj dela.
Razlogov za to, da letos ne bi nadaljevali začetega, jim na
grimer v krajevni skupnosti esnica v kranjski občini resnično ne manjka. Lani so na primer obnavljali zvonik farne cerkve, zgradili prizidek k mrliškim vežicam in postavili med drugim tudi pokrita avtobusna postajališča (na sliki). Za letos imajo v programu nadal-
jevanje začetega in med drugim tudi postopno obnavljanje ponekod že dotrajanega asfalta.
Podobno je tudi v krajevni skupnosti Kokra, kjer so gradili poslovilne vežice. Tudi v tej krajevni skupnosti so bili ob podpori občine in sodelovanju krajanov kos veliki akciji. Tako so na primer ob gradnji vežic uredili oziroma "začrtali" tudi
Lam so v KS Besnica med drugim zgradili pokrita avtobusna postajališča.
bodoče parkirišče (na sliki)
(>red njimi, ki ga nameravajo etos dokončati. Hkrati pa im-
V krajevni skupnosti Kokra so " gradnji vežic uredili tudi park1'] išče pred njimi oziroma Pr* dcerkvijo, za katero pravijo, A
ajo za letos v načrtu tudi vefiJ0 obnovitveno akcijo. • A. %•
Materinstvo po novi zakonodaji
Več birokracije, a tudi več pravic
Vse storitve, ki zadevajo družino, se po novi družinski zakonodaji selijo v okrilje centrov za socialno delo. 11 zdaj urejajo tudi porodniško nadomestilo.
Radovljica, 18. februarja - Nadomestilo za čas porodniškega dopusta so prej materam z zavodom za zdravstveno zavarovanje urejali v podjetjih, kjer so bile zaposlene. Odslej vse v zvezi s starševstvom m družino počno centri za socialno delo. Za matere to pomeni veliko več neprijetnih poti po uradih, kamor morajo predložiti kopico dokumentov. Toda zakon o družinskih prejemkih prinaša tudi več pravic, ugodnejša nadomestila in starševski dodatek.
"Nadomestilo za čas porodniškega dopusta in starševski dodatek so prej urejali v zavodu za zdravstveno zavarovanje, v centrih za socialno delo smo imeli na skrbi pomoč za opremo novorojenčka in denarno pomoč otrokom. Po novi zakonodaji so tudi nadomestila in starševski dodatki naša skrb," je povedala socialna delavka na Centru za socialno delo v Radovljici Manja Smisl. "Bodoči starši teh novosti večinoma še ne poznajo. Ko se (največk-Hit) mamice oglasijo na našem centru, da bi dobile paket za novorojenčka, jim hkrati pove-mo, kakšne dokumente vse morajo prinesti, da jim uredimo izplačilo za čas porodniškega dopusta."
Denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta pripada zaposlenim materam (ki so morale biti zdravstevno zavarovane najmanj 29 dni pred nastopom porodniškega dopus-
ta). Po novem pripada tudi "stečajnicam", oziroma tistim, ki jim je med nosečnostjo, porodniškim dopustom ali dopustom za nego novorojenčka orez njihove krivde prenehalo delovno razmerje.
"Izračuni porodniških nadomestil so po novem precej ugodnejši kot so bili poprej," zatrjuje Manja Smisl. "Prej so matere dobile tolikšno nadomestilo, kot bi bila njihova plača, Če bi delale. Zdaj je osnova za izračun povprečna plača, od katere je upravičenka plačevala prispevke zadnjih 12 mesecev pred nastopom porodniškega dopusta. Nadomestilo se sproti usklajuje, tako kot se pokojnine, in ne more biti nižje od zajamčene plače. Trenutno je 26.500 tolarjev bruto, oziroma 18.536 neto."
Starševski dodatek pa med porodniškim dopustom dobijo dijakinje, študentke, upokojenke, kmetice, vse brezposelne mamice, ki ne prejemajo nadomestila za čas brezposelnosti (prejemajo pa denarno pomoč) ali pa so na zavodu za zaposlovanje brez vseh denarnih pravic. To pravico so imele brezposelne matere tudi prej, vendar le 86 dni, zdaj pa je izenačena s pravicami zaposlenih mater in traja 365 dni. Starševski dodatek znaša 52 odstotkov zajamčene plače, trenutno 13.780 tolarjev mesečno.
"Do starševskega dodatka po novem so upravičene tudi nekatere mamice, ki so že prejemale starševski dodatek po starem, torej tri mesece, pa jih je vmes dohitel novi zakon. To pravico lahko uveljavijo od 8.
Nataša Kavčič iz Kamne Gorice: "Imam te štiriletno hčer, sredi aprila pa bom rodila drugega otroka. Prvič sem nadomestilo dobivala prek podjetja, kjer sem tedaj delala. Danes sem seoglasila na centru za socialno delo, ker me je s potrdilom za paket za novorojenčka sem poslala ginekologinja. Zdaj tudi prvič slišim, da bo nadomestilo urejeno drugače. Kar zadeva pomoč ob rojstvu, bi si zdaj raje kot paket izbrala gotovino. Plenic in drugih oblačile za dojenčka imam dovolj še od prvega otroka. Ali bom ostala pri dveh otrocih ali nameravam še kdaj roditi? Kar pri dveh bom ostala, kolikor jih s svojo in moievo plačo lahko preliviva."
Andreja Potočnik iz Gorij: "Končala sem šolo in ker sem kmalu potem zanosila, tudi stalne zaposlitve nisem dobila. Brezposlena sem, tako da mi bo za leto dni pripadalo nekaj malega denarja. Skupaj z moievo plačo bo dovolj za začetek Svojega prvorojenca pričakujem aprila. Veliko stvari zanj sem le nakupila, tokrat pa s potrdilom od zdravnice prihajam po paket. Izbrala bom tistega s torbo. Za zdaj še he vem, ali bo prvemu rojstvu sledilo še kakšno. To je odvisno od tega, ali bom imela slulbo in denar."
decembra do 337. dneva otrokove starosti," pojasnjuje Manja Smisl. "V radovljiški občini 30 mamic že dobiva nadomestilo po novem. Med njimi sta tudi dve stečajnici, tri obrtnice ali delavke v obrti in 25 takih iz podjetij. Do 30. junija bodo za slednje izplačila tekla še prek podjetij, po tem datumu pa podjetja ne bodo imela več opravka s te vrste socialnimi pravicami. Starševski dodatek pa za tekoči mesec dobi 31 mamic. Le tretjina je novih upravičenk, ostale so mamice, ki so dodatek dobivale še po starem, za tri mesece."
Ob rojstvu otroka staršem
Eripada tudi enkratna pomoč. >oslej so jo dobili v obliki zavitka s plenicami in drugim
[>erilom za dojenčka, zdaj starši ahko poleg dveh različnih zavojev izberejo tudi gotovino. Trenutno ta pomoč znaša 14.680 tolarjev. Nekaterim bo ob rojstvu bolj dobrodošel denar, a Manja Smisl pravi, da so paketi z raznoliko vsebino vredni več od tega zneska.
Se bo s povečanjem materialnih pravic, ki jih imajo starši ob rojstvu otroka, nemara le povečala pripravljenost slovenskih družin, da rodijo več otrok. Manja Smisl že upa, da bo tako. Zadnja leta je tudi v radovljiški občini opazen upad rojstev. V centru za socialno delo to zaznavajo že vse od leta 1985, kar izdajajo pakete za novorojenčke, posebej pa zadnja tri leta, ko ta gibanja načrtno spremljajo. • D.Z.Zlebir
Pomagajmo mladim iz BiH
Društvo išče nove donatorje
j^anj, 19. februarja - V soboto je bilo v Kranju ustanovljeno Orušivo za pomoč mladim iz BIH pri njihovem izobraževanju v Republiki Sloveniji, ki bo iskalo donatorje za pomoč otrokom pri njihovem šolanju pri nas in na sploh skušalo pomagati mladim oeguncem. Predsednica društva Anka Demšar je zbranim na Ustanovni seji sporočila, da devet donatorjev že imajo, prepričam Pa so, da se bodo Še našle dobre gorenjske družine in 'uzumevaioči podjetniki, ki se jim bodo pridružili. Ob tej Priložnosti so se mladi iz BiH predstavili z zborovsko pesmijo in ^citatorsko besedo. O njihovi ljubljeni Bosni so peli z največjo ^•jo, da se vrnejo na svoje domove, da vsaj še enkrat ugledajo »once nad Bosno...
"Gospa Anka Demšar, kako *te prišli na idejo o ustanovitvi društva?"
"Begunsko družino iz Bosne «■ dvema otrokoma imamo Fjjtna. Ko sta otroka začela noditi pri nas v šolo, sta potar-n*da, da nimajo pouka slovenščine. Sama sem se ponudila in Poiskala še pomoč. Takoj sta se Odzvali pesnica Francka Tron-*ar in prof. Slavica Zierkelbach. ^daj imamo na kranjski gimna-2lJi» kjer poteka pouk za bonske otroke, v vseh razredih, °d 1. do 8., pouk slovenščine. *u sem se še bolj spoznala s ?.tlsko teh otrok in uvidela, da J'm bomo lažje pomagali organizirano. Premalo je, če poma-£as* eni družini, toliko jih je še, 2 so pomoči potrebni. Zato smo ustanovili društvo in hkra-u dobili devet donatorjev, to sta fužini Gunčar iz Nakla in Erjavec s Trstenika, midva z ^ožem in še šest zasebnih Podjetij. Donatorji naj bi posameznega otroka štipendirali, *ar pomeni prispevek 50 DEM Mesečno, seveda pa mu lahko
na srečanja, nabavljali učne knjige, na splošno mlade iz BiH seznanjali s Slovenijo, z njenimi etnografskimi, naravnimi, gospodarskimi značilnostmi. Zavedati se moramo, da se bodo ti otroci nekoč vrnili domov, da bodo ponesli s seboj spomin na takšno ali drugačno Slovenijo. Potrudimo se, da bo ta slika kar najlepša. Namen pa imamo ustanoviti tudi klub
mladih iz BiH, kjer se bodo srečevali izven šolskega programa, da bi čim bolj izgubili občutek odrinjenosti na rob."
"Se bo društvo financiralo samo iz prispevkov?"
"Da, izključno donatorsko. Prepričani smo, da se bodo gorenjske družine in podjetja odzvala, kajti dana jim je možnost, da sami izberejo otroka, ki bi ga želeli štipendirati in bodo točno vedeli komu pomagajo. Naše društvo je humanitarna, nestrankarska in neprofitna orga-nizacija. Začeli smo na Gorenjskem, upam pa, da bomo društva ustanovili tudi po drugih regijah. Štajerska se že odziva." • D. Dolenc
nudi še kakšno drugačno pomoč." x.
"In kakšen bo program društva?"
"Dokaj širok program smo si zastavili. Poleg socialnega imamo tudi izobraževalni in kuj: turni program; navezovali bomo stike s slovenskimi šolami, organizirali kulturna, šport-
Krvodajalstvo na Gorenjskem
Odziva se veliko krvodajalcev
Kranj, 22. februarja - Pozimi in spomladi je na Gorenjskem sezona za krvodajalstvo. Pred kratkim so množično darovali kri Jeseničani in Škofieločani, marca se začne maratonska tritedenska krvodajalska akcija za krvodajalce v kranjski občini.
V Kranju bo krvodalska akcija letos od 21. marca do 5. aprila. Lanska je dobro uspela, saj je kri darovalo 2918 ljudi, kar je več, kot zahteva letni načrt. Odzivajo se v glavnem zvesti krvodajalci, ki se lahko pohvalijo z dolgoletnim krvodajalskim stažem, vsako leto pa z akcijo v srednjih šolah pridobijo tudi veliko novih. Velike zasluge pri zbiranju krvodajalcev imajo aktivisti v krajevih organizacijah Rdečega križa. V kranjski občini je 46 organizacij in razen redkih izjem dobro delajo.
Dvodnevno krvodajalsko akcijo so imeli konec januarja tudi v Škofji Loki. Tokrat se je je udeležilo 518 ljudi. Doslej so odvzeme krvi vselej organizirali na odvzemnih mestih v občini (največkrat v šolah), tokrat pa so se krvodajalci odpeljeli v Ljubljano na Zavod za transfuzijo. Sekretarka škofjeloškega Rdečega križa Marjeta Žagarpravi, da je bil odziv kljub novosti zelo dober. Nekaj težav so imeli le z odsotnostjo krvodajalcev z dela, saj v podjetjih neradi vidijo, da z dela naenkrat izostane množica ljudi. Tako so krvodajalsko akcijo za 30 Alpininih delavcev posebej organizirali na soboto, čemur se je prilagodil tudi Zavod za transfuzijo krvi, ki ob sobotah sicer nima v navadi množičnih odvzemov. • D.Z.Zlebir
Kaj početi med počitnicami
Hura, počitnice!!!
Kranj, 22. februarja - Medtem ko ljubljanski šolarji že uživajo počitniško prostost, pa gorenjski še živijo v nestrpnem pričakovanju. Zimske počitnice se začno v ponedeljek, 28. februarja. Skoda, ker so tako kratke, da bo komajda mogoče užiti vse, kar številni organizatorji počitnic že tradicionalno ponujajo za zimski čas.
Zveza društev prijateljev mladine iz Kranja spet sodeluje s športno zvezo, zvezo kulturnih organizacij, kinom, sejmom, plesno šolo, konjeniškim klubom in Pinesto, ki skupaj ponujajo bogat program za počitnice. Športna zveza Kranj bo otroke vsak dan vozila na smučarski tečaj na Pokljuko, prireja pa tudi družinski smučarski tečaj z bivanjem na Pokljuki. Na smučanje vabi tudi Pinesta, in sicer na Koblo, tečajniki pa naj bi prebivali v
Kočitniškem domu Savica v Bohinjski Bistrici. Tudi tečaj drsanja o, na Gorenjskem sejmu pa vsak dan tudi prosto drsanje, poldrugo uro dopoldne in popoldne. Prav toliko časa bo za otroke odprt tudi zimski bazen, kjer bo pod nadzorom plavalnih učiteljev prosto plavanje. Tečaje ponuja tudi Konjeniški klub Kranj, in sicer v pokriti jahalnici na Bobovku, vse počitniške dni pa bo mogoče tudi jahanje v naravi. V Plesni šoli Kranj pa se bo mogoče od
Gmedeljka do sobote naučiti plesa po programih plesne šole rška, povabljene so vse generacije. Zveza kulturnih organizacij bo prirejala lutkovne predstave in odprla lutkovno in likovno delavnico, v kinu pa bosta vsak dan dve predstavi, ena dopoldne in druga popoldne. Počitniški ponudbi se pridružuje še Pionirska knjižnica s sredino uro pravljic.
Tudi druge organizacije na Gorenjskem in nekatere šole pripravljajo za zimske počitnice podobne dejavnosti za mladež. Če bi o tem želele obvestiti javnost, naj nam počitniške načrte sporočijo v naše uredništvo. Z veseljem jih bomo objavili. • D.Ž.
Kratek stik
Delovno mesto naprodaj?
Kranj, 22. februarja - Oglasu se nam je brezposelni bralec iz Lesc. Prejšnji teden je v svojem nabiralniku dobil reklamo za nov slovenski ledenik Zaposlitvene informacije in povabilo, naj se nanj prednaroči. Za 12 številk naj bi vnaprej plačal 1990 tolarjev. Še ne dolgo brezposelni bralec je posumil v dobronamemost podjetne-žev, češ, ali mu prodajajo delovno mesto. Zaskrbelo pa ga je tudi, od kod izdajatelju novega tednika njegov naslov.
So nemara podjetniki, ki bodo izdajali časopis z informacijami o možnostih redne ali občasne zaposlitve ter pravnih nasvetov (kakor obljubljajo v reklami), prišli do strogo varovanih osebnih podatkov o brezposelnih in jih (zlo) uporabi h v profitne namene? Branko Th/adar, ki se nam je oglasil na sedežu podjetja Unibit d.o.o. iz Kranja, ki je podpisano pod to ponudbo brezposelnim, zatrjuje, da so pri razpošiljanju kot vir uporabili telefonski imenik, ponudbe pa so razdelili tudi po nabiralnikih.
Povabilo k prednaročilu na novi časopis je po tej poti prispelo na 300 tisoč naslovov po vsej Sloveniji.
Sodeč/po tem je našega bralca našlo povsem po naključju. Ob toliko razposlanih vabilih bo po podobnem naključju svoj cilj našlo še nekaj ovojnic z reklamo. Med Slovenci je namreč nad sto tisoč brezposelnih. Večina med njimi si nedvomno spet želi zaposliti, zato je željna takih ali drugačnih informacij, ki ponujajo delo. To dobro vedo tudi podjetniki, ki so v tej ciljni skupini zaslutili posel. • D.Z.Zlebir
V javnih delih prek sto brezposelnih
Od komunale do sociale
Kranj, 21. februarja - Na Gorenjskem poteka 28 programov javnih del, v katerih dela 120 brezposelnih. Programi so se večidel začeli že lani in se nadaljujejo v tem letu. Na letošnjem razpisu je z Gorenjske kandidiralo 68 izvajalcev z 89 programi, v katerih naj bi delalo 430 brezposelnih.
Dosedanji udeleženci javnih del delajo v skladiščih Rdečega križa in v begunskih centrih, sodelujejo v programih centrov za socialno delo, namenjenih mladim, nudijo pomoč starostnikom in invalidom, varujejo prizadete otroke, vodijo po muzejskih zbirkah, urejajo okolje, vzdžuiejo ceste in druge komunalne objekte.
Tudi na novo predlagani programi javnih del naj bi se opravljah na področju urejanja okolja, vzrževanja in obnavljanja javnih cest in drugih komunalnih objektov, v socialnem varstvu, na kulturno-izobraževalnem področju, v turizmu in ekologiji. Kot v decembrskih informacijah piše Republiški zavod za zaposlovanje, enota v Kranju, se je z Gorenjske na razpis javnih del v letu 1994 prijavilo 68 izvajalcev z 89 programi, v katere naj bi vključili 430 brezposelnih. V Kranju naj bi izvajali 9 programov z 52 brezposelnimi, na Jesenicah 25 programov z 92 brezposelnimi, v Radovljici 24 programov s 152 brezposelnimi, v Škofji Loki 21 programov za 97 brezposelnimi in v Tržiču 10 programov za 38 oseb. Občinski izvršni sveti so te programe že potrdili, dokončni izbor pa bodo opravili na republiškem zavodu za zaposlovanje. • D.Z.
Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana, Območna enota Kranj
objavlja prosta delovna mesta štirih
ZAVAROVALNIH ZASTOPNIKOV
- v zastopu Naklo
- v zastopu Kranj - Planina
- v zastopu Prebačevo
- v zastopu Blejska Dobrava
za sklepanje premoženjskih in osebnih zavarovanj pri občanih.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s poskusnim delom do 4 mesece.
Za opravljanje del na teh delovnih mestih mora delavec poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
- da ima srednjo strokovno izobrazbo neopredeljene smeri (V. stopnja)
- da ima najmanj 1 leto delovnih izkušeni
- starost najmanj 18 let (moški odslužen vojaški rok)
- veselje do terenskega dela in sposobnost za delo z ljudmi
- da stanuje v zastopu oz. v njegovi neposredni bližini Kandidati za ta delovna mesta naj svoje prošnje, napisane lastnoročno pošljejo na naslov Zavarovalnica Triglav d.d. Območna enota Kranj, Bleivveisova 20, Kranj, sektor za splošne in kadrovske zadeve.
K prošnji je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis, navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih posebnih pogojev.
Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku objavnega roka.
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1992 - 1993. V Stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja arhitekt in oblikovalec Janez Suhadolc. V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava slik akad. slikarja Jožeta Mariniča. V restavraciji Jasmin razstavlja keramične slike Skušnjava Vlado Novak iz Petrovč. V knjižnici kranjske Gimnazije je do konca meseca na ogled razstava slik slikarke Eve Scagnetti - Gerkman.
JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Rimsko steklo iz Argvrtuntuma. V razstavnem salonu Dolik razstavlja slike akad. slikar Leon Koporc. V bistroju Želva razstavlja akrile Mojca Vilar iz Ljubljane. V Pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja barvne fotografije Klemen Čebulj, v pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani pa so na ogled barvne fotografije Franceta Urbanije.
BLED - V prostorih SRC v Grimščah je na ogled fotografska razstava avtorja Tomaža Kunsta.
RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja risbe na temo pesnika Prešerna akad. slikar Vladimir Lakovič. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja barvne fotografije na temo Les in kamen fotograf Peter Pokom.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava likovnih del članov jeseniškega Dotika. Zbirke Loškega muzeja so odprte ob sobotah in nedeljah, od 9. do 17. ure. Ilustracije svetopisemskih zgodb, delo akad. slikarke Marije Prelog, so na ogled v Knjižnici I. Tavčarja. V galeriji Ivana Groharja so na ogled likovna dela akad. slikarke Mire Pregelj.
TRŽIČ - V Jožef ovi dvorani razstavlja akvarelni opus Pregnetena materija akad. slikar Herman Gvardjančič.V galeriji Kumikove hiše so na ogled slike Umetnikove podobe avtorja Andreja Dolinarja.
KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja likovna dela akademski slikar Tone Žnidaršič.
ŽIRI - V dvorani Svobode so na ogled slikovne predloge za freske akad. slikarja Iveta Šubica.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo jutri, v četrtek, 24. februarja, ob 19.30 uprizorili Matije LogarjaDOSJi? za abonma modri, konto in izven.
RADOVLJICA: PESNIŠKA ZBIRKA - V dvoranici radovljiške knjižnice bodo danes, v torek, ob 19.30 predstavili pesniško zbirko in pesnika Primoža Jovana.
RADOVLJICA : PREDSTAVITEV KNJIGE - V Linhartovi knjigarni, Cankarjeva 72, bodo jutri, v sredo, ob 19.30 predstavili novo knjigo Janeza Zupana OSUNK. Knjiga, ki je izšla pri založbi Kmečki glas je več kot roman iz kmečkega okolja, pisan je žanrsko sveže z elementi kriminalke in znanstvene fantastike.
LIKOVNA MONOGRAFIJA
Tržič - V knjižnici dr. Toneta Pretnarja bodo v petek, 25. februarja , ob 17.30 predstavili likovno monografijo z naslovom Jurij in divje živali. Na lovske zgodbe Franca setinca so nastale risbe iz živalskega sveta, ki jih je Jurij Mikuletič, veterinar in lovec, izbral za predstavitev v monografiji. Njegova dela so bila že večkrat predstavljena na razstavah tako doma kot v tujini. Knjigo bosta predstavila oba avtorja - Šetinc in Mikuletič, odlomke iz knjige bo bral Bojan Veselinovič. Knjigo, ki je izšla pri koprski založbi Lipa, bo na predstavitvi mogoče tudi kupiti.
PETLETNICA FOTOKLUBA _JESENICE_
Jesenice - V počastitev pete obletnioce ustanovitve Foto kluba Jesenice, so člani pripravili razstavo črno-belih in barvnih fotografij. Na razstavi, ki jo bodo odprli v petek, 25. februarja, ob 18. uri v razstavnem salonu Dolik, se bo predstavilo štirinajst avtorjev, vsak s štirimi fotografijami. Sicer pa ima ta najmlajši jeseniški fotoklub 28 članov. Klub bo letos organiziral medklubsko razstavo barvnih diapozitivov (6x6 cm) pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije, nanjo pa so povabili vse slovenske klube.
Sicer pa se poleg drugega Foto klub Jesenice ukvarja z organiziranjem foto večerov, ki jih redno prirejajo vsake dva tedna, organizirajo klubske razstave diapozitivov, člani pa se udeležujejo tudi razstav, ki jih organizira ZKO. Gorenjske.
Nacionalni projekt Podoba Slovenije (Imago Sloveniae)
1KGOVINA
Kranj
Tavčarjeva al. 29 22 I 740
7\OTROŠKA OBLAČILA O - 16 let ^ x    METRSKO BLAGO
Dolgočasen popoldanski klepet, ki vas bo odčarat
Rene OBALDIA: POKOJNIK
nastopata
Maja KUNŠIČ in Renata ZUPAN
Regtime club, torek 22. februarja ob 19. uri
OŽIVITEV NASE KULTURNE PODOBE
Brdo pri Kranju - To, kar je pred šestimi leti začelo nastajati v starem ljubljanskem mestnem jedru - namreč poletne kulturne prireditve - je postalo nekakšen vzor in model, ki so mu skušali deloma slediti tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih. Ideja o tem, da lahko kulturni dogodki v imenitnem starem okolju tudi sicer dajo novo vitalnost mestnim jedrom - je zdaj prerasla v pravcati nacionalni projekt oživljanja kultune podobe staromestnih jeder, gradov in cerkva na Slovenskem.
Ustvarajlci so projektu dali zelo preprost naslov Podoba Slovenije, za imenom pa se kaže načrt, kakršnega doslej pri nas vsekakor še ni bilo. Zato je bila tudi predstavitev načrta temu primerno reprezen-tačna, saj so v gradu Brdo načrt lahko predstavili tudi nairezen-tančnejšim predstavnikom -predsedniku države, slovenskemu nadškofu, predsedniku SAZU, predstavnikom nekaterih mnistrstev in trinajstim slovenskim županom in drugim. Zbrani so, kot je bilo kasneje sporočeno na tiskovni konferenci za novinarje, pozdravili in podprli Podobo Slovenije. Na predstavitvi za novinarje pa sta posebnosti načrta Podoba Slovenije razložila soustvarjalca načrta dr. Bogomir Kovač in profesor Primož Lorenz. Kaj je torej Podoba Slovenije?
V bistvu gre za stičišče treh interesnih področij - ohranjanja kulturne dediščine starih mestnih jeder, do celostne revitalizacije starih mestnih središč ob oživljanju gradov in vključevanju nekaterih sakralnih spomenikov v širši civilni kulturni prostor, ki ima zaradi turizma in trgovine vsekakor pomembne gospodarske in socialne posledice. Takšno uveljavljanje multikulturalnega prostora pa seveda nima le pomena pri povezavanju slovenskih mest m regij, pač pa ie brez dvoma nadvsem pomembna tudi promocija, ki bi jo na osnovi tega lahko Slovenija imela v tujini. Prav to zadnje je vsekakor posebnega pomena, saj med drugim načrt predvideva tudi ustanovitev državne kulturne agencije za promocijo slovenske kulture v svet (naša država je menda edina v Evropi, ki tega še ni uspela ustanoviti), razen tega pa naj bi bil projekt tudi vključen v mednarodne sklade kot so Program Phare, Svet Evrope itd.
Bodo poslej informacije o poletnem kulturnem dogajanju v slovenskih mestih odmevale glasneje in tudi na tujem? Slika je s poletnega etnofestivala na Bledu.
"...da bi čimbolj uspešno prebudili vse, kar je kulturno dremavo, zato bi radi spodbudili številne slovenske kulturnike in podjetnike, jih pritegnili v mestna središča ter tako omogočili ohranjanje in Življenje naše kulturne dediščine, živi sodobni ustvarjalnosti pa dali možnost za dostojno predstavitev. Želimo, da dobi slovenska umetnost vidnejše mesto v vsakdanjem življenju ljudi, da se dostojno predstavi svetu in zasede vidno mesto v evropskem prostoru, ki ji nedvomno pripada," so med drugim zapisali sestavljala programa Podoba Slovenije.
Ohranjanje kulturne dediščine, spodbujanje ustvarjalnosti, turizem, trgovina in podjetniški razvoj - vse to je v kratkem zajeto v programu, katerega prvipraktični učinek se pričakuje že maja letos ob izidu informacijskega kataloga o kulturnih prireditvah v Sloveniji in drugimi informacijami o kulturnih spomenikih, zanimi-
VIOLINSKO - KLAVIRSKI _RECITAL_
Kranj • V kranjski Glasbeni šoli sta na samostojnem recitalu nastopila angleška umetnika: Čeh Tomaš Tulaček - violina in Anglež Steven Wray- klavir. Z njunim recitalom je kranjska glasbena scena prav gotovo spet enkrat doživela mednarodni prepih in za katerega sta oba navedena umetnika zaslužna, da se je njun recital sprevrgel na koncu koncev morda tudi v nekaj več kot nastop običajnega violinsko-klavirskega dua.
Glasbenika sta na kranjskem glasbenem odru - v dvorani Glasbene šole igrala Sonato v D-duru Angleža Daniela Purcella, nadaljevala s popularno Mozartovo Sonato v B-duru, dodala dvoje del pri nas malo znanega, sicer pa enega najbolj popularnih skladateljev angleškega otoka z začetka tega stoletja Edwarda Elgarja (1857 - 1934), igrala izjemno učinkovit Havanaise, op. 83 Saint - Saensa in po odmoru sklenila recital z zahtevno, obsežno in eno najbolj popularnih Franckovih Sonat v A-duru za violino in klavir. Umetnika sta razpela svoja poustvarjalna glasbena jadra dovolj enakovredno med vsa navedena dela. Ta pa so že bila izbrana tako, da se je njun odnos do glasbe in parametrov njene izraznosti ves čas spreminjal, kontrastiral in ostal napet v poustvarialnem loku do konca njunega nastopa. Ugleden violinsko-klavirski duo je v odigranih delih pokazal na dovolj zanimivo poznavanje, poglobljenost glasbenega izraza, tehnično pripravljenost dveh dovolj prepričljivih muzikov.
Sicer pa je bilo vse navedeno tudi pričakovati, ob dejstvu, da igrata v duu že četrto leto; to niti ni predolga doba za podobno in najbolj pogosto komornoglasbeno zasedbo, pa vsekakor dovolj, da najmanjši možni ansambel dveh instrumentalistov predvsem igra in igra. F. K.
RIMSKO STEKLO
Jesenice - V galeriji Kosove graščine je še do 6. marca na ogled krhka lepota rimskega stekla iz Argvruntuma - Zadra. Razstava , ki že dlje časa popotuje po slovenskih razstaviščih, je bila ob nastanku brez dvoma deležna velike pozornosti arheološke javnosti, saj gre za eno prvih predstavitev antičnega steklenega gradiva iz muzejev primorskega dela Hrvatske. Samo v Arheološkem muzeju v Zadru hranijo okoli 3000 kosov nepoškodovanih steklenih predmetov iz rimskih časov.
vih krajih in seveda mestnih jedrih, ki se poleti predstavljajo s kulturnim utripom (Ptuj, Maribor, Celje, Kranj, Škof j a Loka, Kamnik, Radovljica, Novo mesto, Piran, Koper...). Publikacija naj bi izšla v treh jezikih in v nakladi 150.000 izvodov, kar pomeni, da je publikacija namenjena tako domačim kot tujim obiskovalcem slovenskih mest, ki so pripravljeni tako zaradi kulturnih kot turističnih zanimivosti, ali obojega hkrati obiskovati ta ali oni del Slovenije. Iz večletnih izkušeni s prireditvami v stari Ljubljani je namreč razvidno, da se je treba revitalizacije mestnih jeder lotevati tudi tako, da v gospodarsko turistično okolje poseže s kulturnimi ponudbami. Kultura in podjetniški interesi so v tem delu Ljubljane pač že dali zanimive učinke, zato kaže, da bi izkušnje lahko posnemali še kje.
Brez dvoma pa je pomemben tudi strokovni vidik, zajet v načrtu Podoba Ljubljane -namreč nadaljnje raziskovanje kulturne dediščine z upoštevanjem celostne revitalizacije prostora starih mestnih jeder, cerkva in gradov.
Ko je dr. Bogomir Kovač razlagal načrt Podoba Slovenije, je posebej poudaril moderen koncept zamisli, ki ni nastala pod okriljem države, pač pa gre za takoimenovano pobudo civilne družbe. Zato
Ta trenutek živimo v predahu, kjer se največ moči namenja ravno urejanju in kultiviranju obstoječega, ne pa velikim projektom nove zidave, zato je morda razrešitev odprtega vprašanja ena osrednjih nalog. V Ljubljani se je izoblikovala skupina razmišljujočih in usposobljenih, ki želi s pritegnitvijo vseh dejavnikov pospešiti ta proces za ohranitev in razvijanje naše identitete, s tem pa tudi naše promocije v svetu na ravni kulture, posebej stavbne dediščine," je o načrtu zapisal dr. Nace Šumi.
tudi ni mogoče razumeti programa napačno, da bi na primer imel namen centraliziranega upravljanja in vodenja kulturnega utripa v slovenskih mestih, pač pa je načrt zamišljen prav v obratni smeri - izhaja namreč iz lokalnih razmer - s tem, kar že obstaja, naj se oplemeniti skupni program. Z njim bo mogoče slovenski kulturni prostor informacijsko povezati in izpeljati nekatere organizacijske pobude od povezovanja med posameznimi festivalskimi dogodki na različnih koncih Slovenije in podobno.
Kadar gre za tako pomebne projekte, je seveda nujno in ne na zadnjem mestu vprašanje financiranja. Načrt predvideva ustanovitev neprofitne fondacije, ki bi jo financirala nekatera ministrstva, ugledna slovenska podjetja in tudi v načrt vključene slovenske občine s takoimenovano pristopna vstopnico, posamezniki in tudi mednarodni finančni viri. Pri tem je dr. Kovač posebej opozoril, da nikakor ne gre za nov proračunski sistem, prav tako ga je treba tudi ločiti od
[>rojektov, ki se financirajo na okalnih ravneh. Organizacijski del projekta predvideta tudi ustanovitev sveta nacionalnega programa, ki je pravzaprav častni organ, ki skrbi za strateško usmeritev programa, upravni odbor, ki je odgovoren za izvedbo nacionalega programa in usklajevanjedejavnosti ter sklad nacionalega projekta, ki skrbi za zbiranje denarja in financiranje projektov. • Le* Mencinger
ILUSTRACIJE SVETOPISEMSKIH ZGODB _
Škofja Loka - V Galeriji ZKO -Knjižnica smo se v letu 1994 odločili predstavljati dela ilustratorjev in risarjev. Vzpodbuda za takšno usmeritev je npr. Prvi slovenski bienale ilustracije, ki nl zajel vseh na tem področju delujočih ustvarjalcev. Potem je tu še takoimenovani Mini print art in še veliki praznik slovenske grafike v Novem mestu. Ob te velike prireditve.se skromno stiska na» poskus predstavljanja posameznih avtorjev. To so znani in manj znani, ki jih poskušamo predstaviti, pokazati na njihova dela in nanja opozoriti javnost.
Ena od takih avtoric je tudi Marija Prelog, ki je diplomirala leta 1980 na Akademiji za likovno umetnost pri prof. Berniku in ki ima za seboj obširen ilustratorski opus, a v javnosti na razstavah še ni razstavljen. Je pa v knjigah, v učbenikih, v didaktičnih gradivih }jj priročnikih pričujoča avtoričina angažiranost povezati iz različnih kamenčkov zanimanja in znanja svojo likovno izpoved. Pfl ilustacijah svetopisemskih zgodb je vsebina prevladujoča, pr6' dpisano je okolje dogajanja, Kostumografija ne sme odstopati od naše predstave o oblačilih iz Jutrovih dežel.
Marija Prelog je v svojih ilustacijah, ki so kolorirane risbe s tušem, uporabila kot izrazno sredstvo tenko črto risbe J" akvarelne barve. Risba se osredotoči na obraze in detajle rok se potem skoraj izgubi, ker prevzame barva nosilno vlogo - npf: barva oblek, nedifiniranega ozadja in podobnih partij na slikovf" površini. Zavestno okornejša celota je včasih približana pojm0' vanju, kot ga izžareva ljudsko slikarstvo. S tem se je izognia priliznjenemu upodabljanju svetopisemskih oseb in se približal' otroškemu, naivnemu pogledu. Marija Prelog se mora prilagaja11 vsem zahtevam naročnika, ki zahteva razumljivo ilustriran0 zgodbo za otroke, podkrepljeno z že davno znano zgodbo o tefl1 ali onem dogodku, ki ga opisuje sveto pismo. Temu namem11 služijo vsa slikaričina sredstva izražanja: zanesljiva, na trenutke
Erav virtuozno prefinjena risba, ki jo prekrivajo žive barvc' aterih intenzivnost je prilagojena zahtevam tiska.
Andrej Pavlove«
GOSPODARSTVO
UREJA MARIJA VOLČJAK
Gorjanci dobili nazaj žago na Kokrici
Vzeli so jim sodobno žago, vrnili zastarelo
Koje povojna oblast lesnemu trgovcu in Žagarju Francu Gorjancu podržavila žago na Kokrici, je bil to sodoben obrat, v katerem noben žagarski stroj ni bil star več kot štiri leta. Nazaj so dobili žago s 26 let starim polnojarmenikom in 22 let staro tračno žago.
Kokrica - Ko je podjetje Gradbinec v denacionalizacijskem postopku decembra lani žago vrnilo dedičem pokojnega Franca Gorjanca, so Gorjančevi ustanovili družinsko podjetje, ki zdaj.s šestimi sposojenimi delavci poskuša nadaljevati družinsko tradicijo. Ker je obrat precej zastarel, v žagarstvu pa je tudi velika konkurenca, se bodo dediči vrnjenega premoženja po treh mesecih zbrali na družinskem pogovoru, kjer se bodo odločili o lem, ali nadaljevati z žagarstvom (in se morebiti odločiti za vlaganja) ali ga ukiniti in na istem mestu razviti drugo dejavnost.
Franc Gorjanc je že zelo mlad kazal iznajdljivost. S pridnim delom in varčevanjem je pridobil toliko denarja, da je y_ Kranju odprl trgovino s Kmetijskimi pridelki, 1922. leta je začel trgovati tudi z lesom. Z družabnikom in sovlagateljem je od železniške družbe na železniški postaji v Kranju najel prostor in ga preuredil v konsignacijsko skladišče za prodajo hlodovine in rezanega lesa. Posel je dobro cvetel in štiri leta kasneje je od znanega kranjskega podjetnika odkupil hotel Stara pošta, h Kateremu je potlej zgradil Prizidek, in hišo na Koroški cesti 2. 1937. leta je od tnieta Urbanca s Koknce odkupil Poldrugi hektar slabšega trav-nika, na katerem je v dveh letih Postavil sodobno žago, na jezu °b bližnji Rupovščici pa vodno turbino, ki je poganjala žagarske stroje. Žaga je bila za tiste čase zelo sodobna, 1939. leta so na njej v dveh izmenah razrezali že 8.500 kubičnih metrov hlodovine. Med vojno so nemški okupatorji Gorjanca zaprli, ker je podpiral Osvobodilno fronto, a so ga zaradi številnih nepreskrbljenih otrok Stinh mesecih izpustili.
^gončki so še 12 Gorjančevih časov
■ ^,a8a je po malem obratovala tudi med vojno, po vojni pa vse do 1947. leta, ko jo je oblast podržavila. Zaposleni na žagi so ob nacionalizaciji »trajkali in zahtevali, da naj bo porjanc vsaj upravnik podjetja, če že lastnik ne more biti več, vendar jih je oblast z demagoškimi obljubami odvrnila od zahtev. S podržavljenim
Janez Gorjanc
premoženjem, ki je obsegalo poldrugi hektar zemljišča, stavbo žage, polnojarmenik, žago "samico", sušilnico lesa, jez z vodno turbino, okrog tri tisoč kubičnih metrov zaloge lesa (po sedanjih cenah vrednega okrog 300 tisoč mark) in več strojev za obdelavo lesa, je najprej upravljalo tedanje gozdno gospodarstvo, od 1951. leta dalje pa Gradbinec, ki je na nekdanjem Gorjančevem
zemljišču, predvsem pa ob njem zgradil več obratov. Stari del žage se od podržavljenja do danes ni dosti spremenil (v sedemdesetih letih so zamenja-lipolnojarmenik), ob njem pa so zgradili novo stavbo, v kateri so sušilnica lesa ter pisarniški in garderobni prostori. Jez in turbina sta porušena, vagončki za prevoz lesa pa so še iz Gorjančevih časov.
Polnojarmenik je star 26 let
Dedičem Gorjančevega premoženja je v denacionafiza-cijskem postopku uspelo "v naravi" dobiti nazaj, kar je bilo očetu Francu podržavljeno. V Gradbincu vrnitvi niti niso nasprotovali, saj žagarst-vo ni njihova glavna dejavnost pa tudi obrat z zastarelo opremo ni več konkurenčen
Po treh mesecih družinski pogovor
Na žagi, ki so jo Gorjančevi dobili nazaj, Je mogoče na leto razlagati le približno 400 kubičnih metrov hlodovine na zaposlenega, medtem ko sodobne domače žage dosegajo najmanj tisoč kubičnih metrov, konkurenca iz zahodne Evrope pa celo pet tisoč kubičnih metrov na zaposlenega. Ker Je žaga na Kokrici tehnološko zastarela in tržno premalo konkurenčna, se bodo dediči Gorjančevega premoŽenja po treh mesecih poskusnega dela zbrali na družinskem sestanku, kjer se bodo odločali, ali nadaljevati z družinsko tradicijo in se morebiti odločiti za naložbo (v predelavo lesa) ali žagantvo ukiniti In razviti drugo dejavnost.
sodobnim domačim obratom, kaj šele tuji konkurenci. Ob podržavljenju je bil to zelo sodoben obrat, v katerem noben od glavnih žagarskih strojev ni bu star več kot štiri leta; nazaj pa so dobili žago brez (lastnih) zalog lesa in obratnih sredstev, s 26 let starim polnojarmenikom in 22 let staro tračno žago, le polovico nekdanjega zemljišča, del novozgrajene stavbe kot nadomestilo za pozidano zemljišča ter za jez in turbino...
Začasno s sposojenimi delavci
Denacionalizacijska odločba je decembra lani postala
f>ravnomočna, 10. januarja etos pa je družinsko podjetje Gorjanc d.o.o., lesna industrija in trgovina, že začelo poskusno delati za svoj račun. Vodenje podjetja je prevzel Janez Gorjanc iz Kranja, ki je v zadnjih dvanajstih letih vodil dva obrata ljubljanskega Tekstila in ima torej precej vodstvenih izkušenj. S šestimi delavci, ki jih je podjetje Gorjanc začasno najelo od Gradbinca, žaga hlodovino za potrebe Gradbinca; ob tem pa si prizadeva dobiti nove posle. Po malem mu to že uspeva, saj je doslej prodalo nekaj žaganega lesa tudi v Italijo in Avstrijo. • C. Zaplotnik
Delavci težko razumejo, da morajo odkupiti delavnice, ki so jih postavili sami, brez posojil
Škofjeloški Obrtnik ima potrjen program lastninjenja
Notranji odkup bodo v prihodnjih petih letih pokrili s približno eno plačo letno.
^°fja Loka, 18. februarja - Tudi v škofjeloškem Obrtniku so se odločili za interno razdelitev in za notranji odkup, podjetje pa je Vedno približno 2 milijona mark. Lani so dosegli približno 5 milijonov mark prometa, kar je tretjino več kot leto poprej, niso Pa se dosegli prometa izpred nekaj let, ko je prek Obtnika Poslovalo veliko kooperantov.
škofjeloški Obrtnik je program astninjenja poslal novembra am>. agencija za priva-tizacijo fa Je potrdila 10. februarja letos, saj so se stvari vlekle zaradi dopolnjevanja izvedbenih predpisov. Program so lah-*o pripravili sorazmerno hitro, Ker nimajo denacionalizacijskih zahtevkov in ker jih ni zadela revizija. Obrtnik je tako četrto Podjetje z Gorenjske oziroma iz škofje Loke, ki ima potrjen Program lastninjenja.
Zaradi privatizacije bodo vlaganja nekaj let manjša. Izboljšati nameravajo delovne pogoje v mizarstvu tn Izboljšati trgovino s talnimi oblogami, kjer bo boljša tudi ponudba keramike.
Y zadnjih petih letih so v mizarski dejavnosti tudi na novo zaposlovali, v ostalih dveh pa so zaposlenost zmanjšali, vendar le z naravnim odlivom. Plače so lani nekoliko povečali, saj Je decembra 1992 povprečna neto plača znašala 740 mark, decembra lani pa '80 mark.
Vsako leto ena plača
> Naslednji korak je razpis in zbiranje certifikatov, s katerimi naj bi dosegli 20-odstotni delež. Poleg zaposlenih je v anketi, ki so jo izvedli oktobra lani, tudi 16 od skupno 23 upokojencev dejalo, da nameravajo certifikat prinesti v svoje nekdanje podjetje. Notranji odkup pa bodo uresničili v prihodnjih letih, pokrili ga bodo s približno eno plačo letno oziroma 8,5 odstotka letne plače. Verjetno bo to šlo na račun vlaganj, država je
vsekakor dobila najboljšega kupca, delavci pa težko razumejo, da morajo še enkrat kupiti delavnice, ki so jih postavili sami, brez posojil, pravi Franc Poljanec, direktor Obrtnika.
Pri vrednosti podjetja so ostali pri otvoritveni bilanci, po njej je podjetje vredno približno 2 milijona mark. Gre seveda predvsem za zgradbo in 12 tisoč površinskih metrov zemljišča v Starem dvoru, saj imajo prostore steklarske delavnice v najemu, prostori v Bla-ževi ulici pa so občinski. Ker je mizarska dejavnost materialno intenzivna, gre tudi za precej strojev.
Konkurenca je vse večja
Škofjeloški Obrtnik je ukvarja z mizarsko, steklarsko "in gradbeno dejavnostjo, kjer je konkurenca vse večja, kar seveda pritiska na cene. Pri mizarski dejavnosti je danes njihova prednost v tem, da nikoli niso imeliserijske proizvodnje in imajo zato dokaj kvalificiran kader, 30 mizarjev pa seveda lahko prevzame tudi večja naročila s kratkimi roki. Tudi v
Obrtnik je imel lani približno S milijonov mark prometa, leto poprej 3,8 milijona mark, kar pomeni, da so ga lani povečali za približno tretjino. Niso pa še dosegli prometa izpred nekaj let, ko je prek Obrtnika poslovalo veliko kooperantov tn tako je še leta 1991 promet znašal približno 6 milijonov mark
steklarski in gradbeni dejavnosti so že prej veliko delali za posamične naročnike. K njihovi konkurečnosti pa seveda pripomore tudi sorazmerno majhna režija.
Med večje posle pa sodi izdelava opreme za že drugo ladjo, ki jo za švedskega naročnika izdelujejo v splitski ladjedelnici, Obrtnik pa sodeluje prek Slovenijalesa. Obrtnikov posel je za obe ladji vreden
Eribližno 1 milijon dolarjev, ani zelo pomemben posel pa
te bila oprema za Rusijo, ki je >ila vredna 1,5 milijona dolarjev.
• M. Volčjak
Energetska posvetovalnica na Jesenicah
Kako izolirati stanovanjsko stolpnico
Jesenice, 21. februarja - V Sloveniji je sedem energetsko svetovalnih pisarn, med njimi tudi na Jesenicah, občani in tudi firme lahko dobijo koristne nasvete o varčevanju z energijo. Na Jesenicah je največ vprašanj o toplotni zaščiti stavb, v zadnjem času pa predvsem vprašanj v zvezi s plinifikacijo, ki prihaja tudi v jeseniške krajevne skupnosti.
Že nekaj Časa je v jeseniški občini odprta energetska posvetovalnica, kjer zainteresirani občani in tudi firme lahko dvakrat na teden dobijo vse tiste informacije, ki si jih želijo o energetskem ogrevanju in varčevanju z vsemi vrstami energije.
Posvetovalnico na Jesenicah vodi profesor Rajko Peternel, ki takole pravi:
"Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije, sekretariat za energetiko se je odločil, da v več slovenskih občinah odpre energetsko posvetovalnico, saj se vedno bolj uveljavlja zavest, da je z energijo treba varčevati. Marsikdaj pa ljudje ne najdejo ustreznih informacij, zato se mi zdi, da so take posvetovalnice po občinah zelo koristne.
V Sloveniji je sedem energetsko svetovalnih pisarn, svetovalci pa se udeležujemo občasnih seminarjev, tečajev, na katerih izvemo o vseh novostih na področju energetike in predvsem varčevanja z energijo. Tiste, ki prihajajo v našo, jeseniško posvetovalnico - odprta je ob torkih in četrtkih popoldne od 15. do 18. ure v prostorih nasproti nekdanje Kaste na Jesenicah - je do zdaj predvsem zanimalo, kako naj najbolj ustrezno toplotno zaščitijo zgradbe. Na Jesenicah bodo v prihodnje napeljali plinovodno omrežje, zato bo precej vprašanj s tega področja -čeprav ne manjka tudi drugih vprašanj, recimo o gospodarskih strojih.
Občane, ki so se že oglasili pri nas, je konkretno zanimalo: kako je s priključitvijo na plinovod, kakšen ogrevalni sistem naj si izberejo, kako naj sanirajo oljni kotel, kako se uporabljajo sončni kolektorji v kombinaciji s kotlom in zakaj se ogrevalna sezona začne tako kasno. Precej lastnikov stolpnice želi kvalitetno izolirati fasado stolpnice. Upravljal-cem večstanovanjskih stavb želimo predvsem predstaviti možnosti zasteklitve balkonov, tako, da priglasijo dela na sekretariatu za urejanje prostora. Ne nazadnje smo imeli tudi vprašanja o tem, kako se izolira streha v podstrešnem stanovanju.
Vsekakor ne moreš biti strokovnjak na vseh področjih energetskega svetovanja, zato smo svetovalci v Sloveniji domenjeni, da med seboj sodelujemo in se povezujemo s strokovnjaki iz posameznega področja.Obisk v energetski posvetovalnici je predviden kot razgovor, v katerem tako stranka kot svetovalec spoznavata objekt in vzroke za preveliko porabo energije. Prvi obisk je brezplačen. Ob tem obisku dobi stranka tudi razpoložljive materiale kot so brošure Varčujmo z energijo, Izbira ogrevalnega sistema in druge. Želimo, da se občani pripravijo na razgovor in nam
Eosredujejo vso potrebno dokumentacijo: načrt stanovanja ali iše, skico hiše, podatke o tem, v kakšnem stanju so streha, stropi, stene, okna, poraba goriva in tako dalje. Priporočamo, da se stranke prej najavijo, saj s sistemom energetskega svetovanja na Jesenicah šele začenjamo. S pravočasno najavo se svetovalec lahko popolnoma posveti stranki." • D.Sedej
KRANJSKA ZASTAVLJALNICA, koro5ka41 TEL.:212-429   od 12. do 15. ure
SPREJEMAMO PONUDBE POSOJILODAJALCEV NUDIMO UGODNE OBRESTI
M - KŽK KMETIJSTVO KRANJ
Begunjska c. 5, KRANJ
KMETOVALCU
Rezervni deli za generalna popravila traktorjev in priključnih strojev:
- 1MT uvoz Nemčija, Italija
- TORPEDO uvoz Nemčija, Italija
- URSUS uvoz Poljska
- STORE - UTB uvoz Italija -KROMPIRJEVE KOMBAJNE In
- JZKOPACE POUSKE - uvoz Poljska
Oatall deli: GUME. AKUMULATORJI, LEZAJI, SEMERINGI, ELEKTRO MATERIAL
OPRAVLJAMO TUDI VSA POPRAVILA KMETIJSKE MEHANIZACIJE.
V 11> KJlSJlnJ v/1;
por
Nizozemska
LASTNIKI TAM-ovih VOZIL:
Smo zastopnik za TOVORNA VOZILA TAM, val rezervni dali ao v zalogi.
Cone so konkurenčen - SE PRIPOROČAMO
M KŽK KMETIJSTVO KRANJ, Servis Šenčur, TRGOVINA ŠENČUR: tel. 064/41-025, DELAVNICA: tel. 064/41-263.
ODPRTO od 7. do 17. ure SOBOTA od 7. do 12. ure
«
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
NA ŠTIRIH KOLESIH
TEST: DAIHATSU HIJET 1000
MALI VELIKI TRANSPORT
Ob prvem srečanju je skorajda nemogoče zadržati smeh. Daihatsu hijet je namreč cisto poseben kombi: dolg toliko kot avtomobili nižjega razreda, visok več kot znaša njegova širina in čisto po
Japonsko simpatičen. Po prvi vožnji je stvar že resna. Hijet hoče »iti čisto zaresno dostavno vozilo s povsem jasnimi nameni.
Hijet je pred dvema letoma doživel temeljito prenovo, nov majhen dostavni kombi pa nastaja v kooperaciji z italijanskim Piaggom, sicer bolj znanim izdelovalcem priljubljenih 50 kubičnih mopedkov imenovanih vespa. S svojo zunanjo podobo in že omenjenimi merami je tipičen
Jredstavnik tistega, kar delajo aponci. To pomeni, da ga je mogoče uvrstiti v tisti koš, kamor sodijo tudi subaru domingo, suzuki carry ali pa njegov licenčni maru ti van. Osnovne karoserijske poteze so rahlo zaobljene, žarometa lično odeta v plastiko, reže za dovod svežega zraka v motor diskretno skrite v odbijaču in zadek je skoraj ravno odrezan. In tako je daihatsu hijet povsem
spodoben kombi, čeprav marsikomu njegova 1870 milimetrska višina in skromna 139S širina ne bosta šli skupaj.
MEŠETAR
Cene semenskega krompirja
Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj
V Slogi so doslej (januarja) dobavili semenski krompir le tistim kmetom, ki so ga naročili, medtem ko ga v zadružnih trgovinah trenutno zaradi mraza nimajo.
Poglejmo, kolikšne so bile cene za naročeni krompir (v SIT/kg)!
* jaerla E (elita) 86,00
* jaerla A (reprodukcija) 74,00
* jaerla A (iz Luxmeburga) 68,00
* sirtema E 53,00
* sirtema A 50,00
* kondor, cosmos E 99,00
* kondor, cosmos A 82,00
* kennebeck E
* kennebeck A
* ulster sceptre A
* sante E
* sante A
* agria, fiama E
* agria, fiama A
79,00 74,00 85,00 99,00 82,00 99,00 82,00
HVALIMO: prijetna oblika - izredna okretnost - prostornost in obdelava tovornega prostora.
GRAJAMO: občutljivost na bočni veter - majhen potniški prostor - ni brisalnika zadnjega stekla.
Zadek: dvižna vrata
In tukaj je tudi prva zamera na račun voznih lastnosti, natančneje bočne stabilnosti, ki jo na odprtih cestah narekuje bočni veter in vozilce neusmiljeno po-zibava zdaj levo, zdaj desno. Pa vendar ta zamera nima povsem prave teže, saj je hijet ljubitelj ozkih in pogosto težko dostopnih mestnih središč, tam pa kakšnega posebej hudega vetra ni. Tisti obrtniki in podjetniki, ki imajo svoje obratovalnice sredi mestnega vrveža, bodo s hijetom brez težav zmanevrirali prav do svojega praga, pri nakladanju in razkladanju tovora pa jim bodo v znatno pomoč drsna vrata na obeh bokih in dvižna na zadku. In tisto kar je pri tem avtomobilu najbolj pomembno: skoraj nihče vam ne bo verjel, da gre v ta avtomobilček skoraj tri kubične metre tovora oziroma izraženo v teži 860 kilogramov.
V potniški kabini je prostora za voznika in sopotnika, ne ravno po japonskih merah majhna in tudi ne ravno največja. Sedi se dokaj visoko, sedeža pa sta tudi za kamionske razmere zelo solid-
Daihatsu hijet: majhen okreten mestni kombi
na. Zahvaljujoč visokemu položaju ima voznik dobro preglednost naprej in tudi nazaj, dokler se ne vozi tudi v deževnem vremenu in se zadnje steklo, ki nima brisalnika (slednji sodi na spisek dodatne opreme) preveč ne zamaže. Vendar kot sem že rekel, daihatsu hijet je kombi in tako ga je potrebno tudi voziti. Pri tem sta v pomoč veliki in dobro nastavljivi bočni ogledali in pregledna, vendar skromno opremljena armaturna plošča.
CENA do registracij« (s 5% davkom): 18.400 DEM (Daihatsu Servis štern Kranj)
Kaposi
Avtohiša Kaposi d.o.o., Linhartova 9, Ljubljana, tel.: 061/301-722, 301-831
POSEBNA  PONUDBA  VEUA  DO 15.3.1994!
FIESTA FUN. Ze od 19.650 DEM.
1.11 KAT, SO KM, 3 aH S vrat; 1.31 KAT, 60 KM, 3 waU.
Serijska oprema: zatemnjena stekla, športni volan, športna prestavna ročica, digitalna ura, dve od znotraj ročno nastavljivi ogledali, barvno usklajene sedežne prevleke, opozorilni ton za prižgane luči, zadnja meglenka, ...
V CAS (J POSEBNE PONUDBE PODARJA FORD VSEM KUPCEM flESTE fUN STEREO AVTOKADIO-KASBTOfOH BLAUPUNKT!
ESC0RT GHIA. Do 15.3. samo 30.950 DEM.
1.81 16V KAT, 105 KM, 4 ali S vrat Redna cena IS.500 DEM
Serijska oprema: električna pomična streha, električni pomik stekel spredaj, centralno zaklepanje, po višini nastavljiv servo volan, zatemnjena stekla, ogrevani električno nastavljivi ogledali, predpriprava za radio z zvočniki, števec vrtl|ajev. po višini nastavljiv voznikov sedež, zadnja meglenka digitalna ura, intervalni brisala (6 mtrosti). ...
Naši podtrgovci:Servis Bizilj, Ljubljana. 061/50-903;Servis Trzin, Mengeš, 061/721-720;Avtoservis Klemenčič, Ljubljana, 061/1 l2-028;Avto Md.o.o., Tržič. 064/53-334;Servis Frlic, Lesce, 064/7l4-56/;Mustang d.o.o., Radovljica, 064/714-300; Avto-mobH d.o.o., Ljubljana, 061/16-81-434; Avtousluga d.o.o. Ljubljana;061/667-846
hnt
POSTELJNO PEPILO * PETI
FEBRUAR - MESEC BPT
IS - 40 % CENEJE
kvalitetna posteljnina iz platna, damasta, frotirja in flanele v različnih vzorcih in barvah
damastni prti vseh dimenzij
IZKORISTITE PRILOŽNOST in nas obiščite v TRGOVINAH BPT v Tržiču v trgovskem centru Deteljica in v tekstilnem diskontu TC BPT
Pod sedežema je mojstrsko nameščen 993 kubični trivaljnik, natanko tak, kot ga ima daihatsu eharade. V hijetu je malce glasnejši in morda za spoznanje bolj poskočen, poskakovanje pa je zaradi pogona na zadnji kolesi nasploh bolj občutno, dokler se voznik avtomobila ne navadi. Sicer pa se je mogoče peljati tudi več kot 120 kilometrov na uro, kar pa je za hijetove lastnosti že zgornja m hkrati tudi povsem nepotrebna hitrostna meja.
Hijetova uporaba je namreč
tiovsem natančno usmerjena v ahkotnost transporta v ozkih in prenapolnjenih mestnih središčih.
Motor mojstrsko spravljen pod prednja sedeža
In zato so ga pri Daihatsuju tudi naredili.
TEHNIČNI PODATKI: tovorno vozilo s sredinsko nameščenim motorjem in pogonom na zadnji kolesi. Motor trivaljni, vrstni, 993 cem, 33 kW pri 5300 m.v. največji navor 75 Nm pri 3500 m.v. Dolžina: 3315 mm, širina 1395 mm, višina 1870 mm. Prostornina tovornega prostora: 2900 I. Dovoljena obteži-tev: 860 kg. Najvišja hitrost 122 km/h (test), poraba: 8 l (tovarna), 8,4 I neo8vinčenega goriva (test)
Semenarna Ljubljana, Prodajni center Kranj - Primskovo:
* jaerla A 84,00 *resyA ' 96,00
* sante E 115,00 'kondor A 96,00
* kennebeck A 93,00        * desiree SE (superelita) 82,00
* jaerla E 98,00 * ulster sceptre A 109,00
Kmetijsko gozdarska zadruga Škofja Loka, poslovalnica Trata:
* jaerla E 99,50        * desiree E 68,00
Kmetijska zadruga Cerklje:
V Cerkljah so podobno kot v kranjski Slogi kupili le približno toliko semenskega krompirja, kot so jim ga bili kmetje naročila. Večina naročnikov je krompir že dobila januarja. Cena za elitno seme sorte desiree je bila (brez davka) 58 tolarjev za kilogram.
Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj:
V KŽK-ju prodajajo lastni irf uvoženi semenski krompir. Od domačega semena imajo na zalogi samo še manjše količine druge množitve desireeja in še okrog 70 ton druge množitve jaerle. Desiree je po 52 tolarjev zakilogram (to je cena brez prometnega davka, za kmeta), jaerla je v manjših količinah po 59 tolarjev za kilogram, v količinah nad deset ton po 50 tolarjev, drobnejši pa je za petino dražji od osnovne cene in je po 71 tolarjev. In kakšne so cene uvoženega semenskega krompirja? Cene se spreminjajo hkrati s tečajem tolarja oz. deviz, v petek pa so bile takšne: desiree E (elita) je bila po 59 tolarjev, jaerla E po 85 in kennebeck E po 78 tolarjev za kilogram. Krompir prodajajo v skladišču v Šenčurju.
Korotan d.o.o., Kranj-Struževo:
Ves semenski krompir je uvožen z Nizozemske. Cene so brez prometnega davka (za kmeta), v oklepaju pa je navedena debelina gomoljev.
* desiree E (35-55)        57,00         * jaerla E (35-55) 88,00
* desiree A (35-55)        53,00         * resy E (35-55) 97,00
* trisia E (35-55)           B8.00        * kennebeck A (30-60) 86,00
* frisia A (35-55) 78,00
• M. Gregorič, slike Aleš Kersuič
UPORABA RAČUNALNIKA V KMETIJSTVU
Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj organizira tečaj za začetnike o uporabi računalnika v kmetijstvu. Informacije dajejo v tajništvu šole - tel.. (064) 325 - 048.
LADA
BDESn
KIDRIČEVA 26/C JESENICE TEL:064/8B1 204 NAJUGODNEJŠA P0NUDDA AVTOMOBILOV LADA SAMARA 11.040 DEM
UICHEUN GUME S VECKE CHAMPION LETNIK 1994
CARAVAN 8.8S0DEM
NIVA 4X4 12.730 DEM
VSI AVTOMOBILI SO V ZALOGI •UGODNI KREDITI NA 4 LETA BREZ POLOGA •LEASING VSE CENE SO DO REGISTRACIJE
POSEBNA PONUDBA
FIA T - NAJCENEJE V SLO VEN I JI
17490 DEM
• UVOZ RABLJENIH A VT0M0BIL0V IZ ITALIJE
• POSREDUJEMO PRODAJO RABLJENIH VOZIL
SAUTI'
VREME
Dan«$ s« bo prehodno spet pooblođo, Jutri po bo pretežno jasno z Istranki meglo po nižinah. Postopno bo topleje.
LUN iN E SPREMEMBE
Po Herschlovem vremenskem ključu noj^^
bi bil dež in sneg ob jugu ali zahodniku.
MERCATOR - PRESKBRA, Tržič, d.d. daje v najem najboljšemu ponudniku del poslovnega prostora na Cesti Kokrikega odreda 18 - Križe v izmeri 110 m2 za storitveno dejavnost oziroma za dejavnost, ki ni konkurenčna dejavnosti podjetja. Možna je razdelitev prostora več najemnikom. Podrobnejše informacije dobite na upravi podjetja, Tržič, Trg svobode 27, ali po telefonu 50-393. Pisne ponudbe oddajte v osmih dneh po objavi.
ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE
Prejšnji torek smo objavili razglednico, na kateri je počitniški dom Tone Cufar v Dvorski vasi pri Begunjah. Sicer je to bolj gozdnato območje s prekrasnimi možnostmi za izlete v naravo. Poleg tega pa je bila za kraj značilna tudi opekama. Na naše vprašanje smo prejeli precejšen kup pravilnih odgovorov, žreb pa je srečo namenil naslednjim reševalcem, ki bodo prejeli nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev: Vida Stroj, Dvorska vas 32/A 64275 Begunje; Stane Frelih, Gradnikova 85, 64240 Radovljica; Alojzija Pfajfar, Kališe 12, 64228 Železniki, Anton Urbanč, Nomenj 24,64264 Bohinjska Bistrica in Silvija Iskra, Cankarjeva 2, 64240 Radovljica.
Tokrat pa gremo s staro razglednico s častitljivim poštnim datumom H avgust 1907 spet malo v hribe in sicer na nadmorsko višino 1631 m. napišite nam, katera koča je na sliki in kaj se je z njo zgodilo. Vaše odgovore pričakujemo do petka, 25. februarja, na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Izmed pravilnih odgovorov bomo izžrebali pet dopisnic, ki bodo reševalcem prinesle nagrade v zgoraj omenjeni vrednosti.
Sonce, zima, mraz in vroče hrenovke, foto: G. Šinik
ZDRAVILIŠČE LAŠKO
ENKRATNA PRILOŽNOST V ZDRAVILIŠČU LAŠKO V ČASU OD 21.3. DO 26.3.1994
ZA SAMO 15 000 SIT 5 POLNIH PENZI0N0V IN KOPANJE V TERMALNEM BAZENU Nakup masaž, savne, solorija aH zeliščnih kopeli po
programu 5«4 (koristite 5 plačate 4) možno$t praa|fl na 2 feka
Včasih so nam na pusta ali ob kakšnem drugem družabnem ali osebnem prazniku sicer res po ves dan zvonile pri vratih kakšne maškare, kakšnega posebnega, še posebej pa ne zoprnega nadlegovanja in trkanja na vra-ta, pa nekako ni bilo. No ja, morda vas je kdaj vzela na piko kakšna Romka ali ciganka in vas, dobrosrčneže, obiskala trikrat na mesec. Kakšno mokeo ali mesek ali kakšen dinar ste ji dali ' Po je bil do nadaljnjega blažen mir.
V zadnjem času pa ste zares lahko srečni, če lahko doma Preživite kakšen dan ali dva in ne bo nikogar na vrata. Še Posebej če živite v strnjenih naseljih, ki so zelo priporočljiva x za Pr°dajalce vseh sort: včasih, ko jih prime kakšna Prodajalska strast in luna, ne bo minilo niti tri ure, da vas spet ne °i kdo klical k vratom.
Zoprna reč.
Zoprna reč za tiste, ki so kot Potencialni kupci v večini- ki prvič nimajo denarja in jim gre Prodaja od vrat do vrat zelo na živce in drugič zato, ker ste ravno takrat na stranišču ali v Kopalnici, pa vas takšen klic k vratom razbesni. Bi kar počili od
*eZtL ie vam nato nekd° Pred mokro glavo ponuja kakšno r^ncosko kuharico ali pulover, ** niti ne pomislim na pralne Praške in čistilne pripomo Čke. Ti *o Šele trdoživi kaveljnit
Kakorkoli človek po svoje že razume, da se ljudje nekako morajo preživeti in da tudi s Prodajo od vrat do vrat nekdo Preživlja seDe m svoja družino kakor ve in zna, si "nadlegova-ni potencialni potrošniki teh vele dobrin na vratih absolutno telijo več reda. Več miru, kajti Ponekod ta prodaja presega res vse meje.
Ljudje smo pač že tako ustvarjeni, da poletimo na vsak zvonček, kajti nikoli se ne ve, kateri sorodnik je prišel kaj žalostnega povedat. Saj je s telefonskim klicem ista pesem: malokdo prakticira, da ne bi dvignil telefona, če že sedi tik ob njem. Mora pa že natančno vedeti, katera zgaga je na drugi strani, da se zadržuje in za vse
in prodaji tihotapske robe, Id se plazi v naše domove.
In ker smo Slovenci praviloma še kar kulturen in vljuden narod, je med nami malo takih, ki bi prodajalcu zaloputnili vrata pred nosom. Kar večina nas s stisnjenimi zobmi posluša in odkimava, da zdrdrajo svojo pesem, nakar se mirno zahvalimo. Če je prodajalec vztrajen in
So prti - vojni plen?
Kaj vse nam ne prodajajo pri naših domačih vratih! Od čistil do kuharskih knjig in še česa... Prti so lahko zelo lepi in naravnost zastonj, če so * mama mia - ne le črna roba, ampak tudi vojni plen?!?
na svetu ves dan ne bo trmasto dvignil slušalke.
In tako letamo k vratom kot obsedeni kadar služabnike in služabnice boga Merkurja prime tista njihova Luna. Ste že kdaj koga vprašali, če ima za prodajo sploh kakšno dovoljenje? In če vam je že pokazal kakšne kracke na kakšnem papirju, kdo pa naj ve, če je dovoljenje pravo? Da niti ne govorim o vseh tistih zlorabah
zasluti našo omahljivo psihološko nrav, nam seveda vedno tudi kaj proda. Zdaj pa pozor, kajti izkušnja je iz prve roke!
V stanovanje je mirno prikorakala silno simpatična, neverjetno vljudna gospa s potovalko v roki. Kar vrata je odrinila in tako lepo zagostolela, da si nisi mogel kaj, da je ne bi posadil na kavč.
Iz velike potovalke so naenkrat romali prekrasni, na roke
vezeni prti vseh širin in vseh dolžin. Ostrmiš in onemiš, dvakrat obrneš in se prepričaš: zares, home made roba.
"Dam ti na čeke, dam ti skoraj zastonj, na vlak moram, nazaj na Reko," pravi v polomljeni slovenščini in se priduša, kako da je prvič na slovensko-hrvaški meji plačala za uvoženo robo v Slovenijo kar 500 nemških mark.
"Nikoli več me ne bo, le kdo bo pa plačeval tako carino! Te prte delajo begunke na Hrvaškem, da se nekako preživijo.
To ti je zadnja priložnost, da zastonj kupiš. Daj, zanje daj!"
Priznam: tole z begunkami je bila dobra finta, a moram reči, da so bili tudi prti prekrasni. Vzamem dva in vse popoldne preživim v nekem dobrosrčnem odnosu do tega mojega vele-nakupa.
Zvečer zanosno kažem prta svoji prijateljici, ki je "od foha".
"A ni lepo, a?"
"Lepo, lepo je že, a tale zadeva je bila kar dolgo uleia-na. To je res doma narejeno, je pa zelo zelo staro..."
Mamka mia!
Naj zdaj zaviham še kakšen rob na prtu in morda ugledam še kakšne inicialke?!? Mene bo kap, če...
Mene bo kap, če je to ležalo za doto v kakšni skrinji in če so kakšen vojni plen, kajti bosanske begunke zanesljivo niso bežale s prti v potovalkah!
■ Po hitrem pregledu robov ni bilo opaziti, da bi bile na njih kakšne inicialke, sicer pa so jih lahko tudi odstranili. Ampak garnituri prtov bosta pri meni v neki zadnji omari kljub vsej lepoti ostali uležani najbrž do konca mojih dni... • D.Scdej
Mengeš kot marela
Za vse pa je "kriva" godba
Dva popoldneva je bilo veselo in prijetno Pod 10. mengeško marelo.
Mengeš, 21. februarja - Če je bilo prvič, ko so se v Mengšu pred desetimi leti, ob 100-letnici Mengeške godbe odločali za prireditev, da bi se Pod mengeško marelo predstavili ansambli, katerih člani so tudi člani mengeške godbe, razburljivo, potem je bilo v soboto in nedeljo popoldne in zvečer, slovesno, praznično, zabavno in veselo.... Čeprav so se kar štirikrat predstavili obiskovalcem z enakim programom člani mengeške godbe in znani ansambli, so bdi med obiskovalci tudi taksni, ki si niso ogledali samo ene predstave. In rudi deseta po vrsti Marela v Mengšu po scenariju prof. Ivana Sivca, ki je zapisal, da je takšno prireditev pripravljati pravo zadovoljstvo, saj ima ob sebi dovolj zanesenjakov, na odru odlične godbenike, v dvorani pa navdušene poslušalce, je ohranila svojo originalnost in prvobitnost.
Konec tedna je bil Mengeš dobesedno res in v pravem pomenu besede kot marela, pod (oziroma s) katero so zbrali in srečali obiskovalci iz raznih krajev Slovenije in tudi iz tujine. Polna dvorana vsake od štirih prireditev v kulturnem domu je nedvomno najlepše priznanje mengeškim godbenikom in posameznikom v organizaciji s prof. Ivanom Sivcem. Pa ne le priznanje, tudi spodbuda, da tudi za naprej ne odnehajo. Škoda bi bilo, če deseti ne bi sledila enajsta, dvanajsta... prireditev. Tudi zato, ker izvirnost zagotavljajo godbeniki z ansambli, proizvajalci glasbil v kraju in predvsem kraj, ki resnično živi z glasbo. Da je šaljiva pripomba, kako je Mengeš danes EGS - evropsko glasbeno središče, postala pojem, imajo zasluge vsi tisti, ki so vztrajali v godbi in pri organizaciji desetih prireditev. Prav tako ni daleč od resnice ugotovitev, da ob tako kvalitetni godbi ni v nobenem mestecu v Evropi toliko kvalitetnih ansamblov kot prav v Mengšu. Sicer pa je bila deseta prireditev Pod mengeško marelo ne le potrditev uspešnosti vseh dosedanjih, marveč, kot je poudaril v nekem trenutku pri pripravi prireditve tudi predsednik Lado Kosec, tudi uvod v letošnje praznovanje visokega jubileja - 110-letnice Mengeške godbe. Proslavljali ga bodo letos od 17. do 19. junija in verjamemo, da bo takrat Mengeš spet na nogah.
Poleg Mengeške godbe, ki je bila skupaj z Razvedrilnim programom Radia Slovenija organizator desete prireditve, so tokrat nastopih tudi Alpski kvintet, Marela International, Slovenski kvintet, Stoparji, Nagelj, ansambli Borisa Razpot-nika, Krim, Planika, Tonija Savnika, Štajerskih sedem in Margret Almer iz Avstrije. Za smeh sta poskrbela humorista Franc Šimenc in Franc Pestotnik - Podokničar, po scenariju prof. Ivana Sivca pa je vsako prireditev, ki je bila tudi zaradi številnih točk v programu izvedbeno zahtevna, kvalitetno pripeljala do kraja TV voditeljica Betka Šuhel.
In nenazadnje je imela letošnja deseta mengeška marela še eno posebnost. Med številne sponzorje in sodelovanje pri
Eripravi se je vključiltudi Gorenjski glas z naročniki oziroma ralci. Na svidenje na 11. prireditvi Pod mengeško marelo zato najbrž ni nezanesljiva napoved. • A. Žalar
imzeniringAsvetovanje
Cesta svobode 1 3 64260 BLED
el.&fax: 064 77 845 tel.: 064 77844
PROJEKTIRANJE JAVNIH OBJEKTOV
PROJEKTI NOTRANJE OPREME
Torek, 22. februarja 1994
m MESEC Rft VKT3
Februarja lahko že sejemo
Sončne lege so včasih že konec februarja brez snega in takrat že lahko pripravljamo zemljo za prve pomladne setve. Jeseni prelopatene gredice z motiko rahlo prekoplje-mo, z vrvico izmerimo, označimo gredice in napravimo med njimi stezice. Poti med gredicami samo pohodimo, vsak izkop jarkov z lopato je odveč in nesmiseln. Pregloboke poti in previsoko postavljene gredice so neugodne posebno v sušnih letih in tam, kjer je otežkočeno zalivanje. Gredice se v tem primeru namreč mnogo bolj izsušijo po robovih, kot bi se sicer, če bi bile poti le za spoznanje nižje od gredic samih.
Zelenjadne gredice morajo biti vse enako široke, in sicer samo toliko, da zlahka opravljamo vsa dela, ne da bi bilo treba stopati po gredi. Navadno delamo po 120 cm široke gredice, med njimi pa so po 30 cm široke poti. Pri takšni širini lahko od obeh strani sežemo do sredine, to pa je pri širših gredah nemogoče. Če bi delali ožje grede, bi popolnoma brez koristi porabili preveč dragocene površine. Tudi tam, kjer se vrtna širina "ne izide" brez ostanka, delamo po 120 cm široke grede: ostanek uporabimo za pripravo zelenjadne grede, kjer pridelujemo tiste vrste, katere manj potrebujemo. Takšen ozek pas zemlje prav dobro lahko porabimo za pridelovanje enoletnih dišavnic.
V ugodnem vremenu in na dovolj odcednem in toplem zemljišču lahko zadnje dni februarja sejemo na prostor pasti-nak. Sejemo samo tako globoko, da semena ne štrlijo iz zemlje, in sicer v vrste, le-te pa so-po 30 ali 40 cm narazen, odvisno pač od tega, ali pride-ki
lujemo sorto s krajšimi ali
daljšimi koreni. Seme kali po treh tednih, zato vrste označimo hkrati s setvijo redkvice. Redkvica izredno hitro kali in tako nakaže vrste, po katerih ne smemo brskati; med vrstami seveda lahko brez škode okopavamo in plevemo.
Bob je edina stročnica, ki prenese tudi nekaj stopnj mraza. Debelo zrnje sadimo izjemoma že zadnje dneve februarja. Čimprj lahko sadimo bob, tem več bo pridelka. Čeprav bob ni preveč cenjena poljska kultura, so nekatere novejše sorte prav primerne tudi za vrtno pridelovanje. Se nezrelo oluščeno zrnje je v kuhinji prava poživitev jedilnika; posebno ga cenijo vegetarijanci in makrobiotiki. Najbolje je sejati v vrste, ki so 40 do 50 cm oddaljene druga od druge. V vrsti polagamo vsakih 8 cm eno zrno. Sadimo 5 cm globoko.
Pri enoletnem pridelovanju črnega korena omogoča zadovoljiv pridelek edino zelo rana setev. Nekoč so ga gojili kot dvoletnico, to pa ni potrebno, če zgodaj sejemo. Na gredo posejemo konec februarja po S vrst. Sejati ne smemo globlje kot 1 cmin seme le rahlo pokrijemo. Za črni koren mora biti zemlja zelo rahla in globoka, da bodo koreni ravni in gladki. Svežega gnoja ne mara.
Prav tako lahko konec februarja brez škode sejemo na prosto gladkozrnate sorte vrtnega graha, ki so za mraz mani občutljive. Takšne sorte so Mala Porenjka, Alaska in Mali Provansalec. Vse sorte z oglatim in nagubanim zrnjem so bolj občutljive za mraz, zato v hladnem in vlažnem vremenu to seme v tleh rado strohni. Grahovo zrnje sadimo S cm globoko. Nizke sorte sadimo v 30 cm oddaljene vrste, visoke sorte pa zahtevajo medvrstno razdaljo 40 cm.
ZDRfWR3K
Če nas zgrabi kašelj
Proti kašlju in katarju si pomagamo tako, da 500 g na drobno narezane čebule, 80 g medu in 400 g rjavega sladkorja kuhamo v 1 litru vode 3 do 4 ure, počakamo, da se ohladi in pijemo po 1 kozarec zjutraj in zvečer (mlačno). Zdravljenje traja 15 do 30 dni.
Ali: 2 glavici čebule, veliki kot jajce, z lupino vred, kuhamo 10 do 15 minut v 1 litru vode s 100 g rjavega sladkorja. Mlačen čaj pijemo po požirkih ves dan.
Ali: 1 kg čebule, pol kilograma medu in 100 g semen navadnega komarčka stresemo v liter vode in pokuhamo za polovico. Zdravilo, ki ga tako dobimo, jemljemo trikrat na dan po 1 žličko.
Ali: praženo čebulo pomešamo s kozjim mlekom in medom. Jemljemo po 1 žličko te zmesi 15- do 25-krat na dan. To je posebno priporočljivo za suh kašelj.
Nasvete smo vzeli iz knjige Zdravljenje s sadjem in zelenjavo, ki je izšla pri ČZP Kmečki glas.
Bomo
STUDIO RAFAELA
^jjP^m. r Trg Prešernovebrlgade6/4, Kranj, Tel. :064/326-683
f^I     KO DOBRO NI DOVOLJ
Ali niste zadovoljni s svojo zunanjosto ?
spremeni izgled in občutek ženske, rjajočo nego.
gali vam bomo mi. Znak pozornosti ali samo pogled Takrat boste sebi in drugim postale lepše. Zato si omogočite Trenutek je da začnete od začetka.
V studiju vam nudimo:
NEGO OBRAZU
ZDI OD
ENJE IN
NJE OKEN
ODPRAVO CELGUTISA OZ. ODVZEM MA&OBNEGA TKIVA
• DEPILACMO Z IGLO IN PINCETO
• LIMFNO DRENAŽO •ŠOLAR!
Del. čas:
od 9. do 12. in od 16. do 19. sobota
od 8. do 13. ure
posKasjmo se ste
Osnovni recept za "crepes"
Za 12 do 16 palačink potrebujemo 100 g moke, dobre 1/4 Imleka pol mlek
sladkorja (samo če želimo sladke palačinke), 3 jajca, 50 g
(lahko tudi pol vode, pol mleka), ščepec soli, 1 jedilno žlico
razpuščenega masla in maslo za pečenje.
Moko presejemo. Mleko, sol, sladkor in jajca razžvrkljamo. Primešamo moko in nazadnje dodamo tekoče maslo. V posebni ponvi, ki jo imamo za pripravo palačink, najboljša je teflonska ponev, razbelimo malo masla, vlijemo testo in ga na hitro razlijemo po vsej ponvi. Palačinko svetlo rjavo zapečemo z obeh strani. Tanjša ko je, slajša bo. "Crepes" lahko takoj serviramo ali pa jih nalagamo drugo na drugo in do konca pečenja držimo v ogreti pečici. Nato jih hitro namažemo z medom, marmelado ali prelijemo z gostimi sokovi, čokolado, sirupi, napolnimo s skutnim namazom in podobnim.
Namazi:
Med segrejemo toliko, da je malce bolj tekoč in ga prelijemo po palačinki. Za finejši okus prelivu dodamo še kosmič masla.
Hruške, breskve, marelice ali kakšno drugo sadje iz konzerve segrejemo in z njim obložirno palačinke ter prelijemo z vroči"1 čokoladnim oblivom.
Stolčemo sladko smetano in j° zamešmo med dobro pretlačeno in osladkano skuto, dodamo še kakšno mehko sadje, kot so na primer rdeče jagode, in s tem obložimo palačinke. Po vrh" potresemo čokoladne drobtinice ali narezane mandeljne.
K palačinkam navadno ponudimo tudi kompot iz visenj, marelic i" podobnega sadja. Če imamo pri roki še liker z enako aromo, ga »e dodajmo nekaj kapljic. To bo "pikica na i".
VRTIUAKOVA LESTVICA
Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ
Evi Zupin iz Hotemaž, ki je bila v zadnji Vrtiljakovi lestvici izžrebana za nagrado Gorenjskega glasa, smo poslali "komplet za lažje učenje". Podobno darilce čaka tudi današnjega nagrajenca, ki ga bo v studiu Radia Kranj izžrebal slavni televizijski kuharski mojster Janez Vinšek. V oddaji bomo namreč z njim in Romano "kuhali" same slastne jedi.
Vrtiljakova lestvica je po drugem krogu glasovanja takšnale:
5. CROCKI CROCKI
4. KAKO DELIMO TETE
3. MAMMA CHE STRESS
2. SRČEK DELA TOK, TOK, TOK
1. MALI KAKADU
Vse tako kaže, da bo pesmica Mali kakadu Svetlane Makarovič zajadrala v zlato skrinjico, seveda pa še ni nič odločeno. Še imate čas, da pošljete svoj glas za eno od petih skladbic, ki vam je najbolj všeč.
KUPON
GLASUJEM ZA PESEM: MOJ NASLOV:
Poš|ji na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1
Nagrajeni spis
Pust, pust, krivih ust -tokrat nekoliko drugače
Preddvorčani zbirajo denar
V preddvorski osnovni soli Matije Valjavca bi radi izboljšali pouk s sodobnimi učnimi pripomočki. Svet staršev in svet šole sta podprla pobudo, da bi zanje zbrali denar med podjetniki, obrtniki in starši.
Z zbranim denarjem želijo kupiti fotokopirni stroj, vsaj deset blazin za telovadnico, dva grafoskopa in dva CD gramofona, video in televizor ter komplet učil za terensko delo pri zemljepisu. Za vse skupaj bi potrebovali približno milijon tolarjev.
Akcija zbiranja denarja bo trajala do konca marca. Sklenili jo bodo s posebno prireditvijo, saj upajo, da bodo skupno željo staršev, učiteljev in učencev uspešno spravili pod streho. To Iskreno Želimo tudi mi. • H. J.
Pust je bil vedno praznik razposajenosti, veselega smeha in zamaskiranih obrazov. Od pustne sobote, ko so gospodinje pripravljale krofe in flancate, pa vse do torka, so se vsi veselili. Vsak po svoje je bil živahen, pozabil je na skrbi ter se predal veselemu vzdušju.
Po ljudskem običaju so bile maškare predvsem znanilke pomladi in preganjalke zime. Hodile so od hiše do hiše ter blagoslavljale pridelke in živino. Seveda so jim pri vsaki hiši morali kaj dati: krofe, flancate, tudi klobase so se znašle vmes.
Dandanes se maska ne uporablja več toliko za preganjanje zime, bolj za veselje in dobro razpoloženje. Seveda pa to ne pomeni, da nikjer več niso živi stari ljudski običaji. V naši šoli smo jih malo raziskali. Gradivo smo začeli zbirati že en mesec pred pustom. Oddelka sedmih razredov sta imela vsak svojo nalogo: prvi pustne šege, drugi pa pustne jedi. Razdelili smo se v skupine ter pripravili gradivo. Večinoma smo gledali v knjigo Nika Kureta Praznično leto Slovencev. Kot teme za pustne šege smo vzeli kurentovanje, pustne norčije ter običaje po slovenskih pokrajinskih enotah. Kot značilne pustne jedi smo omenili krofe, flancate, svinjino, ajdovo potico, špehovko in ocvirkovico. Ljudsko izročilo pravi: "Kdor se tega dne ne naje, bo vse leto stradal."
Vsak razred je imel tudi nalogo, da nekaj učencev namaskira in te maske predstavi. Na nižji stopnji so pripravili maske iz vrečk, maske iz škatel ter cevaste maske. Vse so bile preproste, vendar iznajdljivo narejene. Potrebovali so papir, lepilo in škarje ter hop! - maska je bila narejena. Na višji stopnji so predstavili kartonaste maske, maske iz gline,
poslikavo na obraz z živalskimi motivi ter beneške maske.
Seveda se je vsak azred oblekel še v skupinsko masko. Za našo masko je imela ogromne zasluge naša razredničarka Saša Sprinč-nik. Predlagala je masko zaporniki. Priprava je bila preprosta -črtaste pižame od starih atov (ali pa tudi svoje), za zaporniške krogle pa smo imeli žoge, ki smo jih pobarvali s črno barvo in jih z verigo privezali na nogo, nato še malo brade in brk s črno barvico na obraz... Seveda ni šlo brez nadzornikov; dva fanta sta si oblekla stari vojaški suknji ter si nataknila kapi in postala naša paznika.
Naša naloga je bila tudi poslikava na obraz z živalskimi motivi. Naslikali smo leva, tigra, mucka, kutka er metulja.
Na pustni torek smo se torej učenci sedmega a zbrali kot zaporniki ter odrožljali proti telovadnici. Tam se je vse smejalo, veselilo, skakalo in kričalo. Kmalu se je zbrala žirija in ocenjevala skupinske maske: od cirkusa, gasilcev, klovnov in hipi-jev, do delegacije Johna F. Kenne-dyja in nas, zapornikov. Žirija je podelila nagrade za prva tri mesta. Nagrade pa niso bile kar tako: tretja in druga nagrada - pol zaboja mandarin, prva nagrada pa prost dan z izletom v naravo. Tako so tretje mesto zasedli gasilci, drugo mesto hipiji.prvo mesto pa smo dobili zaporniki iz sedmega a. Kričanja in ploskanja ni bilo ne konca ne kraja. Veseli, srečni in razburjeni ter seveda zadovoljni, da nam je uspelo, smo se odpravili domov, kjer smo se na dolgo in široko hvalisati o izvrstno pripravljeni maski.
To je bilo zame najlepše pustno rajanje doslej, saj smo se pošteno poveselili in se tudi marsikaj naučili, pa še prost dan nas čaka. • Jerneja Faletič, 7. a r. OŠ
še nekaj dni in zimske počitnice bodo tu. Čeprav bodo kratke, J en teden, bodo dobrodošle. Dobro se naspite, spočijte, P*V"'' kam ven... Na morje, kot ga je upodobila Marjeta Jakopič iz o. b
osnovne šole v Gorjah, bo pač treba počakati še par mesecev.
Kaj je pesnik
Kaj je pesnik? Kdo sploh je? Kaj sploh dela? Kdo to ve?!
Kako pesem piše? Kako to gre? Kdo mu tiska? Kdo to ve?!
• Aleksandra Frčej, 5. a r. OŠ Gorje
Moje delo
Po kosilu pomijem poso" do in pobrišem po miz1-Potem nanosim drva. K° nanosim drva, se gtetti lahko igrat, ker sem bila tako pridna. Čez nekaj časa pospravim kuhinjo.
Ko pride mamica domov, je zelo vesela.
• Marija MiklavČič, t» r. OS Ivana Tavčarja Got' enja vas
ANNO 973
Priloga Gorenjskega glasa o škofjeloški občini (3)
Posledic požara na kmetiji pri Marenkovcu že ni videti
Pod Blegošem niso ostali sami
Kljub odmaknjenosti visoko na osojnem pobočju Blegoša je Ceferinovim prikočila na pomoč vsa bližnja in daljna soseščina, lahko bi rekli celo vsa Gorenjska.
Ko smo po skromnih treh mesecih obiskali domačijo pri Marenkovcu, ki po hišni številki sodi k vasi Potok nad Železniki, kjer je požar sredi novembra uničil pravkar obnovljen hlev in pomoril vso živino, smo bili izredno dobrodošli "Želimo pokazati, da je vsa darovana pomoč skrbno naložena in zahvaljujemo se za priložnost, da se °sem, ki so nam pomagali, iskreno zahvalimo'', sta dejala zakonca Ceferin, kiju je ta nesreča nedvomno hudo prizadela. Prijetno pa je spoznanje o veliki solidarnosti, ki se je ob tem pokazala.
Visoko pod Blegošem je zima
Kljub temu, da tudi v tej Praktično zeleni zimi, s snegom n? Gorenjskem nimamo poseben težav, pa so seveda kraji, ki se tovrstnim težavam tudi v takih zimah zaradi velike višine ne morejo povsem izogniti. Ko smo se prea nekaj dnevi odpravili s Selške strani pod očak Blegoš, da obiščemo najvišje ležečo kmetijo v vasi Potok, po domače pri Marenkovcu, nismo Prav vedeli, do kod bomo z *v*om uspeli priti. Začuda nam Je kljub suhemu, gladko spiha-
nemu snegu uspelo po precej strmi poti priti na sam vrh k kmetiji in vsakemu, ki so mu pri srcu hribi, bi privoščili v jasnem vremenu ta razgled izpod Bego-ša: od Porezna na skrajnem zahodu, do Julijcev s Triglavom ter Ratitovca, objetega v snežno odejo v ospredju. Nadvse prijazna Milan in Majda Ceferin, ki s tremi sinovi živita na tej domačiji, sta kar nekako presenečena nad našo očaranostjo nad razgledi, ki se od tod ponujajo, rekoč, da se človek na to pač navadi. Vendar bi stavili, da je bilo v kotičkih očes videti ponos na to lepoto. Zlasti Milan nas je
opozoril na kar malce nenavadni pogled na bližnji Blegoš, kamor je, kot je rekel, ko so bile noge še nekoliko mlajše, tako rad "skočil". Majda pravi, da se človek sicer vsega navadi, včasih dobrote spregleda, in da je veliko tudi drugačnih plati življenja.
Usodna enajstica
Tudi pozoren opazovalec ne. opazi več posledic nesreče, ki je zadela Marenkovške lani pozno jeseni. Poleg stare domačije na eni strani stoji izredno lepa stanovanjska hiša, na drugi pa hlev, za katerega izgleda, da je se v gradnji. Pa ni tako: hlev je bil lanskega julija že dograjen -samo še vrata bi morah nasaditi, nam pove Milan, ko je 11. novembra (11. mesec) ob 11. uri najmlajši sin, ko se je po učenju odpravljal v posteljo, opazil rdeči žar. V hlevu, komaj štiri mesece po dokončanju temeljite obnove, je zaplesal rdeči petelin, ki ga je povzročil samovžig stelje. Ža živino v hlevu je bilo že prepozno: strupeni dim in
Mercator - Meso -Izdelki Škofja Loka
Ker vemo, da naš klasični program že dobro poznate, vas, cenjeni kupci, Mercator Meso - izdelki Škofja Loka obvešča, da vam v prodajalni Butlk - Mesko Škofja Loka Mestni trg 20, nudimo odlične domače koline. Lahko izbirate med klasičnim Programom jn med novo ponudbo konjskih dobrot, divjačinskih specialitet in zamrznjenimi ribami, za povrh pa si še lahko privoščite kakovostno buteljčno vino in še kaj.
Naj vas še spomnimo, da vam v vseh naših prodajalnah ponujamo kakovostne mesne •zdelke, za katere smo v tem letu prejeli 13 odličij - znak Slovenske kakovosti, ki jo Prejmejo samo izdelki, ki povsem ustrezajo vsem strogim organoleptičnim kriterijem
Vabimo vas, da nas obiščete in se prepričate o naši ponudbi in kakovosti.
M-MESO-IZDELKI
plini so svoje morilsko delo med 11 glavami plemenske živine že opravili. Vse moči so usmerili v to, da bi rešili traktor (ki je bil tudi že v plamenih) in nekaj drugih strojev, predvsem pa, da se ogenj ne bi razširil naobe hiši.
Rešitev: voda in telefon
"Ne morete si predstavljati, kako je, ko zares zagori!" nam še danes pretreseno pravi Milan. "Sprva smo se lotili ognja z
Zasilnimi aparati, fantje so razvi-cevi, žena pa je po telefonu poklicala na pomoč. Le tri leta je
tijsko pospeševalne službe smo se preusmerili na rejo plemenske živine, na senožečih tu nad nami (na nadmorski višini 1100 do 1200 metrov) uredili ograjene pašnike in napeljali vodo, saj
?rej paša tam ni bila mogoča, rav letos smo pričakovali, da se nam bo vse vloženo začelo vračati. Računah smo z veliko telet, najboljše bi obdržali za nadaljno rejo, ostalo pa prodah. Prav očitava si napako, da sva se hvalila, kako bomo 'prišli dobro skozi'. Požar nas je vrnil na začetek."
Soseda spoznaš v nesreči
Kar večkrat smo v našem pogovoru s Ceferinovimi slišali, da so nas nadvse veseli predvsem zaradi priložnosti, da se vsem, ki so jim že pomagali in jim še pomagajo, najiskrenejše zahvalijo. Čeprav jima je nerodno, da sta bila v časopisu večkrat omenjena (tega si seveda zlasti v
od tega, ko smo uredili nov vodovod in le leto več imamo telefon. Če tega ne bi bilo, smo prepričani, da bi ostali popolnoma orez vsega. K sreči tedaj še ni bilo snega in pomoč prvih gasilcev je bua prav neverjetno Hitra: kljub oddaljenosti dobrih 10 kilometrov iz Železnikov, so bili tu že po 20 minutah in ne boste verjeli: vsega skupaj ie k nam tedaj pripeljalo kar 6 gasilskih cistern. Za hlev ni bilo veliko pomoči, saj je ostrešje pogorelo, poskušali smo rešiti, kar se je dalo, pomembno pa je, da smo s pravočasnim ohlajevanjem rešili hiši. Ko smo pred leti po načrtih inž. Kepica uredili vodovod - v požarni vodohram z 84 kubiki smo napeljali studenček z Rjavega vrha, smo imeli tu pri nas celo gasilske vaje tega sektorja -tedaj nismo verjeli, kako prav nam bo prišlo vse, kar smo se tedaj naučili. Preiskava vzrokov požara je nedvomno odkrila, da |e prišlo do samovžiga stelje, saj smo v stelji, ki je še ni zajel požar, odkrili žarišča ognja. Skupaj uradno ocenjena škoda je dosegla med 8 in 9 milijoni tolarjev. Sedaj ugotavljamo, da
Že ocena kar precej točna, če ni koda še večja, saj se nam še sedaj dogaja, da opažamo, kaj vse smo imeli tam shranjeno in je izgorelo."
Ne hvali prezgodaj
"Ne morem se prepričati o tem, da je bil ta požar nekakšna kazen za to, da smo po letih velikega garanja in odrekanja, ko smo gradili hišo in obnavljah hlev, prav lani ugotavljali, da je najhujše za nami, in da je prišel čas, ko bomo od vsega tega tudi nekaj imeli. Tu na osojnih pobočjih Blegoša krma ni posebno kvalitetna, zato se tudi prireja mleka ni izplačala. Ko se je prekinil tudi prevoz otrok z avtobusom v šolo v Železnike, ki je redno odvažal tudi mleko, smo bih prisiljeni iskati druge vrste dohodka. Po nasvetu kme-
povezavi s požarom nihče ne želi), se prav Gorenjskemu glasu zahvaljujeta za to, da se je zanjihovo nesrečo izvedelo, m nadvse sta presenečena nad odzivom bližnjih sosedov in mnogih posameznikov, organizacij, ustanov, društev in podjetij, ki so jim priskočili na pomoč. V dobrin dveh mesecih sta dobila, poleg številnih darov v blagu (hrani, materialu in drugih darilih), ponudbah za delo m storitve (npr. avtoprevozniki so jim obljubili brezlpačne prevoze, kadarkoli bi to potrebovali) še 1,35 milijona tolarjev, kar vse so vložili v obnovo hleva. Z velikim veseljem in ponosom nam je Milan pokazal, da je hlev že delno pozidan, ima novo ostrešje in streho, tako da je zavarovan pred nadaljnim propadanjem. "Vesela sva, da lahko pokaževa, da je bilo vse, kar sva dobila, skrbno vloženo in namensko porabljeno!" sta nam Milan in Majda večkrat dejala, čeprav je do končnega poravila Še dolga pot. Te zimske dni Milan izkorišča za to, da bi ob pomoči sinov čimprej obnovil v požaru močno poškodovane stroje, kar mu je pri traktorju že uspelo, sedaj pa obnavlja kosilnico. K sreči kovine ne gore, je pa potrebno vse skrbno očistiti, vse občutlivejše dele zamenjati ter vse skupaj nanovo zaščititi. Pri sosedu čaka na obnovo tudi v ognju precej poškodovana prikolica za nakladanje sena.
V jeseni živino
Hlev čaka na to, da se z lesom zapre ostrešje, tudi betonsko ploščo, ki je razpokala, bo potrebno obnoviti, popraviti odpadel omet, napeljati novo električno napeljavo in urediti fasado. Vse to bo potrebno, preden bodo lahko razmišljali o novi živini, cilj pa imajo, da bi v jeseni, ko bo tudi nova krma pod streho, hlev naselili tudi z vsaj nekaj glavami živine. Sprva ne bo mogoče nadomestiti vseh 11
poginulih živali, veseli pa bodo, so nam dejali, če bodo lahko začeli z dvema, tremi. Načrtov je seveda veliko. Naj omenimo, da mislijo hrambo krme in stelje (kjer se je požar tudi začel) posodobiti. Pri tem jim bodo zelo dobrodošh načrti, ki jih je za sodobno sušenje in ventilacijo kot darilo in pomoč brezplačno prispeval znani kranjski župan, dipl. inž. Vitomir Gros, ki je, poleg svojih političnih udejstvo-vanj, znan tudi kot strokovnjak in obrtnik za izdelovanje tovrstnih naprav. Ko ga omenjamo, smo sicer napravili že prvo izjemo, za katero pa sta nas Ceferinova prosila, da naj se ji poskušamo izogniti: toliko pomoči in razumevanja, kot sta ga bila deležna od množice posameznikov, organizacij, društev, vaških odborov, krajevnih skupnosti, občine, Cerkve (prek Car-itas), Rdečega križa, skupnosti kmetov, Kmetiske zadruge, Pospeševalne službe itd. je, da tega ni mogoče našteti brez nevarnosti, da bi koga izpustih, nekateri pa so izrecno zahtevali, da objave svoje pomoči ne dovolijo. Zato še enkrat: vsem, ki so pomagali, brez da jih posebej omenjamo, so Marenkovčevi iskreno hvaležni.
Tudi borci niso pozabili
Druga izjema, ki jo posebej omenjamo med tistimi, ki pomagajo, so borci. Na poziv Pokrajinskega domicilnega odbora aktivistov OF za Gorenjsko se na računu Združenja borcev in udeležencev NOB občine Škofja Loka že zbirajo prostovoljni prispevki nekdanjih aktivistov OF in borcev NOV ter njihovih organizacij in združenj, saj niso pozabili, da so prav na tej domačiji med vojnodobili zatočišče. Tod je namreč potekala pot z Gorenjske na Primorsko in v obratni smeri. Domačija pri Marenkovčevih je v času vojne s pridelki in živino oskrbovala partizanske enote, pri njih pa so se zbirali tudi bataljoni Gorenjskega odreda, iz katerih je bila oblikovana Gorenjska oz. Prešernova brigada. V nemški ofenzivi od decembra 1944 do marca 1945 je bil tu nastanjen zaščitni bataljon forumov in organov gorenjske pokrajine, zato so Nemci hlev izpraznili in
?;a skupaj z izropano domačijo ki pa so jo uspeh rešiti) tudi zažgali. Le beg družine s štirimi majhnimi otroki v gozd jih je rešil gotove smrti.
Letos tudi asfalt
Za konec omenimo, da je bilo že v lanskem letu v načrtu asfaltiranje ceste iz vasi Potok do domačije Marenkovec. Kot je to potrebno povsod v občini, je bil tudi tu potreben precejšnji lastni prispevek, kar pa v razmerah po požaru, ko so šli vsi prihranki v obnovo hleva, seveda ni mogoče. Krajevna skupnost Železniki je Ceferinovim obljubila, da bo njihov prispevek dolgoročno založila, zato pričakujejo, da se bo tudi ta načrt uresničil še letos. Bolj gladka pot v ta podblegoški krat naj opredmeti našo željo, da bi tudi življenje v prihodnje teklo bolj gladko in brez nesreč, in hkrati simbolizira prijetno spoznanje, da v nesreči v teh krajih ne ostaneš sam. Srečno! • S. Žargi
Za tiste, ki bi morda še radi pomagali, ponovno objavljamo številke računov, kjer je mogoče Ceferinovim pomagati: Račun Caritas škofja Loka : 51510-621-16-05-1630113-9362/00, z oznako namena: Za Milana.
Ivo Prijatelj zahteva sodbo o etičnosti škofjeloških zdravnikov
Vsako knjigo je potrebno prebrati do konca
Ce ministrstvo za zdravje ne bo obsodilo ravnanja škofjeloških zdravstvenih delavcev v primeru letakov z opozorili na nevarnosti sevanja, ki jih povzroča opuščeni RUŽV, namerava Ivo Prijatelj spožiti razpravo o tem na Akademiji znanosti in umetnosti.
Dva tedna bo od tega, kar nam je Ivo Prijatelj, radiološki tehnik v pokoju, ki se je v nekdanjem Rudniku urana Žirovski vrh ukvarjal z merjenjem in zaščito pred radioaktivnimi sevanji, poslal kopijo svoje zahteve Ministrstvu za zdravstvo, da oceni etičnost škofjeloških zdravstvenih delavcev, ko so pripravili tn na različne (po njegovem mnenju tudi sporne) načine dali v Javnost opozorila pred sevanjem iz opuščenega rudnika urana Žirovski vrh. Po njegovem mnenju so zdravniki pri tem neetično ustvarili preplah, strah in tesnobo, s citati iz knjige akademika prof. dr. Zupančiča to knjigo nekorektno izrabili, kar je v nasprotju z mnogim, kar je tudi v tej knjigi zapisano. Ker po štirih mesecih z zdravstvenega ministrstva še ni odgovora, seje odločil, da to tudi javno objavi
Ustvarjanje preplaha, strahu in tesnobe?
Medicinskemu svetu Ministrstva za zdravstvo -komisiji za medicinsko etična vprašanja je Ivo Prijatelj naslovu naslednja vprašanja, na katera pričakuje Javni odgovor.
- Presojo strokovnosti in medicinske etičnosti besedila letakov z vidika ustvarjanja "preplaha, strahu in tesnobe";
- Upravičenosti objave letakov z uporabo žiga javnega zdravstvenega zavoda;
- Sodbo o etičnosti početja aktivistov, ki so zlorabili cerkve za svoje namene;
- Poimensko ugotovitev akterjev te kampanije, ki se skrivajo za podpisi drugih;
- Ugotovitev izvora finančnih sredstev za to kampanijo.
V obrazložitvi vprašanj Ivo Prijatelj opozarja na organizirano kampanijo v medijih in z letaki. Sporne letake naj bi zdravniki - aktivisti, poleg obešanja na javnih mestih in pošiljanja po pošti, podtaknili tudi duhovnikom in prepričali nekatere, da so jih prebrali pred oltarjem ob zaključku nedeljskega bogoslužja in s tem zlorabili zaupanje, ki ga uživajo. Za vsebino (zlasti drugega letaka) trdi, da je zlepljenka iz besedila iz dela akademika prof. dr. Andreja O. Zupančiča z naslovom "Iz varstva pred ionizirajočim sevanjem v Sloveniji", poglavja o Rudniku urana Žirovski vrh. Kljub opozorilom akademika Zupančiča, da je pri tej problematiki izrednega pomena korektno obveščanje, dovolj strokovno seznanjanje s faktorji tveganja ter možnimi zdravstvenimi posledicami, je učinek teh letakov, po mnenju Iva Prijatelja, prav nasproten: med prebivalci so spožili strah ter preplah, med delavci rudni-
ka pa dvom v vse ukrepe, ki so bili v RUŽV v smeri varstva
?red sevanjem uporabljani.Iva rijatelja smo tudi povabili, da svojo vlogo obrazloži.
Kako to, da ste se za objavo odločili prav v Gorenjskem glasu?
"Moja odločitev za vaš časopis ni slučajna: imamo namreč nekaj skupnega. Vi ste objavili intervju s prim.prof. dr. Marja-non Erjavcem z naslovom 'Raje strgajte rentgenske napotnice', zadnjega pred njegovo smrtjo, jaz pa sem posredni krivec za enega njegovih poslednjih člankov v Sobotni prilogi Dela 'Ob histeriji škofjeloških "Opozoril" - Le čevlje naj sodi Hipokrat'. Proti koncu lanskega leta sem ga namreč obiskal na domu in poprosil, naj popravi ah dopolni mojo vlogo Ministrstvu za zdravstvo Republike Slovenije. V ilustracijo sem mu priložil tudi oba inkriminirana letaka. In rodilo se je v moji vlogi pomembno dopolnilo, javnosti
Ea članek, ki se pričenja "... šele o sem jih drugič pozorno prebral, so se mi naježili lasje nad silovitostjo hujskaštva s katero so prepojeni ti listi..."
Kakšna je usoda vaše vloge na ministrstvo?
Minevajo že štirje meseci, a ministrstvo in njegova telesa še vedno molče. Bistvo moje zahteve je opredelitev do te kampanije sejanja strahu ravno z vidika: "SvojČas so preplah, strah in tesnoba šteli za zgolj subjektivne težave, vendar ka-
kovost življenja lahko znižujejo tudi tako, da vplivajo imunosu-presorsko - se pravi: prizadeti so manj odporni mnogim infekcijam, avtoimunim boleznim in proti razvoju raka." To je le ena od ugotovitev, ki jih lahko preberemo v knjigi akademika A. O. Zupančiča "Iz varstva pred ionizirajočimi sevanji v Sloveniji". V kolikor je to le lari-fari - kar bi pač sodil po obnašanju ministrstva za zdravstvo in njegovih organov • se opravičujem javnosti, ker dvigujem kontraproduktiven vihar v kozarcu vode. Če pa so to dognanja sodobne medicine, ponovno zahtevam javni odgovor na mojih pet vprašanj. Ti aktivisti so s svojimi letaki zasuli ne samo medije in javna mesta, niso se ustavili tudi pred cerkvenimi vrati. Vdrli so v šole - vsaj tiste, ki jim niso zaloputnile vrat pred nosom, in to od Žirov do Škofje Loke, ponekod so se šolniki kampaniji celo veselo pridružili: otroci so morali risati lobanje s sevalnimi znaki, soseda se je trudila s sestavljanjem spisa za punčko. Mene bi na mestu ministra za šolstvo g. Gabra tak način 'prosvetljevanja' veliko bolj skrbel kot verouk."
Poklicali smo tudi na Ministrstvo za zdravstvo in povprašali o tem, kakšna je usoda vloge Iva Prijatelja, vendar odgovora nismo dobili. Več da bo znanega po prihodnji seji ministrovega kolegija, ko se minister vrne iz potovanja v tujini. • Š. Žargi
S porumenelih strani Loškega arhiva
Zapuščina za pogrebe beračev
Socialne zadeve so v starih časih prav različno urejevali Večinoma so bile prepuščene domačim, predstojnikom, sosedom, dobrotnikom, soseski, občini župniji, samostanom, raznim oblastem, državi itd. Kdor je imel veliko, je lahko živel samo od denarja To so bili rentnikl Denar je imel za časa enega človeškega Življenja kar konstantno vrednost Če je nastopilo obdobje inflacije, so bile žemljice manjše tn so vsi štedilt Kdor paje imel denar, Je pa kupil dve. Najnižji poklic pa Je bil berač. Tu ne bomo razglabljali, zakaj je nekdo postal berač. Tudi ta poklic je bil časten. Beračem Je bila okolica dolžna pomagati do določene mere. Nekatere osebe so njihov socialni položaj skušale izboljšati skoraj na raven normalnih smrtnikov, že za življenja, pa tudi ob smrti V ŠkoJji Loki je bila že od srede 16. stoletja mestna ubožnica, kjer so skrbeli za nastanitev mestnih siromakov, od leta 1918 pa tudi za njihovo prehranjevanje. Prej so dobivali hrano po mestu in v obeh samostanih. Poleg raznih drugih socialnih ustanov, o katerihje že nekaj zapisanega. Je obstojala tudi ustanova za dostojen pokop beračev.
Leta 1893 je umrla Ana Žontar iz Loke stara hiša št. 76, danes Spodnji trg 8. Sama ni bila lastnica hiše. Z lastnikom je bila v sorodstvu. Imela pa je denar. Zapustila je naslednjo oporoko: Oporoka, katero jaz. Ana Žontar, poprej udova Schnelder, rojena Polonc zasebnica v Skofjiloki št 76, na telesu sicer bolna, pa pri popolnoma zdravi pameti, brez sile ali pomote, napravim glede svojega premoženja v vedni in enodobni navzočnosti podpisanih naprošenih prič tako-le.
Nato našteva, kaj kdo deduje. Pokopati sojo morah po gosposko s tremi gospodi, ki so morah na dan pogreba in osmine opraviti vsak po eno sveto mašo. Pod osmo točko oporoke je zapustila: "Mojo t i rja te v pri Urši Jenko po domače Benetkovka v Skofjiloki z edensto In trideset goldinarjev avstrijske veljave prepustiti v last oskrbntštva Škofjeloškega takozvanega "špttala", da bode taisto iz obresti te glavnice plačalo pristojbino gospoda duhovnika, ki bode na pokopališče v tem "špitalu" umrlega berača, spremit"
Loško sodišče je ob razpravi obvestilo občino, kamor je loška ubožnica spadala. Potem so uredili še z višjimi oblastmi, okrajnim glavarstvom v Kranju in finančno prokuraturo v Ljubljani. Po odbitku stroškov je ostalo glavnice 126 goldinarjev. Denar so naložili pri Kranjski hranilnici v Ljubljani. Potem je moral vsako leto loški župnik potrditi prejem obresti. Te so znašale štiri goldinarje in 87 krajcarjev, kar naj bi zadostovalo za dostojne pogrebe ubožcev. Pozneje so se obresti celo nekoliko popravile in so znašale v začetku stoletja čez 10 kron, ko so krone zamenjale goldinarje. Najvišje obresti so izplačali leta 1918, ko soznesle dobrih 21 kron. Leta 1919 so padle na sedem kron, potem se pa zapisi nehajo. Vse stare, mnoge še srednjeveške ustanove, so ugasnile. Med vojno so šh ti kapitali za vojna posojila. Slaba zamenjava denarja v stari Jugoslaviji je ustanovi naredila konec. Župan je leta 1934 poročal sreski izpostavi v Škofji Loki, da tukajšnja občina nima nikake ustanove več, ker so se vse ustanove, ki jih je imela občina, dale za vojno posojilo in se nobena več ne vodi. Zadnjikrat so ustanovo navajali v občinskih dokumentih leta 1936. Takrat je bilo na knjižici 113 dinarjev, 63 glavnice in 50 dinarjev obresti, ki jih po vojni niso več dvigovali. To pa so bili Že majhni denarji. * Franci Stukel
NIKO ŽELEZNIKI izvozi večino svojih izdelkov
Tradicija in kvaliteta
Najpomembnejši izdelek so mehanizmi za registratorje, ki jih izvažajo v številne države sveta.
NIKO je znan po dolgoletni tradiciji, saj bomo kmalu praznovali 50-letnico. Zanimivo pa je, da že skoraj 25 let poslujemo tudi z razvitim tujim svetom. Proizvodni program se vsa ta dolga leta ni bistveno spreminjal, seveda pa se je obseg in kvaliteta izdelkov. Na dolgoletno tradicijo smo v podjetju ponosni in pograme poskušamo čimbolje "negovati", da bi se še dolgo nadaljevali, pravi TINA NASTRAN, direktorica Nika Železniki.
NIKO je v zadnjih desetih letih na nosilnem programu izjemno povečal obseg proizvodnje, najpomembnejši izdelek je mehanizem za registratorje, ki so namenjeni urejenemu načinu shranjevanja raznih dokumentov. Izdelek je zanimiv zlasti za razviti svet Evrope, vključno z Anglijo, pa tudi za dežele daljnega Vzhoda ter za afriško in arabsko območje. NIKO izvozi večino svojih izdelkov in to vsako leto več. Lani so izdelali 26,8 milijona mehanizmov in jih kar 90 odstotkov oziroma 24 milijonov prodali na tujem trgu.
125 do 130 tisoč mehanizmov dnevno
Letošnji načrt je še večji, saj predvidevajo, da bodo izdelali 31 milijonov mehanizmov in glavnino izvozili, že znanim kupcem v številnih državah pa tudi kakšen nov kupec bo moral biti vmes. Trenutno izdelajo od 125 do 130 tisoč mehanizmov dnevno, letos pa nameravajo z izboljšavami proizvodnega procesa obseg proizvodnje še nekoliko povečati.
Proizvodnja mehanizmov ima kot osnovni nosilni program 85 odstotni delež. Pri preostalih 15 odstotkih pomembno vlogo igra program sponk (palične, papirne), vendar je v zadnjih letih zaradi problemov na bivšem jugoslovanskem trgu v upadanju. Prilagoditev novim razmeram je dosti težja, ker je Niko na tem področju zaradi zastarele tehnologije in strojev slabo konkurečen. Vendar so se lani razmere zaradi odpiranja novih trgov izboljšale, in letos načrtujejo precejšen, približno 30-odstotni porast proizvodnje. Preostali del proizvodnje pa bodo letos vzdrževali na dosedanjem obsegu.
Nov program pi-s a r n i š k e opreme
Ker posamezne izdelke na trgu izrivajo novi, se resno zavedamo, pravi Tina Nastra-nova, da je potrebno razvijati nove programe in pričakujemo,da bomo letos prav na področju pisarniške opreme uspeli z novim proizvodom, ki je prav tako sestavni del za končni izdelek. Novi programi so nujni tudi za obrat v Davči.
Glede na fizične kazalce se nam ni treba bati prihodnosti, če bomo seveda uspeli slediti cenovnim trendom v svetu. Zaradi recesije, ki še vedno traja, se cene znižujejo, zato morajo proizvajalci ustrezno zniževati stroške. Izjemno pomembno za prihodnost pa je, pravi Nastranova, kolikšen del pogače nam bo ostal za naložbe v nove programe, ki jih dolgoročno potrebujemo. Glede na ocene, ki smo jih pripravili za letošnji finančni plan, smo lahko optimistični, vendar se lahko med letom zgodi marsikaj, saj Niku "usodo" krojijo tudi drugi (tečajna politika, obrestne mere itd.).
Certifikat kakovosti
NIKO se je leta 1992 vključil v vladni program prenove, ki je slonel predvsem na obvladovanju stroškov, tega pa zdaj v bistvu nadaljujejo.
Zaradi čimboljšega obvladovanja stroškov so se lotili tudi projekta razvoja kakovosti s pomočjo standardov ISO 9000. Želijo namreč v čimvečji meri obvladovati celoten
proces, ne samo proizvodnega. Cilj projekta pa je certifikat kakovosti, ki naj bi ga pridobili v letošnjem letu.
V Niku so v zadnjih letih veliko naredili za varstvo okolja, saj je to navsezadnje okolje, v katerem živimo in ne le delamo, pravi direktorica Tina Nastranova. Z novo galvani-ko pa niso prenehali razmišljati o ekologiji, temveč s sodelovanjem zunanjih strokovnjakov snujejo izboljšave na področju zaščite kovin.
Ove desetletji bazena v Železnikih
Premalo izkoriščena možnost
še nista spremenili navadi domačinov,~ ki bi ga lahko uporabljali v veliko večji meri. Tudi športnega plavanja še ni."
so kraji velikosti Železnikov v Sloveniji, ki bi imeli svoj Pokriti plavalni bazen, nekaj pa so jih celo zgradili in nato toradi stroškov obratovanja zaprli. Kopališče v Železnikihje sicer "preživelo', ugotavljajo pa, da se domačini še niso ^vadili uporabljati ga kot možnost zdrave rekreacije. LePrav so razmere zelo dobre, se tudi športno plavanje ni K&vilo, pač pa ga domača osnovna šola koristi kot drugo ^vodnico, pogosti pa so obiski tudi iz drugih šol v občini **" se bi dalo kaj spremeniti, smo se pogovarjali z "ojemnikom in upraviteljem tega objekta Bojanom Lebnom.
Kako je z obiskom kopališča v Železnikih?
. "Obiska je več jeseni, pozimi ln, spomladi, kot poleti, če pa primerjamo obisk med tednom, Pjednjači obisk ob koncu tedna. Med tednom plavalni bazen koristi predvsem šola oz. šole, 9° koncu tedna pa gostje izven dežnikov. Na obisk vpliva j*veda tudi vreme in možnoti dru$ih vrst rekreacije, število se S^lje med 400 in 500 šolarji in 200 in 300 drugimi obiskovalci na Jeden."
Ze osemnajst let je od odprtji kopališča tu v Železnikih. yi menite, da se je odnos domačinov do plavanja kaj bremenil? Ocenjujete, da ga k°dstijo dovolj? . "Že povedane številke kažejo, đa bazen koristijo predvsem otroci, med ostalimi obiskovalci Pa prevladujejo Ločani ali celo gostje od drugod: Kranja, Ljubljane in celo Primorske. Plavalnih navad Železnikom ni uspelo
Kdobiti. Upamo pa seveda, da že kar dolgoletna uporaba bazena za šolo, tudi tako stanje Postopoma spremenila. V smeri Vetye uporabe odraslih se tudi naJ°olj trudimo, saj želimo, da bi
plavanje postalo vsaj del zdravega življenja tistih, ki so potrebo po tem Že spoznah. Tako to možnost že koristi skupina 15 do 20 deklet, ki se ukvarja z aero-robiko, k plavanju smo povabili tudi člane športnega kluba Železniki (ukvarjajo se predvsem z nogometom), v marcu pa naj bi začeli z organizirano telovadbo za skupino starejših občanov. Znano je, da se je struktura upokojencev precej spremenila, starostno povprečje padlo, in prepričani smo, da bi se marsikdo rad vključil v strokovno vodeno rekreacijo, ki bo vključevala tudi plavanje."
Je morda cena oz. vstopnina ovira za boljši obisk?
"Prepričani smo, da v višini vstopnine, ki znaša za odrasle 350 tolarjev, otroci pa imajo popust, ni ovira za še boljši obisk. Praviloma je ta znesek za dve uri kopanja, vendar nikogar tudi po tem času ne preganjamo, če le upošteva kopališki red. Letne vstopnice delno sofinancira občina z namenom pospeševanja rekreacijskih dejavnosti."
Kaj pa športno plavanje? Se je v teh dobrih razmerah in le
po skoraj dveh desetletjih le razvilo?
"O športnem plavanju v Železnikih ne moremo govoriti, obiskujejo pa nas občasno ekipe iz drugih krajev. Večkrat pridejo iz Radovljice (tam imajo, kot je znano, le odprti bazen), občasno tudi plavalci iz Kranja. Že večkrat smo se pogovarjali, da bi vsaj na osnovni šoli začeli s plavalno sekcijo oz. krožkom, pa je bila vedno ovira v denarju. Zato smo se odločili, da v ta namen sedaj bazen ponudimo dvakrat na teden zastonj in upamo, da se bo tudi v tej smeri premaknilo."
Kaj še ponujate tu v kopališču poleg plavanja v bazenu in saune?
"Imamo še fitness kabinet, namizni tenis, poleti pa še
igrišče za tenis in balinišče. Za dodatno ponudbo je poleti kar dosti zanimanja in mislim, da ne bo izvenelo neskromno, če rečem, da je to kopališče poleti športno - rekreacijsko in nenav-sezadnje družabno središče Železnikov."
Kako je z vzdrževanjem in pokrivanjem stroškov tega objekta? Znano je, da so morali
Sonekod prav zaradi računov, i se niso izšli, take objekte celo zapreti
"Kopališča, zlasti s pokritimi bazeni in ogrevano vodo, so zahtevni objekti, ki potrebujejo dobro gopodarjenje in sprotno vzdrževanje. V dosedajem delovanju objekta je bil najzahtevnejši poseg temeljita obnova strehe, ki je zamakala. Predvsem so potrebna sprotna popravila, da se naprave ne zanemarijo in pri tem je še sreča, da je tudi uvoz nekoliko lažji, saj se marsičesa doma ne dobi. Z vedno večjim številom bazenov se sicer tudi pri nas pojavljajo podjetja, ki imajo potrebno opremo in dele za vzdrževanje.
Vzdrževanje primerno čiste in tople vode je odvisno tudi od 'živahnosti uporabe', saj je kljub zaprtemu krogu potrebno včasih dotočiti tudi do 20 kubikov vode. Redno vzdržujemo temperaturo vode med 27 in 28 stopinjami, torej primerno za plavanje, za tiste, ki pa v baze-
Filip Gratner, učitelj športne vzgoje na osnovni šoli v Železnikih:
"Plavanje v bazenu imemo organizirano skozi vse leto, zato se tudi z urnikom v Šoli prilagajamo motnostim tu v bazenu. Prve tri mesece imamo na pouku plavanja 3. in 4. razrede, 2 uri na teden, nadaljujemo s 7. in 8. razredi, ki imajo v tednu kar pet terminov, po novem letu šo 5. in 6. razredi z desetimi termini in proti koncu leta še 1. in 2. razredi Prvi namen je seveda v. tem, da se otroci naučijo plavati, v višjih razredih pa, da to plavanje v skladu z zanimanjem tudi izpopolnijo. Hitreje splavajo seveda otroci iz Železnikov, ki so teh motnosti deležni od vstopa v Šolo, kar nekaj več težav pa imajo otroci s podružničnih šol, ki jim vsai v redni obliki to ni dano. Lahko pa rečem, da so v vseh letih obstoja bazena in naše uporabe šolo zapustiti le štirje neplavalci, paše ti iz posebnih zdrastvenih vzrokov oz. hujših gibalnih težav. Povprečno smo učitelji športne vzgoje od 6 do 8 ur tedensko v bazenu in se zavedamo velike odgovornosti, ki si jo s tem nalagamo. Nesreč sicer ni bilo, bojimo pa se, da se ne bi morda zgodilo kaj iz nam neznanih zdravstvenih stanj učencev, kot se nam je to zgodilo nedavno v telovadnici, k sreči brez hujših posleaic."
nu mirujejo, pa utegne biti celo hladna. Kot je znano, bazen ogrevamo iz toplarne iz Alple-sa, kar kljub zmernim cenam, seveda ni poceni. Sam sem najemnik, ki mu je torej v upravljanje zaupan cel objekt in reči moram, da se račun komaj izide. Dotacija iz občinskih sredstev je minimalna - pokriva le 20-odstotni regres za nakup letnih kart. Ah drugače povedano: ob približno pol milijona stroškov mesečno je dotacija občine 340.000 tolarjev letno. Pohvaliti pa moram šolo, saj je zelo reden plačnik. Redno smo zaposleni trije, ostalo pa urejujemo pogodbeno. Skupaj z ln-kasom in dohodkom od bifeja se stroški le pokrijejo, za vlaganja pa že ne ostaja."
Kaj pa privatizacija, ki je v naši državi na pohodu? Se morda vi, ali kdo drug zanima za to, da bi objekt odkupili?
"Najprej je potrebno vedeti, da je ta objekt zgrajen s samoprispevkom ljudi, in da bi bila
privatizacija zelo občutljiva in vprašljiva zadeva. Drugo pri tem pa je račun. Vprašanje je, kdo bi bil pripravljen vložiti približno 2,5 milijona mark, kolikor je ta objekt vreden, in morda še miljon za to, da bi gaposodobil m napravil bolj atraktivnega, saj je iz vsega že povedanega jasno, da si je zelo težko pri tem obetati dobiček. Prepričan sem, da bo kopališče (pojostalo last občine Železniki. Sam sem najemnik za pet let in trudil se bom, da z dodatno ponudbo ustvarimo večji promet, kar nam bi omogočalo postopno posodobitev. Zlasti notranja oprema kar kliče po tem. Predvsem pa bi rad, da bi v Železnikih ljudje končno le spoznali, kakšne možnosti imajo, kakšne možnosti so si ustvarili z lastnim delom, in da bi jih začeli v večji meri uživati. Mnogi iz drugih krajev nam vse to zavidajo, domačini pa preprosto hodijo mimo!" • S. Zargi
DOMEL Železniki izvozi večino svojih izdelkov
Motor prijateljstva, ključ uspešnosti
Domel je že pred dobrim letom pridobil certifikat kakovosti ISO 9001.
Domelov temeljni proizvod je elektromotor, ki poganja številne elekrične naprave, postal je nepogrešljivi del človeške civilizacije. Domel jih več kot 80 odstotkov izvozi na zahtevne trge, saj njegova poslovna usmeritev temelji na kakovosti poslovanja in kvaliteti brez vprašanja.
Elektromotor danes srečamo na vsakem koraku, v električnih aparatih, orodjih, avtomobilih, strojih, informacijski tehnologiji...Vrasel se Ja v naš vsakdan, postal je tih in vztrajen, Podoben srcu, ki neutrudno dela in gospodari 2 Življenjem. Vizijo novih elektromotorjev 9/adimo skupaj s poslovnimi partnerji, ki jih (mamo na vseh celinah, na temeljih tradicije, 'skušenj in novih znanj, naše sodelovanje simbolizira geslo "Motor prijateljstva, ključ uspešnosti" pravi TONE RAKOVEC, generalni direktor Domala iz Železnikov.
Zanesljivost in kvaliteta sta vrednoti vsakršnega partnerstva, v Domelu so zato sistem zagotavljanja kvalitete gradili vzporedno z rastjo podjetja in med prvimi pri nas že pred dobrim letom pridobili certifikat kakovosti ISO 9001.
V Domelu izdelujejo široko paleto elektro-rnotrojev, ki jih razvščajo v naslednje glavne skupine:
SESALNE ENOTE
ZA SUHO IN MOKRO SESANJE
Največji delež v proizvodni Domela predstavljajo sesalne enote. Izdelujemo jih več Vfst- Po namenu jih delimo na sesalne enote za suho sesanje, namenjene talnim in ročnim sesalnikom, in na sesalne enote za mokro sesanje namenjene kombiniranim in profesionalnim sesalnikom. Sesalna enota je sestavl-{•JjJ* iz pogonskega elektromotorja in turbinskega dela, ki je lahko izdelan iz več stopenj. V Domelu izdelujemo enostopenjske '"dvostopenjske izvedbe za vgradnjo v vodoravno ali navpično lego z enojno oziroma dvojno izolacijo. Prilagojene so različnim napetostim.
Območje moči je od 600 W do 1500 W za enote namenjene talnim in kombiniranim sesalnikom in 400 W do 1000 W za enote ročnih sesalnikov.
DC MOTORJI
Motorji s permanentnimi magneti so konstruirani za enosmerne napetosti od 12 V do 240 V. Vhodna moč je od 70 W do 160 W, izhodna moč pa od 40 W do 120 W. Uporabni so za vgradnjo v gospodinjske aparate, kot so kavni mlinčki, mesalniki, procesorji za pripravo hrane in povsod tam, kjer se zahteva majhna teža, majhna masa in velika moč. še posebej pa se uporabljajo v avtomobilski industriji. Motorji so konstruirani namensko.
KOLEKTORSKI MOTORJI
Univerzalni kolektorski elektromotorji z veliko močjo od 70 W do 500 W so uporabni za vgradnjo v gospodinjske aparate, električna ročna orodja in podobno. Izdelujemo jih v različnih oblikah, prirejenih posameznim izdelkom. V to skupino uvrščamo tudi specialne kolektorske motorje z močjo od 50 W do 1200 W, za posebne namene v industriji in obrti.
ENOFAZNI ELEKTRONSKO KOMUTIRANI MOTORJI
Imajo na rotorju permanentne magnete iz redkih zemelj, stator pa je navit enofazno ali trifazno. Polariteto statorskih polov spreminjamo s spremembo smeri toka v statorskem navitju. Za detekcijo položaja rotorja in s tem spremembo smeri toka v statorskem navitju nam služijo Hallove sonde.
Motorje izdelujemo v več različnih velikostih, od katerih ima vsaka velikost različne dolžine
statorskih paketov. Poleg klasične izvedbe izdelujemo še varianto, ki nima reluktanČnega momenta in je zato obratovanje zelo mimo.
Uporaba teh motorjev je namenjena v profesionalne namene, kjer se zahteva dolga življenjska doba. Na primer: klima naprave, centrifuge, črpalke, profesionalni aprati.
ENOFAZNI ASINHRONSKI MOTORJI Z ZASENČENIMI POLI
Motorji so namenjeni pogonu ventilatorjev, črpalk, centrifug, sušilnikov perila. V splošnem izdelujemo dve skupini in sicer zaprte izvedbe, ki je zaščitena proti kapljajoči vodi in odprte izvedbe. Vhodna moč motorjev je od 15 W do 50 W, izodna pa od 2,5 do 11 W.
ENOFAZNI IN TRIFAZNI ASINHRONSKIKONDENZATORSKI MOTORJI Z ZUNANJIM ROTORJEM
So sodobni profesionalni motorji, ki se
uporabljajo za pogon radialnih in aksialnih ventilatorjev. Izdelani so iz materialov, ki jim zagotavljajo dolgo življenjsko dobo. Vležajenje motorjev je izvedeno z dvostransko zaprtimi ležaji. Odlikuje jih relativno visok zagonski moment in enakomerna hitrost vrtenja. Izdelani so v dvopolni oziroma štiripolni izvedbi. Vhodne moči so od 50 do 175 W, izhodne pa od 15 do 100 W.
SINHRONSKI MOTORJI
Sinhronski motorji so namenjeni za pogon lužnih črpalk v pralnih in pomivalnih strojih, za pogon akvarijskih črpalk, za vgradnjo v male gospodinjske aparate ter za enostavne mo-torske pogone. Pogoni s sinhronskimi motorji imajo v primerjavi z asinhronskimi pogoni manjše dimenzije, boljši izkoristek in konstantne vrtljaje. Smer vrtenja ni definirana. Vhodna moč motorjev je od 20 do 40 W, izhodna pa od 12 do 25 W.
Nihče ne ve, kakšna bo usoda smučišča na Starem vrhu
Rešitev bi bil sistem zasneževanja
Na starovrškem smučišču, kjer smučarske dneve zadnje zime preštevajo na prste, bi bilo nujno zgraditi sistem zasneževanja - Načrti so, denarja pa ne.
Škoffa Loka, 17. februarja - Škofja Loka z okolico je bila že leta pred drugo svetovno vojno kraj smučarjev, tako tekačev kot alpincev. Veliko volje in truda smučarskih zanesenjakov, zbranih v smučarsko sekcijo TVD Partizan, pa je bilo potrebne, da so leta 1950 zgradili smučarski dom na Starem vrhu. Od takrat naprej so se na pobočju Starega vrha zbirali mnogi ljubitelji smučanja, ki so prirejali tudi tekmovanja Dobri vremenski pogoji so botrovali odločitvi, da so leta 1970 zgradili sedežnico, nato pa kasneje še preostale vlečnice, zadnjo leta 1989. Slabe zime v minulih petih letih pa so zavrle razvoj, ki si ga danes brez zasneževanja ne predstavljajo več. Toda denarja za uresničitev načrtov nt
Težave starovrškega smučišča, ki zadnje zime skorajda ne obratuje ali pa ima le po nekaj smučarskih dni, so spodbudile člane škofjeloškega smučarske-
fa kluba, da so ob letošnjem okalu Loka pripravili pogovor o usodi smučišča. Da je problem res pereč, je dokazala udeležba številnih Ločanov, domačinov iz Zaprevala in tudi občinskih funkcionarjev, ki skupaj s podjetjem Šport in rekrea-
cija skušajo reševati usodo Starega vrha in Soriške planine. Obe smučišči sta namreč pomembni pri uresničevanju turističnih načrtov občine. "Ker so naravni pogoji za smučarijo boljši na Soriški planini, je škofjeloški izvršni svet namenil prednost razvoju Soriške planine, kljub temu, da vemo, da so smučišča na Starem vrhu izjemno kvalitetna in da je to eno najboljših slovens-
kih smučišč. Ker občina nima denarja, na Starem vrhu potrebne investicije zasneževanja ne more izpeljati, je pa pripravljena sodelovati po svojih močeh, kot je pomagala tudi pri dosedanjih akcijah (investicija v
Ervi snežni top, izdelava razsi-ovalne vrtine...). Ni še jasno, kakšen bo proces lastninjenja v DO Šport m rekreacija, ki kot upravljalec deluje na obeh smučiščih. Če temu dodamo še delitev občine, je moje osebno mnenje, da bo načrtovana investicija, prevelik zalogaj, je pa moč postopoma izvesti zasneže-vanje, najprej v manjšem obsegu. S tem bo moč na tem področu razvijati tudi turizem," je poudaril Tone Jenko.
"Ker je letos že sedma sezona izpada naravnega snega, so izgledi za izgradnjo sistema zasneževanja majhni. Pri tem je treba upoštevati še težke gospodarske razmere, pro-
Po načrtih, ki jih je predstavil Niko Rant, direktor DO Šport in rekreacija, naj hi bilo potrebno za obratovanje smučišča zgraditi sistem zasneževanja od spodnje postaje dvosedežnice ob vlečnici Valentin do srednje postale sedežnlce z možnostjo kraka do vlečnice Kope. S tem bi bili pokriti dve trejlni smučišča, razen zgornjega dela. Investicija je vredna okoli dva mliiona mark, temu pa je treba prišteti še obnovo dvosedežnice (zamenjava vlečne vrvi, sedežev, elektro dela) vredno osemsto tisoč mark in nabavo novega tep-talca. Za tak sistem zasneževanja je že izdano lokacijsko dovoljenje. Obstaja pa tudi možnost zasneževanja le ob vlečnici Kopa
bleme lastninjenja povezane z evforijo, ki se odraža pri neka-
terih lastnikih zemljiš. Zato je moja ocena, da so izgledi za izgradnjo sitema zasneževanja na Starem vrhu majhni," je menil Niko Rant..
Lastniki zemljišč na Starem vrhu so zaintresirani za razvoj smučišča, saj je kmečki turizem v teh krajih vse bolj uveljavljen. Z izgradnjo smučišč je bilo pred leti posekanega precej gozda, zato si po besedah Mata Demšarja, krajani Zaprevala želijo aktivnega sodelovanja pri razvoju smučišča. Lastniki tudi pričakujejo odškodnino za uporabo zemljišč, da pa so pri razvoju smučišča pripravljeni sodelovati, so dokazali že pri lanskem nakupu topa, ko so za kredit dali hipoteke nakmetije. Zato predlagajo način delničarstva, s katerim bi v razvoj smučišča vlagali vsi, ki so zaintresirani za turizem in smučarijo.
• V. Stanovnik
VASE MNENJE
Stare občine - slabe izkušnje Nove občine - pravica in blaginja
K temu pisanju me je napeljal va* intervju s predstavniki dveh KS in sicer Selc in Trate, v vasem listu, dne 1. 2. 1994 pod naslovom "V novo občino zaradi slabih izkušenj".
Preden pa bom polemzirila s predstavnikom KS Selca g. Krekom o občinah v Selški dolini, zgodovinski vlogi raznih krajev, gospodarskem razvoju, odvisnosti in prepletenosti prebivalcev Selške doline, pa moje osebno mnenje o lokalni samoupravi.
Z ozirom, da je komunistični
režim s svojim sistemom obrnil na glavo ves zgodovinski, kulturni in gospodarski razvoj, ki ga je gradilo več rodov in vladavin pred njim, tako da je z diktatom ukinil vse tedanje občine in ustanovil "komune", zato da je z večjim centrom partijske moči lahko kontroliral narod, katerega so tedanji voditelji tako ljubili in se zelo bali, da ne bi počenjal kakšnih neumnosti, ki ne bipasale v takratni sistem enoumja - zaradi tega bi moral naš demokratični parlament z dekretom im-
enovati nazaj občine v mejah po stanju leta 1941 tik pred okupacijo. Na podlagi take ureditve pa bi se samo tisti kraji, ki ne bi bili zadovoljni, odločali za prestope iz občine v občino ali povezovanja.
K temu razmišljanju me je napeljal omenjeni intervju in razgovori tertendence v Selški dolini, Iger vse kaže, da bodo tri občine, kot so bile pred vojno, razen če ne bo parlament odločil drugače. Dalje me v Zakonu o lokalni samoupravi moti termin "samouprava".
Zakaj?
V Zakonu o delovanju bodočih občin so navedene pravice, dolžnosti, sankcije, financiranje, ukrepi parlamenta. S čim naj potem Še samoupravlja občina, kaj jI je še
Češnjica 54, Železniki, tel.: 67-121, fax: 66-380
• Alples pohištvo, fax: 66-154
• Alples lesni program, fax: 66-152
• Alples žaga, fax: 66-380 •Alples inžlniring, fax: 66-380
• Alples strojegradnja, fax 66-153
Proizvodnji programi:
• pohištvo za dnevne sobe - program AL v črni in hrast izvedbi In program Janez v češnjevem furnirju.
• mladinske sobe, spalnice - program AL e predsobe - program AL in TEMPO
e kosovno pohištvo, kot so garderobne omare, knjižne police,
avdio - video omarice, klubske mize, omarice za čevlje e oprema po naročilu za stanovanske, turistične in poslovne objekte
• kompletni inžlniring objektov e izdelava unikatov
proizvodn proizvodn
a žganega lesa in embalaže a lesnoobdelovalnih strojev in transportnih
naprav In hidravličnih dvižnih miz
ostalo? Nič, kar ni v zakonu zapisano, pa bo parlament še dopolnjeval.
Mnenja sem tudi, da je termin "samouprava" ostanek Kardeljevs-kega sistema, ki ga je nekomu uspelo vriniti v našo demokratično ureditev.
Mnenja sem, da zahod tega termina ne uporablja, v Avstriji imajo na primer "Splošni občinski red in Hišni občinski red". Tudi sama izgovorjava je nerodna, kar poskusite izgovoriti "lokalna uprava, kar bi zadostovalo, ali "lokalna samouprava". Ugotovili boste, da termin lokalna uprava lažje gre z jezika, pa še stroški bi bili manjši, kar je tudi pomembno.
Sedaj se vračam na objavljeni intervju z g. Krekom, ki navaja, da so bili Železniki vedno nekaj posebnega, kot da ne pasejo med ostalo Selško dolino.
Cenim Selca in Selčane, ki so sedal ravno tako prepletene s prebivalci vse Selške doline, tudi Železnikov. Jaz sem hodil v Selca v osnovno šolo. Prebivalci češnjice smo bili razdvojeni tako, da smo biliprebivalci občine Železniki in farani Seske fare. Nekaj otrok nas je hodilo v osnovno šolo v Selca, zahodni del vasi pa v Železnike.
Kljub temu pa ni bilo opaziti nobenega razburjanja in nihče ni postavljal Železnikov na posebno mesto. Res je, da so Selca starejše naselje, starejša fara, tega primata jim nihče ne namerava vzeti. Res pa je tudi, da so bili takrat ob razvijanju železarstva Železniki in prebivalci nekaj posebnega. Zakaj?
Mnenja sem, da zato, ker so v Selško dolino, ki je bila do razvoja železarstva pretežno kmečka, s kmečko miselnostjo, vodena z loškim gospostvom, železnikarji prinesli drug delavski duh, podjetništvo, in s tem pospeševali razvoj, ki je mogoče motil tedanje kmečko prebivalstvo.
Pred seboj imam študijo, ki ureja arhitektonsko zgodovinski sklop Železnikov, kjer piše, citiram:"-zaradi zelo slabih življenjskih pogojev so kmalu po kolonizaciji (konec 13. stoletja) propadale kmetije na škovinah, v 14. stoletju pa se ob ugodnih naravnih pogojih (ruda) začnejo tam razvijati Železniki. Valvazorjevi zapisi omenjajo rudnik, ki naj bi bil že leta 1379 v polnem teku.
• začetniki železarstva so bili Furiani, ki so se do začetka 16. stoletja povsem poistovetili s Slo-
NIKJER CENEJŠI NAKUP POHIŠTVA
TITOV TRG 7, ŠKOFJA LOKA TEL.: 064-623-276
3m kuhinje 88.801 SIT
40% AKCIJSKI POPUST CENI NIŽJE OD TOVARNIŠKIH DOBAVA POHIŠTVA TAKOJ
Pred nakupom pohištva preverite cene v MAŽI. Splačalo se vam bo !
0 JELOVČAN
Skopja loka
GRENC 2, 631 327
ob delavnikih od 7.30 do 19. ote oh sobotah od 7. do 17. uro ob noaol|ah od 9. do 12. ne
Radijski valovi prek občinskih meja
V mesecu dni sta na občino Škofja Loka prispeli dve prošnji novoustanovljenih komer cialnih radijskih postaj, ki prosita, da se jima dovoli razširitev slišnosti. Tako soglasje je potrebno za izdajo dovoljenja na Republiški upravi za telekomunikacije. Škofjeloški izvršni svet prošnji firme B DUR ni izdal soglasja, saj je načrtovala postavitev oddajnika oz. pretvornika tudi na Lubniku, medtem ko so se ob prošnji Radia Salomon omehčali, saj naj bi oddajali 2 oddajnika v Zgornjesavski dolini. Ta radio ustanavlja pod; jetje, ki izdaja znani Salomonov oglasnik, poleg zabavne glasbe, komercialnih sporočil, pa nameravajo objavljati tudi najnovejše novice, pravne, poslovne nasvete, v načrtu pa so tudi kontaktne oddaje.
venci, kar se je lahko opazilo pralna društva in drugo).
- fužine s kovačijami so dajal1 zemljiški gospodje v fevd skupinam, družabnikov, ki so potem z njW upravljali določen čas. škofje zemljiški gospodje so železarjern dajali tudi velike pravice in ugod' nosti, saj so se dobro zavedali gospodarskega razvoja kraja Tak0 so železarji v 15. stoletju itn*' lastnega sodnika.
- z uporom (skupaj s kmeti le& 1515) proti loškemu gospostvu, s° bile ukinjene vse ugodnosti, vendaf kmalu vrnjena, tako da SO Železni'
karji zopet volili sodnika.
- v začetku 17. stoletja so dobf lastno faro, kljub nasprotovanj Fraisingov, vendar jim je ob strani stal Oglejski patriarh."
To je kratko zaokrožena podo& nastajanja Železnikov, ki je močno vplivala na razvoj doline, predvsem na vasi, kot so češnjica (sodarsy° za potrebe žebljev), Rudno (rudah verjetno pa tudi na kmeti]sWf (prodaja oglja, lesa, kmetijski" pridelkov), vse za potrebe Železn1' kov, saj je bilo v Železnikih 00 razcvetu okrog 2.000 duš. .
Železniki so kljub požarom ukinitvi železarstva ostale P* membno središče Selške dolirifu saj so postale trg, v katerem je P sedež občine, z žandarmeril0' financarii in kamor so spadale s vasi Češnjica, Studeno, Rud?°> Podlonk, Prtovč, Draboslovic^ Ojstri vrh, Smoleva, del Martin vrha, Jesenovec, Škovine, srkat^ okolje, ki je čutilo potrebo *' vsklajen rzaovj področja, ki I gravitiralo na Železnike. wm
Tik pred drugo vojno so &r pospešena združevanja in s/ce(.M sodarske zadruge se je ustanov. lesna zadruga, čevljarski °^,a0 soustanovili čevljarsko zadruv.^ "Ratitovec", nadalje so se usP?0t no razvijale obrtne delavnice, * kovinarska galanterija Žumer tm* usnjarne Demšar in Dermota, garstvo, pekarije, mesarije, tu. zem, prevozništvo Benedik Wg Vse to je bila osnova za razy kraja po drugi svetovni vojni, k>i postal povezovalni člen Seis doline, kar je še danes.      , ^
Vsa industrija je danes strnjen* Železnikih, obrt, zdravstvo, osno na šola, trgovina se hitroj* športni objekti s plavalnim Bgl nom so po moje temelj za ooi inantno vlogo pri ustanavljal', novih občin ali drugih povezov^L
To je kratek opis, ki P°£fx2r zgodovinsko vlogo kraja in prt,DLj< cev, ki je v dolino prinesel sp<. membe, ki so odločilno vPl,vaZj $e standard delavcev in kmetov, sjV^ je prebivalstvo prenehalo l^^fJa
Gospodu Kreku iz Selc, » »gj ne pomni, bi pa rad rekel, da s ^ po drugi svetovni vojni enake r1. ^ nosti razvoja tako v Selcih Železnikih. Po vojni je bila * P*m Kmetijska zadruga z žago, ma*> « delavnico, elektrarna, čevlars*° ^ krojaška delavnica, kovačija. c kvalitetne gostilne ter tentoi*»\ največja fara in občina. NecJ?c 0 45 letih ostalo gospodastvo z*™, p razen kmetijstva in spalnih >>K5 fj delavce zaposlenih v Železn^^) dugod, ni uspelo zadržati (Pj^/ at niti eno najstarejših osnovnih' Slovenskem. Alojz d**
SREDA, 23. februarja 1994
8.10 Clarence - škilasti lev, ameriški film
11.00 Tisoč in ena Amerika, ameriška risana serija
11.30 Žametna šapa, angleška poljudnoznanstvena serija 12.00 Clive James: Slava v 20. stoletju, angleška dokumentarna serija
12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 17.00 TV dnevnik 17.10 Kam Pa kam, lutkovna igrica skupine Zoom
17.40 Tatjana Žepič: Žabica Regija, glasbena pravljica 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 Pari, TV igrica 18.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Lillehammer: ZOI 94 20.25 ŽariSče
20.50Film tedna: Popotnik, nemš-ko-francosko-grški film 22.45 TV dnevnik 3, Vreme 23.02 Šport 23.10 Sova;
Burleske Charlieja Chaplina, 13. epizoda ameriške nanizanke; Sled zločina: Zločin v Perpignanu, španska nanizanka
8-05 Lillehammer: Zimske Ol: Veleslalom (m), 1. tek, prenos; Bia-"on, 7,5 km (ž), prenos; Skoki 90 m ekipno, prenos; Velelslalom (m), 2. »k, prenos; Biatlon 7,5 km (ž), Posnetek; Hokej na ledu: A1 - B4, Prenos 18.45 Analitična mehanika, nemška izobraževalna serija 19.30 •v dnevnik 20.05 Alternativni viri, angleška poljudnoznanstvena serija 20.35 Lillehammer: ZOI 94: Hokej na ledu: B1 - A4, prenos 23.25 Svet poroča
nemška serija 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 V imenu ljubezni, italijanska nadaljevanka 21.45 Pogledi od strani 21.55 Evropski policisti 22.45 Annie Hali, ameriška komedija 0.15 čas v sliki 0.05 Igra resnice, francoska kriminalka 1.40 Poročila/1000 mojstrovin
6.00 Zimske olimpijske igre 1994, Lillehammer, rezultati, reportaže, intervjuji 9.20 ZOI 94: Veleslalom (m), 1 tek, Biatlon 7,5 km (ž), Nordijska kobminacija 13.25 Veleslalom (m) 2. tek, Hokej: B 2 - A 3, Hitrostno drsanje 1000 m (ž), Hokej: A 1 - B 4 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Le pogumno
J9.00 Zvezna dežela danes 19.30 las v sliki 20.00 Kultura 20.15 ZOI 94: Olimpijski studio 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.30 ZOI 94: Olimpijski studio, povzetek današnjih tekmovanj 0.00 Hello Aus-tria, Hello vlenna, ponovitev 0.30 Poročila/1000 mojstrovin
10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Deklica iz prihodnosti, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 1215 Divja vrtnica 12.40 Državnik novega kova, nanizanka 13.05 Zakon linča, ameriški barvni film 14.40 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Ljubezenske zgodbe 16.30 Besede, besede, besede 17.00 Hrvaška ««nes 18.00 Poročila 18.06 Kolo sreče 18.30 Loto 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19-30 Dnevnik 20.05 Loto 20.15 JJsode, dokumentarna oddaja *1-00 V iskanju 21.45 Poročila *2-50 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Sanje brez meja
EKONOMSKA		
	\	lil
g ronif in 223-111 gOBISKALI S VAS BOMO
ČETRTEK, 24. februarja 1994
PETEK, 25. februarja 1994
9.10 Zimski počitniški program: Risanka; Z vrham angleška humoristična nanizanka; Lassie popotnik, ameriški film; Z vrha, humoristična nanizanka
11.35 Slovenski ljudski plesi 12.05 Analitična mehanika, nemška izobraževalna serija 12.35 Zelena ura 13.00 Poročila
15.30 Svet poroča, ponovitev
16.05 Osmi dan
17.00 TV dnevnik
17.10 Otroški program: Živ žav
18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 Pan, TV igrica
19.10 Risanki
19.30 TV dnevnik 2, Vreme
19.55 Lillehammer: ZOI 94
20.25 Žarišče
20.50 Četrtek na ledu: Jaka, Jakec in fižolček 21.50 Tednik
22.40 TV dnevnik 3, Vreme 22.57 šport 23.05 Sova:
Hiša naprodaj, ameriška humoristična nanizanka;
Sled zločina: Umor seviljskih trafi-kantk, španska nanizanka
9.05 Lillehammer Veleslalom (ž), 1. tek, prenos; Nordijska kombinacija: Tek 3x10 km, vključitev v prenos; Tek 30 km (ž), prenos; Veleslalom (ž), 2. tek, prenos; Tek 30 km (ž), vključitev v prenos 15.05 Kinoteka -O tem je vredno peti, ameriški film (čb) 16.35 Sova, ponovitev 17.00 Lillehammer: ZOI 94: Nordijska kombinacija: Tek 3 x 10 km, posnetek; Tek 30 km (ž), posnetek; Veleslalom (ž), posnetek 18.40 Že veste 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 19.56 šport 20.05 Alternativni viri, angleška poljudnoznanstvena serija 20.30 Iskanje mrtvih, angleška dokumentarna nadaljevanka 21.30 Povečava 22.40 Erich von Stroheim - človek, ki ste ga z užitkom sovražili, dokumentarni film 0.10 Poslovna borza
svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.30 Ročk starine 19.00 Poročila 19.20 A Snop 19.30 Magnetoskop 20.15 Smrtonosni panter, maeriški barvni film 21.55 Ročk starine 2230 Poročila 22.45 A shop 22.55 Spot tedna 23.40 CTM 0.30 Borza dela
9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablo-vih 9.30 Zemlja in ljudje, ponovitev 10.00 Slika Avstrije, ponovitev 10.25 Dečki na delfinu, ameriški film 1215 Teleskop: Iran - Izgubljena zmaga 13.00 Čas v sliki 13.10 Družinske vezi 13.35 Geisha boy, ameriški film 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriitzer 18.30 Gozdni inšpektor Buchholz 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Hribovski zdravnik 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 22.15 Liebling Kreuzberg 22.00 Caboblancg, ameriški pustolovski film 23.30 Čas v sliki 23.35 M ado, francoski film 1.40 Poročila/1000 mojstrovin
6.00 Zimske Ol 94: Rezultati, reportaže, intervjuji 9.20 ZOI 94 Lillehammer v živo: Veleslalom (ž),
1. tek, Nordijska komibnacija, 3 x 10 km ekipno 1255 Veleslalom (ž),
2. tek, Akrobatsko smučanje, Tek 30 km (ž), Hokej 18.00 Pri Huxta-blovih 18.30 Made in Austria, kviz 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 ZOI 94 Lillehammer: Olimpijski studio 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Kabaret 22.00 Čas v sliki -Večerni studio 22.30 ZOI 94 Lillehammer: Olimpijski studio 1.15 Poročila/1000 mojstrovin
w   Ol^fferv- Trgovsko podjetje d.o.o.
V- ■ ■ Lv\Juuussliej Bled.CraJskac.il
PRODAJA TRDIH IN TEKOČIH GORIV
Grajska c. 11,64260 Bled Poslovalnica Tržič, Loka 117 Tel.: (064) 77-081 in 76-124  tel.+fax:(064) 53-429
HRANILNICA
LON
d. d. KronI
Koroška 27 tel.: 064/223-777
Vsak Gorenje ta prav bo v LON tolarje dajv.
.13.10 TV koledar 13.30 Zastrupitve « Blackheatha, nadaljevanka 14.15 Olimpijski pregled 14.55 Veleslalom ni), posnetek 16.05 Biatlon 7,5 km »). posnetek 16.25 Hokej na ledu, Prenos 19.00 Biatlon 10 km (m), Posnetek 19.30 Dnevnik 20.15 [~olna hiša, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Zastrupitve iz °«ckheatha, angleška nadaljevanja 21.40 Alisse, kanadsko-francos-w film 23.05 Olimpijski pregled Metalmanija
5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Delovno-pravna zakonodaja 10.40 Informacije, zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 17.00 Countrv club - A.. Sifrer 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri, koristne informacije _
7-00 Borza dela 9.00 MacNeil in £nrer komentirata 10.00 BMX TV, Ponovitev «11.00 Luč svetlobe, pariška nadaljevanka 12.10 A ^op 12.20 Spot tedna 14.30 5*** dela 15.20 A shop 16.15 ^eaolzna žrtev, ponovitev ameriška fi|ma 17.45 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 18.30 Male 71*}}18.45 Risanke 19.20 A shop »■30 Call seleetion, glasbena oadaja 20.15 Učna leta, ameriška-"adaijevaka 20.45 Dance session H'jJ Elizije, oddaja o duhovnosti m "T Pestrost in dolgčas, dokumentarna oddaja 22.15 Poročila 94 25 £ sn°P 22.45 Spot tedna «.50 CTM 0.30 Borza dela
Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablo-*■) 8.30 Glave 10.15 Komu zvoni, wnovitev filma 12.20 čudoviti svet »hoja 13.00 Čas v sliki 13.35 Irma a zlatem zahodu, ameriška kome-2£ .15.00 Otroški program 17.00 ifi!,6!8 v s,iki 17-10 VVuriitzer '»•00 Cas v sliki 18.05 Mi 18.30 Gozdarski inšpektor Buchholz.
Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 od 16. do 19. ure. Ob 16.10 bomo obveščali, ob 16.30 spremljali in komentirali, ob 17. brskali po tržiških videotekah, nato pa govorili še o knjigah. Seveda, tu bo še glasbena tema.
^---'
foto bobnar
8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 10.50 Glasbeni jerbas 11.30 Novice 1200 Novosti v narodno-zabavni glasbi 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenija) 13.30 Popevka tedna 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Aktualno 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan, odpoved programa
SREDA
7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Deklica iz prihodnosti, nadaljevanka 1200 Poročila 1205 TV koledar 1215 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 1240 Državnik novega kova, nanizanka 13.050čkov mali dobitek, ameriški film 14.30 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Otroška oddaja 16.30 Praznovanje 17.00 HrvaŠka danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15lz strankarskega življenja 20.55 Me je kdo iskal? 21.25 Poročila 21.40 Znanost in mi 2225 Slika na sliko 0.10 Poročila v angleščini 0.15 Sanje brez meja
15.40 TV koledar 15.50Zastrupitve iz Blackheatha, angleška nadaljevanka 16.45 ZOI 94: Pregled 17.25 Nordijska kombinacija: 3 x 10 km (m), posnetek 17.45 Veleslalom (t), posnetek 18.55 Tek 30 km (ž), posnetek 19.30 TV dnevnik 20.15 Show Jackvja Thomaa, humoristična nanizanka 20.40 Veliki zločini in procesi 20. stoletja 21.15 Življenjski slog 21.45 Fannv by Gaslight, angleški čb film 23.30 Olimpijski pregled
7.00 Borza dela 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.45 Videos-reda 11.20 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 1210 A Shop 1220 Spot tedna 14.30 Borza dela 15.60 A shop 16.45 Ustava, ameriška dokumentarna serija 17.45 Luč
radio trialav
96 MHz
5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Delo parlamentarne komisije za volitve 10.40 Informacije, zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko-športni kotiček 17.00 Gost: Herman Rigelnik - 4. mreža 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Mu-sic machine 18.50 Radio jutri, koristne informacije 19.20 študentski program Radia Kranj
Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Najprej bomo obveščali, nato komentirali, ob 17.20 pa zaplesali pod kozolcem. Tudi novosti iz uredništva Gorenjskega glasa boste slišali.
8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 11.00 Podjetniška borza 11.30 Novice 12.00 Zimzelene melodije 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenije) 13.30 Popevka tedna 14.00 Novinar na obisku 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan in odpoved programa
ČETRTEK
?ENTER amer. mlad. kom. DENIS POKORA ob 16. un. amer. pust »kaj. film TRIJE MUŠKETIRJI ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. tnnll. RT nlS^U ob 17.45 in 20. uri ŽELEZAR amer. pust. akcij. znan. fant. film UNIČEVALEC ob 18. in 20. uri
CENTER amer. mlad. kom. DENIS POKORA ob 16. in 18. uri, amer. kom. POPOLN SVET ob 20. uri STORŽIČ amer. pust. akcij, film TRIJE MUŠKETIRJI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. pust. akcij. znan. fant. film UNIČEVALEC ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. melodr. MESTO RADOSTI ob 20. uri
9.00 Zimski počitniški program: Risanka; Z vrha, 5. epizoda angleške humoristične nanizanka; Zadnji samorog, ameriški risani film; Z vrha, angleška humoristič-nannanizanka; Silas, nemška nadaljevanka
11.50 četrtek na ledu: Jakec, Jaka in fižolček
1250 Poslovna borza
13.00 Poročila 14.15 Erich von
Stroheim - človek, ki ste ga z
užitkom sovražili, dokumentarni
film
15.50 Kam vodijo naše stezice,
oddaja TV Koper - Capodistria
17.00 TV Dnevnik
17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za
mladostnike
18.00 Regionalni studio Koper 1145 Pari, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Lillehammer: ZOI 94 20.25 Forum
20.45 Recite mi gospod Brown, avstralski film 2225 TV dnevnik 2250 Sova:
Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka;
Sled zločina, španska nanizanka Iskanje ognja, kanadski film
8.05 Pričevanja o zvestobi - Slao-venci v Argentini: Doma na tujem, 8. oddaja 9.05 Lillehammer Slalom (m), kombinacija, 1. tek, prenos; Biatlon 4 x 7,5 km (ž), vključitev v prenos; Skoki 90 m, prenos; Slalom (m), kombinacija, 2. tek, prenos; Biatlon 4 x 7,5 km (ž), posnetek; Hitrostno drsanje 5000 (z), posnetek; Slalom (m), kombinacija, posnetek; Skoki 90 m, posnetek 18.50 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.56 šport 20.05 Alternativni viri, angleška poljudnoznanstvena serija 20.30 ZOI 94: Hokej na ledu: polfinale, prenos; Umetnostno drsanje, ženske - prosti program, posnetek
mobitel
Pe KRANJ
064/222-616
borzi 20.25 Policijska zgodba, ameriški film 2200 Poročila 22.15 Pestrost in dolgčas, dokumentarec 22.55Policijska zgodba 2, ameriški film 0.35 Erotični film 200 Borza dela
TVAVSTI
10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Dekle iz jutri, otroška serija 12.00 Poročila 1215 Divja roža, serijski film 12.40 Pujsovi dosjeji, humoristična serija 13.05 Cikel TV kriminalk 14.30 Monoplus 15.30 Angleški jezik 16.00 Poročila 16.05 Palčki nimajo pojma, oddaja za otroke 17.00 Hrvaška danes
18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Naj igra Tambura, zabavno-glasbena oddaja 22.00Poročila
22.06 Preteklost in sedanjost, Franjo Rački 2240 S sliko na sliko 23.40 Poročila v nemščini
1215 TV koledar 1225 ZOI: skoki posamezno 90 m 16.00 Povzetek 17.00 Slalom (m), kombinacija 17.50 Biatlon, 4 x 7,5 km (ž) 18.25 Skoki posamično 90 m. posnetek
9.00 čas v sliki 9.05 Pri Huxtablo-vih 9.30 Dvojica v Avstriji 10.15 Boj Titanov 12.15 Bogovi in prodajalci duš 13.00 Čas v sliki 13.10 Vse ostane v družini, zabavna nanizanka 13.36 Neroda, ameriški film 15.06 Am, dam, des 15.15 Rakuni, risanka 15.40 Ekološki magazin 15.50 Pravi mož na pravem okencu 16.15 Vroča sled 18.35 Pierre in Isa, risanka 17.00 Mini ZIB 17.10 VVuriitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.35 Gozdni inšpektor Buchholz, zabavna nanizanka 19.22 Aktualna znanost 19.30 čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Stari 21.20 Pogledi vstran 21.30 Flatliners -
Sr>es je lep. dan za smrt 23.10 s v sliki 23.15 Strast in častihlepje 0.45 Čas v sliki 0.50Hunter 1.40 Aktualani teletekst 1.46 1000 mojstrovin
6.00 ZOI 1994 9.20 ZOI 94: Slalom za kombinacijo (m), 1. tek 10.50 Tu se lahko dobro zabavamo 12.20 Smučarski skoki (90 m) 12.25 Slalom za kombinajcio (m), 2. tek; Hitrostno drsanje: 5000 m (ž); Biatlon 4 x 7,5 km (ž) 17.00 Poklici 17.30 Samček ali samička? 18.00 Pri Huxtablovih 1125 OFR danes 1130 Milijonsko kolo 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 ZOI 94: Umetnostno drsanje (ž), prosti program; Hokej na ledu 0.30 Aktualni teletekst 0.30 1000 mojstrovin
6.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Janez Pirnat - kipar 10.40 Informacije, zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.20 Večerni program
Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 9n 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Obvestila bodo na sporedu ob 16.10, ob 16.30 bomo spremljali in komentirali, nato pa govorili o kulturi.
Komunalno podjetje "VODOVOD JESENICE" Titova 49, Jesenice 64270
vabi k sodelovanju
TAJNICO
Od kandidatk pričakujemo:
- V. stopnjo izobrazbe administrativne ali upravne smeri
- usposobjenost za delo z računalnikom z znanjem VVORDSTARA
- aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika ter pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika
- komunikativnost, dinamičnost
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s 3-mesečnim poskusnim delom.
Kandidatke naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na zgornji naslov v roku 8 dni po objavi.
19.30 TV dnevnik 20.15 Mladi Indiana Jones 21.00 Hokej 21.50 ZOI: Drsanje, prosto (ž) 22.30 Slučajna partnerja, serijski film 23.20 Hokej 0.20 Povzetek 1.20 Hit depo
7.00 Borza dela 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.45 Magnetoskop 11.00 Luč svetlobe, ponovitev 1220 Spot tedna 14.30 Borza dela 16.05 Smrtonosni panter, ponovitev filma 17.45 Luč svetlobe 18.30 Kandidat, dokumentarec 19.00 Poročila 20.15 Teden na
MV JESENICE
100 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Razgled s Triglava 11.00 1001 nasvet 11.30 Novice 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenija) 13.30 Popevka tedna 14.00 Srečanje s kulturno dediščino 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Borzni komentar (vsakih 14 dni) 15.30Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Lestvica 3 TRI III & AS 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan, odpoved programa
5822
PREJELI SMO
Skrb za socialno varnost obubožanih
Iz dneva v dan, razni "nestrankarski" novinarji in razni liderji bivših komunistov oz. sedanjih socialdemokratskih prenoviteljev in ostalih prebar-vanih strank ponavljajo njihovo skrb za obubožano delavstvo in ostali izkoriščani narod. Zahtevajo vse mogoče socialne pravice in večje plače za delavstvo. Kako podobna je taktika današnjih prefarbancev s taktiko predvojnih in medvojnih revolucionarjev, ko so v svojih programih obljubljali raj na zemlji in nebeško pravičnost za izkoriščane. Kako mamljive so bile obljube in koliko od tega se je uresničilo v času njihove vladavine, bomo občutili v naslednjih desetletjih, ko bomo plačevali dolgove in obnavljali duhovni razkroj naroda, ki so ga s komunistično ideologijo povzročili.
Škoda, da nimajo pri obljubah takega vzornika, kot so ga imeli v predvojnem in medvojnem obdobju, to je Sovjetsko zvezo in takratno "izobilje", ki ga je njihov narod užival.
Z nenehnim propagiranjem socialnih programov bodo prej ali slej zastrupili predvsem mlajšo populacijo, ki ni seznanjena z njihovo taktiko, ki so jo uspešno preizkusili v drugi svetovni vojni, ko so s pomočjo brezobzirnega terorja likvidirali vse, ki so količkaj naglas podvomili v njihove obljube.
Poslužil se bom besed njihovega idola tov. Kučana, ko je na neki TV konferenci izjavil, da desetkrat ponovljena laž postane resnica. Ta ugotovitev je še kako aktualna pri nenehnem lažnem propagiranju njihovega socialnega programa. Če bi mislili resno, bi sami in njihovi udbomafijski kolegi vrnili nakraden denar, ki ga sedaj skrbno skrivajo v tujini. Najmanj, kar bi lahko storili, je, če mislijo resno, da bi se zavzeli za ukinitev privilegijev, ki jih uživajo prav njihovi ideologi v obliki visokih pokojnin in drugih dobrin, ki so jim na razpolago. Posebno vprašanje pa je morala tistih, ki so se desetletja zaklinjali bratstvu in edinstvu in s svojim delom povzročili nepopravljivo škodo slovenskemu narodu s tem, ko so pristajali na klavzulo solidarne odgovornosti pri garancijah za kredite. Ironija pri vsem tem je, da so isti ljudje še vedno na najodgovornejših položajih v državnem vodstvu in gospodarstvu. Slovenci pa, čeprav v večini obubožani zaradi naštetih vzrokov in naivni kot smo, dajemo pri raznih anketah in volitvah svoj glas prav tistim strukturam in posameznikom, ki so nas v bedo popeljali, namesto da bi enkrat za vselej enotno zahtevali njihovo odstranitev. Tako pa s svojo prisotnostjo še vedno zamegljujejo razčiščevanje preteklosti. Brez razščiščene preteklosti pa tudi ni prihodnosti.
Janko Pogačnik
Hiša brez dovozne
poti
Odgovor in razjasnitev članka z dne 4. februarja 1994 z naslovom "Hiša brez dovozne poti".
V razjasnitev članka želim objavo skice z besednim dopolnilom. Stanovalka hiše brez dovoza lana Hrovat je sosedu na spodnji strani hiše Janezu Torkarju podpisala soglasje za postavitev ograje, kakor tudi prestavitev čebelnjaka, navkljub temu, da je že od leta 1988 seznanjena s potekom hišne poti. Sprašujemo se, ali^ nas sedaj čaka triletno obdobje, v katerem bo Hrovatova izgubila pravico služnosti, ali pa se jo je pogodbeno že odrekla in pravice služnosti nima več! To pa ji daje možnost zahtevati določitev nujne poti v nepravdnem postopku na najbližno javno pot.
Nehote se mi zastavlja vpra-
šanje, kako bodo reagirali stanovalci ulice, ki tako izgubljajo povezavo z jedrom vasi Krivec ni samo Janez Torkar, ki je fizično zaporo tudi postavil, nesporno mu je to omogočila Jana Hrovat, ki pa si za nameček izsiljuje uporabo asfaltirane ceste skozi novo naselje, ki so jo uredili stanovalci sami. Da je razveljavitev kupoprodajne pogodbe samo grožnja, me navaja dejstvo, da je tak zahtevek do danes prejel samo eden od dedičev. Če mislijo Hrovatovi uveljavljati zahtevek za razveljavitev pogodbe, naj ga naslovijo na vse dediče, podpisane na pogodbi. Kako naj se sicer dediči opredelijo do zahtevka, če tega ne prejmejo? Pojasnil bi tudi, da kup zemlje na zgornji strani hiše ni na moji parceli, saj
sem jo 10. 11. 1993, po sodni zmoti očistil vseh ovir. Eno od pravil demokratične družbe je spoštovanje zasebne lastnine, zato želim, da Hrovatovi, ko bodo vlekli črto pod računom, izvzamejo mojo parcelo in me puste pri miru.
Da bi se premislil in jim prostovoljno odprodal pot preko moje parcele, naj se se nadejajo, lahko pa me v ne tako bližnji prihodnosti razlastijo dela zemljišča za javno pot. Ali bo ta pot slepo črevo, ali krožna vaška pot, ki povezuje, pa je v največji meri odvisno od krajanov. Le-ti imajo preko uličnega sveta možnost od KS Ribno zahtevati kompleksno rešitev.
Bled, 15. februarja 1994
Zlato Bernard
tišina«*   vtniL ,+ ixaeaJ»(SM I uUtiti*«
Vladi Republike Slovenije
V SREDO, dne 2. februarja 1994, smo se v prostorih Društva upokojencev Kranj sestali predsedniki društev upokojencev iz vseh petih gorenjskih občin z namenom pregleda dosedanjega dela društev in naših usmeritev v prihodnosti. Ugotovili smo, da so vsa društva na področjih svojega delovanja -kulture, športa, rekreacije, humanitarnega in drugega dela • dokaj aktivna, vse v prid svojega članstva. Tudi vnaprej bo naše delo služilo vsesplošnemu solidarnostnemu delovanju za ohranjevanje čimdaljše fizične in umske sposobnosti upokojencev.
Žal se nismo mogli izogniti ogorčenju nad predlogi Vlade Republike Slovenije o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki nam ga je predočit predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije g. Stanko HVALE.
Že z interventnim zakonom o zamrznitvi usklajevanja oz. proračunov tudi za pretekla dva meseca, nam je vlada v preteklem letu kar krepko posegla v naše žepe. In kaj namerava sedaj? V naslednjih dveh letih znižati osnovo od sedanjih 85 na 70 %, razliko pa spraviti v svojo malho. In kako bo to storila? Prefinjeno! Dosedanje usklajevanje pokojnin temelji na povprečni plači delavcev v podjetjih in organizacijah, družbenih seveda. Po novem predlogu pa naj bi se v povprečne plače vštevale tudi osnove onih, katerih prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanej so kar nekajkrat nižji. Teh je trenutno 162.000, napram 632.000 delavcem, ki plačujejo prispevke od kolikor toliko realnih bruto plač, če pri tem izvzamemo plače v vrednostnih papirjih, bonih in podobne pogruntavščine.
Poglejmo, kako se prispevki plačujejo:
delavci v podjet. in organiz. 631.576,00 osn. po 22.979, 00 SIT, delavci pri zasebnikih 36.025,00 osn. po 9.516,00 SIT, zasebniki 46.528,00 osn. po 7.505,00 SIT, kmetie 32.151,00 osn. po 2.487,00 SIT, prostovolj. zavarovanci 8.412,00 osn. po 5.644,00 SIT, brezposelne osebe 35.247,00 osn. po 1.593,00 SIT. Podatki veljajo za 9 mesecev lanskega leta.
Iz teh podatkov je evidentno, da je bila povprečna bruto plača delavcev v družbenih organizacijah 74.100,00 SIT, zasebnih
obrtnikov in podjetnikov pa le 24.200,00 SIT ali dobrih 12 tisočakov neto. Mar ni to očitna goljufija?
Ker ni država sposobna ali noče več kot očitne mahinacije odpraviti, bo raje breme prevalila na nič krive upokojence.
Vlada nam tudi očita, da so upokojenci predragi ter da mora po zahtevi Svetovne banke sredstva zanje znižati najmanj za 2 % BTP, ki daje sedaj 13,94 % BDE Pri tem pa zamolči, da sama ne izpolnjuje svojih obveznosti in ne plačuje za razne bonitete in druge dajatve, ki jih mora kriti država in ki se sedaj izplačujejo iz prispevkov zavarovancev. Pri tem gre za64.783 upokojencev. Če bi zavod za pokojninsko zavarovanje izplačeval le čiste pokojnine in varstveni dodatek, za kar je zadolžen, bi se sredstva za te namene zamnjšala na 10,38 % BDP, to pa je večkrat zahtevanih 2 % BDP. Takšen odstotek BDP pa je primerljiv z izdatki za upokojence drugih zahodnoevropskih držav. Pri tem bi se znižala tudi prispevna stopnja za pokojninsko invalidsko zavarovanje, zaradi katere je v organizacijah in podjetjih sedaj tak revolt.
Pa poglejmo še drugo vladino pogruntavščino. Predlaga, da se pokojnine vsklajujejo le, če se spremenijo zavarovalne osnove za več kot 3 %. Po memorandumu za leto 1994 naj bi plače naraščale le 1 % mesečno ali 12 % v celem letu. Kdaj naj bi se torej vskladile pokojnine po tem novem predlogu.
Pa si oglejmo nekoliko statističnih podatkov o pokojninah, ki jih je objavil Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
• vseh upokojencev v decembru 1993[e bilo 452.086 in sicer:
- 256,813 starostnih, 94.272 invalidskih, 80.318 družinskih ter 20.683 kmečkih
• stopnja rasti upokojevanja je bila v letu 1991 20,4, leta 1992 6,80 %, lani pa je padla na 2,5 %. Tako visokih stopenj upokojevanja, kot so bila pri nas v letih 1990, 1991 in 1992, si ne more privoščiti nobena država. Zakaj si jo je naša, pa je nam vsem znano.
- neto povprečne plače so v Sloveniji meseca novembra znašale 52.200,00 SIT. Povprečna pokojnina pa 33.340,00 SIT. Minimalna pokojnina za polno delovno dobo pa je znašala 25.370,00 SIT. 29 % upokojencev prejema pokojnino enako ali nižjo, kot znaša minimalna polna pokojnina, 60 % upokojencev ima pokojnino nižjo od povprečne pokojnine in 87 %
upokojencev prejema pokojnino nižjo od povprečne plače. Le 4.003 upokojencev pa je decembra prejelo pokojnino višjo od 90.000,00 SIT.
- So pokojnine res previsoke?
- Pa poglejmo še predlagani sestav skupščine zavoda za pokojninsko invalidsko zavarovanje Slovenije:
- 10 članov imenujejo reprezentativni sindikati
- 10 članov je iz organizacij organiziranih v gospodarski zbornici
- 4 člane imenujejo organizacije delovnih invalidov
- 16 članov pa društva in druge oblike organiziranja ter povezovanja upokojencev.
Teh 16 članov bi vlada najbrž želela po strankarski pripadnosti. Ker preko 200.000 upokojencev včlanjenih v Zvezo društev upokojencev Slovenije in ki se zavzemajo za vso upokojensko populacijo, niso strankarsko usmerjeni, jim vlada ne zaupa izbora pravih članov.
Ne bi nadalje našteval vseh vladinih izboljšav zakona. Upokojenci se tudi zavedamo, da smo pri svojih zahtevah nemočni, da nimamo svojih reprezan-tivnih sindikatov, ki bi nas popeljali na ceste protestirat, če bi sploh kaj zaleglo. Predlagamo pa vladi in poslancem, da trikrat premislijopreden se odločijo za ukrepe proti upokojencem. Naj se zavedajo, da je volilcev iz upokojenskih vrst krepka tretjina in da jim ne bo vseeno koga bodo volili oz. če bodo sploh prišli na volišče.
Upokojenci ne zahtevamo nič drugega, kot le to za kar smo toliko let vlagali in si pritrgovati od ust, pa ne zato, da bo sedaj vse z našimi žulji zgrajeno bogastvo prešlo zastonj v roke onim, ki bodo za naše pokojnine plačevali nekajkrat nižje prispevke in tako zahtevano znižanje pokojnin najmanj podvojil.
Le kaj bomo še doživeli? Kranj, dne 11. februarja 1994 Zveza društev upokojencev KRANJ * Miro Fornazarič, L r. dan predse d. ZDUS
i /
Na olimpiado
Spoštovani!
11. februarja 1994 sem v Vašem cenjenem in meni zelo ljubem časopisu Gorenjski glas med drugim prebrala tudi članek ga. Sedejeve z naslovom "Na olimpiado".
Ga. Sedejeva med drugim piše: "Minuli teden je minil tudi v znamenju ene poslanke, ki je vehementno zahtevala, da se zatira vse prišleke v Sloveniji. Se pravi: hotela je revizijo Zakona o državljanstvu, pri tem pa malce nerodno dejala, da terja zatiranje prišlekov v Sloveniji."
"V znamenju ene poslanke" sem prepoznala samo sebe, zato Vas želim o opisanem dogodku točneje informirati. Navedbe ga. Sedejeve namreč niso resnične. Nisem zahtevala, da se zatira vse prišleke v Sloveniji, pač pa sem državnemu zboru predlagala, da pri obravnavi Zakona o ministrstvih sprejme tudi sklep, ki bo omogočil ustanovitev Urada za nadzor tujcev. Da zadeva evropsko ni prav nič sporna, dokazuje priložen članek.
Nikoli tudi nisem državnemu zboru predlagala revizije Zakona o državljanstvu. O tem vprašanju bo morda razpisan referendum.
Tudi nisem dejala, da terjam zatiranje prišlekov v Sloveniji. V času, ko je potekala razprava Zakona o ministrstvih, sem namreč bila (opravičeno) odsotna. Res je sicer, da se je v obrazložitev predloga sklepa vtihotapil škrat, vendar to ni opravičilo za pisanje ga. Sedejeve. Popravek oz. opravičilo z obrazložitvijo je bilo namreč posredovano vsem poslancem in novinarjem.
Pričakujem, da v prihodnje ne bo prihajalo do tovrstnih (namernih) napak ga. Sedejeve in prosim, da jo seznanite s tem pismom.
Kadarkoli boste potrebovali kakršnokoli informacijo v zvezi z delom v državnem zboru, sem Vam na razpolago.
S spoštovanjem! .
Irena Oman
Razmišljanje
o javnem pismu
gospe Alenke
Spoštovana Alenka, ne vetu zakaj se tako vznemirjate, če se najde nekdo, ki je pripravljen naši mladini spregovoriti nekaj lepih besed o spolni vzgoji-Zakaj ne bi naša mladina zvedela resnice, zakaj bi ji vse olepševali.
Mislim, da bo tistih nekaj celic, ali zarodek ali kakor ga Že imenujete nekoč človek, W ima vso pravico do življenja in to naj izve tudi naša mladina.
Nihče pa vam ne brani, da svoje otroke vzgajate drugače.
Mislim, da so si poslanci, ko so sprejeli zakon o svobodni j odločitvi, pilotsko umili roke. Žensko, ki je noseča, bi morali zaščititi, da ne bi izgubila službe. Kakor tudi, ko ji poteče porodniška, vsaj do 3 let otro-kove starosti. Če pa bi se pri | morebimem stečaju to že zgodi- \ lo, bi morala dobiti osebni dohodek do 3 let otrokove starosti. Ravno tako bi morali omogočiti preživeti otroke študentkam in drugim, ki nimajo virov za preživetje. Če je denar | za razne lenuhe, ki se jim ne ljubi delati, in denar, ki %a dobijo, zapijejo, se bo našel denar tudi zanje in za mlade družine, ki so steber našega naroda.
Poslanci so poskrbeli najprej zase in za svoje plače. Namesto svoje upokojitve pri 25 letih, bi i lahko ženskam za vsakega otroka skrajšali delavno dobo za kakšno leto.
Želim, da bi se lahko vsaka ženska z veseljem odločila za življenje, ki bi ga nosila v sebi.
K tem pa smo dolžni prispevati vsi starši, šola in predvsern država, ki bi omogočila dostojno življenje.
Gospe Meti Tavčar se za njeno požrtvovalnost lepo zahvaljujem.
Lepo vas pozdravljam!
Francka Stanovnik
\AJ\UJE (EXE TEPKA
SALON POHIŠTVA - nebotičnik
KRANJ, BLEIVVEISOVA 6 TEL.: (064) 212-738 (nasproti avtobusne postaje)
CT MIZA + 4 STOLI VZMETNICA 190x90 SEDEŽNE GARNITURE
27.000 sit 7.780 sit
bor
O P R ■ M A
aaa 90.843 sit
rrn alples tovarniške cene
POHIŠTVO OSTALIH SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV
akcijska prodaja 43% popust
ODPRTO:
8-1» SOBOTA
8-13
KuWn'eSVEA
POSLI IN FINANCE
UREJA MARIJA VOLČJAK
dohodnina 93
Letos še po starem
Kranj, 21. februarja • Do konca marca moramo izpolniti Svojo davčno napoved, tokrat jo bomo izpolnjevali še po starem, čeprav je bil ie sprejet novi zakon o dohodnini. P&včna napoved se namreč nanaša za preteklo leto, tokrat Jo bomo torej napisali za leto 1993.
Statistika je že sporočila, da je povprečna bruto plača lani znašala 75.432 tolarjev in davkarji so lahko že preračunali dohodninsko lestvico, ki jo objavljamo. Potemtakem si torej že ahlco izračunate, koliko dohodnine boste doplačali za lansko leto ozirom koliko vam je bodo morda vrnili.
Osnovo za odmero dohodnine si tokrat še lahko zmanjšate ta 10 odstotkov, kar boste seveda morali utemeljiti z ustreznimi raČuni in potrdili za lansko leto. Med olajšave spada: nakup ^dnostnin papirjev, nakup in stroški za vzdrževanje hiše oziroma stanovanja, izdatki za zdravila, ortopedske pripomočke in zdravljenje v zdraviliščih (če vas je tja napotil ?0ravnik), plačilo dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ^atki za izobraževanje (tudi za učenje tujih jezikov) in °akup knjig ter učnih pripomočkov, izdatki za nakup športne opreme.
Davčno osnovo zniža tudi olajšava za vzdrževanega plinskega člana, ki za prvega otroka znaša 8 odstotkov tonske povprečne bruto plače v Sloveniji, za drugega 10 odstotkov, za tretjega 12 odstotkov in tako naprej, seveda pa * seštevajo. Dodatne 4-odstotne olajšave pa so deležni otroci, *j$e šolajo izven kraja bivanja, še višje olajšave (20- oz. 50-oastotne) pa lahko uveljavite za otroke, ki so moteni v telesnem in duševnem razvoju. Invalidi s prvico do tuje Pomoči uveljavijo olajšavo v višini povprečne bruto plače, za ^odstotkov povprečne slovenske bruto plače pa se osnova za °Omero dohodmne zniža vsem, ki so starejši od 65 let.
ZAŠČITA POTROŠNIKA
PRODAJA NA OBROKE
n KOUKO JE VREDEN TOLAR-,
Osnovna kupčeva obveznost je, da redno plačuje obroke v pogodbenih rokih. Kupec pa lahko ob vsakem času naenkrat plača ostanek doline kupnine. Posebnost prodaje na obroke je v tem, da lahko kupec ob predhodnem plačilu odbije pogodbene obresti in vračunane stroške. Prodajalec lahko razdre pogodbo, če kupec zamuja s plačilom prvega obroka. Če je plačilo skupaj s prvim obrokom razdeljeno na štiri obroke ali manj, ima za kupca lahko negativne posledice ie zamuda pri plačilu enega obroka. Če pa je obrokov več, so tudi pogoji za razvezo stroiji Kupec mora biti v zamudi s plačilom dveh zaporednih obrokov, pri čemer morata ta dva obroka pomeniti najmanj osmino kupnine. Do razveze pride tako, da prodajalec kupcu sporoči, da pogodbo razdira Pogodba se šteje za razvezano z dnem, ko
kupec prejme prodajalčevo obvestilo. Za obvestilo ni nujno, da je pisno, lahko vam prodajalec to sporočil tudi po telefonu. Prodajalec pa se namesto za razdrtje lahko odloči tudi za drugačno ravnanje. Od kupca zahtva, da plača ostanek kupnine v enkratnem znesku in mu za to da dodaten rok, ki ne sme biti krajši od petnajst dni. Nično je določilo v pogodbi, ki določa pogodbeno kazen za primer, če bi se pogodba razdrla ali če bi kupec prišel v zamudo s plačilom kakšnega obroka kupnine.
Kadar se pogodba o prodaji na obroke razveie, ie treba vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo, če stranki sploh nebi vstopili v pogodbeni odnos. Prodajalec je kupcu dolian povrniti ie plačano kupnino z zamudnimi obrestmi in nujne stroške, ki jih je imel s stvarjo (s tem niso mišljeni stroški vzdrievanja). Kupec je dolian
k znaša napoved nad
SIT
SIT
znaša davek SIT
493.206 »86.410 ••972.820 3-945.639
493.206 19 %
986.410      93.709 + 28 % nad 493.206
1.972.820    231.806 +35 % nad 986.410
3.945.639     577.050 +40 % nad 1.972.820
1.366.178 +45 % nad 3.945.639
VIP REVIJA ZA POTROŠNIKE
NAROČILNICA ZA POSAMEZNIKE
ime in priimek poklic_
naslov: ulica
kraj in poštna številka datum in podpis
JMaročam Revijo za vzgojo in informiranje potrošnikov - VIP. Naročnina za leto 1994 je 3.500 sit.
Kot naročnik postanem tudi podporni član Zveze potrošnikov Slovenije in pridobim vse članske ugodnosti.
KDAJ BOSTE ZAMENJALI
VOZNIŠKO DOVOLJENJE IN REGISTRSKE TABLICE?
^a naših cestah srečujemo še veliko motornih vozil, ki ^opremljena s starimi jugoslovanskimi registrskimi jablicami. Se veliko več pa je voznikov, ki uporabljajo jugoslovanska vozniška dovoljenja. In ker se bliža dan, 0.2 jugoslovanskim vozniškim dovoljenjem in ragistrskimi tablicami ne bo mogoče več voziti, golimo opozoriti vse, ki ta dovoljenja in registrske jablice še uporabljajo, naj se čimprej odloČijo za ^menjavo, ki se ji ne da izogniti. O problemih, ki se [jam ob tem obetajo, in o gneči, ki se obeta vam, pa °08te več zvedeli v naslednjih vrsticah.
* uveljavitvijo spremembe republiškega zakona o varnosti cestnega prometa je bil določen dvoletni jok za zamenjavo jugoslovanskih vozniških dovoljenj V fogistrskih tablic s slovenskimi. Ta rok poteče 25.
oh* letos' toreJčez slabih pet mesec9v V začetku so °otani - vozniki in lastniki motornih vozil pridno "^ali vozniška dovoljenja in registrske tablice. V {jr! Ieta jo bilo zamenjanih kar četrtina vozniških "OKumentov in registrskih tablic. Pozneje še je ^menjava, posebej še vozniških dovoljenj, upočasni-JJ* začetku letošnjega leta smo upravni organi za "otranje zadeve gorenjskih občin ugotovili, da bomo 22J v Prvi polovici leta še veliko dela. Kar 35 "jratotkov gorenjskih voznikov in lastnikov motornih •ozn se bo moralo v tem času oglasiti pri nas zaradi ponjave vozniških in prometnih dovoljenj ter ^»trških tablic.
Tr*man' dela bodo imeli z zamenjavo v Radovljici in takr ! je svoje vozniške dokumente in registrske •oiice zamenjalo že več kot 70 % voznikov in
gnikov motornih vozil. Na Jesenicah in v Škofji tah?Je 2amenia|o vozniška dovoljenja in registrske Nah«! % voznikov in lastnikov motornin vozil, ohfc •10 9nečo Pričakujemo v Kranju. Doslej je v tej £WH zamenjalo registrske tablice 65 % lastnikov "oiornih vozil, vozniška dovoljenja pa komaj 54 % «nikov. Skoraj 18.000 voznikov bo torej moralo JJJJJjjJ' svoja vozniška dovoljenja v slabih petih
S* v.oliki količini dela, ki nas čaka v naslednjih petih ■»secih, pri zamenjavi registrskih tablic ne pričakuje-" Posebnih problemov. Pri tem nam že ves čas ^nagajo pooblaščene organizacije za opravljanje ^omčnih pregledov motornih vozil, vo^oj yoč problemov pričakujemo pri zamenjavi »i«Kin dovoljenj. Ta je mogoče zamenjati le na S22?J uPravnoga organa, poleg tega pa je postopek izdoi noveaa vozniškega dovoljenja zaradi zapletene «eiave samega dovoljenja precej daljši kot traja noSP* zamen)avo registrskih tablic. Pri izdelavi Dol«!!?8 v°zniškega dovoljenja moramo uporabiti tri rS, ra4una,nika 'n tiskalnika za izpis dovoljenja še ouijPo^bne naprave - napravo za obrezovanje in ^ovarije fotografij, napravo za vtisnjenje fotografij v zniško dovoljenje in napravo za luknjanje kategorij,
za katere voznik še niopravil vozniškega izpita. Oprema, ki je potrebna za izdelavo vozniških dovoljenj in je imamo le toliko, kot je potrebujemo za delo v normalnih pogojih, bo tokrat določala količino opravljenega dela. Pri okencih, kjer izdajamo vozniška dovoljenja in registrske tablice, pričakujemo zato precejšnjo gnečo in podaljšanje čakalne dobe za novo vozniško dovoljenje. V občinah, kjer je potrebno zamenjati še veliko vozniških dovoljenj, vozniki pa bodo z zamenjavo še čakali, bo ta čakalna doba lahko trajala tudi mesec in več.
Opozoriti vas želimo še na nekaj. Zakon je v nekdanji Jugoslaviji določal tri vrste vozniških dovoljenj -običajno rdeče vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil, belo vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja in potrdilo o opravljenem preizkusu znanja predpisov o varnosti cestnega prometa za vožnjo koles z motorjem. Slovensko vozniško dovoljenje združuje vsa tri omenjena dovoljenja v enem. Sprememba zakona o varnosti cestnega prometa zahteva zamenjavo jugoslovanskega vozniškega dovoljenja, kar pomeni, da je treba ob prevzemu novega, slovenskega vozniškega dovoljenja vrniti sedanje jugoslovansko. Kdor ima poleg vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil tudi vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja, bo moral vrniti tudi tega.
In kaj potrebujete za zamenjavo vozniškega dovoljenja oziroma registrskih tablic in prometnega dovoljenja? Za zamenjavo registrskih tablic potrebujete le prometno dovoljenje in sedanje registrske tablice (v primeru, da imate tretjo, ponovljeno registrsko tablico za lahki priklopnik, tudi to) in 2.630 tolarjev oziroma za komplet treh tablic 3.730 tolarjev ter seveda osebno izkaznico. Za zamenjavo vozniškega dovoljenja pa potrebujete sedanje vozniško dovoljenje, ne glede na njegovo veljavnost, največ šest mesecev staro fotografijo velikosti 3,5 x 4,5 cm in osebno izkaznico. Stroški zamenjave vozniškega dovoljenja znašajo sedaj 510 tolarjev. Vozniki in lastniki motornih vozil, ki ne boste zamenjave urejali sami, morate svojemu pooblaščencu prijaviti pisno pooblastilo, s katerim ga pooblaščate, da sme v vašem imenu opraviti zamenjavo, potreboval bo pa tudi vašo in svojo osebno izkaznico.
Vozniki in lastniki motornih vozil, ki imate še stare jugoslovanske vozniške dokumente in registrske tablice, predlagamo vam, da se čimprej odločite za zamenjavo. Priporočamo vam tudi, da registrske tablice zamenjate pri pooblaščenih organizacijah, saj boste tako zmanjšali obremenitev upravnega organa in s tem pomagali skrajšati čakalno dobo za novo vozniško dovoljenje.
Upravni organi za notranja zadeve občin Jesenic«, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič
povrniti prodajalcu stvar v stanju, v kakršnem je bila ob izročitvi Pri tem se običajna obraba stvari predpostavlja in ni v kupčevo škodo, mora pa prodajalcu plačati nadomestilo za uporabo od izročitve do razveze pogodbe.
V zadnjem času se v praksi zelo pogosto pojavlja prodaja na več čekov z odloženim plačilom. Kupcu je stvar izročena, ko napiše več različno datiranih čekov in na ta način določi njihovo zapadlost in čas plačila. Očitna je podobnost s prodajo na obroke, vendar pa se postavlja vprašanje zakonitosti takšne prodaje z vidika čekovnega in finančnega prava. Postavlja se tudi vprašanje veljavnosti določb o prodaji na obroke, oziroma za kupca še posebej pomembnih določil o odstopnem upravičenju. Odgovor na to vprašanje je verjetno odvisen od konkretnih okoliščin Je pa prodaja na čeke eden izmed problemov, ki bi ga morala jasno in natančno rešiti nova zakonodaja.
Pravna pisarna Jure Markič
	NAKUMVHIODAIN1 1 NAKUTNI/ltODAlNI	iNMCUrNI/mOOAJNI
MENJALNICA	1 DEM    1 1ATS	1 ioo m,
A BANKA (TtiHc, Jesenice) 77,17 78,29 11.0$ 11,16 7.98 8,06
AVAL Bled, Kranjska gora 77,70 78,20 11,05 11,11 7.96 8.05
COfU, Kranj 78,00 78.40 11.00 11,12 7,90 6.10
CREDTTANSTALT N.banka Lj. 77.85 78.30 11,04 11,20 7,95 8,15
£H0S(Starillty4 Kranj 78.10 78.30 11.05 11.12 7,95 8.10
F-AIR Trtic (Deteljica) 78.05 78.25 11.03 11.10 7.98 8.10
GEOSS Medvode 78,00 78.25 11.05 11,10 7,96 8,04
HRAMLMCA LON, d.d.Kranj 78,03 78,29 11,03 11.13 7.95 8,05
»DA-trtnlca ljubljena ni podatkov
HIP0TEKARNA BANKA, Jesenice 77,70 78,30 10.98 11.16 7,88 8,07
WVEST Škofje Loka 77,90 76,45 11,04 11.15 7,90 8,10
LB-OORENJSKA BANKA Kranj 76.94 78,49 10.73 11,16 7,86 8.15
LENA Kranj 71,16 78,50 11.04 11,14 7,90 8,08
MERKUR-Psrtner Kranj 77,48 77,68 11,02 11,04 7,95 7,97
NERKUR-Žsi. postajo Kranj 77.48 77,68 11,02 11,04 7,96 7,97
MIKEL Strafliće 78,05 78.30 11,05 11,12 7.95 8.07
OTOK Bled nI podatkov
POSTNA BANKA d.d. (na poteh) 76.63 78.13 10.71 11.07 7,70 7,98
SHP-SJov. hran. In pos. Kranl 78.06 78,25 11,05 11,12 7.96 8.06
SKB Kranj (Radovljica, šk. Loka) 77,48 77,68 11,02 11,04 7,95 7.97
SLOGA Kranj 77,15 78,25 10.95 11.15 7,90 8.10
SLOVENUATURJST Boh. Bistrica 76,94  • 10,73 • 7,86 -
SLOVENUATURIST Jesenice 77.95 78.25 11,02 11.10 1,U 8,05
SUM Kranj 71,00 78,25 11,05 11.10 7.95 8.04
TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 78.05 78.25 11.05 11.12 7.98 8.05
TALONZg. Bitnje 78,10 78.25 11.06 11,12 7,95 8.05
TJASA Kranj ol podatkov
UKBŠk.Loka 77,80 78,30 11,05 11,15 7,97 8,07
***** Kranl 78.00 78,20 11,05 11.12 7.97 9.10
WILFAN Radovljica, Grajski dvor 77,90 78.20 11,02 11.10 7.96 8.08
POVPREČNI TEČAJ 77.79 78.19 11,01 11.11 7,95 8.07 Prt Šparovcu v Avstriji J« ATS ob nakupu blaga po 10,90 tolariav.
i Pri nakupu in prodaji SKB in MERIOJUt laracunavata 1% provbila.1
Podatka za tečajnico nam sporočajo menjalnice, U si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalnftklh tečajev glade na ponudbo In povpraševanja po tujih valutah.
MENJALNICA V/ILFAN
Vaš najboljši partner pri menjavi deviz
P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013
LOVENSK HRANILNICA IN POSOJILNICA
SLOVENSKA HRANILNICA
IN POSOJILNICA p.o. Kranj, Tržič, Bled, Preddvor
UGODNE obrestne mere za depozite
Cenjene varčevalce obveščamo,
da smo februarja razširili ponudbo TOLARSKIH VEZAV z valutno klavzulo._
Deljen delovni čas
Ljubljanska banka d.d. Ljubljana je deljen v vseh enotah, izjema je le osrednja v
Kranj, 2L februarja delovni čas uvedla Ljubljani
V manjših enotah na obrobju mesta in na podeželju so na deljen delovni čas prešli že konec januarja, ko je tako začelo poslovati 25 enot, na deljen delovni čas pa jih je s 21. februarjem prešlo še preostalih 19 enot. Izjema je ostala le osrednja bančna enota na Trgu republike 2 v Ljubljani, ki bo odprta prek celega dne. Delovni čas enot je nekoliko različen, saj so jih razdelili v tri skupine, vse pa bodo opoldne zaprte za dve uri. Nov delovni čas pa bodo nekoliko kasneje uvedli v enotah podružnic v Kamniku in v Kočevju.
Zaradi adaptacije lokala Vas trgovina PEDENJPEt vabi na veliko RAZPRODAJO zimske, pomladanske in letne otroške konfekcije
Prodajali bomo izdelke z 30 - 50 % popustom!
kratke hlače od 300 do 1.490 SIT
majico - kratek rokav 490 SIT
hlače od 590 SIT dalje
prehodne jakne že od 1.990 SIT dalje
Vabi vas trgovina PEPENJPE9 na Glavnem trgu 20 v Kranju od 18. februarja do S. marca 1994
ŽIVILA KRANJ,
trgovina in gostinstvo Naklo, p.o., Naklo, Cesta na Okroglo 3
V 1. nadstropju novega poslovnega centra v Šenčurju, Kranjska cesta 3
ODDAJAMO V NAJEM
dva poslovna prostora v velikosti 56 in 57 m2.
Zagotovljena je uporaba samostojnega stopnišča, skupnega hodnika in sanitarij.
Od najemnikov pričakujemo predvsem:
- finalizacijo prostorov pod našim strokovnim nadzorom
- plačilo mesečne najemnine v višini 14 DEM/m2 ter posameznih funkcionalnih stroškov najema v pavšalnem znesku 4 DEM/m2 (smetarina, ogrevanje, vodarina, uporaba skupnih prostorov in površin, prispevek za uporabo stavbnega zemljišča, zavarovanje), medtem ko se porabljena električna energija plačuje neposredno. Osnovo za izračun zneska najemnine in funkcionalnih stroškov najema predstavlja velikost poslovnega prostora
- plačilo davka
- opravljanje dejavnosti, ki ni konkurenčna naši dejavnosti in dejavnostim drugih najemnikov v tem poslovnem centru.
Podrobnejše Informacije lahko dobite po tel. št. (064) 47-122, int. 234 (ing. CEGMAR) ali
236 (ga. HOSTNIK).
Ponudbe pričakujemo do 15. 3. 1994.
KMETIJSTVO
UREJArCVETO ZAPLOTNIK
Odločitev ustavnega sodišča
Deseto poglavje ni protiustavno
Osemnajst podjetij je dalo ustavnemu sodišču pobudo za oceno ustavnosti desetega poglavja zakona o zadrugah, ki ureja način lastninjenja dela družbenega kapitala živilskopredelovalnih in drugih podjetij ter določa postopek za vrnitev zadružnega premoženja.
Ljubljana - Ustavno sodišče je sicer odločilo, da je deseto poglavje zakona v skladu z ustavo, vendar pa odločitve ni sprejelo soglasno, temveč s petiari glasovi proti štirim. Trije sodniki so celo napoveali ločeno mnenje.
Osemnajst podjetij, ki naj bi del družbenega kapitala lastninilo po zakonu o zadrugah, je predlog za oceno ustavnosti desetega poglavja med drugim utemeljilo s tem, da zakon o zadrugah krši načela pravne države (sklicuje se na zakon o privatizaciji, ki v času uveljavitve zadružnega zakona še ni bil sprejet), krši načelo enakopravnosti in pravičnosti (podjetja so različno obravnavana), določbe o svobodi podjetništva (zakon je predpisal, da se morajo podjetja preoblikovati v delniške družbe), načelo enakopravnosti zaposlenih in ustavno pravico vsakogar, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča sodišče (po zakonu o zadružnem deležu odloča upravni organ)...
Ustavno sodišče je sklenilo, da deseto poglavje zakona ni protiustavno. Odločitev je utemeljilo s tem, da je s sprejetjem zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in z dopolnitvijo zakona o zadrugah nastala za nekatera bistvena (sporna) vprašanja drugačna pravna ureditev. Med drugim ni več obvezno, da se podjetja preoblikujejo v delniške družbe, ampak se lahko tudi v družbe z omejeno odgovornostjo. Ustavno sodišče tudi ocenjuje, da zakon o zadrugah zaposlenim v podjetjih, ki naj bi se lastninila po tem zakonu, zagotavlja enakopraven položaj. Po njegovem tudi ni utemeljena trditev, da je zakonodajalec s tem, ko je v živilskopredelovalnih in drugih podjetjih (z zakonskega spiska) določil 45-odstotni delež zadrug, kršil načelo pravičnosti. CZ.
Poravnava med občino in oškodovancem
Za odškodnino - stanovanje
Radovljica - Zdaj že pokojni Janko Balantič iz Radovljice je bil po drugi svetovni vojni zaradi domnevno nedovoljene trgovine obsojen na zaporno kazen, ob tem pa mu je bila kot stranska kazen izrečena tudi zaplemba celotnega premoženja, kmetije na Srednji Dobravi. Ko je Vrhovno sodišče Slovenije pred štirimi leti dovolilo obnovo kazenskega postopka in ko je tudi ljubljansko temeljno javno tožilstvo umaknilo obtožnico, je sodišče kazenski postopek ustavilo, hkrati pa razveljavilo prejšnjo sodbo, ki je predstavljala pravno osnovo za zaplembo.
Občina Radovljica in Gozdno gospodarstvo Bled sta kmalu zatem Balantiču vrnila vse premoženje, ki je bilo še v njuni lasti. Za stavbna zemljišča, ki so prešla v roke zasebnikov in jih ni več mogoče vrniti v naravi, pa mora občina plačati odškodnino. Čeprav je občina z Balantičem sklenila odškodninski sporazum že pred več kot dvema letoma, primer doslej še ni bil rešen.
Kot je mogoče sklepati na podlagi odločitve na nedavni seji radovljiškega izvršnega sveta, je zdaj le prišlo do sporazumne, za obe strani sprejemljive rešitve. Izvršni svet je namreč soglašal s predlogom Balantičevih dedičev, da jim občina namesto plačila odškodnine zagotovi 55 kvadratnih metrov veliko stanovanje v poslovno stanovanjski stavbi na Gorenjski cesti v Radovljici in da iz redne proračunske rezerve plača v denarju še nekaj več kot 1,3 milijona tolarjev. • CZ.
V nedeljo v Gozd Martuljku
Ohcni zbor jeseniške SLS
Jesenice - Jeseniška podružnica Slovenske ljudske stranke prireja v nedeljo ob desetih dopoldne v hotelu Spik v Gozd Martuljku redni letni občni zbor. Na zboru bodo pregledali delovanje podružnice v lanskem letu in se dogovorili za letošnji program dela, posebej pa bodo obravnavali problematiko lokalnih volitev. • CZ.
Predavanje
Prehrana in plodnost krav
Davča - Škofjeloška kmetijska svetovalna služba vabi v četrtek ob 18. uri k Jemcu v Davči na strokovno predavanje o prehrani in plodnosti krav. Predavala bosta dipl. ing. Franci Pavlin in mag. Janez Habjan, dipl. vet.. • CZ.
Ustanovni zbor društva kmečkih žena
Iz treh aktivov eno društvo
Kranj - Aktivi kmečkih žena Naklo, Sloga in Cerklje se bodo združili v Društvo kmečkih žena Kranj. Ustanovni zbor društva bo v petek, 25. februarja, ob 19. uri v prostorih Občine Kranj (vhod s parkirišča ob restavraciji Park). • CZ.
Delitev premoženja med zadrugama Tržič in Sv. Katarina
"Odločili bodo zadružniki"
Ko so kmetje iz lomske in jelendolske doline ustanovili svojo zadrugo Sv. Katarina, je nastal problem delitve premoŽenja med "staro" in "novo" zadrugo. V tržiški so za delitev, vendar poudarjajo, da se morajo o tem odločiti (dvojni) člani.
Tržič - "Sodni postopek za delitev premoženja, kakršnega napovedujejo v zadrugi Sv. Katarina, je nesmiseln, saj zakon o zadrugah ne predpisuje metode za delitev premoženja. Postopek bi bil verjetno tudi zelo dolgotrajen, izid precej negotov," pravi Marija Štular, direktorica Kmetijsko gozdarske zadruge Tržič, in poudarja, da so v zadrugi za delitev premoženja, vendar le pod pogojem, če se bodo tako odločili (dvojni) člani zadruge.
Z območja krajevne skupnosti Lom je namreč 28 kmetov včlanjenih tudi v tržiško zadrugo, od tega jih je približno polovica samo v tržiški zadrugi, ostali pa so hkrati tudi člani zadruge Sv. Katarina. Ko se bodo "dvojni člani" odločili, katera zadruga je "njihova", bo po mnenju direktorice mogoče brez večjih zapletov
izpeljati tudi delitev premoženja. Zdaj, ko je precej kmetov iz lomske in jelendolske doline hkrati včlanjenih v obe zadrugi, ni najbolj jasno, ali so za delitev ali ne in kako naj bi premoženje razdelili. To ni osamljen primer v Sloveniji, takšnih postopkov za delitev premoženja je okrog dvajset, sodne prakse pa na tem področju za zdaj še ni.
"Stanovanje je prvi poskus delitve premoženja"
Kot je znano, se člani novoustanovljene zadruge Sv. Katarina ob izločitvi iz tržiške zadruge zavzemajo predvsem za to, da bi dobili nazaj vsaj premoženje na Slapu, ki ga je nekdanja zadruga Sv. Katarina ob ukinitvi 1960. leta morala prenesti na zadrugo Tržič. Vzpostavitev v
Zadruga ima 149 Članov
Tržiška zadruga je ob ustanovitvi štela 140 članov, zdaj jih ima 149, med njimi pa je tudi nekaj "dvojnih članov": en kmet je hkrati tudi Član Gorenjske mlekarske zadruge Kranj, od 28 Članov z območja krajevne skupnosti Lom pa jih je približno polovica tudi v novoustanovljeni zadrugi Sv. Katarina. Nekaj kmetov, ki pridelujejo zelenjavo, se je lani včlanilo v zadrugo Zeleni krog, kije bila ustanovljena predvsem zato, da bi s slovenskega trga pregnala "zeleno mafijo".
Člani plačujejo nitjo najemnino
Kakšne prednosti Imajo člani pred nečlani? Člani plačujejo trikrat manjšo najemnino za zadružno zemljo, imajo možnost, da najemajo posojila po nižji obrestni meri, In lahko prek zadruge urejajo pokojninsko - invalidsko zavarovanje. V upravnem odboru že razmišljajo 0 tem, da bi za člane uvedli ie dodatne ugodnosti
V enem letu odšli štirje delavci
Ob precejšnji prodaji kmetijskih pridelkov mimo zadruge in manjšem obsegu poslovanja se je zmanjšat tudi dohodek In obseg dela. V enem letu so zadrugo zapustili štirje delavci. Ostalo jih je samo Še osem, kar je po mnenju direktorice skrajna meja, prek katere ne bi smeli Iti.
Pogodbo sklenilo le 86 članov
Zadružna pravila ne določajo posebej, koliko kmetijskih pridelkov na leto morajo Člani oddati v zadrugo, ampak to urejajo merila, kijih je lani sprejel upravni odbor. Ker je v odboru prevladalo stališče, da naj bi sodelovanje z zadrugo potekata na osnovi zaupanja in poštenosti In da bi bilo sklepanje pogodb prostovoljno, je pogodbo z zadrugo sklenilo le 86 Članov.
Veliko si obetajo od avkcijske družbe
Kmetje z območja tržiške zadruge pridelajo na leto okrog 700 ton zelenjave, od katere jo približno tretjino prodajo "skozi" zadrugo, ostalo pa sami alt kako drugače. V zadrugi predvidevajo, da se bo z delovanjem Splošne kmetijske avkcijske in borzne družbe, ki je bila ustanovljena letos in prek katere naj bi med drugim prodajali zelenjavo, spet povečalo zanimanje za prodajo prek zadruge. V zadrugi pozimi največ odkupujejo les (lani so ga odkupili 2.500 kubičnih metrov), poleti predvsem zelenjavo, ob tem pa tudi mleko, živino...Načrtuiejo, da bi trgovino s kmetijskim blagom še bolj obogatili s ponudbo gradbenega materiala. Lani so, na primer, prodati kar 400 ton cementa.
Čigavo bo premoženje na Slapu?
prvotno stanje tu ni več mogoča, saj je po ukinitvi zadruge Sv. Katarina na nekdanjem zadružnem zemljišču "zrasel" stanovanjski blok za gozdne delavce pa tudi sicer bi bilo veliko težav. Tržiška zadruga ima tu v lasti samo še manjši del premoženja, medtem ko ga je dve petini prodala Mercator j u za trgovino, del pa Gozdnemu gospodarstvu Kranj. Eno stanovanje je s privatizacijo na podlagi stanovanjskega zakona že prišlo v zasebne roke. Prošnjo za odkup je dal tudi drugi stanovalec, vendar jo je tržiška zadruga zavrnila in za nadaljnje reševanje primera pooblastila zadrugo Sv. Katarina.  "To ie prvi poskus delitve
premoženja med zadrugama," pravi direktorica Marija Štular in poudarja: "Če bo sodišče odločilo v korist zadruge, smo pripravljeni to stanovanje prenesti na zadrugo Sv. Katarina."
V tržiški zadrugi ocenjujejo, da zaplet o delitvi premoženja škoduje obema zadrugama, ki bi sicer lahko na številnih področjih, še zlasti pri odkupu lesa, dobro sodelovali. Mea njima ni pričakovati konkurence:zadruga Sv. Katarina želi predvsem povezati kmetijstvo, gozdarstvo, (kmečki) turizem, malo gospodarstvo in vse ostale dejavnosti, ki so razvite na njenem območju, medtem ko je tržiška usmerjena predvsem v odkup kmetijskih pridelkov in v trgovino s kmetijskim blagom. • C Zapiotnik
Stekla lisica v hlevu na Potokih
Zaradi stekline poginili dve kravi
Na kmetiji na Potokih pri Jesenicah se je stekla lisica pretihotapila v hlev, kjer je očitao ugriznila dve kravi: prva je poginila sama, drugi je "na drugi svet" pomagal veterinar.
Slavko Zgonc
vas vabi na predavanje:
VZGOJA IN OSKRBA OKENSKIH TER BALKONSKIH ROŽ
v četrtek, 24. februarja, od 16. do 18. ure, v
Pridite v TC Dom Naklo, z novim znanjem bodo vaše rože še lepše.
TC DOM
NAKLO
Cesta na Okroglo 8.
Jesenice - Stekla lisica, ki je na Potokih že nekaj časa preganjala kokoši, je v eni izmed zimskih noči verjetno skozi (razbito) okno zašla tudi v hlev, kjer je povzročila kar veliko škodo in ljudem pognala v kosti precej strahu.
Kot je povedal mag. Roman Grandič, veterinarski inšpektor iz Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko, je prva krava potlej, ko je imela že izbuljene oči in je kazala vse
druge znake stekline, poginila v nedeljo, 6. februarja, drugi pa je prejšnji ponedeljek s smrtonosno injekcijo olajšal trpljenje živinozdravnik. Inšpekcija je lastnika in njegovega brata, ki je bil tudi v stiku s kravama, napotila na cepljenje; izdala pa je tudi odločbo, s katero ie na kmetiji za devetdeset dni prepovedala kakršnokoli kupce vanje z živino. Za tak ukrep se je odločila zato, ker obstaja bojazen, da lisica ni vgriznila
Lani obolelo 186 živali
Po podatkih veterinarske inšpekcije je lani na Gorenjskem za steklino obolelo 186 živali, od tega 107 v škofjeloški občini, 20 v kranjski, štiri v tržiški, 53 v radovljiški in dve v jeseniški. Med obolelimi živalmi je bilo daleč največ liste, sicer pa tudi pet mačkov, po en pes In govedo, pet jazbecev in dve srni. Na Gorenjskem so zoper steklino zaščitno cepili 149ljudi, 28 pa preventivno. Cepljenje predstavlja za vse, kt iščejo tovrstno pomoč, tudi velik izdatek
samo dveh krav, ampak mof' ebiti še katero.
Ko je veterinarski inšpektor na vrata hleva nabil liste" "vstop v hlev prepovedan-sum stekline", je to pri oa]e' malcih mleka povzročilo pre' cej preplaha. Mag. Roman Grandič meni, da so b1« ljudje neupravičeno preplah' ni. Strokovna literatura namreč navaja, da se virus steklin izloča predvsem s slino in. urinom in da ga je tudi v kr* zelo malo. Govedo je ^ okužbo zelo dovzetno, inkj1 bacija traja od trideset d šestdeset dni, do pogina P pride v treh do šestih dneh-
Primer s Potokov ni osam'' jen. Lani se je nekaj P00^^,
S}*
na pašo, ne pa tudi telet, ki jjjj je čredi priključil kasneje. E? • od telet je na pašniku v bh*1.. Ribnega obolelo za steklino i potlej poginilo.
Da bi se izognili raZ^w) sitnostim in škodi, ki jo lah Živ««
povzroči za ljudi in nevarna steklina, veterinar inšpekcija priporoča, da lju ^ bolezen vzamejo resno. ^by' no je cepljenje psov in Živi ' ki se nenadzorovano Pa:e priporočljivo pa tudi ceplje mačk. • C Zapiotnik
Torek, 22. februarja 1994
19. STRAN • GORENJSKI GLAS
Lillehammer'94
"ALA, ROBA, DAJ!"
•••je ob olimpijski tekmi smučarskih skakalcev doma, pred televizorjem, vzkliknil Danilo Meglic, oče našega trenutno najboljšega smučarskega skakalca Roberta. In sin je, kot bi slišal očetove besede, poletel daleč in lepo - na imenitno deveto mesto.
ž
jj*°ja vas - Ko smo se v nedeljo v času televizijskega prenosa '•mpijske tekme smučarskih skakalcev mudili v Žiganji vasi, v asici z dvema olimpijcema, skorajda ni bilo videti "žive duše", le
!?*.Va^ega bifeja je bilo slišati precej bučno navijanje. Vse je
°?itno sedelo pred televizorji in čakalo..., čakalo, kaj bo storil
nJ<nov sovaščan Robert Meglic.
mmtt*~~......iiniinnnnrrnaananr 11 nnnii"'aaaiMnii'illiaftatiiiBMIMal'
sam delam v poslu, ki je zelo nevaren. Ko je tovornjak, polno naložen z lesom, pognalo po poledeneli gozdni cesti in je drsel več kot dvesto metrov, sem dobro "okusil", kaj je nevarnost, strah..."
Navijači: "Ponosni smo!"
Ko je Robert s prvim skokom pristal na odličnem osmem mestu, je upanje navijačev, zbranih v vaškem bifeju, še poraslo. Jure Zupan je zatrje-
Robertov oče Danilo Meglic
"Najbolj sem vesela, ko se zdrav vrne domov"
Pri Jekovčevih, kjer je doma drugi olimpijec iz Žiganje vasi, še ne 20-letni študent Fakultete za telesno vzgojo in velik Robertov prijatelj Dejan Jekovec, so se v času olimpijske tekme zbrali pred televizorjem vsi: oče Janez, mama Milka in sestra Maja. Dejan jih je že dopoldne,
[>red odhodom na tekmo, pok-ical po telefonu in jim povedal, da je bil na treningu malo prekratek in da se ni uvrstil v ekipo. Naročil je tudi pozdrave za vse Žiganjce. "Kot Dalma-
tinka, doma iz Splita, sem v Žiganji vasi prvič videla skakalne smuči in nisem nikdar pričakovala, da bo moj sin skakalec. Mislila sem, da bo nogometaš, plavalec," je povedala mama Milka in še dodala: " Vesela sem, da se ukvarja s športom, da skače na smučeh in da je uspešen, še bolj pa sem tedaj, ko se zdrav vrne domov. Prvo je zdravje, potem so uspehi." Jekovčevi so tokrat navijali za Roberta. "Kot kaže, mu skakalnica dobro "leži". Iz srca mu privoščim, da bi se uvrstil do desetega mesta," je dejal Dejanov oče Janez. • C. Zapiotnik, slike: G. Sinik
Ko smo se ustavili pri Megliče-vih, kjer je doma Robert, je bila v prostorni dnevni sobi zbrana Pred televizorjem že velika družina: oče Danilo, ki je v,r$to let s tovornjakom prevali les za kranjsko gozdno gospodarstvo, pred kratkim pa K Po sili razmer moral začeti na B°ie' Da njegova žena Majda, Robertov brat Mitja, ki se bolj za skoke navdušuje nad ^kometom, stara mama, stric-n drugo sorodstvo. Vsi so ^strpno pričakovali štartno pvilko 51, njihovega Roberta, r je pozimi več zdoma kot
0,na. Ko se je začel spuščati Po zaletišču, je mama Majda le jisnila obraz v dlani in pogle-^a'a šele potlej, ko je srečno Postal na doskočišču, pri 122 Jetrih. "Robert, super!" je ^kliknil brat Mitja, ki je ob j^gledu na sodniške ocene le Jarobantil: "Oh, kako slabo so B! ocenili!" Oče Danilo je bil !rAub temu nadvse zadovoljen.
Ko sem ga videl, kako je naletel z odkočne mize, sem »eQel, da bo dobro skočil, da bo J° daleč...Škoda, da ni doskočil D e'ernarku, sicer bi bile ocene pecej višje, in da ni potegnil še
meter dlje." tei5! je takole, ob gledanju <i'evizijskega prenosa ali v
sm°' kaJ strah> da bi sin Padel-lj °(irnimogrede vprašali Dani-
ted • ga sem se navadil že . ^a)> ko sem ga spremljal na ren>r»gih in tekmah, pa tudi
§E BOMO STISKALI PESTI
?no olimpijsko medaljo že ^»amo. Priložnosti za nove P« bo še kar nekaj.
Tako bomo danes stiskali Pesti za skakalce na ekipni 'e.kmi na 120-metrski skakal-?lc>. jutri pa za fante, ki ^oo vozili veleslalom.V ^rrtek se bodo v veleslalomu pomerila še dekleta. V Petek bo na sporedu kombi-"ac>jski slalom za moške, Kakalci pa bodo nastopili y Q0-metrski skakalnici, 'pnski slalom bo na spore-au v soboto, moški pa na *ad,nji olimpijski dan, v ne-?elJo, 27. februarja. Vmes pa 0 seveda še veliko lepih
val: "Če bo Robert tudi drugič skočil tako kot prvič, mu kolajna ne uide. Škoda je, da v ekipi ni tudi drugega Žigovca, Dejana Jekovca! Prepričan sem, da bi skočil vsaj tako kot so ostali prf Jekovčevih naši, če ne celo bolje." Tudi
NEKATERI ZA MEDALJE TEKMI DRUGI JIH ZBIRAJO
GRAŠIČ MEDALJO ŽE IMA
V bogati zbirki ima medaljo s prvih olimpijskih iger nove dobe.
Polica pri Naklu - Anton Grašič s Police nadaljuje tradicijo svojega očeta, ki je otrokom vzbujal spoštovanje do medalj za dosežke v konjereji, govedoreji, semenarstvu in do vseh drugih priznanj. V svoji bogati zbirki ima med drugim tudi medaljo s prvih (letnih) olimpijskih iger nove dobe, z iger, ki so bile 1896. leta v grških Atenah. Medaljo je pred približno petnajstimi leti kupil na srečanju zbirateljev medalj na Češkem. V času _ evropskega sejma kovancev, bankovcev in medalj, ki je bil ob koncu januarja v Baslu v Švici, je bila medalja razstavljena na sejmu, zdaj, v času olimpijskih iger v Lillehammerju, pa krasi paviljon z olimpijskimi zanimivostmi v baselski centralni banki.
Anton Grašič, ki obiskuje sejem v Baslu že več kot dve desetletji, je bil tudi tokrat edini razstavljalec iz Slovenije. Po povratku domov je povedal, da je sejem odprl sam Juan Antonio Samaranch, predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja, in da so na sejmu predstavili kovance in medalje z olimpijskih iger v Lillehammerju, med drugim tudi kovanec, ki simbolizira trpljenje Sarajeva, prireditelja zimskihj olimpijskih iger pred desetimi leti, in protest Lillehammerja zoper okrutno vojno.
Grašič se bo oktobra letos v Lausannu udeležil tudi svetovnega sejma olimpijskih zbirateljev, od katerega si natančni in iznajdljivi Švicarji obetajo lep posel. V posebnem olimpijskem muzeju bodo predstavili vse, kar označuje olimpijske igre: medalje, kovance, plakate, značke, razglednice, znamke, spominke, darila, bakle... • CZ.
MOČNO ZAPOSLENI V TV SERVISIH
V času olimpijskih iger je velika gneča tudi v trgovinah, kjer prodajajo nove TV sprejemnike in na TV servisih. "Marsikdo je pobrskal po podstrešju in "privlekel" na dan staro, takorekoč odpisano televizijo, saj se je doma naveličal prepirati o tem, kdo bo gledal olimpijske igre in kdo Santa Barbaro.... Tako imam te dni res obilico dela, vsi pa bi ieleli imeti televizor popravljen čimhitreje," je povedal Viko Oblak iz AVT electrontca na Spodnjem trgu v Škofji Loki, kjer servisirajo in prodajajo televizije, radije in videorekorderje.
Podobna "panika" je menda tudi na ostali TV servisih, tik pred olimpijskimi obračuni pa so po večini trgovin prodali tudi po trikrat več TV sprejemnikov, kot navadno.  • V. Stanovnik
JURETOVA MEDALJA V SKB BANKI
SKB banka, ki je glavni pokrovitelj slovenskih olimpijskih reprezentanc, je te dni v preaverju stavbe SKB banke pripravila olimpijsko razstavo, na kateri posebno pozornost zbuja medalja Jureta Franka. Razstavljeni so tudi drugi plakati, maskote in originalni material iz olimpiade v Lillehammerju. • VS.
,     -"wa sc veiiK.0 lepu
J°kejskih, drsalnih, biatlons »n ostalih olimpijskih predstav. • V.S.
Cveto Zalokar je bil navdušen nad skakanjem svojega sovaš-čana: "Odlično! Ponosen sem, da ima naša vas kar dva olimpijca. Robert bo na koncu peti, šesti..."
Zgovornost je pojenjala, moški so posegli po cigaretah
Druga serija se je začela, Megličevi druščini, zbrani pred televizorjem, se je medtem pridružil še drugi Robertov stric. Zgovornost je pojenjala, moškiso posegli po cigaretah—in na vrhu zaletiščaje že drugič stal Robert. "Ala, Roba, daj!" je vzklinil oče Danilo. In sin je, kot bi slišal očetove besede, tudi drugič skočil daleč, pristal pri 113 metrih in osvojil odlično deveto mesto. Domači so bili nadvse zadovoljni z uvrstitvijo, takšen je bil tudi televizijski komentar. Med prvimi je Megličevim za dosežek njihovega Roberta čestitala mama Matjaža Zupana iz Spodnjih Dupelj, potlej je zazvonilo še večkrat.
ROMAN SMOLEJ, TRIKRATNI OLIMPIJEC V HOKEJU NA LED
sa
ZA SLOVENIJO BO POT NA OLIMPIADO ŠE DOLGA
S sedanjim sistemom kvalifikacij prek svetovnih prvenstev imamo Slovenci možnost, da še na kakšnih olimpijskih igrah ne bomo mogli navijati za svojo hokejsko reprezentanco, pravi jesniški hokejski strokovnjak in nekdanji reprezentant.
Jesenice, 18. februarja - Med najzanimivejšimi športnimi tekmovanji, na katerih Slovenci na tokratnih olimpijskih igrah ne sodelujemo, Je gotovo hokej. Se posebno za nas Gorenjce, ki smo ljubitelji tega športa in ki se še spominjamo zlatih časov naših fantov Felca, Rudija in Gorazda Hitija, Jana, Žbontarja... ter Romana Smoleja, očeta enega najobe-tavnejših mladih jeseniških igralcev, Jureta Smoleja. Roman Smolej, sedaj podpredsedik HK Acroni Jesnice, pa seveda še ni pozabil treh olimpijskih iger, v Franciji leta 1968, na Japonskem leta 1972 in v Avstriji leta 1976.
Kako bi lahko primerjali moč reprezentanc, ki danes sodelujejo na olimpijskih igrah s tisto izpred desetih in več let, ko je sodelovala tudi ekipa Slovenije oziroma bivše Jugoslavije?
"Primerjava nekako kar ni možna. Večkrat se pogovarjam s kom od starejših kolegov, ki pravijo, da je bil hokej včasih boljši, da smo bili mi boljši. Vzrok temu pa je, da so v državah, ki so nam bile včasih podrejene, zadnja leta v hokej veliko vlagali, pri nas pa smo, do pred dveh let, več ali manj ostali samo pri dveh klubih. To pa se seveda odraža tudi v reprezentanci. Po drugi strani pa je tudi res, da smo takrat z izredno ozkim izborom igralcev spravili skupaj močno reprezentanco, tako da nas ni bilo sram igrati ne z Američani ne z Nemci ne s Skandinavci ne s Čehi...." Tri olimpiade, Grenoble, Sapporo in
Innsbruck so bile gotovo vsaka zase novo doživetje. Česa se radi spominjate?
"Najbolj so mi v spominu ostale olimpijske igre v Sapporu, ker smo se na poti na Japonsko ustavili v Rusiji, kjer smo igrali s tretjeuvrščeno rusko ekipo Spartak Moskva in jih premagali s 7:6. Število strelov na gol je bilo sicer 80:12. Vendar mi smo tekmo zmagali. Potem pa smo na olimpiadi igrah kvalifikacijsko tekmo za A skupino s svedi. Ker so vedeli za naš rezultat, so bili z nami kar previdni. Nato smo seveda izgubili s 7:1. Ce pa se spornim največjega rezultatskega uspeha, je bil to v Grenoblu, sam pri sebi pa mislim, da smo bili najbliže prvega mesta, praktično za en gol, ki bi ga morali dati na pravi tekmi, v Innsbrucku. "
Razpleti letošnjih tekem na olimpiadi so za mnoge presenečenje. Kaj pa za vas?
"Mislim, da bi bili redki, ki bi pred olimpiado rekli, da bodo imeli Rusi take težave in izgubljali. Čeprav je seveda jasno, da so se moči hokejskih ekip precej "porazdelile". Nedvommno so Finci izredno močni, podobno Slovaki, ki predvsem znajo dati gol, ....vprašanje pa je, kako bo v zaključnihbojih."
Kje bi bilo mesto naše reprezentance, če bi bila seveda v Lillehamerju?
"Treba je vedeti, da so v ekipah, kot so Avstrija, Italija, Nemčija... številni Kanadčani. Vendar mislim, da bi se naša reprezentanca z nekaterimi, naprimer s Francozi, Norvežani, Avstrijci, Italijani... precej enakovredno kosala. Ostali pa so boljši."
Kdaj mislite, da bo slovenska hokejska vrsta prvič samostojno nastopila na olimpijskih igrah?
"Gotovo še dolgo ne. Pot na olimpiado
Eelje prek svetovnih prvenstev in dokler o sistem tak, kot je sedaj, je pot na olimpiado praktično zaprta." Načrti za spremembo sistema sicer so, vendar je hokejska zveza okostenela organizacija."
Se vam zdi, da je finale letošnjega državnega hokejskega prvenstva zaradi olimpiade v ozadju športnih dogajanj?
"Mislim, da ne. Če pogledam, da je na vsaki tekmi polna dvorana, tako pri nas kot v Ljubljani, lahko rečem, da ima finale za nas Slovence tisti mik, ki ga tudi olimpiada nima."
• V.Stanovnik, slika: G.Sinik
	TM.ONd.ao. PE ZG. BITNJE 32		■ . :
TEL/F AX.: 064-311-032			
MENJALNICA - EXCHANGE ODKUP - PRODAJA IN PREPIS 1 RENT - A - CAR		/CZIL	
UREJA: Vilma Stanovnik
Prijetno branje
S Y S T E M S d,.
podjetje za razvoj In proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino
Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel./fax: (064) 631 025, 46 211
SMdCflRSKI SKOKI MM DRŽAVNI PRVAKI TRŽIČANI
Ravne na Koroškem, 19. februarja - SK Fužinar iz Raven je bil organizator državnega ekipnega prvenstva za mladince do 16 let. Nastopilo je 21 ekip iz 10 klubov. Tržičani so osvojili naslov, na drugo in tretje mesto pa so se uvrstili Kranjčani. Rezultati: 1. Tržič I (Jaka Grosar, Matija Stegnar, Matej Hribar in Boštjan Brzin) 855,1 točke, 2. Triglav Teling I. (Primož Peterka, Miha Eržen, Robert Janežič in Igor Cuznar) 826,2 točk, 3. Triglav Teling II (Uroš Peterka, Peter Zamik, Andrej Cuznar in Primož Delavec) 768,1 točk, 4. Alpina Žiri 746,4 točk, 7. Stol Žirovnica 663,2 točk, 8. Triglav Teling III 643,6 toč.
NASLOV ANŽETU BRANK0VIČU
Mostec, 19. februarja • SSK Ilirija Center je v Ljubljani organizirala državno prvenstvo za dečke do 10 let in pokal Cockta za dečke do 11 let. Med peterico se je uvrstilo pet Gorenjcev. Pri dečkih do 11 let pa so dosegli prva štiri mesta mladi skakalci Ilirije Centra. Rezultati: Državno prvenstvo dečki 10 let: 1. Anže Bankovič (Triglav Teling) 166,0 točk, 2. Robi Klemenčič (Alpina Žiri) 163 točk, 3. Andrej Podlipnik (Velenje) 153,2 točke, 4. Matic Zelnik 151,2 točke, 5. Rok Ipavec (pba Triglav Teling) 146,4 točke, 9. Gregor Seljak (Alpina Žiri), 10. Žiga Koželj (Triglav Teling); Pokal Cockta 11 let: 1. Blaž Križaj 183,9 točk, 2. Simon Podrebršek 175,5 točk, 3. Uroš Vrhovec (vsi Ilirija Center) 174,9 točk, 5. Gašper Čavlovič, 6. Anže Brankovič, 7. Primož Zupan Urh (vsi Triglav Teling). 8. Robi Klemenčič (Alpina Žiri), 10. Luka Harinski (Stol Žirovnica).
TEKMA POD LUČMI
Skakalci Triglav Telinga vabijo na tekmovanje v smučarskih skokih za pokal Kranj pod reflektorji, ki bo v sredo, 23. februarja, ob 18. uri v skakalnem centru na Gorenji Savi. Trening bo možen od 16. ure naprej. Nastopih pa bodo na 12- in 22-metrski skakalnici v kategorijah do 9, 10 in 11 let.
OTHLETIKfl MMMMMEnnni
ZLATO ZA MARCELO IN BRIGITO
Kranj - V soboto je bilo v Ljubljani državno dvoransko atletsko prvenstvo za starejše mladince m mladinke. Kranjski Triglav je na prvenstvu sodeloval le s sedmimi dekleti, osvojil pa je kar tri kolajne.
Brigita Langerholc je zmagala v teku na 60 metrov in dosegla čas 7,83 sekunde, kar je za stotinko hitreje od njenega dosedanjega osebnega dvoranskega rekorda. Marcela Umnik je bila prva v skoku v daljino. Skočila je 5,92 metra, kar je njen osebni dvoranski rekord in le centimeter slabše od štiri leta starega državnega rekorda. Saša EberI je osvojila bronasto kolajno v troskoku (11,64 metra), njena klubska kolegica Una Čarman pa je bila v isti disciplini peta z novim osebnim rekordom. Trener Dobrivoje Vučkovic pravi, da je z napredkom Marcele in Brigite zadovoljen in da so njuni dosedanji rezultati zelo dobro izhodišče za poletno sezono.
Ob koncu tedna bo v Ljubljani še državno člansko prvenstvo, na katerem bo tudi v teku na 60 metrov in v skoku v daljino močnejša konkurenca. * CZ.
SIRZAPIZZEPO 515 SIT
KOLIČINE OMEJENE PRODAJALNA GORENJSKE MLEKARNE
GORENJSKA
KRANJ
POHITITE!
19.POKAL LOKA SO OSVOJILI SLOVENSKI SMUČARJI
ZA NARAŠČAJ SE NAM NI BATI
Tradicionalno mednarodno tekmovanje najmlajših smučarjev in smučark Pokal Loka, je letos prineslo novo zmagoslavje mladim slovenskim smučarskim upom, domači Smučarski klub Alpetour pa se je ponovno izkazal pri organizaciji.
Soriška planina, Škofja Loka, 19. in 20. februarja • Sončno vreme, ki je minuli vikend razveseljevalo ljubitelje narave in snežnih pobočij, je dalo piko na i tudi druženju najmlajših smučarjev iz trinajstih držav sveta, Id so se pomerili na letošnjem Pokalu Loka. Ob zaključku nedeljske tekme pa sta mladim smučarskim upom podala roke tudi minister za obrambo Janez Janša, Id je bil častni predsednik
letošnjega Peterle.
organizacijskega komiteja in zunanji minister Lojze
Nasmejane in zadovoljne obraze ob zaključku tekmovanj pa je imelo vrsto tekmovalcev, saj je škofjeloško tekmovanje znano ne le kot slalomski in velesla-lomski obračun mladih smučarjev, starih od 11 do 15 let, temveč tudi kot prijetno druženje smučarskih naraŠčajnikov iz različnih koncev sveta. Letos so na Pokalu Loka sodelovali smučarji dvanajstih držav, poleg domačih še iz Hrvaške, Nemčije, Poljske, Slovaške, Argentine, Češke, Ukra-
S" ie, Velike Britanije, Bosne in ercegovine, Nizozemske in Makedonije.
Pokal Loka, skulpturo kiparja Petra Jovanoviča iz Žetine, za najboljšo ekipo so dobili mladi slovenski smučarji, ki so zmagali
?red ekipo Hrvaške in Nemčije, o posemeznih kategorijah pa so medalje osvojili: - slalom, starejše deklice - 1. Nina Makuc, 2. Andreja Gašperlin, 3. Katja Šmalc (vse SLO) - slalom, starejši dečki - 1. Ivica Kostelič (Hrvaška), 2. Boštjan Arnolj, 3. Matevž Andrič (oba SLO) -slalom, mlajše deklice - 1. Judita Koštomaj, 2. Lea Dabič, 3.Daša Zupan (vse SLO) - slalom, mlajši dečki - 1. Jure Pogačar (SLO), 2. Pawel Polak (POL), 3. Aleš Prek (SLO)- veleslalom, starejše deklice -1. Mateja Dolničar, 2. Petra Svet, 3. Katja Šmalc (vse SLO) -veleslalom, starejši dečki-1.Mitja Dragšič (SLO), 2. Ivica Kostelič
(Hrvaška), 3. Peter Draksler (SLO) - veleslalom, mlajše deklice - 1. Lea Dabič, 2. Judita Koštomaj (obe SLO), 3. Maria Bele Simari Birkner (Argentina) -1. Uroš Zupan, 2. Luka Reber-šak, 3. Rok Salej (vsi SLO). Vsi tekmovalci in tekmovalke do desetega mesta so dobili lepe praktične nagrade, prvi trije pa pokale in medalje.
Sponzorji letošnjega Pokala Loka so bili: BANK Austria, Alples Železniki, Gorenjski tisk Kranj, Kolinska Ljubljana, Krka kozmetika, EGP Škofja Loka, Kočevski tisk Kočevje in A rnol
- poslovna hiša Škofja Loka. Pri izvedbi tekmovanja so organizatorjem priskočili na pomoč iz ministrstva za obrambo ter podjetje Šport in rekreacija.
Nagrade za tekmovalce so prispevali: ABC LOKA, Adria-tic, Zavarovalnaskupnost Kranj,
Alpina Žiri, Bandag Škofja Loka, Corona Rateče, Čevljarna Rati-tovec Železniki, DŽS -Škofja Loka, EGP - Škofja Loka, Etiketa Žiri, Kolinska Ljubljana, Krka Novo mesto, Kroj Škofja Loka, Mesoizdelki Škofja Loka, Nama Škofja Loka, Potniški promet Alpetour Kranj, RTV Ljubljana, Teol Ljubljana, Tiskarna Slovenija Ljubljana, Ilirija Ljubljana ter zasebniki: Porenta Srečko in Mija
- Sveti Duh, Porenta Šport Kamnik, Tržnica Škofja Loka, Limani
- Škofja Loka, Helena - kozmeti-
Pokale je najboljšim mladim slalomistom podelil Boris Strel.
ka in drogerija Škofja Loka, FF+ in drogerija,
Škofja Loka, Tyrolia Strel servis Škofja Loka.
Ljubljana, Andreja Smolej - Sveti slika: G.Šinik Duh, Sivka - zeliščna prodajalna
Pletilstvo Vene • VStanovnifc
Jure Pogačar iz SK Triglav Kranj je zmagal v slalomu: "Hodim v šesti razred, smučam pa že sedem let. Na letošnjem Pokalu Loka mi je bilo všeč, saj je dobro organiziran, pa tudi konkurenca je bila kar močna. NI bilo sicer Avstrijcev in Italijanov, vendar Pa , je šlo tudi brez njih. Zase lahko \ rečem, da sta se mi obe slalomski vožnji kar posrečili, rezultat tega pa je bila zmaga. To je zame največji uspeh, pred kratkim pa sem bil osmi na pokalu Topolino. Tempo treningov in tekmovanj je sicer kar hud, vendar pa upam,
da
bom zdržal tudi v prihodnje-Uspehi naših smučarjev v zadnjem času spet "vlečejo" h1 tudi to je spodbuda, da mlajši laze vztrajamo."
SMCltflNJEOMSm:
POKAL GORENJKA -TEKMOVANJE V SMUKU
Namesto tradicionalnega tekmovanja v smuku za Zatrniku je bilo le-to zaradi pomanjkanja snega prestavljeno na Kope. Tam pa so se organizatorji spopadah s prevelikimi količinami novega snega. Izvedeni sta bili dve tekmi v smuku, ki štejeta za Pokal Gorenjka.
L tekma • Kope, 17. februarja 1994 • Starejše deklice: 1. Gašperin Andreja, Blejska Dobrava; 2. Kuhar Barbara, Novinar; 3. Hren Lea, Alpetour. Starejši dečki: 1. Zupan Marko, Kranjska Gora; 2. Kozlar Igor, Branik; 3. Dragšič Mitja, Branik. II. tekma • Kope, 17. februarja 1994 - Starejše deklice: 1. Hren Lea, Alpetour,
2. Gašperin Andreja, Blejska Dobrava, 3. Makuc Nina, Dolomiti. Starejši dečki: 1. Kozlar Igor, Branik; 2. Andrič Matevž, Novinar,
3. Zupan Marko, Kranjska Gora. * Janez Šolar
POKAL ZAVAROVALNICA TRIGLAV
V soboto in nedeljo so se nadaljevala tekmovanja cicibank in cicibanov zahodne regije za Pokal Zavarovalnica Triglav.
Cicibanke in cicibani so oba dneva tekmovali v slalomih in sicer na Kaninu, kjer je tekmo organiziral Smučarski klub Gorica, in v Kranjski Gori v organizaciji domačega smučarskega kluba.
SLALOM, Kanin, 19. februarja 1994 - Na tekmovanjih, ki jih je organiziral Smučarski klub Bled, je tekmovalo 40 cicibank in 58 cicibanov. Cicibanke: 1. Kravcar Tjaša, Tržič; 2. Habjan Melita, Domel Železniki; 3. Rovšček Špela, Matajur Tolmin. Cicibani: 1. Bradaška Matej, Matajur Tolmin; 2. Lenarčič Jure, Matajur Tolmin; 3. Pukl Klemen, Blejska Dobrava.
SLALOM, Kranjska Gora, 20. februarja 1994 - Na tekmovanju v organizaciji Alpskega smučarskega kluba Kranjska Gora je nastopilo 56 cicibank in 71 cicibanov. Cicibanke: 1. Rovšček Špela, Matajur Tolmin; 2. Skok Mateja, Matajur Tolmin; 3. Jensterle Eva, Bled. Cicibani: 1. Puc Žiga, Jesenice; 2 Bradaškja Matej, Matajur Tolmin; 3. Gmajnar Juš, Bled. • Janez Dolar
POČITNIŠKI TEČAJ ZA ŠOLARJE
Škofja Loka, 2L februarja - Smučarski klub Alpetour bo v času zimskih počitnic, od 28. februarja do 4. marca, organiziral smučarski tečaj za otroke na Soriški planini. Cena tečaja je 10 tisoč SIT, v ceno pa je poleg učenja všet dnevni prevoz, smučarska vozovnica, topel čaj m zaključno tekmovanje. Prijave je moč oddati do 24. februarja v kabinetu telesne vzgoje na osnovnih šolah, v klubskih prostorih SK Alpetour v sredo, 23. februarja, od 19. do 20. ure in v Turistični poslovalnici potovalne agencije Alpetour. • VS.
ZMAGA LOČANK V PODALJŠKU
Škofja Loka, Kranj, Radovljica, 19. februarja - V 5.
slovenske košarkarske lige so košarkarice Odeje Marmorja tez* i priigrale pričakovano zmago. Slavile so šele v podaljšku, rezult* pa je bil 78:76 (69:69,26:30). Tudi košarkarji Odeje Marmorja m boju za prvo ligo zmagah. S 102:55 (44:29) so ugnali ekipo Van0* Straše.
Kar tisoč gledalcev pa si je ogledalo tekmo med TriglavomM Heliosom. V derbiju kola so bili boljši Kranjčani, ki so zmagal1 86:75 (42:40).
Košarkarji KK Didakte iz Radovljice so doma izgubili z ekip" KK Agrohit iz Slivnice. Zaradi poškodb je na tekmi manjkalo *•* 5 domačih igralcev, rezultat pa je bil 77:88 (25:32). Izgubile P* £ tudi Kranjčake. Na gostovanju v Slovenskih Konjicah j"1 > premagala ekipa Cometa s 83:70(47:33). . j
Tekmovanje v I. ligi se nadaljuje že jutri. Triglav gostuje P Cometu. • J. Marinček, D. Rupar
DRŽAVNI PRVAK JE BENEDIK        , J
V zaostalem 16. kolu 1. slov. lige za članice med ekipa j "Triglav" in "Fužinar" Ravne na Koroškem.
Dvoboj se je odvijal na kegljišču v Kranju, kjer so domači" 9 J
kegljaj
Koroške, saj se le-te borijo za obstanek v 1. ligi. Rezultat dvoo j. je bil 7:1 (2378:2267) za Triglav. Najboljša pn Triglavu je bila ^ Belcijan 409 kegljev, pri ekipi Fužinarja pa je edino točko doc
E. Lesnik z 384 podrtimi keglji.
Ta vikend pa je v Ravnah na Koroškem potekalo «% državnega prvenstva posameznikov Slovenije. Za čimboljša o1 ^ se je potegovalo 24 kegljačev in 24 kegljačic. Gorenjsk0 | zastopali V Oman pri članih in J. Jerala ter S. Fleischmafl^j;
članice. Državni prvak Slovenije pri članih je postal Boris ^e^t:^ 3894 kegljev, 2. mesto je pripadlo A. Juvančiču z 3814 pody 9 keglji in 3. mesto F. Kirbiš 3771 kegljev. V. Oman je zasedel g
mesto in s tem priboril za naslednje leto večjo kvoto nastopanj V ženski konkurenci je potekalo veliko boljše, saj je J. J61?^ 1670 podrtimi keglji zasedla 5. mesto, S. Fleischman pa z 1m keglji 6. mesto. Vsa tri najboljša mesta so zasedle reprezentafl | in sicer 1. mesto M. Kardinar "Konstruktor, 1802 kegljev, 2. n\ ^, T. Urbane "Norik" Ljubljana, 1716 podrtih kegljev in 3. ro&xo Grobeljnik "Emo" Celje 1698 kegljev. • T. Česen
AH
SUŠNIK POVEČAL VODSTVO
Lesce, 16. februarja • Na članskem prvenstu Gorenjske v šahu je °'lo odigrano S. kolo. Z zmago nad Urošem Kavčičem je Matej auSmk povečal vodstvo na točko in pol. Med najbližjimi zasledovala 10 trije: Slavko Mali, Drago Buha in Aleš Drinovec.
Vrstni red po 5. kolu: 1. (5.0) Matej Sušnik, 2.-4. (3.5) Slavko ^ah, Aleš Drinovec, Drago Buha, 5.-7. (3.0) Rudi Osterman, Blaž Kosmač, Uroš Kavčič, 8.-10. (2.5) Jožef Prestrl, Janez Kozamer-m*. Klemen Klavčič, itd. • Aleš Drinovec
m
UREJA: Vilmt Stanovnik
LJUBLJANČANI SO V PODMEŽAKUI PONOVNO PREMAGALI DRŽAVNE PRVAKE
KDOR GOLA NE DA ■ GA DOBI
Petkova tekma večnih tekmecev Olimpije Hertz in Acroni Jesnic je bila nov dokaz, da se izgubljene priložnosti praviloma končajo z golom nasprotnika - Bo po vodstvu Ljubljančanov s 3:1 današnja tekma ze odločilna?
i
ZMAGE GORENJSKIH EKIP
V moški konkurenci 1. DOL sta obe gorenjski ekipi zmagali, ^bojkarji Minolte Bleda doma, težje kot je bilo pričakovati, ^abojkarji Žirovnice pa tesno, o vodstvu domačih ze z 2:0, v •opolžici.
, .Rezultati: Minolta Bled : Fužinar 3:2 (-11, -11,10,11,12), Topolšica • £rovnica 2:3 (16, 10, -12, -10, -10), TAD Europe Kamnik : Pionir
a  ~ »— w «ti /jiiuviiiLa iu, a ii/iiii ii
W, Topolšica 8 in Fužinar 2 točki.
V derbiju 16. kroga so odbojkarice Avtohit Bleda gladko opravile z s°stjami a Kočevja, ker pa so odbojkarice Novega mesta doma Pomagale še ekipo Gornji grad Brokat, so tako blejske odbojkarice ^Pet same na drugem mestu prvenstvene razpredelnice. Rezultati: *ytohit Bled : LIK Tilia 3:0 (11, 10,4), HIT Casino : ŠD Tabor 2:3, ^Jjos : Krim 3:0, Novo mesto : Gornji grad Brokat 3:0, Mislinja ?|ELL : HP Hobby Branik 0:3. Vrstni red: Cimos 32, Avtohit Bled r*> Gornji grad Brokat in LIK Tiha 22, Novo mesto 16, HIT Casino tockKrim Hobby Branik 10, ^D Tabor in MislinJa STELL 4
Tudi oba gorenjska predstavnika v ženski konkurenci II. DOL sta p*>agala na gostovanjih. Ekipa Alpin Triglava ie po trdem boju dobila e«no z neugodnim Pomurjem, odbojkarice Mehanizmov Kropa pa ^so imele težkega dela s pomlajeno ekipo ŠD Tabor II. Rezultati: [omurje : Alpin Triglav 1: 2 (12, -11, -13, -9), ŠD Tabor II : ^ehanizmi Kropa 0:3 (-8, -11, -10), Cimos II : ŠOK ŠOU VItal 0:3, Jožica : Ptuj 2:3. Vrstni red: ŠOK ŠOU Vital 26, Alpin Triglav 24, irevalje 18, Cimos II 16, Mehanizmi Kropa in Pomurje 12, Kajuh ^tanj in ŠD Tabor II 8, Mežica 6, Branik Rogoza II in Ptuj 4 točke. . v 3. DOL je bilo zaradi kadetskih polfinalnih turnirjev kar nekaj 'e*em preloženih. Rezultati 3. DOL moški - zahod: Bled II : Branik ydex 3:0, Prvačina : Plamen 3:0, Portorož : Bohinj 3:0, ostale tekme ?'*> bile odigrane. Vrstni red: Termo Lubnik 26, Prvačina in Portorož p Triglav 18, Olimpija III in Bled II 14, Plamen 12, Mokronog in Kamnik II 10, ČIB Bovec in Bohinj 4 in Branik Sadex 2 točki.
Rezultati 3. DOL ženske - zahod: Bled II - Julči Vital II 3:0, Šentvid »Solkan 3:1, Piran : Cimos III 3:1, Šenčur : Bohinj 3:0. Vrstni red: *ntvid 26, Jesenice 20, Solkan in Šenčur 18, Bled II 14, Piran 12, »ohinj in Cimos III 8, LIK Tilia II in Novo mesto II 6 in Julči Vital II u točk. • Branko Maček
Jesenice, 22. februarja • Preko pet tisoč gledalcev, Id so v petek zvečer ponovno napolnili jeseniško hokejsko dvorano v Podme-žaklji, je bilo lahko zadovoljno z novo imenitno predstavo naših najboljših hokejskih ekip. Manj zadovoljni pa so bili seveda zvesti navijači železarjev, ki so srečanje kar po vrsti ocenjevali kot tekmo izgubljenih priložnosti. Večina pa se jih je tudi spraševala, ali bo današnje srečanje v Ljubljani že dalo novega prvaka ali pa bo Jeseničanom po treh porazih danes vendarle uspelo zmagati !
Srečanje v Podmežaklji se je začelo z vrsto akcij domačih napadalcev, ki pa so se praviloma končale v rokah tudi tokrat odličnega temnopoltega vrtarja Olimpije Hertz »tana Reddicka. Na drugi starni pa so zeleno beli začeli manj podjetno, saj so večino časa igrali v obrambi. Ko je že vse kazalo, da bo prva tretjina srečanja minila brez zadetkov, pa je v 17. minuti najprej zadel Kanadčan v ekipi gostov Col-lin Patterson, Te minuto kasneje pa je bil natančen še Andrej Brodnik.
Vodstvo gostov pa tokrat Jeseničanom ni vzelo volje, ampak so v drugi tretjini začeli napdati na vso moč. Po nekaj lepih akcijah je najprej zadel Matjaž Kopitar, nato pa le minuto kasneje še Udar Rahmatulin. Po izenačenju se je vzdušje bližalo vrelišču, posebno ko je bilo na vsaki strani izgubljenih po nekaj priložnosti. Nato je vendarle uspelo Niku Zupančiča, ki je
tom, iz minute v minuto pa je bila vsaka akcija pomembnejša. Prvi je zadel Trevor Jobe, toda vodstvo spet ni bilo dolgo, saj je slabe tri minute kasneje Ildar Rahmatulin spet izenačil. Od takrat naprej pa plošček kot da ni več ubogal jeseniških napadalcev. Toda,
Razpoločena ljubljanska obramba na čelu s Tomom Jugom in vratarjem Stanom Reddickom je uspešno zaustavljala jeseniška napadalca Matjaža Kopitarja in Marka Smoleja
zmaje ponovno popeljal v vodstvo. To pa ni dolgo trajalo, saj je še pred Koncem druge tretjine Andrej Razin-ger izenačil na 3:3.
Izenačen rezultat je pomenil upanje za zmago tako domačim kot ljubljanskim hokejis-
kdor gola ne da, ga pač dobi. Tako je v 56. minuti za Olimpijo zadel Gorenje, zmago pa je tik pred koncem srečanja povišal še Jobe. Končni rezultat srečanja je bil 4:6 (0:2, 3:1, 1:3).
Olimpija Hertz po štirih srečanjih vodi s 3:1, za prvo
Jote Hudrič, najstarejši navijač Acronov Jese-
Ji/c"Mislim, da je bila današnja tekma tu na Jesenicah za letošnje prvenstvo že odločilna. Naši niso imeli sreče. Dobro so igrali, izvedli vrsto lepih akcij, toda držala se jih je smola. Kar nekajkrat so imeli priložnost za zmago, žal
Ea lepih možnosti niso do onca izkoristili. Star sem 81 let, vsa leta že spremljam jeseniški šport in tudi hokej, toda zdi se mi, da je bila ravno ta tekma odločilna, da bodo letošnji naslov državnih hokejskih prvakov osvojili Ljubl-jančani. "_
slovensko zvezdico pa ji Je potrebna le še ena zmaga. Bo vse odločeno že po današnji tekmi, ki se ob 20. uri začenja v dvorani Tivoli v Ljubljani ? Jesničaniodbljubljajo, da ne! • V.Stanovnik, slika: G Jinik
.390MET
^RENJSKI GLAS "PREBRALI" LJUBLJANČANI
j^eprav so v ospredju zimski športi, so s tekmovanjem začeli tudi r&ometaši. V slovenski mladinski in kadetski ligi nastopajo tudi W gorenjski prvoligaši NK Triglav - Creina, la tekmujejo pod Jenom GORENJSKI GLAS. V soboto so sredi Ljubljane potolkli J^nike Slovana-Mavrice. Ta klub je v zadnjih letih bil v samem vrhu . venskega mladinskega nogometa, proti Kranjčanom pa so bili {jTVsem nemočni. Kadeti so zmagali s 5:1, trikratni strelec je bil Oliver bi jyat'nov' mladinci pa so v res vrhunski igri zmagali s 3:1, rezultat pa L, 'a"ko še višji. Odlično sta igrala zlasti Denis Bajrovič in Marko a omik, pohvaliti pa velja tudi vse ostale, zlasti mladega (še kadet) p/jareja Tasiča. Člani NK Triglav - Creina pa so v trening-tekmi ^ lagali Slavijo iz Ljubljane z golom Sofriča. Pomožno igrišče na CkL m staa>onu Je katastrofalno, Kranjčani pa so prikazali [t... ,no igro, v soboto pa bodo igrah na Visokem s tamkajšnim clJeligašem.
TRETJE ŽREBANJE PODARIM DOBIM JE POTEKALO V OLIMPIJSKEM VZDUŠJU
GORENJKE SO PA OD SILE!
To so v nedeljo zvečer zatrjevali tisti, ki so gledali kombinacijski smuk, pa tudi tisti, ki so čakali na nagrade žrebanja akcije Podarim - dobim.
Več kot 182.700 nagradnih kartic se je zbralo v bobnu za tretje žrebanje jubilejne akcije Podarim - dobim. Nagrad je bilo veselo 348 Slovenk in Slovencev, med njimi tudi mnogi Gorenjci in Gorenjke. Prvo nagrado, avto xantia, je dobila Julijana Kurah z Britofa. Da se bo z njim vozila kot Jure Košir v reklamnem filmu mm
SEZNAM NAGRAJENCEV 3. ŽREBANJA NA TV
L AVTOMOBIL XANTIA CIMOS KOPER - Julijana Kurah, Britof 289, Kranj
2. AVTOMOBIL NTVA L Z VSEMI OPCIJAMI LADA AVTO (Lo.o. • Marko Pušnik, Vuhred 157, Vuhred
3. AVTOMOBIL CAMPUS SAVA KRANJ - Vesna Rusjan, Laze 20, Dol pri Ljubljani
4. MOTORNO KOLO YAMAHA XV 750 VIRAGO EN D Al-NESE JAKNAERICH DELTA TEAM KRŠKO d.o.o. - AJja Gunčar, Šorlijeva 3, Kranj
5. 10.000 DEM IN STAVA ZA NAGRADO 50.000 DEM NA TENIŠKEM TURNIRJU KIM - PODARIM DOBIM KIM - Silva Kliučevšek, Gorenja vas 21, Podkum
6. NAGRADNI BON ZA ELANOVE IZDELKE V VREDNOSTI 10.000 DEM ELAN d.d. - Majda Oštir, Poljče 39, Begunje na Gorenjskem
7. PRIKOLICA OPTIMA B30 EN PRIGRADA ZA CAMP PREKOLICO S KABINO ADRIA CARAVAN d.d. - Sanja Salamon, Gabrie 3, Tržišče
8. JADRALNO PADALO VENTI - PODRAVKA TRGOVSKO PODJETJE PODRAVKA d.o.o. - Zdenko Oder, Pohorski bataljon
9. Slovenj Gradec
9. JADRALNO PADALO VENTI - PODRAVKA TRGOVS-
A Golob Marta, TunjiSka 2, 61240
Kamnik - 10;
KO^PODJETJE PODRAVKA d.o.o. - Hedvika Petek, Čopova
10. JADRALNO PADALO VENTI - PODRAVKA TRGOVSKO PODJETJE PODRAVKA d.o.o. - Vanja Paluc, Strma ulica 2, Spodnji Duplek
11. MOTORNO KOLO VAM AH A XC 125 BELUGA IN DAJNESE JAKNATEAM DELTA TEAM KRŠKO d.o.o. - Saša Jamšek, Sepmas 58/a, šempas
12. ŠTIRJE ZLATI LESNIKI EN ČOKOLADA GORENJKA V TEZI NAGRAJENCA ŽITO GORENJKA d.o.o. - Marta Golob, Tuniiška 2, Kamnik
13. KURENTOVA MASKA SK PTUJ ■ Silvester Suhič, Topolovd 15, Cankova
POZOR!
Za vse tiste, ki niso zadeli nagrad, ki jih v nagradni sklad akcije darujejo sponzorji« so bile izžrebane tolazilne nagrade. Kdor ima na svojem kuponu črko B • serija in zadnjo številko 4, lahko svoj kupon na vseh poštah in kioskih dela do 20. aprila v zameno za nagrajeni kuponček vzame dve brezplačni darilni razglednici PODARIM-DOBIM. Hranite kupončkelPodatke obdelal in pripravil stavek za tisk SPEN d.o.o. Kranj.
kkm Cl SK Sto1 Žirovnica dobili kombi - S prevozi na treninge in G???!« č,anl oziroma tekmovalci Smučarskega kluba Stol v
*o> v ci ne Dodo uneU vei težav- Pred nedavnun 80 namre* dobili Vto *0n»hl toyota, ki so ga nabavili pri Trgovskem centru Ljubljana, •»odn Polovic» kombija je bila plačana že ob nabavi, razliko pa Sicer V obrokU», kar je omogočil prodajalec, poravnali v treh letih, trtj Pf> kot so povedali, so z nabavo kombija, obnovo skakalnic, % ^°Ri in delom uspešno uresničili dosedanje načrte v klubu. - A.
URŠKI TEKl4^MMmni
Nu MEDALJE KRANJSKIM TEKAČEM
pSr^?' feb™»na - Prejšnji konec tedna je TKS Unior - Olimpija Hte» !! s,ovensko prvenstvo v smučarskem teku za otroške l«ka^r,Je- Tekma na Pokljuki, ki se je je udeležilo 140 mladih Hladi V; Pa Je šte,a tudi za Pokal ŽITO. Na njej so se dobro odrezali UJI« kači KranJ- Med mlajšimi dečki je zmagal Klemen Kilai^^ na peto mesto pa se je uvrstil Rok Bremec iz SK Bled. Med SB? deklicami je zmagala Polona Brišar iz TSK Unior Olimpija, Kb,J wGorenjka pa je bila Martina Mohorič (TK Kranj) na osmem kot <c Med starejšimi dečki je zmagal Tadej Rodman iz TK Kranj, Wa°TvPa je bU četrti- 1Mi med streJšimi deklicami je zmagala k V »tS^ Kra"j Lanišek Aleksandra. „ .
P»rtj,lafetnem teku so bili med mlajšimi dečki tretji člani TVD IX £ana Gorje (Matej Pokljukar, Jure Repe in Uroš Simnic), člani ^vo£ranja ^ok Soim. Matej Velkavrh in Tadej Rodman) pa so • B yebrno medaljo v kategoriji starejših dečkov.
Avguštin Franc, Rateče 5, 64220 Škofja Loka -16;
B
Babic Mateja, Okornova 10. 64000 Kranj - 26; Bavdaž Jolanda, Virmaše 4, 64220 škofja Loka - 27; Bertonceli Fani, Hafnerjevo naselje 51, 64220 Škofja Loka - 26; Bogataj Boštjan, Novi svet 14, 64220 Škofja Loka - 27; Bogataj Silva, Fužine 18 a, 64224
Sirenja vas - 28; Brezoviek Viktor, ebe 105, 61215 Medvode - 28;
C
Cankar Matjaž, Dobje 30, 64260 Bled - 26; Cuznar Bojan, Lipce 62, 64273 Blejska Dobrava - 26;
Č
Čanžek Dori, Levčeva 3, 61234 Mengeš - 28; Čarman Damjan, Brezje pri Tržiču 11. 64290 Tržič -27; Cenivec Ana, Topole 27, 61234 Mengeš - 26; D
Debeljak Uroš, Sp. Bitnje 39, 64209 2abnica - 28; Dolar Valentin, Žirovnica 99, 64274 Žirovnica - 28; Dolin-šek Sonja, Cesta treh talcev 12, 61240 Kamnik - 28; F
Flerin Tatjana, Staretova 3, 61230 Domžale - 28; Frank Tanja, Lom pod Storžičem 75, 64290 Tržič - 27; G
H
Hajdinjak Ivanka, Levstikova 17,
61240 Kamnik - 28;
I
Igličar Mojca, Cankarjeva 36, 64240 Radovljica - 28;
J
Jakun Matjaž, Valvasorjeva 8, 64260
Bled - 27;
K
Kalan Simon, Zg. Bitnje 252, 64209 Žabnica - 26; Kavčič David Milena, Zg. Besnica 47, 64201 Zgornja Besnica - 28; Kavčič Helena, Stahovica 20 a, 61242 Stahovica - 26; Klemenčič Iztok, Nova vas 3, 64240 Radovljica -26; Kobal Drago, Sp. Gorje 14 a, 64247 Zgornje Gorje - 28; Kokalj Damjana, Kopačnica 19, 64224 Gorenja vas - 24; Kular Marija, Dobruša 10 a, 61217 Vodice - 28; L
Lavrič Vito, Koritenska 1, 64260 Bled -28;
M
Marenk Jana, Dražgoše 16, 64228 Železniki - 27; MarinJek Marija, Pelechova 78 a, 61235 Radomlje -10; Mesec Barbara, Jezerska cesta 62, 64000 Kranj - 28; Mlakar Sta«, Koširjeva cesta 20, 64220 škofja Loka - 27; Modric Mojca, Tomšičeva 84, 64270 Jesenice - 28; Mohorič
vaber Marjana. Puštal 27 a, 64220 Lojze. Ševlje 32. 64227 Selca - 27; škofia Loka - 26: Golar Marija. Morys Juni. Bohinjska Bela, 64263 Godešič 137. 64220 Škofja Loka - 26;  Bohinjska Bela -19;
N
Novak Polona. Zbiljska cesta 7.61215 Medvode - 27;
O
Omahen Ana, Stara cesta 12, 64000 Kranj - 28;
Passero Pavla, Tomšičeva 98 h, 64270 Jesenice - 26; Pečar Francka, Titova 41, 64270 Jesenice - 27; Petriček Breda, Tavčarjeva 9, 64240 Radovljica - 27; Pevec Ida, Rožna ulica 12, 61230 Domžale - 27; Piber Urška, Tavčarjeva ulica 1, 64240 Radovljica -28; Pimat Srečko, Preiemova 3,61230 Domžale - 27; Plemelj Anja, Pungart 5, 64260 Bled • 26; Podhraški Miran, Selo 12 d, 64274 Žirovnica - 28; Podobnik Tončka, M ura ve 14, 64223 Poljane nad Škof j o Loko -10-, Poličar Marija, Glavna cesta 39, 64202 Naklo
- 25; Poljanec Aleksander, Delavska 23, 64226 Žiri - 27; Porenta Ivica, Sv. Duh 62.64220 Škofja Loka -17; Prdan Igor in Jožica, Jaka Platiše 13, 64000 Kranj - 22; Purič Olga, Draga Brezarja 17, 64000 Kranj - 26;
R
Ramuš Matic, Pod gozdom 14, 64270 Jesenice - 26; Rebolj Tone, Tavčarjeva 3, 64270 Jesenice - 26; Rogelj Joži-ca.Franca Rozmana Staneta 7, 64000 Kranj - 10; Rotovnik Marjeta, Cesta talcev 4,61215 Medvode - 28; Rozman Romana, Podbrezie 92. 64203 Duplje
- 28; Rupar Boštjan, Podlubnik 124, 64220 Škofja Loka - 28;
Skumavec Kristina, Stružnikova pot 36,64208 Šenčur - 26; Smukavec Nika, Polje 50, 64264 Bohinjska Bistrica -28; Snedic Matic, Cesta talcev 23 a, 64000 Kranj - 16; Sušnik Darinka, Sp. Bela 8, 64205 Preddvor - 27;
fivavec Ivanka, Kraigherjeva 20, 61230 Domžale - 21;
T
Trampuž Henrik, Razgledna 23.64270 Jesenice - 28; Trobec Miklavž, Šub-ičeva 7, 61234 Mengeš - 27;
U
Urh Rudi, Gozd 21, 61242 Stahovica -26;
V
Vončina Jure, Bergantonva 25, 61234 Mengeš - 27; Vrhovnik Renata, Bavd-kova 9, 64000 Kranj - 27: Vrhunc Rezka, Jesenovec 13. 64228 Železniki
- 27; Vuk Majda, Partizanska pot 14, 64000 Kranj - 26;
Z
Zadnikar Jože st., Preddvor 69, 64205 Preddvor - 13; Zorman Uroš, Alojza Babica 36, 64281 Mojstrana - 22; Zupan Boštjan, Ovsiše 13, 64244 Podnart - 28; Zupane Ana, Srednja vas 101 a, 64267 Srednja vas v Bohinju
Ž
Žemlja Branka, Dobie 19, 64260 Bled
- 26; Žerjav Ivan, Hrib arjeva 36, 61234 Mengeš - 28; Žmitek Stojko, Stara Fužina 10, 64265 Bohinjsko Jezero -27;
Maria TVeben
Zdravit iz $ažje (efigrne
Nasveti in izkušnje z zdravilnimi zelišči
Nad dragocenimi napotki in izkušnjami so navdušene tudi premnoge bralke in bralci po vsej Sloveniji. Sicer je ta čudovita knjiga prevedena že v 16 jezikov! V knjigi je avtorica zapisala nasvete in izkušnje pri zdravljenju in lajšanju najrazličnejših obolenj: želodca, prostate, črevesja, artroze, artritisa, revme, mehurja in ledvic, kožnih bolezni, glivic, protina, migrene, različnih vnetij, kurjih oči, jeter, depresij, nizkega in visokega pritiska, bliskavice, ženskih težav, sladkorne bolezni, sive mrene, slabokrvnosti, krčnih žil,
različnih zločestih obolenj in še marsičesa drugega. V tretjem natisu smo knjigo izdali v trdi vezavi, tako da je še bolj primerna za darilo. Cena je zaradi tega malo višja, a še vedno dostopna, lahko tudi na dva obroka.
Prvi obrok plačate, ko prejmete položnico, drugega pa približno čez mesec dni ob prevzemu knjige.
Wtm.MmmWSSSSU
KNJIGA ZA VSAKO DRUŽINO!
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam ........        izvod(ov) knjige
ZDRAVJE IZ BOŽJE LEKARNE po ceni 2490 SIT, ki jo bom plačal(a)
- v enem obroku - v dveh obrokih (ustrezno obkroži!)
Ime in priimek:.................................
Ulica in hišna št.................................
Kraj in poštna št.................................
Založba MAVRICA, Gallusova 2, 63000 Celje, TeL/Fat 063/27-734
Podarimo si zdravje!
MALI OGLASI
223-444
APARATI STROJI
PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. »632-595_3291
TERMOAKOMULACUSKO PEČ 2 KW, cena 100 DEM, prodam. šimno-vec, Kranjska 2, Šenčur._3773
Sobno PEČ na trda goriva, cena 7000 SIT, prodam, « 70-358 3799
ŠTEDILNIK 4 elektrika, nov, cena 250 DEM, prodam. « 061/611-132
3792______
RAČUNALNIK Schneider 1512 in PRINTER DMP 4000 (A3), prodam. O 312-287 3«oi
BRALCEM GORENJSKEGA GLASA POKLANJAMO UGODNE CENE:
5790 SIT 8398 SIT 3490 SIT 7990 SIT 2890 SIT
998 SIT 2990 SIT 40823 SIT
290 SIT
radiator 22-605 x 600 1456 W radiator 22-605 x 1000 2500 W regulator vleka Samson 3/4 črpalka Gruntfos s holandci 1 cola ekspanzijska posoda 35 I cevni termostat IMIT mešalni ventil 4 potni 1 cola oljni gorilci z pred/lop/pokr/diza od vrtna pipa z nastavkom za gumi cev 1/2 ugodno tudi peči in ostalo blago za instalacije
Cene so brez prometnega davka za takojšnje plačilo. S predložitvijo tega oglasa do konca februarja vam navedene cene garantiramo za neomejeno količino blaga. Blago spada v najvišji kakovostni razred.
IKA - KIKA ŽIRI
tel. 692-036, 691-555 fax 691-610
SAMSUNG
TV37cm od 38.905
TV51 cm,TTX od 51.925
TV55cm,TTX od 58.900
TV72cm,TTX od 108.423
Videorekorder od 43.013
Hi fi stolpi od 38.208
Zelo poceni prodam star električni ŠTEDILNIK gorenje. «682-579 3874
Prodam BTV SAMSUNG, ekran 55, stereo, teletext, ugodno. 0329-016
MM
Prodam 2 termoakumulacijski PEČI 2,5 KW AEG. 0241-865 3885
Prodam nov digitalni AVTORADIO Blaupunkt za 300 DEM. «50-318
Prodam MIZARSKO DELOVNO MIZO ponk in termo peč 2 KW. 0633-453 3813
Prodam deisel VILIČARJA tip Stili 2 toni, letnik 1990 in VILIČAR Nissan 2 toni, letnik 1987. Viličarja sta s 6 mesečno garancijo. 0062/608-154, dopoldan ali 062/685-258, po 18. url
ŠTEDILNIK CORONA, 2+2, star 4 leta, nerabljen, prodam. 048-196
Osebni RAČUNALNIKI, tiskalniki (Epson, Fujitsu), programska oprema, zaščitni filtri. ATAK, d.o.o., 0324-313 3832
PLINSKI ŠTEDILNIK Gorenje, pomivalni stroj Candv, oboje novo, ugod-no. 0061/374-386_3834
Ugodno prodam malo rabljen štedilnik
Prodam dvoosno kiper prikolico 5 ton. 064-062 3845
ŽIVILA Kranj
Restavracija PARK Kranj
Odlična gostinski ponudbi Sobotni )/«5/ ob m glasb! Družabni plesni večeri ob SREDAH TEL: 214-441 Plesni tečaji, plesne iole
TEL: 327-308
GLASBILA
Nov KOVČEK 120x45x16 cm, (Ro-land E 86), prodam. 0 712-300 3791
FRAJTONARICO - melodija - Slovenka. BE-ES-AS-DES, prodam ugodno. 070-015 3828
KITAR Hofner, Ovation in Feniks s kovčkom kot nove, prodam. 0714-
512_3907
GR. MATERIAL
STREŠNO OPEKO Folc 2500 kosov,
prodam po 6 SIT. 0 631-420 3778
Prodam 7 kom notranjih VRAT + 2 podboja (nerabljeno). 047-227 3ai9
IZOBRAŽEVANJE
INSTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovne in matematiko za srednje šole. 0 311-353_3472
IZGUBLJENO
Dne 13.2. se je na magistralni cesti pri bencinski črpalki v Radovljici zgodila prometna nesreča - pogrešamo SIVEGA DOLGODLAKEGA MUCA. Prosimo vse informacije o njem na 0061/327-536_3947
Najditelj USNJENE ROKAVICE na relaciji Tupaliče - Možjanca naj pokliče 0323-559 3890
KUPIM
ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO starinsko pohištvo, umetnine, nakit, porcelan, kovance, razglednice ... ANTIKA KIRKA. Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 48-545 3288
Odkupujemo hlodovino smreke, bukve, bora, macesna, jesena, javorja, kostanja, oreha, češnje, hruške, topola in jelše. ŠVELC, d.o.o. Tržič, 058-094 3314
Pšenico, ajdo, proso, koruzo, rž, kupim. 0681-213, po 19. uri 3551
Suhe mizarske smrekove PLOHE 15 m3, kupim. 0 067/51-526 3BS9
LOKALI
Na Jesenicah Titova 108 oddam najboljšemu ponudniku na novo opremljen poslovni prostor, primeren za agencijsko dejavnost, pritličje, parkirni prostori. 076-079 služba, doma 082-846 3873
Društvo upokojencev Kranj,
Tomšičeva 4, razprodaja gostinske stole (rabljene) po zelo ugodnih cenah, tntensantl naj se oglasijo v Društvu
upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, v pisarni ali gostinskem lokalu.
TV - Hl FI- VIDEO C. Talcev 3 Kranj
KOLESA
Dve PONY KOLESI, ugodno prodam. 0 623-175 3787
Prodam skoraj nov MOPED avto-matik za 500 DEM. 0801-641 3824
Prodam ali menjam SUZUKI 500 GS. 0632-197_ 3884
OBVESTILA
MATURANTKE, MATURANTJE! Bliža se VALETA, vaš obraz naj bo bleščeč, koža zdrava, čas je, da storite kaj zašel CANARY 0214-341 3328
Vsak teden NAKUPOVALNI IZLET v Munchen s kombijem. Prijave na 0
82-104 3797
Enodnevni nakupovalni IZLET na Madžarsko dne 3.3. 1994. Prijave na 0697-058 3815
SPORT IGI BLED - organizira otroško šolo smučanja na Straži.
078-315 3896
OTR. OPREMA
OTROŠKO POSTELJICO - temno rjava natur, z jogijem, prodam. 0
311-476_3848
Ugodno prodam dva otroška JOGI-JA 170 x 70 cm. 0714-882 3867
V bližini KRANJA oddamo več prostorov za skladišča ali mirno obrt (od 80-440 m2); pri KRANJU opremljen trgovski lokal (100 m2); v mestu KRANJA lokal za trgovino in več pisarniških prostorov. NAJAMEMO IN KUPIMO lokale za trgovino in gostinstvo. APRON NEPREMIČNINE, 0214-674, 218-693 3901
POSLOVNI STIKI
NAPRODAJ manjše podjetje s posl. prostori v Begunjah - 150 m2 cca (trgovina, turizem, umetna obrt), atelje z izvirnim programom dekorativne keramike. Manjša prodajalna v centru Jesenic. Možen prevzem dela z zaposlitvijo. Tel. In fax: 064/733-826
RAZNO PRODAM
Prodam kostanjeva, hrastova, smrekova in bukova drva z dostavo. 065-518
3836
STORITVE
OSTALO
Počitniško PRIKOLICO Adria 450 z vso opremo, prodam. 0 212-716
INVALIDSKI VOZIČEK, ugodno prodam. 0 328-141 3788
LEDO SERVIS - servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. Hitro in pocenil 0214-780 3264
ROLETARSTVO BERČAN - nudi rolete, žaluzije, lamelne zavesel Tel. in fax: 061/342-464, ali 061/342-703 (stanovanje) 3270
OBRAČALNIKE za seno tračne, vsi tipi POPRAVLJAM IN OBNAVLJAM. 0061/374-294, dopoldan 3271
ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne zavese in harmonika vrata, Izdelujemo, mon-tiramo In popravljamo. 0213-218
Vaša kozmetična nega za obraz in telo. 0214-341_3283
Ugodno prodam kvalitetno izdelane smetjake In dvokolesne samokolnice za prevoz silaže in žaganja. Kveder Bojan, Pred osi jo 132 3294
POPRAVILA - MONTAŽA pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. 0325-815 3317
TV ANTENE montaža A kanal, M MTV, ter ostali TV kanali. 0215-146, 57-420_3487
SATELITSKE ANTENE, nemške izdelave, garancija, montaža, servis za 439 DEM. 0310-223_3539
TV ANTENE, montaža, servis, do-gradltev A. MMTV kanala. 0310-223
SATELITSKI SISTEMI LASAT in PACE, možen nakup na kredit. 0719-014 M*7
Izdelujemo ZAŠČITNE KOVINSKE MREŽE za kletna okna, vrata. Naročila na 0 82-104 3796
Podjetje LO KAST AR vabi k sodelovanju
mojstre pekarstva in slaščičarstva. Pisne ponudbe pošljite na naslov: LO KAST AR, Kidričeva 55, Škofja Loka.
II. klaso smrekovih DESK. COLE, prodam. Kos Tone. 0 65-166 3799
Suha hrastova DRVA in PRIKOLICO za prevoz lesa, prodam. Demšar, Log 2, šk. Loka. 0 65-421 3sei
PRIDELKI
KROMPIR za sajenje, sorte Desire, lanski uvoz in DRVA, prodam. Jerala, Podbrezje 218. 0 70-204 3784
KROMPIR za seme in jedilni krompir, Desire in Sante, prodam. 0 632-545
3790_
Prodam 4 tone SENA po 18 SIT. 0733-464 _3843
Ugodno prodam in posadim VRTNICE, širok izbor. Naročila na 0 325-900 3855
ROLETARSTVO NOGRAŠEK iz Milj 13, obvešča cenjene stranke DA NE POSLUJEMO VEČ NA TEM NASLOVU. Preselili smo se v Notranje Gorice. Za obisk in naročila se priporočamo na naslov RONO NOGRAŠEK, NOTRANJE GORICE, MAUSERJEVA C. 46. 0 061/651-247 3800
Nudim PREVOZE do 5000 kg. 0324-634_3812
Polaganje, brušenje in lakiranje parketa, ugodno. 0871-185 3833
Poskrbite za pravočasno obrezovanje sadnega drevja in okrasnega grmičevja. 0214-410, 714-282 3837
VODOVODNE INSTALACIJE v novi hiši, kot tudi razna popravila vam naredimo obrtniško strokovno in hitro. 0216-427 3M2
VLEČNE KLJUKE - SNEMALNE izdelam, montiram ali predelam. 0633-506 3865
STANOVANJA
Starejše stanovanje 50 m2, prodam 0 310-042_377?
STANOVANJE v centru Tržiču, primerno za pisarniške prostore, prodam. 0 50-353 379J
Na deželi oddam opremljeno a" neopremljeno sobo s posebnim vhodom samski osebi. 0421-248 38tf
Mlajša družina vzame v najem enosobno stan. ali garsonjero. 0323-148_»6j
PRODAMO: Šk. Loka: 1-ss 39,5 m2 delno opr., v mestu 2-ss 68 In 74,55 m2 ter 100 m2; Frankovo 2+2-ss 90 m2, KRANJ: 1-ss 41 In 45 m2, 2+2-ss 115 m2, TRŽIČ: 2,5-ss 57 rn2, GORJE 2-ss 47 m2 in garaža. ŽP novo 2-ss 58 m2. GORENJA VAS 1; ss 38 m2 in druga. TAKOJ KUPIMO GAROSNJERE, 1-ss. 2-ss in VEČJA APRON NEPREMIČNINE, «214-874, 218-693_
VOZILA DELI
TRGOVINA z novimi, rabljenimi avto deli Zastava, Renault, GOLF. AVTOK-LEPARSTVO, Krničar Milan, Dvorj« 93. Cerklje, 0422-221 327t
SMUČARSKI PRTLJAŽNIK za Peugeot 205, prodam. 0 48-225 379«
Prodam TOVORNO PRIKOLICO 1* osebni avto, nosilnost 500 kg-0632-055 sac«
^331-339
DOSTAVA PIZZ
OD 9. DO 23. URE VSAK DAN
VOZILA
Prodam Z 750, letnik 1983, reg. d°
2/95. «713-173 32H
Prodaja novih vozil, možnost kredft« in leasing ter staro za novo ali sta0 za staro. 0325-981 ali 242-300 »' 242-600_j**
ODKUP IN PRODAJA rabljenih VOZ)' - možnost kredita, prenos lastništvi 0325-981__»2
PRODAJA In OCENITEV rabljeni vozil. 0217-528__
Prodam JUGO 55, letnik decemb* 88. «81-586_j£,
Odkup, prodaja, kreditiranje, prepi*1 in cenitev vozil. AVTOSPORT, Planin« I., vsak dan od 9. do 12. in od 14- °°t 17. ure, «331-503__
ZASTAVA 101 KOMFORT, letnj* 1980, obnovljena, reg. do 7/0*' prodam, tt 83-707__^
ZASTAVA GTL 55, letnik 1984, reft do 7/94, prodam. « 631-701 int. *5
17»____„
R 4, prevoženo 47.000 km, letn* 1990, ugodno prodam. « 77-384 3780 __-
ZASTAVA 101 GTL 55, letnik 1987-prevoženo 57.000 km, prodam. *, 736-521 31,3
POSESTI
PARCELO z nadomestno gradnjo, vodo, elekrtiko, prodam. Sovodenj. 0 691-624 3803
Najamem hišo «736-418
Podnart z okolico.
Pri ŽABNICI prodamo obnovljeno hišo z večjim gospodarskim poslopjem, primerno za obrt. «214-674, 218-693 3900
PRODAMO manjšo hiško z vrtom v PREDDVORU in GORJAH pri Bledu. 2-stanovanjsko v KRANJU (Kokrica), pri Šk.Loki, KOVORJU, enodružinsko v ŽIROVNICI, vrstno na DRULOVKI. ZAZIDLJIVO PARCELO pri RAKOVICI 547 m2, v Selški dolini 1000 m2, VIKEND PARCELO na Trsteniku in Joštu, NJIVO pri BRNIKU 33 arov, in Žirovnici, GOZD IN TRAVNIK pri ČERNIVCU. APRON NEPREMIČNINE^^_3903
PRIREDITVE
Plesna šola Kranj s programom plesne šole URŠKA vpisuje otroke, mladino in odrasle. 041-581 3807
TRIO igra za ohceti, obletnice, v lokalih, veliko petja. 070-015 3827
STAN. OPREMA
KUHINJO in ŠTEDILNIK Iskra Cor-ona, prodam. 0 325-900 3854
KMEČKI STROJ
SV. BARBARA 23,
MZ20 Škofja loka
TEL: (064) 622-575; 622-311
zaposli
ŠOFERJA - MEHANIKA
Pogoji:
- ustrezna šola
- izpit B, C in E kategorije
- najmanj 10 let delovnih izkušenj na področju mehanike ali šoferja
Kandidati, ki izpolnjujejo zgornje pogoje, naj v 8. dneh pošlji0 prošnje ter ustrezna dokazila na zgornji naslov.
Panasonic
Atestirane csntraie. tstefoni in
SEFVISZORtGINALNlMiDEU
poobiaSčeni zastopnik za si ovenuo
TELEFON
^CJOVINA - sf r^vis Upnvi tal. 064 222 S68 tax 064 222 867
U UBIJANA, tel/faic; 061 150 0 ?3? KRANJ. tol/fOK 064 773 150
Prodam CITROEN GS 1.2, letnik Jf?5, dobro ohranjen. 083-667 saoe
.Dobro ohranjen JUGO 45, letnik _*81. prodam, cena po dogovoru. ■718-380_»os
i   Vodarn GOLF JGL, letnik 1981, ' Shiran, reg. do februarja 1995. •621-622_»li
Vodarn Z 750, starejši letnik, cena gg Pogovoru, «326-544 sbu
Prodam karamboliran VW 1200, *™k 1975, motor brezhiben. »Sigi??_3816
^odam SAAB 99. letnik 1976, cena Pg dogovonj, «720-129_3820
Prodam NISSAN SUNNY 1.6 SLX, I. *y za samo 9600 DEM, m 328-286
Prodam TERENSKI AVTO VAZ "lesel, reg. do 2/95, obnovljen. »681-086, zvečer 382«
Prodam R 4, letnik 1979, reg. do 2/ ^«328-956_3850
LADO 1500, letnik 1976, 12/94, poradio, kljuka, obnovljen, 1300 *f«_M. prodam. «328-420 3857
Ugodno prodam Zastavo 750, letnik Hft979 za 600 DEM. «51-350 3663
Prodam BMW1600 in prednjo steklo *RAT 750. «312-535_3866
Prodam JUGO 45. december 1986, reg. do 1/95. cena 2100 DEM. «710-075. po 14. url _38U
Prodam JUGO KORAL 45 aaražir-28000 km. tt^l^Sdgn
Poceni prodam VIso n re, rwg.. hranjeno, rdeče barve, letnik 1986. %327-677 3870
Vodarn R 4. letnik december 1989, i^do 12/94. Poljšlca 10, «70-262
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, 2? do 24.2.95, cena 2400 DEM. *2l2-847_3872
*4 GTLJ, letnik 1988, reg. do 6794, gaziran, prodam za 4300 DEM. !^gnost kredita. «736-432 3875
.Prodam R 4, letnik 1989. Svab, 2jPgka 1, Lesce, «715-430 3876
a^am 2 128, letnik 1986, registrir-" oo oktobra, brdeče barve, cena !^£ogovoru. «43-098_3878
_J 5 CAMPUS, letnik 6/91, črne I^ve. tonirana stekla, 5 v, ugodno ČSSS, »47-596 ^87«
ohraSL80 TD- tetnik 9/88- odlično ,ranjen. prodam. « 311-390 37»s
frodam ZASTAVO 750. letnik 1982, lISlJo 18.2.95. «329-342 3S86
^am FIČOTA, letnik 1982. «51-
—- _ 3887
l9i?Bda^! u90dno R 4 GTL, letnik 5/ ^L«622-803, popoldan 3886
Prodam VW 1200, letnik 1974, reg. 681 no°ohranJen- 2300 DEM- «061/
Cll?**6 _3884
^^IredzaFIESTOl^
oS2!lF JL> letn,k 1980, odlično 3snoJe^.Pravkar registriran, cena 800 °EM, prodam, tt 623-175
FORD FIESTA, letnik 1988. ugodno prodam. « 217-715_mm
ZAPOSLITVE
Iščemo prodajalce tehničnega blaga za Gorenjsko. «311-712, vsak dan od 15.30 do 17. ure_3454
Posebna organizirana enota Mla-dinjske Knjige, nudi honorarno ali redno zaposlitev osebam, ki jim delo ni odveč. Možnost napredovanja, najboljši dodatno nagrajeni. « 632-330 ali 56-105_3582
K sodelovanju vabimo KOZMETIČARKE z več letno prakso, šifra: DOBER ZASLUŽEK »949
Sprejmem vsako delo na dom. Možnost prostora za vsako mimo dejavnost. «57-342_3852
Iščemo KOMERCIALISTA. «215-201, po 19.uri 3904
Brejo KOZO, staro 2 leti, prodam. O 57-352, Kovor 135, Tržič. 3779
Mlade PAPAGAJE, prodam. « 332-
110_3782
Kupim plemenskega ovna. «64-
062 3844
Prodam NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, odličnih staršev. Možna oddaja takoj po tetoviranju. 11.3.1994 rezervacije na «64-030
KRAVO In TELETA, prodam. Bohinc, Loka 35 pri Tržiču. »10
ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, «733-232 3298
Prodam KRAVE in TELICE breje ali menjam za mlado klavno goved. «061/645-002, od 20. do 21. ure
3828
Prodam brejo KRAVO. «78-424
Kupim 1 teden starega BIKCA simentalca. «401-165 3848
BIKCA SIMENTALCA od 350 do 400 kg, prodam. Sr. vas 12, Golnik. 38S3
Kupim simentalca, starega 14 dni. «802-726 3838
Prodam brejo KRAVO, staro tri leta. «421-485_smo
Prodam 10 dni starega čmobelega BIKCA. «211-094_384i
Prodam TELIČKO, staro 8 tednov iz A kontrole. Brezje pri Tržiču 43, «51-688 san
Večje in manjše PRAŠIČE prodam. Globočnik Milan, Letališka 7, Voglje, Šenčur 3535
Prodam
ENOLETNE KOKOŠI NESNICE
za nadaljno rejo ali zakol.
Cena 100 SIT. Voklo 49, tel.: 064/49-250
Rjave JARKICE ter manjše In večje PRAŠIČE, prodam. « 65-546, Sta-nonik. sara
Prodam BIKCA simentalca 110 kg in prikolico za živino «422-105 3877
ŽIVALI
KAMNOSEŠTVO
Kaiper, Na Kalu 16, NAKLO, tel. 47-875,47-286 IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV IN NAPISOV
SPOROČILO O SMRTI
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša upokojena sodelavka iz Tovarne Tehnični in kemični izdelki
MARIJA ŠPILEK
Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 14. februarja 1994, ob 15. uri na pokopališču v Kranju.
KOLEKTIV SAVA
SPOROČILO O SMRTI
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Sektorja za organizacijo proizvodnje
MIHA BERDON
rojen 1911
Od njega smo se poslovili v sredo, 16. februarja 1994, ob 16. uri na pokopališču v Kranju.
KOLEKTIV SAVA
C^INO TURISTIČNO PODJETJE
^BLED^   CASINO BLED d.O.O.
organizira
TEČAJ ZA CROUPIEJE
NA AMERIŠKI ROULETTI IN BLACK JACKU
.Kandidati morajo izpolnjevati naslednja pogoja:
- da imajo status študenta
- starost do 23 let
Vse zainteresirane kandidate vabimo, da se v torek, dne 1. marca 1994, ob 17. uri osebno zglasijo v prostorih TP Casino Bled d.o.o., 64260 Bled, Cesta svobode 15. Za dodatne informacije nas lahko pokličete po tel., številka 77-562 in 76-206.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je v 53. letu starosti umrl
ANTON KOZINA
p.d. KUCNARJEV TONE iz Rakovice
Pogreb dragega pokojnika je bil v ožjem družinskem krogu v Muenchnu.
Žalujoči domači in vsi ostali
SPOROČILO O SMRTI
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Sektorja za organizacijo proizvodnje
MIHA BERDON
rojen 1911
Od njega smo se poslovili v sredo, 16. februarja 1994, ob 16. uri na pokopališču v Kranju.
KOLEKTIV SAVA
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, sestra, babica in prababica
MARIJA ŽUST, roj. Arhar
s Posavca
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim ljudem, ki so nam požrtvovalno in nesebično pomagali, predvsem pa sosedskim družinam Knific, Habjan, Likozar, Mohorič Praprotnik m Zore ter Heleni in Anici. Posebna hvala gospodu župniku za prizadevnost pri obredu, Zvezi borcev za poslovilne besede, Krajevni skupnosti Ljubno za pomoč, bratom Zupan za ganljivo petje in nosačem. Vsem hvala tudi za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in
spremstvo na zadnji poti.
VSI NJENI
Posavec, Ankaran, Radovljica, Vrhnika, Malija, Ljubljana, 14. februarja 1994
	ZAHVALA
	Za pokojnega
	IVANA
	MESCA
^^^^	
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in prav vsem, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin, ga spremili na zadnji poti in nam izrazili sožaije. Posebno se zahvaljujemo Zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik, Onkološkega inštituta Ljubljana in Zdravstvenega doma Železniki, g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete zalostinke.	
	VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 44. letu starosti nas je zapustil sin, brat, stric in bratranec
TONE JAGODIC
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam stali ob strani. Hvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, denar za maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi sodelavcem Jelovice iz Preddvora za darovano cvetje, Mihu Gučku in Francu Jeriču za pogrebne storitve, pevskemu zboru iz Predoselj za zapete zalostinke in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat
iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
Možjanca, Visoko, Naklo, Letence in MoSe, 14. februarja 1994
ZAHVALA
Solze, žalost, bolečina te zbudila ni,
ftalaiesamo bolečina, ' Kl hudo boli.
V 78. letu starosti življenja nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
FRANČIŠKA ŠLEBIR
iz Viievce 3
*?kreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, pevcem s Šenturške Gore, ^°nčki Jagodic za zvonenje, Francki Dobovšek za varovanje, gospodu župniku iz Tunjic za lep Ppgrebni obred, KS Šenturška Gora, Zvezi borcev, gasilcem iz Tunjic, praporščakom, Alpetouru ^ranj, "Pogrebniku" iz Dvorij in vsem, ki mogoče niste bili omenjeni, pa ste nam pomagali. Hvala za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in vso pomoč.
Žalujoči: hčerka Francka, sin Franc, brata in sestra z družinami Viievce, Voglje, Glinje, Adergas, 1994
ZAHVALA
Ti si ljubil delo, pesem in skrbel za rože, dom, zato nikdar pozabljen v naših srcih boš živel.
Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica
ANTONA MEGLICA
p.d. Nackovega Toneta iz Loma
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, osebju bolnišnice Golnik, praporščaku in vsem ostalim, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, mu podarili cvetje, sveče, darovali za maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Silvu Novaku za vso duhovno pomoč in skrb ter za lepo opravljen pogrebni obred, pnsrčna hvala sosedom in obema govornikoma, g. Francu Tišlerju in g. Janezu Slaparju, za poslednje besede ob odprtem grobu, enako tudi domačim pevcem za lepo zapete zalostinke!
Žalujoči vsi njegovi Lom, 14. februarja 1994
KRIMINAL
Kako so policisti lovili prehitrega voznika
Helikopter počasnejši od BMW
Kranj, 22. februarja - V petek med poltretjo in četrto popoldne so policisti s helikopterjem in šestimi cestnimi patruljami nadzorovali promet od Kranja do mejnega prehoda Karavanke.
InSpektor Ivan Demšar je ob tem povedal, kako so s policijskim helikopterjem lovili voznika BMW karavana, ki je dirkal proti Ljubljani, prehiteval prek polne črte pa tudi
Eo desnem oziroma odstavnem pasu. Heli-opter, ki je brnel približno 200 kilometrov na uro, BMW-ja ni dohajal. Dirkača je zadržala šele rampa na cestninski postaji Torovo. Ko so policisti iz helikopterja voznika "sprašali", je povedal, da se mu je pač mudilo na sestanek v Ljubljano in da gre" njegov avto 300 kilometrov na uro. 42-
letni Janez N. z avtom ljubljanske registracije se zaradi ukorov policistov, ki so mu obljubili srečanje s sodnikom za prekrške, niti ni sekiral, čeprav so ga za nameček ozmerjali še trije drugi vozniki, ki so na Torovo pripeljali za njim in jih je s svojo divjo vožnjo spravil v nevarnost in hudo jezo.
Gorenjski policisti so lani zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov ukrepali 60.000-krat. Ivan Demšar pravi, da kazni očitno ne pomagajo, saj število kršitev narašča, prav tako pa tudi število prometnih nezgod. Novi, ostrejši kaznovalni zakon pa že dve leti mirno spi v bog ve katerem republiškem predalu... • H. J.
Poldrugi mesec po zaprtju kokrškega mostu
V prometu ni posebnih ovir
Kranj, 22. februarja - Ko so po novem letu zaradi del na mostu prek Kokre na cesti Staneta Žagarja prekinili najprometnejšo mestno žilo, so se številni vozniki bali dolgih kolon m zamaškov na obvoznih cestah in v križiščih. Po dobrem poldrugem mesecu od zaprtja mostu pa je že povsem jasno, da Je bila bojazen odveč, promet je skorajda celo bolj tekoč kot je bil prej.
Ravno zaradi del na mostu je Kranj dobil dve na novo semafonzirani križišči, prvo pri Iskri na Laborah, drugo pri Mlekarni na C. 1. maja, dobil ie seveda tudi razširjeno Smledniško cesto, ki je zdaj glavna vpadnica za Planino oziroma vzhodni del mesta. Zeleno-rdeči intervali so nekoliko spremenjeni tudi v starih semaforiziranih križiščih na Zlatem polju in pri zavarovalnici Triglav, prilagojeni številčnejšemu dotoku vozil..
Ob jutranjih in popoldanskih prometnih konicah v križišču pod Jelenovim klancem voznike usmerja prometni po-
licist, ki ga v Kranju že dolgo nismo bili vajeni.
Še največ nejevolje je zaprti most vnesel med prebivalce Male Rupe. Doslej mirno naselje z ozkimi cestami, ki se ponekod vijejo takorekoč prek dvorišč, je nenadoma postalo prometno živahno, saj vozniki pač ubirajo poti, ki jih po čim manj ovinkih pripeljejo do cilja. Cesta je seveda javna
Promet v kriiiieu pod Jelenovim klancem, foto: G. Šinik
(prepovedana le za tovornjake), zato domačinom ne preostane drugega, kot da se
Erometu do avgusta, ko naj bi il most spet odprt, privadijo. • H. J.
'Bližnjica" prek Male Rupe
EKONOMSKA
o o
g POKUtiTE 223-111 o OBISK ALI o VAS BOMO
Inšpektorji pogledali evidence trgovcev o nakupu in prodaji blaga
Vrsta odločb o začasni prepovedi trgovanja
Kranj, 22. februarja - Z novim letom je začel veljati pravilnik o vodenju evidenc o nakupu in prodaji blaga in storitev, ki ima podlago v aprila lani sprejetem zakonu o trgovini. Evidence, ki so jih v družbenih firmah vodili že poprej, so zdaj obvezne za vse, torej tudi zasebnike, številni med njimi so se namreč doslej z nakupi in prodajami blaga ter storitev brez računov uspešno ogibali plačilu davkov.
Tržni inšpektorji iz uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko so skupaj z inšpektorji republiške uprave za javne prihodke v vseh gorenjskih občinah obiskali več trgovskih hiš in pogledali, ali v njih
vodijo zahtevane evidence ah ne. Rezultati prvih obiskov so dokaj porazni, očitno zasebniki ne vedo ali pa nočejo vedeti, kaj jim pravilnik nalaga.
Tako so tržni inšpektorji po petih pregledih v kranjski občini izdali kar tri odločbe o začasni prepovedi dejavnosti in napisali prav toliko predlogov sodniku za prekrške. V škofjeloški občini so po treh pregledih napisali tri predloge, v tržiški po štirih pregledih dve odločbi o prepovedi trgovanja ter tri predloge sodniku, v jeseniški po štirih pregledih po eno odločbo in predlog, v radovljiški pa po treh pregledih tri odločbe in tri predloge.
V primeru, ko inšpekcija izda odločbo o začasni prepovedi opravljanja trgovske dejavnosti, trgovec lahko delo nadaljuje šele potem, ko inšpektorju dokaze, da je zahtevane evidence spravil v red. Kazen za ta prekršek je razmeroma visoka, znaša najmanj milijon tolarjev.
Tržna inšpektorica Tatjana Kobentar iz uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko pravi, da bodo po prvih skupnih "tipajočih" obiskih trgovskih hiš poslej tržni in davčni inšpektorji redni obiskovalci trgovcev, ob vsakem obisku bodo zahtevali tudi vpogled v evidence nakupa in prodaje blaga ter storitev. • H. Jelovčan
Ogenj na Možganci
Kranj - V soboto, deset minut pred drugo zjutraj, so v operauvno-komuni-kacijskem centru UNZ Kranj zvedeli za požar na Možianci. Gorela je
EoČitniska hišica, last jubljančana, velika 3,5 krat 4 metre. Leseni del hišice je docela pogoreL Škodo cenijo na najmanj poldrugi milijon tolarjev.
Ogenj se je vnel zaradi pregretja lesenega opaža v bližini peči. • H. J.
Žensko našli podhlajeno
Škofja Loka - V četrtek zjutraj so domači pogrešili 85-letno sorodnico iz Dolenje vasi v Selški dolini. Policisti s škofjeloške postaje so sprožili široko akcijo iskanja. Razen policistov je žensko iskalo še približno petdeset sovašča-nov in dvajset gasilcev selškega društva. V četrtek je niso uspeli najti, dobili so jo šele naslednjega dne nekaj pred eno uro popoldne. Zdravnica iz zdravstvenega doma Železniki, ki ji je prva pomagala, je ugotovila močno podhladitev. Žensko so odpeljali v Klinični center, kjer so jo obdržali na zdravljenju. • H. J.
Pretekli teden je bilo na
forenjskih cestah osem nuj-ih prometnih nezgod: šest v kranjski občini, po ena pa v radovljiški in tržiški O smrti pesa ki nje iz Lahovč smo že
?oročali, to je tretja smrtna rtev prometa v tem letu. Ranjenih je bilo minuli teden sedem udeležencev nezgod.
Avtobus zapeljal prek noge
Cerklje - V petek, 18. februarja, ob 12.45 je Alpe-tourov šofer Martin Župane iz Vogelj z avtobusom pripeljal na postajo v Cerkljah, da bi pobral šolarje in jih peljal domov. Ko je avtobus že skoraj ustavil, so neučakani otroci pritisnili nanj od zadaj in porinili 12-Ietno učenko Heleno H. iz Zaloga, ki je z levo nogo stopila naprej. Avtobus je s prednjim desnim kolesom zapeljal prek noge. Hudo ranjeno šolarko zdravijo v Kliničnem centru. • H. J.
Kdo je poščipal mrežo
Kranj - V podjetju za vzdrževanje avtomobilskih cest so opazili, da na odseku ceste Kranj zahod pri kilometrskem kamnu 0,3 manjka 36 metrov zaščitne varovalne ograje, visoke poltretji meter.
Kdo je to storil, ni znano, tudi to ne, kdaj natančno. Vsekakor je moral biti storilec vztrajen človek, škoda znaša približno 120.000 tolarjev. • H. J.
Kranjčana osumljena preprodaje heroina
Prvi v priporu, drugi ušel (
Kranj, 22. februarja - Zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, so kriminalisti iz urada kriminalistične službe UNZ Kranj i* lokalne enote kranjske policijske postaje z ovadbama pospremili k preiskovalnemu sodniku dva storilca. Sodnik je za oba odredil pripor.
Medtem ko so 33-letnega M. C. v petek uspeh spraviti v pripor, je njegov vrstnik S. J. še na prostosti. Ko mu je namreč v sredo spreiskovalni sodnik po zaslišanju povedal, da bo moral v pripor, je preprodajalec, tudi sam narkoman, želel v stranišče. Od tam je skozi nezamreženo okno pobegnil, kasneje sicer poklical socialnega delavca in mu obljubil, da se bo predal, vendar se je potem očitno premislil. Za njim je razpisana tiralica.
Načelnik urada kriminalistične službe UNZ Kranj Boštjan Sladic ie za priprtega M. flj povedal, da je, čeprav brezpo-selen, živel na dokaj visoki nogii se vozil z najetimi avtomobili, prodajal pa naj bi heroin * zavitkih po 10 do 20 gramov. V razpečevalski hierarhiji naj b) sodil precej visoko, kriminalisti so odkrili tudi več njegovih odjemalcev. Za gram heroina so morali plačati sto mark. P*1 drugem osumljencu, M. C, P8 so ob aretaciji našli tudi stekle* ničko s heroinom. • H. J.
Dan varstva pred snežnimi plazovi
Petintrideset udeležencev na Pokljuki
ravl-enib \
j 1 n
Rudno polje, 21. februarja -Tradicionalne izobraževalne akcije Planinske zveze Slovenije oziroma njene Gorske reševalne službe se je letos udeležilo 35 slušateljev. Že v soboto popoldan so spremljali teoretični del, med katerim so zvedeli tudi vrsto statističnih podatkov o nesrečah v plazovih na tujem in doma.
V slovenskih gorah so plazovi že letošnjo zimo ugasnili tri življenja. Decembra lani sta se pod severno steno Male Ra-duhe smrtno ponesrečila dva alpinista iz Dravograda. Drugo februarsko soboto pa je bil plaz pod Toscem usoden za ljubljansko planinko. Kot je bilo med drugim slišati med posvetom, je eden od problemov nezadostno obveščanje obiskovalcev gora o nevarnosti plazov. Podatke o tem objavlja TV-teletekst vsak ponedeljek in petek, nimamo pa stalnih informacij o snežnih razmerah in nevarnostih plazov na avtomatskih telefonskih odzivnikih.
kot je to v navadi v vseh alpskih deželah. Čeprav je reševanje ponesrečenih v gorah z zdravniško oskrbo vred pri nas dobro organizirano, pa zdravniki opozarjajo, da je pri zasutih v plazovih najučinkovitejša tovar-iška pomoč; o njihovem preživetju namreč odloča pomoč v prvih 15 minutah po zasutju.
Usposabljanje na Pokljuki so sklenili z nedeljskim praktičnim delom pod Viševni-kom. Udeležencem so prikazali uporabo "lavinskih žoln", elektronskih naprav za iskanje zasutih v plazovih. Ugotavljali so tudi trdnost snežne odeje oziroma možnost plazov s posebno lopato in iskali "zasute" z lavinskimi psi. • S. Saje
Društvo slušno prizadetih
Nič več v Ljubljano
Kranj - Iz medobčinskega društva slušno prizadetih so sporočili, da bo Elektro med-
icina Ljubljana odslej opravi
jala storitve tudi v dni«tv<*nil
prostorih: prvič v petek, od 10. do 12. ure v prostorih društva v Kranju (Titov trg 20) in Še isti dan, od 14. do 17. ure na Jesenicah (v gasilskem domu na Plavžu). S seboj je treba prinesti napotnico za otologa. Vsem, ki so se morali (dve desetletji) za slušne Wideks aparate voziti v Ljubljano, bo odslej prihranjena kar precej dolga pot.
0 zimzelenih grmovnicah
Kranj, februarja - Danes, \ torek, 22. februarja, ob 16. urj bo v sejni sobi št. 14 SO Kranj zanimivo predavanje o zimzf lenih grmovnicah, ki ga prirej3 Hortikulturno društvo Kranj Predaval bo dr. Aleksande* Šiftar iz Murske Sobote. Predavanje bo spremljano z barV' nimi diapozitivi. • D.D.
GAULOFSES BLONDES
DRŽAVNA UfgROA NE fc> Več  namenjala 0ewa(£7A INvAHDoM.
SRAMOTA. Le K7E 6oDo ZDAo INVALIDI   0oB<L< PENAg?
RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN
3ADiO