GOSPODARSTVO Nove osebne izkaznice bodo izdelovali v Celju str. 5 NAŠA TEMA Koga moti dodatek in pomoč za postrežbo? str. 12-13 TV SLO ABBA: Se lahko nove pesmi primerjajo s starimi hiti? Nered Čebašek: Uživanje v tem življenju na Zemlji Tednik za Savinjsko regijo / št. 45 / Leto 76 / 11. november 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Je bila za 35 dreves res edina rešitev žaga? Mestna občina Celje v Stritarjevi ulici obnavlja celotno komunalno infrastrukturo in sočasno tudi vozišče ter pločnik. Pri tem je občina poskrbela za razburjenje občanov. V tej ulici so namreč požagali 35 jesenov oziroma celoten drevored. Celjani se zgroženi sprašujejo, ali za drevesa res ni bilo druge rešitve kot odstranitev. str. 6 INTERVJU CELJE Ljubiteljski igralec in režiser Žiga Medvešek str. 26-27 NOGOMET Lovro Bizjak in njegova pot med elito str. 38 Protipoplavni ukrepi vzbujajo dvome str. 10 2 AKTUALNO Št. 45, 11. november 2021 ZADETKI Celjski Bergamo: situacija še nikoli ni bila tako resna »Usposabljali smo afganistanske vojake, a pušk niso imeli vedno obrnjenih v pravo smer, zato smo morali biti zelo previdni.« Andrej Strahovnik, ki- rurg in vojaški zdravnik »Voda nam ne teče v grlo, ampak ga je že zalila!« »Moje prvo odkrivanje Grčije je bilo edino poto- vanje, na katerem so me nekatere stvari motile. Od takrat naprej me na potovanjih ne moti nič več. Srečna sem, da lahko grem in vedno je vse odlično.« Sonja Salobir Lindsay, sve- tovna popotnica »Pri takšnem projektu se izvajalcem najbrž tresejo hlače.« Anton Plevčak o presta- vitvi gradnje razglednega stolpa Kristal v leto 2023 »Vedno ko imam le nekaj prostih dni, se z veseljem oglasim na nogometnem igrišču v Mozirju. Seve- da rad pomagam tako klubu kot tudi igralcem z opremo.« Lovro Bizjak, nogometaš iz Mozirja, ki igra v ligi pr- vakov »Invalide in tiste, ki so odvisni od pomoči drugih, se ves čas tišči na social- no dno. In enako njihove svojce, ki bodo prevzeli vlogo oskrbovalca družin- skega člana. To je navadno izkoriščanje.« Spomenka Valušnik, pred- sednica društva za pomoč osebam z motnjami v razvoju Vesele nogice iz Laškega SIMONA ŠOLINIČ ni, da se morajo z enim bolnikom ukvarjati naj- manj dve medicinski sestri in zdravnik. V Splošni bolnišnici Celje se je ta teden strmo po- večalo število sprejetih covidnih bolnikov tako na oddelke kot tudi v intenzivno terapijo. Glede na usmeritev zdravstvenega ministrstva bi morala celjska bolnišnica od ponedeljka zagotavljati 65 navadnih postelj in 24 intenzivnih za covidne bolnike, a je bila situacija tako katastrofal- na, da je bila v ponedeljek intenzivna terapija že polna, na navadnih po- steljah je bilo že takrat 76 bolni- kov, nekaj jih je že čakalo na sprejem v urgentnem cen- tru. Stanje je zelo resno, pravijo v bolnišnici. Zaradi grozovitega po- slabšanja epidemioloških razmer na Celjskem so morali tako že v ponede- ljek odpreti tretji covidni oddelek, čeprav so njegovo odprtje načrtovali do kon- ca tega tedna, predvidoma danes naj bi odprli že četr- tega. Nekateri ljudje se še vedno ne zavedajo, da mora bolnišnica za delo s covi- dnimi bolniki zagotoviti zdravstveni kader, ki ga »vzame« z drugih oddel- kov in iz ambulant, kjer že krčijo obseg dela le za nujne primere. Ogromno zahtevnega dela je v covi- dni intenzivni terapiji, saj morajo biti bolniki ves čas pod nadzorom, kar pome- Na pomoč dijaki in študentje »Bolnišnica je zaradi po- manjkanja kadra že stopila v stik s srednjo in z visoko zdra- vstveno šolo, da bodo na pomoč v bolnišnico prišli tudi dijaki in študen- tje,« pravi poslovna direktorica Splošne bolnišnice Celje Margareta Guček Za- košek. »Drugače preprosto ne bomo zmogli,« pravi. Bolnišnice so že pred petkovo sejo vlade ostro opozarjale in si želele zaprtje države, ker ta- kšna strma krivulja števila bolnikov pomeni skorajšnji zlom zdravstva, ki je že tako ali tako trenutno na trhli osnovi. »Res je, pretekli teden so nas spraševali, ali smo za po- polno zaprtje države. Ampak ta vlak je že odpeljal. Trenutno se pripravljamo na Bergamo. V celjski bolnišnici primanj- kuje sto medicinskih se- ster. Hvaležni smo za pomoč mladih in srč- nih dijakov ter štu- dentov, a je treba vedeti, da imajo srčnost, vendar še premalo zna- nja in izkušenj. Prosim ljudi, naj upošte- vajo pra- vila, sicer nam ne Št. 45, 11. november 2021 AKTUALNO 3 Ukrepi, ki so začeli veljati ta teden: V skladu z najnovejšim vladnim odlokom so od tega tedna v veljavi številni strožji ukrepi, namenjeni zajezitvi širjenja covida-19. Zajemajo znižanje starostne meje za izpolnjevanje pogoja PCT na 12 let, omejitev obratoval- nega časa gostinskih lokalov, prepoved zbiranja zunaj družinskega kroga ter obvezno uporabo zaščitnih mask v zaprtih prostorih. Izpolnjevanje pogoja PCT (preboleli, cepljeni in testi- rani) je obvezno za starejše od 12 let, pri čemer mora oseba poleg dokazila PCT pokazati tudi veljavni osebni dokument. Zbiranje ljudi je prepovedano, dovoljeno je le ožjim družinskim članom ali članom skupnega gospodinjstva. Prepovedani so vse javne prireditve in javni shodi, slav- ja, praznovanja in poročne slovesnosti. Javne kulturne in športne prireditve so dovoljene le v zaprtih javnih prostorih s nespremenljivimi sedišči ob uporabi zaščitnih mask, pri čemer mora biti med uporab- niki eno sedišče prosto, udeleženci morajo izpolnjevati pogoj PCT. Pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih prostorih je obvezna uporaba zaščitne kirurške maske ali maske tipa FFP2. V trgovinah, kjer pogoj PCT ni obvezen, je treba za vsakega obiskovalca zagotoviti najmanj 10 kvadratnih metrov površin. Pri izvajanju gostinskih dejavnosti je dovoljena le strež- ba za mizo med 5. in 22. uro. Obratovanje diskotek in nočnih klubov ni dovoljeno. Hitri antigenski testi in testi za samotestiranje za iz- polnjevanje pogoja testiranosti na delovnem mestu ali za samotestiranje v šolah in na fakultetah so brezplačni. Ljudje postajajo vedno bolj pesimistični V PCT verjamejo, a preventiva »šepa« Čeprav je bilo septembra v Sloveniji kar nekaj pro- testov, na katerih so ljudje izražali nestrinjanje s PCT- pogojem, je nova raziskava Valicona pokazala, da se je oktobra povišalo število tistih, ki ta pogoj odo- bravajo. Pogoj PCT je oktobra podprlo 61 odstotkov vprašanih, 39 odstotkov ga zavrača. Hkrati raziskava kaže, da je letošnjo jesen – ko številke okuženih letijo v nebo – med ljudmi precej manj samozaščitnega vedenja kot lani, ko se je epidemija začela. »Samozaščitno vedenje je v vseh pogledih manj priso- tno v primerjavi z začetkom lanske epidemije. Marca lani, tik pred uradno razglasitvijo epidemije, je več kot polovi- ca vprašanih (56 odstotkov) zatrdila, da si roke umivajo pogosteje kot pred pojavom virusa, danes je takšnih le še 38 odstotkov. V večji meri se ohranja navada rednega razkuževanja rok, ki je na podobni ravni kot marca 2020, a na nekoliko nižji kot februarja 2021,« so sporočili iz Valicona. Strmo je padlo zavedanje o preventivnem ravnanju pri obiskovanju obšolskih dejav- nosti ter rojstnodnevnih za- bav otrok. Razlika je opazna Glede na Valiconovo raziskavo je 74 odstotkov vprašanih v starostni skupini od 18 do 75 let izrazilo namero o cepljenju. Med temi so bili tudi takšni, ki so že enkrat cepljeni, in tisti, ki pravijo, da se bodo zagotovo ali verjetno cepili. Podatki se nanašajo na Valiconovo raziskavo #Novanormalnost, s katero spremljajo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija. tudi pri obiskovanju lokalov in drugih podobnih javnih prostorov. Raziskava je po- kazala tudi, da če je lani kar 90 odstotkov vprašanih nosi- lo maske v zaprtih prostorih, je danes takšnih samo še 76 odstotkov. Ljudje so, sodeč po podat- kih raziskave v tem obdo- bju, glede na epidemiološke razmere manj optimistični. Stopnja tistih, ki so še opti- mistični, je celo najnižja od lanskega oktobra, pravzaprav se bliža absolutnemu pesi- mizmu. Skupni delež najbolj nega- tivnih odgovorov, ki so bili pred mesecem in pol znani- lec uličnih nemirov, ostaja enak, ustrezno se je znižal delež odgovorov, ki opisu- jejo osebno doživljanje bolj pozitivno. Pri odgovoru, da je situacija »sprejemljiva in da nekako gre«, se je pokazalo znižanje z 19 na 15 odstotkov, pri odgovoru, da je situacija »normalna glede na nove razmere«, pa se je pokazalo znižanje z 17 na 12 odstotkov. Raziskavo je družba Va- licon izvajala od 29. do 31. oktobra, v raziskavi pa je sodelovalo 520 ljudi. bo uspelo,« dodaja strokovni direktor celjske bolnišnice Radko Komadina. Najhujše nas še čaka Ob vprašanju, kako bo v prihodnjih štirinaj- stih dneh, Komadina nekoliko zastane, nato z zaskrbljenim glasom odgovori, da nas najhujše še čaka: »Ta teden moramo zagotoviti kar 50 intenzivnih postelj tudi za bolnike, ki so intu- birani in ne morejo sami dihati. Ker trenutno nimamo teh zmogljivosti, moramo združevati oddelke, kar pomeni, da krčimo obseg dela na popolnoma vseh oddelkih, kjer ležijo tudi drugi hudo bolni ljudje z drugimi boleznimi. Voda nam ne teče v grlo, ampak nam ga je že zalila. Neverjetno je, da imamo med vsemi bol- niki štiri petine necepljenih. Rezerv nimamo več. Situacija je tako zelo dramatična, da bolj ne more biti.« V celjski bolnišnici bodo v teh dneh izvaja- li samo nujne in neodložljive operacije, saj so vse anesteziološke time in medicinske sestre, ki sodelujejo pri operacijah in znajo delati z respiratorji, preusmerili na covidne oddelke. Covidni oddelek je tudi na ortopediji. »Kaj to pomeni za ortopedske bolnike? Da so doma ali na oddelku plastične kirurgije. Oddelke moramo zato združevati, saj na covidnih od- delkih potrebujemo medicinske sestre. Ves čas opozarjamo, da v času epidemije v zdravstvu prednostno obravnavamo covidne bolnike, ki ne zmorejo dihati, za druge bolnike pa se do- stopnost do zdravstva zmanjša. To nas izrazito skrbi, kajti manj je diagnosticiranih onkoloških bolezni, manj ljudi je napotenih v specialistično obravnavo iz zdravstvenih domov, saj so tudi tam obremenjeni. To ni dobro, saj kljub covidu še vedno obstajajo druge bolezni in bolniki, ki potrebujejo pomoč,« svari Komadina in dodaja, da se nobena generacija zdravnikov do zdaj v Sloveniji še ni srečala s takšno krizo. Foto: Pixabay »Ukrepi niso sami sebi namen. Poleg strogega upoštevanja PCT- pogoja moramo ljudje omejiti število stikov. Eno je delo, kjer smo povezani s skupino ljudi, ali družina, kjer smo s svojci. Ne glede na odloke resnično pozivamo vse, naj omejijo nepotrebne stike, kajti ta val okužb moramo ustaviti. Ljudje morajo razumeti, da te dni sprejemamo v bolnišnico tiste bolnike, ki so se okužili pretekli teden. To pomeni, da če bo število okužb raslo, bomo v naslednjih 14 dneh komaj uspeli obravnavati vse,« pravi poslovna direktorica SBC Margareta Guček Zakošek. V torek je bilo v Splošni bolnišnici Celje: … v intenzivni terapiji 22 bolnikov, … na covidnem oddelku 1 32 bolnikov, … na covidnem oddelku 2 26 bolnikov, … na covidnem oddelku 3 17 bolnikov. Predvidoma danes bodo odprli covidni oddelek 4. V tem času se je namreč število bolnikov povišalo. V četrtem valu je samo v Celju umrlo 52 bolnikov s covidom. 4 GOSPODARSTVO Št. 45, 11. november 2021 Celje piše novo strategijo lokalnega gospodarskega razvoja Bo občinska oblast zagotovila dovolj prostora za razvoj podjetij? Predvidoma marca prihodnje leto bodo celjski me- stni svetniki dobili na mizo predlog Strategije go- spodarskega razvoja Mestne občine Celje za obdobje 2021 do 2027. Župan Bojan Šrot je projektno skupino za pripravo strategije že imenoval, glavno besedo pri njenem vodenju je spet dobila lokalna obrtno-podje- tniška zbornica. Ta je že začela zbirati predloge in pripombe, saj želi tako kot pri prvi strategiji k sode- lovanju pritegniti čim več ljudi in ustanov, ki so ka- korkoli povezani z gospodarstvom. Zbornica je izho- dišča za pripravo nove strategije nedavno predstavila na svojem tako imenovanem podjetniškem zajtrku, kjer je tudi predstavila nekatere učinke ukrepov iz prve strategije, ki jih je občina izvajala od leta 2014 do 2020. JANJA INTIHAR Na sicer skromno obi- skanem sestanku je Peter Pišek, podpredsednik Ob- močne obrtno-podjetniške zbornice Celje in predsednik skupine za pripravo strate- gije, povedal, da je bilo od leta 2014 do 2020 v celjski občini veliko narejenega, a je prostora za izboljšave še vedno veliko. Tako meni tudi projektna skupina, ki je že analizirala ukrepe prve strategije in zbrala podatke o tem, kakšno je po sedmih letih stanje v celjski občini na področju prebivalstva, šolstva, zdravstva, trga dela, štipendij in predvsem gospo- darstva. Bolje, a še vedno pod povprečjem Kot je povedala Tatjana Štinek, operativna vodja sku- pine, je bila prva strategija dobro zastavljena, kar med drugim dokazujejo tudi boljši gospodarski kazalci, ki kljub temu še vedno na marsikate- rem področju zaostajajo za državnim povprečjem. Od leta 2014 število gospodar- skih družb v občini narašča, več je tudi zaposlenih. Neto dodana vrednost na zapo- slenega se je s 35.400 evrov povišala na 43.720 evrov, kar je sicer pod povprečjem drža- ve, a več, kot znaša regijsko povprečje. Število samostojnih podje- tnikov se je zmanjšalo, a je kljub temu število zaposle- nih pri njih naraslo. Dodana vrednost se je z 11.195 evrov zvišala na 14.600 evrov, kar je še vedno pod regijskim in tudi državnim povprečjem. Brezposelnost, ki je bila pred sedmimi leti 16,4-odstotna ter je presegala regijsko in tudi državno povprečje, je do leta 2019 upadla na 8,9 odstotka. Lani se je spet zvišala, in si- cer na 11,2 odstotka, kar je več, kot je znašala na ravni države. V skladu s strategijo je ob- čina leta 2015 začela dode- ljevati spodbude za razvoj podjetništva, spodbujala je razvoj inovacij ter ustano- vila podjetniški inkubator, v katerem na leto deluje 15 do 38 zagonskih podjetij. Z nagovarjanjem delodajalcev, naj se vključijo v štipendijsko shemo, ji je število kadro- vskih štipendij uspelo več kot podvojiti. V želji, da bi zago- tovila čim večjo samooskrbo, je uvedla tudi spodbude za razvoj podeželja. Na njenem območju je trenutno 390 kmetij, 220 posameznikov je kmetijstvo prijavilo kot svojo dopolnilno dejavnost. Obči- na je bila uspešna na podro- čju stanovanjske politike, je še poudarila Tatjana Štinek, pripravila je tudi strategijo Celjsko gospodarstvo za svoj razvoj potrebuje predvsem več prostora. razvoja turizma in oživitve mestne jedra. Celje International zašla v zasebne vode Z željo, da bi se podjetja še bolj povezala in si pomaga- la pri prodoru na tuje trge, je občina v okviru strategije ustanovila tudi skupino za internacionalizacijo celjske- ga gospodarstva Celje Inter- national, v katero so se po- leg regionalne gospodarske zbornice in območne obrtne zbornice vključili še Razvoj- na agencija Savinjske regije, Inkubator Savinjske regije, Klub podjetnikov Zlatorog ter družbi Kovintrade in Celjski sejem. Skupina je pripravila 16 dogodkov, na katerih so se celjski podjetniki lahko seznanili s pogoji poslovanja na nekaterih tujih trgih in se srečali s tujimi poslovneži. A je projekt zašel v slepo ulico, ugotavlja Peter Pišek. »Za- metki so bili dobri, rezultati pa slabši od pričakovanih,« je povedal Pišek, ki meni, da se bo z zamenjavo vodstva sku- pine lahko marsikaj spreme- nilo na bolje. Skrb za vodenje naj bi namreč prevzel Tomaž Benčina, direktor regionalne gospodarske zbornice, ki si je kot dolgoletni predsednik uprave Cinkarne Celje na tujih trgih nabral veliko iz- kušenj. Tudi Benčina je menil, da je treba za celjsko gospodar- stvo na področju interna- cionalizacije pripraviti nov koncept. Skupina naj pripra- vi manj dogodkov, a bolj ka- kovostnih, k sodelovanju naj poleg velikih pritegne tudi srednja in mala podjetja ter obrtnike. »Ni bilo vse slabo, kar je naredila skupina Celje International. Slabo je, ker je internacionalizacija celjskega gospodarstva začela postajati zasebni projekt,« je dejal in poudaril, da bi v prihodnje poslovne dogodke z medna- rodno vsebino morala finanč- no podpreti tudi podjetja. Premalo denarja za promocijo mesta Tako kot pri prvi gre tudi pri pripravi nove strategije za zelo obsežen projekt, je poudaril Peter Pišek. »Res je, da je bilo v preteklih sed- mih letih namenjenega več občinskega denarja za spod- bujanje gospodarstva, vendar so se in se še vedno vse že- lje in dobre namere konča- jo pri vprašanju, kje in kdaj bo občina lahko podjetjem zagotovila tudi več prostora za njihov razvoj. Na voljo je kar nekaj površin, na primer na območju Stare cinkarne, kjer je neizkoriščenih kar 17 hektarjev zemljišča, a tega, kdaj bo končno za to obmo- čje sprejet občinski podrobni prostorski načrt, za zdaj še ne vemo. Celje je pri pripra- vi prostorskih dokumentov ujetnik državne birokracije, saj mu nalaga vedno nove pogoje,« je ugotavljal Pišek. Kritičen je bil tudi do občin- ske oblasti, ki po njegovem mnenju za promocijo mesta daje premalo denarja. Nekaj deset tisoč evrov ni dovolj, je dejal, potreben bi bil najmanj milijon evrov. Poleg tega po njegovem mnenju občina še vedno ni izkoristila vseh priložnosti za razvoj turizma niti ne podpira dovolj tistih, ki želijo pri tem sodelovati, Foto: arhiv NT (Andraž Purg – GrupA) Nazarska tovarna središče Skupine BSH V družbi BSH Hišni aparati, ki je največji proizvodni obrat malih gospodinjskih aparatov v Evropi in ima pomembno vlogo v Skupini BSH na področju razvoja, bodo danes, v četrtek, uradno odprli nov razvojni center. Gradnjo in ureditev centra so končali že oktobra lani, vendar so zaradi takrat veljavnih epidemioloških razmer odprtje preložili na letos. Agilni razvojni center apa- ratov za pripravo hrano, kot se nova pridobitev nazar- ske tovarne imenuje, meri BSH Hišni aparati imajo pomemb- no vlogo v Skupini BSH, saj v njej odgovarjajo za razvoj malih go- spodinjskih aparatov za pripravo hrane. Lani so začeli proizvodnjo prvega napredenega univerzal- nega kuhinjskega aparata, ki je namenjen tudi kuhanju. 2.600 kvadratnih metrov. Poleg osrednjega tako ime- novanega agilnega prostora so v njem še laboratorij, več razvojnih oddelkov ter testna kuhinja. V novi stavbi so na voljo tudi prostori za osta- le oddelke, tesno povezane z razvojem, kot so nabava, tehnologija in proizvodnja. Vrednost naložbe je 4,5 mili- jona evrov. Kot pravijo v Na- zarjah, gre za enega najbolj sodobnih razvojnih središč v Skupini BSH. Z njim si je tovarna še dodatno utrdila pomembno mesto v celotni skupini ter zagotovila nadalj- nji razvoj in delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. V novem središču namreč dela 140 inženirjev, ki razvijajo aparate za pripravo hrane za celotno Skupino BSH. Letos pol milijarde evrov prihodkov V BSH Hišnih aparatih le- tos spet poročajo o izjemni rasti prihodkov. V primerja- vi z lani naj bi ustvarili malo več kot pol milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za tretjino več kot lani in za polovico več kot leta 2019. Kljub tolikšni rasti, ki jo pripisujejo večjemu pov- praševanju po gospodinjskih aparatih za pripravo hrane med epidemijo, ko so se šte- vilni začeli bolj posvečati ku- hanju kot v preteklosti, viš- jega dobička ne pričakujejo. JI, foto: arhiv NT (Andraž Purg – GrupA) Št. 45, 11. november 2021 GOSPODARSTVO 5 Mladi zvišali brezposelnost Razmere na trgu dela so vsaj glede uradnega šte- vilu brezposelnih še naprej spodbudne, čeprav se je oktobra v primerjavi s septembrom brezposelnost ne- koliko zvišala. Konec oktobra je bilo na republiškem zavodu za zaposlovanje registriranih 66.654 oseb, kar je 0,8 odstotka več kot mesec pred tem in približno petino manj kot v enakem lanskem mesecu. Število brezposelnih je upadlo le v treh območnih službah zavoda, povsod drugod se je povečalo. Največ, za 2,9 odstotka, se je zvišalo v velenjski območni službi, v celjski območni službi se je oktobra število brezpo- selnih povečalo za 1,1 odstotka. Po podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje so območne službe oktobra v svoje evidence na novo vpi- sale 6.892 oseb ter iz njih izbrisale 6.360 oseb. Med novo prijavljenimi brezposelnimi je bilo največ iskalcev prve zaposlitve in oseb, ki so brez dela ostale zaradi izteka zaposlitve za določen čas. Nekaj je bilo tudi presežnih delavcev in ljudi, ki so ostali na cesti zaradi stečaja. V primerjavi z lanskim oktobrom je višje samo število ste- čajnikov, presežnih delavcev je manj za 60 odstotkov, tistih, ki se jim je izteklo delo za določen čas, je manj za 13 odstotkov, za četrtino je manj iskalcev prve zaposlitve. Velenjska območna služba zavoda za zaposlovanje, ki ima poleg savinjsko-šaleške regije pod svojim okriljem tudi koroško regijo, je konec oktobra v svojih evidencah imela zapisanih 3.843 oseb, kar je 22,7 odstotka manj kot pred letom. Občuten upad števila brezposelnih so v zadnjem letu so zabeležili tudi v celjski območni službi, kjer so zadnji dan oktobra v svojih registrih imeli 7.198 brezposelnih oseb, kar je 18 odstotkov manj kot v ena- kem času lani. Med brezposelnimi še vedno ni kadrov, ki jih potrebu- jejo podjetja, saj med najbolj iskanimi poklici ni veliko sprememb. Delodajalci, ki so oktobra zavodu sporočili 13.626 prostih delovnih mest, še vedno najbolj potrebu- jejo delavce v proizvodnji ter za preprosta dela v gradbe- ništvu. Primanjkuje tudi čistilcev in strežnikov v hotelih, voznikov težkih tovornjakov, varilcev … JI Cetis je lani na področju rešitev varnostnih tiskovin končal večje projekte v šestnajstih različnih državah na štirih celinah. Zdaj je pred novim izzivom – za Slovenijo bo izdeloval biometrične osebne izkaznice, ki bodo vsebovale kar 40 varnostnih elementov. Nove osebne izkaznice bodo izdelovali v Celju Roman Žnidarič, ki je v Ce- tisu kot izvršni direktor za- dolžen za rešitve varnostnih tiskovin, je v začetku tedna z notranjim ministrom Ale- šem Hojsom in ministrom za javno upravo Boštjanom Ko- ritnikom podpisal pogodbo o izdelavi biometričnih oseb- nih izkaznic. Država naj bi jih začela izdajati marca prihodnje leto. Cetis je bilo edino podjetje, ki se je prijavilo na javni razpis za izdelavo in personalizacijo osebnih izkaznic. Pogodba predvideva izdelavo 640 ti- soč izkaznic. Slovenija jih bo predvidoma začela izdajati konec marca prihodnje leto. Država je sicer biometrične osebne izkaznice nameravala začeti izdajati že prve dni ja- nuarja, a je prišlo do zamude pri dobavi čipov in drugih ele- mentov za izdelavo izkaznice. Nove osebne izkaznice bodo vsebovale kar 40 var- nostnih elementov, med drugim biometrična podat- ka dveh prstnih odtisov pri osebah, starejših od 12 let, podobo obraza, QR-kodo in dodatne elemente za sodob- no e-poslovanje. Možno bo tudi povezovanje s kartico zdravstvenega zavarovanja. Z izdajo novih biometričnih osebnih izkaznic želi država zagotoviti večjo varnost ter hkrati poenostaviti identifi- kacijo posameznika. Zaradi več varnostnih elementov se bo zvišala cena izdaje osebne izkaznice, in sicer na predvi- doma 29 evrov. Cetis ima na področju reši- tev varnostnih tiskovin bogate izkušnje in sodi med vodilna evropska podjetja v tej dejav- nosti. Sodeluje s podjetji in z vladami na kar štirih celinah. Njegov najpomembnejši trg je Slovenija, sledijo države v Afriki, Evropski uniji in Juž- ni Ameriki. Lani je na primer potne liste poslal v Honduras in Ekvatorialno Gvinejo, za katero je izdelal tudi osebne izkaznice, pomembna naroči- la je izpolnil tudi za Nigerijo, Liberijo, Sudan in Kambodžo. JI Foto: arhiv NT (SHERPA) postanite del enega izmed najbolj inovativnih slovenskih podjetij Si želite nove kariere, poslovnih izzivov in službe, kjer vam bo omogočena tako osebna rast kot profesionalni napredek ter omogočeni stimulativni delovni pogoji? V Kronotermu vam nudimo uvajanje in izobraževanje s področja delovnega mesta in širšega strokovnega znanja, delo v mladem in ambicioznem kolektivu. v kRonoteRm dRUŽino Želimo spRejeti: sodelavce v pRoizvodnji toplotnih čRpalk (m/Ž) Zahtevana znanja: • IV. ali V. stopnja tehnične izobrazbe (mehatronik, strojni tehnik, elektrotehnik), vodjo skladišča in logistike (m/Ž) Zahtevana znanja: • višješolska (prejšnja), višja strokovna izobrazba skladiščnika (m/Ž) Zahtevana znanja: • poklicna izobrazba tehnične smeri Če bi se želeli pridružiti odlični ekipi in želite s svojim delom prispevati k ohranitvi našega okolja, pošljite svoj življenjepis (CV) na naslov Kronoterm d.o.o., Trnava 5e, 3303 Gomilsko ali sebastijan. sorcan@kronoterm.com s pripisom delovnega mesta, na katerega se prijavljate. Več na: www.kronoterm.com/kategorija/zaposlovanje/ 6 IZ NAŠIH KRAJEV Št. 45, 11. november 2021 Odstranitev drevoreda je pri Celjanih naletela na buren odziv. V MOC so prepričani, da so se glede na vse okoliščine odločili pravilno in da pri odločitvah, kakršna je ta, vedno skrbno pretehtajo vse vidike, možnosti in rešitve. Spomladi bodo zasadili nova drevesa. Žalosten pogled na Stritarjevo ulico, kjer so delavci javnega podjetja Zele- nice v minulih dneh požagali 35 jesenov. CELJE – V Stritarjevi ulici odstranili drevored jesenov Je bila za 35 dreves res edina rešitev žaga? Mestna občina Celje v Stritarjevi ulici obnavlja celotno komunalno infrastrukturo in sočasno tudi vozišče ter pločnik. Na celotnem odseku naj bi še letos položili nov asfalt. Pri tem je občina poskrbela za razburjenje občanov. V tej ulici so namreč poža- gali 35 jesenov oziroma celoten drevored. Celjani se zgroženi sprašujejo, ali za drevesa res ni bilo druge rešitve kot odstranitev. Št. 45, 11. november 2021 BOJANA AVGUŠTINČIČ Na naše vprašanje, ali res ni bilo mogoče ohraniti niti ene- ga od 35 jesenov, ki so rasli v Stritarjevi ulici, v MOC odgo- varjajo, da so se za takšen skra- jen ukrep odločili, »ker bodo pločnik, cestišče in javna raz- svetljava obnovljeni po celotni dolžini«. Posekati je pač naj- lažje, so zgroženi občani. A v mestni občini pojasnjujejo, da so ob predhodnih sondiranjih ter izkopih za obnovo pločnika u gotovili, da je stanje korenin- skega jedra jesenov izredno slabo. »Drevesa so zaradi neu- godnih pogojev rastišča propa- dala, zato smo s strokovnjaki arboristi sprejeli odločitev, da bomo na gradbišču sočasno z drugimi gradbenimi deli uredi- li kakovostnejše pogoje za nov drevored,« so dejali ob začetku sekanja dreves. Arboristično mnenje je izdala arboristka Tanja Grmovšek iz Maribora. Sadili bodo spomladi In kako bodo za nov dre- vored uredili kakovostnejše pogoje? »Javno podjetje Zele- nice bo pripravilo večje sadil- ne jame s kakovostno zemljo, v katere bodo spomladi, ko bo primerno vreme, zasadi- li mlada drevesa,« pravijo v MOC in dodajajo, da pri odlo- čitvah, kakršna je ta, torej ko gre za odstranjevanje dreves na javnih površinah, vedno skrbno pretehtajo vse vidike, možnosti in rešitve. Sicer se še niso dokončno odločili, s katero drevesno vrsto bodo pomladili drevored v Stritar- jevi ulici. O tem se bodo po- svetovali tudi z arboristom, pravijo. Bodo pa na novo za- sadili enako število dreves, kot so jih odstranili. Sekanje jesenov v Stritar- jevi ulici ni prvi in tudi ne zadnji primer odstranitve dreves na javnih površinah v mestni občini Celje. V za- dnjih letih so stara, bolna ali poškodovana drevesa že pomladili na več lokacijah. Spomnimo: v Mestnem par- ku so divje kostanje zame- njali z lipovci, v Oblakovi, Jenkovi in Kosovelovi ulici so breze zamenjali z gabri, v Kersnikovi ulici so ohranili javorje … Kot pravijo v MOC, nameravajo zasaditve obno- viti še na zahodnemndelu Oblakove ulice in v Kersni- kovi ulici. »Zavedamo se od- klonilnega stališča nekaterih občank in občanov, saj gre za velik poseg, vendar verjame- mo, da smo se glede na vse okoliščine odločili pravilno,« še dodajajo v celjski občinski upravi. Foto: SHERPA razpisuje štiri prosta delovna mesta na sedežu DRSV v Celju: POSLOVNI SEKRETAR (šifra DM: 109) STROKOVNJAK S PODROČJA GEOGRAFSKIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV (GIS) (šifra DM: 1504) Po letu dni do kavarne TABOR – Epidemija je dodobra spremenila naš vsakdan. V središču Tabora so zaradi nje ostali celo brez edine ka- varne. Taborčani so zato ob novici, da bo gostinski lokal v neposredni bližini občine, decembra ponovno odprl vrata, zastrigli z ušesi. Gostilna Kafe zaka pa ne je svoja vrata dokončno zaprla 19. oktobra lani tik pred popolnim zaprtjem države. To niti ne bi bilo nič posebnega, če gostinski lokal ne bi bil edini v središču te spodnjesavinjske občine, z izjemo manjšega bara pod cerkvijo, ki je odprt le dopoldan, ko je večina obča- nov z doma. Po novem bo nad kavarno pri občini bdela Hiša Lisjak, katere lastnik je Matjaž Lesjak, sicer znani savinjski gostinski ponudnik, ki ima pod svojim okriljem več kavarn in restavracij. Vodja kavarne Mirko Laznik pravi, da gre za odlično lokacijo v občinskem središču, kjer naj bi bilo nekaj samoumevnega, da si lahko domačini in obiskovalci privoščijo kakšen sok ali tortico. ŠO V bran prostoživečim pticam Inšpekcija za okolje in naravo je lani in letos izvedla akcijo nadzora nezakonitega lova in nezakonitega za- drževanja prostoživečih ptic v ujetništvu. Opravila je 76 inšpekcijskih pregledov in obravnavala 60 prijav neza- konitega ravnanja s pticami. V 30 primerih je ugotovila neprimernosti. Najpogostejša kršitev je bila nezakonito zadrževanje v uje- tništvu, velikokrat tudi skupaj z lovom, sledila sta nezakonita prodaja nagačenih živali in uničenje gnezd. Tudi vznemirjanje teh živali brez dovoljenja je prepovedano. V dveh primerih sta obravnavana skrbela za ranjeno ptico, kar prav tako pred- stavlja kršitev predpisov, saj je treba ptice, če jih ni mogoče izpustiti v naravo, oddati zavetišču v 24 urah od odvzema iz narave. Izjema so kmečke in mestne lastovke, taščice, velike sinice ter domači in poljski vrabci. Glede na prekrške, ki so jih inšpektorji ugotovili in izrekli v akciji, je v večini primerov zagrožena kazen za fizično osebo sto evrov. ŠO VODAR (šifra DM: 3015) STROKOVNI SODELAVEC NA PROJEKTU LIFE-IP NATURA. SI (šifra DM: 9051) Za čistejše okolje Več informacij dobite na spletni strani https://www.gov.si/zbirke/delovna-mesta/ ROGAŠKA SLATINA – V naselju Prnek je izvajalec, podjetje Voc Celje, na novo zgradil dva kilometra kana- lizacijskega omrežja. Na sis- tem javnega odvajanja in či- ščenja komunalne odpadne vode se je priključilo 24 go- spodinjstev s 94 prebivalci. Primestno naselje Prnek ni imelo v celoti urejene kana- lizacije. Zahvaljujoč gradnji novih komunalnih vodov se je stopnja priključenosti gospodinjstev na sistem od- vajanja in čiščenja voda v aglomeraciji Rogaška Slatina povišala s 96 na 98 odstotkov. Občina je ob tem zagotovila še denar za celovito obnovo ceste in za ureditev cestne razsvetljave. Naložba, ki je bila med drugim sofinanci- rana z evropskim denarjem, je bila po besedah slatinskega župana mag. Branka Kidriča vredna malo več kot dvesto tisoč evrov. Tako je končan prvi del projekta z naslovom Odvajanje in čiščenje odpa- dne vode v porečju Sotle. V sklopu omenjenega projekta bo čistilna naprava Rogaška Slatina nadgrajena za do- datnih 3.500 populacijskih enot. Kidrič je dejal, da so gradbena dela končana, v na- slednjih mesecih bo izvajalec zagotovil in namestil opremo. Sledilo bo poskusno obrato- vanje, medtem ko naj bi bil celoten projekt končan do prihodnje jeseni. TS Št. 45, 11. november 2021 IZ NAŠIH KRAJEV 7 Nove železniške pridobitve so namenu uradno predali celjski župan Bojan Šrot (na fotografiji levo), laški podžupan Jože Senica (na fotografiji desno) in državni sekretar Aleš Mihelič. (Foto: MOC) Država želi z nadaljnjim razvojem kompleksnega železniškega sistema zmanjšati zaostanek železniškega za cestnim prometom. Na fotografiji dela ob prenovi železniške proge v Rimskih Toplicah. CELJE – Končana nadgradnja železniške proge na odseku Zidani Most–Celje Hitreje, udobneje in varneje po železni cesti Direkcija RS za infrastrukturo je slovesno na celjski železniški postaji tudi uradno končala nadgradnjo približno 26 kilometrov dolgega odseka železniške proge med Celjem in Zidanim Mostom. Naložba je stala 230 milijonov evrov (kar je približno 50 milijo- nov evrov manj od prvih ocen) in jo je z 90 milijoni evrov sofi nancirala Evropska unija. Projekt, ki so ga začeli izvajati leta 2016, pomeni izredno pridobitev ne le za Celje in Laško, ampak za celoten slovenski železniški sistem. BOJANA AVGUŠTINČIČ S posodobitvijo železniške proge se je povečala pretoč- nost, skrajšali so se potovalni časi, povečala se je udobnost in predvsem varnost v žele- zniškem prometu, je dejal dr- žavni sekretar na infrastruk- turnem ministrstvu Aleš Mihelič. V okviru nadgradnje so bile prenovljene tudi že- lezniške postaje Celje, Laško in Rimske Toplice, kjer so bili zgrajeni novi peroni, ki imajo zdaj lažji in varnejši dostop, prilagojen gibalno oviranim osebam. Ukinjeni so bili tudi nivojski prehodi na posta- jah Rimske Toplice in Laško ter trije nivojski prehodi na odseku Rimske Toplice–La- ško. Prav tako sta bila zgra- jena nova podvoza v Marija Gradcu in Rimskih Toplicah vključno s cestno ter z drugo pripadajočo infrastrukturo. V okviru nadgradnje je bil zgrajen tudi nov 123 metrov dolg cestni most čez Savinjo v Marija Gradcu. S postavitvijo približno 3,5 kilometra ograj je bilo poskrbljeno tudi za zaščito pred hrupom. Kot je poudaril državni se- kretar, je bilo območje med Celjem in Zidanim Mostom ob Pragerskem, kjer so ne- davno prav tako začeli pro- jekt nadgradnje, ena šibkih točk jedrnega železniškega omrežja, kjer še ni bil mo- goč promet težjih in daljših vlakovnih kompozicij. Z na- daljnjim tovrstnim razvojem kompleksnega železniškega sistema bo ta postal konku- renčnem cestnemu omrež- ju. Zato so na ministrstvu v zadnjih mesecih po besedah Aleša Miheliča pripravljali »nov vizionarsko orientiran in predvsem ambiciozen na- črt vlaganja v železniško in- frastrukturo za naslednjih 30 let, ki bo terjal bistveno višja fi nančna sredstva kot doslej«. Pomembne pridobitve tudi za knežje mesto Da je obsežna nadgradnja železniške proge Celje–Zidani Most pomembne pridobitve prinesla tudi Celju, je poudaril župan Bojan Šrot. »Železni- ška postaja predstavlja vrata v naše mesto. Z obnovljeno postajo, ureditvijo dostopov za invalide, obnovljenimi pe- roni in novim podvozom na Teharski cesti se je pomemb- no polepšala tudi podoba tega dela mesta,« je dejal in pouda- Prenovljena železniška postaja v Celju ril, da tako obsežne prenove južne železnice v vsej njeni zgodovini še ni bilo. Ob tem je župan izrazil zadovoljstvo, da se v Sloveniji vedno bolj zavedamo pomena sodobne- ga železniškega prometa za doseganje ambicioznih ciljev na področju trajnostne mobil- nosti. Navedel je, da je tudi v lokalnih skupnostih velik del prizadevanj usmerjenih ravno v to področje. Bojan Šrot je pristojnim v direkciji predlagal, naj čim prej začnejo razmišljati tudi o gradnji kakšnega novega železniškega odseka. Pri tem je izpostavil približno 40- ki- lometrsko povezavo med Pol- zelo in Domžalami, s čimer bi dosegli pomembne premike pri kakovosti potniškega pro- meta v Sloveniji na povezavi vzhod–zahod. Foto: SHERPA (arhiv NT) RTV SLOVENIJA Zakulisje na Kolodvorski – kdo v resnici vlada nacionalni RTV MATEJ TONIN Greš po ulici, in nekateri te zmerjajo, pljuvajo, ti žvižgajo UROŠ AHČAN V kirurgiji je veliko zavisti, Slovenci smo v tem svetovni prvaki FRANCOSKI TRUMP Desni izzivalci prihajajo po glavo Emmanuela Macrona www.reporter.si PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV Za nasmeh v mestu CELJE – V agenciji RTA v sodelovanju z Zavodom Celeia Celje, Škofijsko Karitas Celje in celjsko območno enoto Rdečega križa tudi letos, že osmo leto zapored, pripra- vljajo dobrodelno akcijo z naslovom Za nasmeh v mestu. Z njo želijo otrokom, družinam in posameznikom, ki so se zaradi različnih razlogov znašli v stiski, pomagati in na obraz privabiti nasmeh. »Želimo jim vsaj malo polepšati dan in jim pokazati, da niso prezrti ali pozabljeni,« pravijo organizatorji dobrodelne akcije. Tako kot v preteklosti bodo tudi letos vsa zbrana sredstva pretvorili v darilne bone Dobimo se v mestu, ki jih bodo lahko obdarjenci unovčili v več kot 50 trgovskih in storitvenih lo- kalih v mestnem jedru Celja. Vsak obdarjenec bo prejel bone v vrednosti 40 evrov. Lani sta darilne bone posameznikom razdelili humanitarni organizaciji Škofijska Karitas Celje in celjsko območno združenje Rdečega križa. Dobrodelno akcijo bodo sklenili 1. decembra, darilne bone pa bodo dobrodelnim organizacijam predali v prvem tednu decembra. V minulih sedmih letih so z omenjenim dobrodelnim pro- jektom zbrali že več kot 150 tisoč evrov, samo v lanski akciji več kot 32 tisoč evrov. Lani je sredstva doniralo več kot 70 uspešnih gospodarskih organizacij in posameznikov iz Celja in okolice. Kot poudarjajo organizatorji dobrodelne akcije, vsa zbrana sredstva namenijo v dobrodelne namene, vsi sodelujoči se od- povejo honorarju. Darilni boni so računalniško evidentirani, kar omogoča preglednost njihove porabe. BA 8 IZ NAŠIH KRAJEV Št. 45, 11. november 2021 Več kot dvesto možnosti za črpanje evropskih sredstev CELJE – Mestna občina pripravlja projekte za novo evropsko finančno perspektivo 2021–2027, s katerimi bo kandidirala za financiranje po Programu 2021–2027 in Načrtu za okrevanje in odpornost, ki je namenjen blažitvi posledic covida-19 ter je del širšega finančne- ga paketa, Instrumenta za okrevanje »Next Generation EU«, pravijo v MOC. Razvojne projekte za novo finančno perspektivo celjska občina umešča tudi v okvir regio- nalnega razvojnega programa Savinjske regije, ki ga pripravlja Razvojna agencija Savinjske regije. V MOC imajo nabor več kot dvesto možnih projektov, ki bi bili koristni za razvoj mesta v naslednjih desetih letih. Predlogi projektov pokrivajo različne vsebine in imajo zelo različne vrednosti. Njihova izvedba je odvisna od možnosti sofinanciranja, zato sledijo razvoju programskih dokumen- tov, pravijo v občini. V okviru nove evropske finančne perspektive bo Slove- nija imela na voljo skupno približno 4,5 milijarde evrov, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evrop- skega socialnega sklada, Kohezijskega sklada in Sklada za pravični prehod. Program za črpanje evropskih sredstev v novi perspektivi je v pripravi, 1. julija je že stopila v velja- vo uredba o začetku izvajanja nove finančne perspektive. Instrument za okrevanje in odpornost »Next Generation EU« za Slovenijo predvideva okvirno 5,7 milijarde evrov, od tega je 3,2 milijarde evrov posojil in 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev. BA Zelena luč za enoto doma KOZJE – Vlada je v načrt razvojnih programov med letoma 2021 in 2024 uvrstila gradnjo enote doma upo- kojencev, kjer bo namestitev lahko dobilo 49 uporab- nikov. Enota doma, ki ga bo upravljal Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah, bo imela 27 enoposteljnih in 11 dvoposteljnih sob, kjer bodo ljudje lahko preživljali jesen življenja. Na Ministrstvu RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so dejali, da bo nov dom omogočal varnejše bi- valno in delovno okolje za vse uporabnike. Stanovalci bodo imeli boljše bivalne pogoje, zagotovljeno jim bo ustvar- jalno, dejavno in kakovostno preživljanje prostega časa, osebje bo imelo boljše pogoje za preprečevanje širjenja virusnih okužb. Naložba je ocenjena na približno 3,7 mi- lijona evrov. Dodatne enote šmarskega doma upokojencev so načrtovane tudi v občinah Podčetrtek in Rogatec. Direk- torica omenjenega doma mag. Gordana Drimel je dejala, da odločitev o tem, ali bosta naložbi pridobili državno oz. evropsko sofinanciranje, pričakuje kmalu. TS V stanovanjski hiši na obro- bju Žalca po novem domuje dnevnovarstveni center, kjer Dom Nine Pokorn Grmovje nudi dnevno obliko varstva za starejše od petin- šestdeset let. (Foto: TT) ŽALEC – Dom Nine Pokorn Grmovje z novim dnevnim centrom Da bodo njihovi dnevi prijaznejši in pestrejši Zagotovo ste že opazili lepo urejeno sodobno sta- novanjsko zgradbo v križišču, ki na obrobju Žalca na eni strani vodi do Gotovelj in na drugi do trgovskega območja. V hiši po novem domuje Dnevnovarstveni center Žalec, kjer Dom Nine Pokorn Grmovje nudi dnevno obliko varstva za starejše od petinšestdeset let. Gre za obliko pomoči, namenjeno starejšim, bolnim in invalidom, ki se dnevno vračajo v domače okolje. Žal- ski dom bo osnovno in socialno oskrbo ter zdravstveno nego tako nudil petnajstim uporabnikom. ŠPELA OŽIR Dom Nine Pokorn Grmovje, ki je lani praznoval štirideset let delovanja, je od leta 2006 do danes odprl šest bivalnih enot, ki pod strokovnim nad- zorom delujejo kot samostojne skupnosti. Zadnja med njimi je enota dnevnovarstvenega cen- tra na obrobju Žalca. Direktor doma dr. Tomaž Lenart je ob tej priložnosti izpostavil velik pomen skupnostne oskrbe, ki ji v zadnjih letih namenjajo veliko pozornosti. Ponosen in vesel je, da so kljub epidemiji v zelo kratkem času končali pro- jekt, pri katerem se je ponovno pokazalo dobro sodelovanje z Občino Žalec, s pristojnimi ustanovami in z drugimi sode- lujočimi. Naložba je stala malo več kot pol milijona evrov. Po- leg nekaj lastnega denarja so jo pod streho spravili s pomo- čjo sofinanciranja države in Evropske unije. Na zaključni prireditvi sta priznanja podelila župan Janko Kos in predsednica ocenjevalne komisije Štefanija Kos Zidar. Občinstvo je poleg njiju nagovoril predsednik Zveze turističnih društev občine Žalec Danilo Basle. (Foto: Darko Naraglav) Kdo so najbolj skrbni lastniki in krajani? ŽALEC – Znani so najlepši kraji, hiše in druge zgradbe v ob- čini Žalec. Zavod za kulturo, šport in turizem jih v sodelovanju z zvezo turističnih društev in občino izbere v sklopu projekta Najlepši kraj, hiša in kmetija. Prvič so se ocenjevanja lotili leta 2002. Z njim želijo izboljšati kakovost življenja občanov, turistov in obiskovalcev, prispevati k trajnostnemu razvoju v urejenem in zdravem okolju ter poskrbeti za večjo turistično privlačnost krajev. Kot so sporočili iz zavoda, je tudi letos v izboru sodelovalo lepo število prijavljenih, kar doka- zuje, da se vedno bolj zavedajo, da se z lepo urejenim in zdravim okoljem zvišuje kakovost življenja. Štiričlanska ocenjevalna ko- misija, ki jo vodi domačinka in ravnateljica Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Štefanija Kos Zidar, se na oglede odpravi Še oskrbovana stanovanja Odprtja dnevnega centra se je udeležil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, ki je poudaril, da je Dom Nine Pokorn Grmovje pionir in zgled na vseh področjih svoje- ga delovanja, še posebej na po- dročju deinstitucionalizacije v Sloveniji, kjer zaposleni ljube- zen do sočloveka »prelivajo« v svoje delo in svojim občanom omogočajo dostojno življenje v različnih življenjskih obdo- bjih. Župana Janka Kosa ve- seli, da bodo odslej v njihovi občini tudi starejši imeli mo- žnost kakovostnega preživlja- nja svojega časa. Omenil je še načrte Občine Žalec glede gra- dnje oskrbovanih stanovanj, ki bodo predstavljala strateško pomembno dopolnitev dnev- novarstvenega centra. Trak je na odprtju z direktorjem, mi- nistrom in županom prerezala prva uporabnica Marija Bizjak. Ob obletnici bilten Epidemija je lani domu pre- prečila, da bi, kot se spodobi, obeležil štiridesetletnico de- lovanja. Oktobra letos je v ta namen izdal bilten, v katerem je tematsko opisal razvoj od začetkov do danes. Ena za- dnjih večjih pridobitev je bilo leta 2019 enota Spominček, prizidek za dementne, kjer danes živi dvanajst stano- valcev. Dom je prenovil tudi vse enote v matični zgradbi. »Štirideset let že skrbimo za eno ranljivejših skupin naše družbe. Skrb naših zaposle- nih, prijaznost in osebni pri- stop so tisto, kar vsa leta dela naš dom »drugačen«, domač za stanovalce, svojce in vse, ki so na kakršenkoli način povezani z nami,« je še ob tej priložnosti izpostavil direktor. dvakrat, prvič junija in drugič avgusta. Komisija je letos za najlepši kraj izbrala Podvin. Sledila sta Spodnji Podkraj in Športno igrišče Levec. Med stanovanjskimi zgradbami je komisijo najbolj navdu- šila hiša Martine in Janeza Vozlja s Pernovega. Na drugo mesto se je uvrstila hiša Danice Jančič Gojzdnik in Borisa Gojzdnika iz Griž ter na tretje Zvonke Ferjan iz Levca. Med šolami je priznanje za urejenost prejela II. osnovna šola Žalec, med poslovnimi zgrad- bami sta to bila podjetje Zottel iz Žalca in Društvo upokojencev Griže-Zabukovica. Feliks Lešnik se je izkazal z obnovo kapele v Libojah, za kar je prejel priznanje za obnovljen objekt kulturne dediščine. Posebno pohvalo zunaj kategorije so organizatorji iz- ročili Alojzu Novšaku in stanovalcem večstanovanjske zgradbe v Čopovi ulici 5 v Žalcu. ŠO Št. 45, 11. november 2021 IZ NAŠIH KRAJEV 9 MPreadjlaogOpdroerralčaupna o MpoadjastrOehdoerlapo Sveetniski smo na zaidnji seji potrdili tudi predlog poraču- na za leto 2022. Ta je je po besedah slatinskega župana izredno investicijsko in razvojno naravnan. MParjiahoOddkei rsloapnaječrptorveadnsitavvviliašinZial1j5u,b6ljmenileijopneasmevir.o»vV, ovde etekgsaebmo p58ovoedzsatloatkkoavr dšetnirairjlajupbreezdevnidsokme ausnpaemšnenicjen, ekgiaj znaenkadloažj bnea,p4i2saoldlsetgoetknodvarzna idBrHurIeŠgOne dnoaid. hlSookkadlcakijdie, b.Ž»eaTlesacok, oLPovžonešilcliajki o3m edtenr aprojaz dvrzagvo, dGoovvionri iojob,čdinaebšoe dnrpirukogdoailimp.nrTisestlmeafnoon dn(0aa3lm,) N5e4na8ij-1liu86zs5ta,a enakloržabke. iRnaSzalongjoavmz.aTto jseovereč,s mlpjoeulddbaned.zruegnismketop, edsamgir,e kz2ia3 azzandanmjePolevRtaoOlemDmAanModjoatma ilnaddoasstm. Porezpa enveaklatseeremvejičhjekportomjeakjthe edkelnicaar .z«biMraalijovejčelekt.aPsrnibejliežnvospveotj mo islipjornemovljeevvraolvndoodskatunpei- rSgeEaRn dIneionxtuazradj iam pipkosravičnajaebkikulr.mj »enBme ihlorjaeinze edvernoptissktih askvltaodrjoevv, ,dkrižjaevvnevgsa eprosrdeoamrma. čdTuealnelfaodnein0lč41iezk99ds9re-u9b1g0ei.h, dueslptsavnoojve,gkaostrscoa.EOkbo esnkelamd,jestbainl otu- voajnvjszkoirsnkilkadininddoirbeekrcipjarizjatienlfj.raVsetrsueklatusreom,« ,jeddaesjaelmKisdrsivč.o kKiApLONoIvCoOedčzljaičhgnrnoizahdljoge,žla1b0sa0bhel,, nkkoiikšsoiomvap preodnvoivdnenoeovbpurdoirlačtue nleugzeanldeator ee2tsv0imc2e2ip,rkpoteri iričz sapaejodmanjepukrjeagptoerdri,ačl aegpnraaadi,nbdiaščbaovdobtčuindi. mIznboragnei pizovsaljuašlcail rrgnerdianldea iojnogleečkdiasa,tjiplrlnoedotamn.a Cpzeranaajv. poHo vdkoRr-aotgi atšakki oSlvatsiinsi,ktuelpoavjadonhircaonpjarmi pPoovoomdruri. unTežlnenfaiočnen0ni4eo1 gs9na81on-v0a7n6jib. šo2ol4ljiš4Si0hvestlioFvleornisjaknih, vasvrteodrijšečvu.«zdravi- IlLNišNkaICeOvgeaTčaknjiarhakajgaKlgarwsabadseaijknoi,ihnnaoddlahrkoish,d MSoanjcoesipnrceemntlrjalsnkouppairnkairPišočwe apronoddasm.i .sPTterlmiefonuna0ps3at1ar2kj7ai6rn-a0j8u6in. n2p4or4ve3esepdoŠi.EdNVoTVbpIDeriprrieaGsvrmiobsietlanseormaszonpodivsoealnozavase gnroadgni jgoladsabljiennsikkiih kpoolsensaertsakijhe pboiHlvišaeo zvlaetsvntiikun1d9zi8au5 zL1a2ed7 n,mdj²i,setčarneoot&ratCni adevl igdreaodsnpjeo ot djesepkoasnkorvbee claespteroizd Tuuokr,nšciecijnosvkcbaa epk,rljoiptiaSm vtesltaelnjimovšvčiauzn eFsloerlijjaaknu, medtem ko stroji trenuptonvoršibner,noijbonoovlbjegnor,adzenmjlijitšrčee - tjega od.seka omenjene ceste. FVoptmor²o:, rMvaečlaiukrnkvruot, jDperiepmlrebernedolvotiudOdei cnzaeihpm še enajst manjših naložb, kjer gvreečjopdrreuždinvs, eštm. nzerageotsbkeniozkvaoz cestne infrastrukture. 2014-61-100-8, prodam za 12T2S. ROGAŠKA SLATINA – Gradnja razglednega stolpa leta 2023? Kristal še za štiristo tisočakov dražji Da bo treba za gradnjo 106 metrov visokega Razgle- dnega stolpa Kristal, ki naj bi kot urbano razgledišče ponujal privlačno turistično vsebino, leta 2023 zago- toviti še dodatnih štiristo tisoč evrov oz. dodatnih 12 odstotkov vrednosti celotne naložbe, je na zadnji seji občinskega sveta Občine Rogaška Slatina svetnike obvestil tamkajšnji župan. Vrednost celotne naložbe je zdaj ocenjena na 3,7 milijona evrov. TINA STRMČNIK Slatinski župan mag. Bran- ko Kidrič je pojasnil, da ob- čina glede gradnje stolpa išče več rešitev, da bi zmanjšala razkorak med razpoložlji- vim denarjem in vrednostjo ponudb gradbincev. Spo- mnimo, da je dve ponudbi, ki sta prispeli na prvi razpis za izbiro izvajalca, zavrnila, saj sta presegali razpoložlji- va sredstva. Medtem ko je občina v načrtu razvojnih programov predvidevala, da bo za gradnjo zadostovalo 2,9 milijona evrov in za celoten projekt malo več kot 3,3 mi- lijona evrov, sta bili ponudbi bistveno dražji. Ljubljansko podjetje VG5 bi stolp zgradilo za 3,6 milijona evrov, slatin- sko podjetje GIC gradnje za 4,8 milijona evrov. Občina išče različne mo- žnosti, kako vendarle ure- sničiti velikopotezen projekt. S projektantom se je dogo- vorila za popis del, katerega cilj je najti ugodnejše rešitve. Del denarja, ki je namenjen za celoten projekt, bo pre- razporejen za gradnjo. Do- datnih štiristo tisoč evrov želi za gradnjo zagotoviti še v letu 2023. Vrednost celotne naložbe bo tako višja za 12 odstotkov in bo skupaj pred- vidoma znašala približno 3,7 milijona evrov. »Ponovljen postopek izbire izvajalca bo terjal čas. Če temu dodamo še čas, ki je predviden za gradnjo, bi lahko bil projekt končan leta 2023,« je dejal Kidrič. Spomnimo, da je bila na predstavitvi projekta septem- bra 2020 vrednost gradnje stolpa ocenjena na 2,1 mili- jona evrov. Župan je takrat dejal, da bo tretjino denarja občina zagotovila iz lastnih privarčevanih sredstev, tre- tjino naj bi predstavljale tu- ristične takse, preostanek bi prispevali donatorji. FO primhodnosoti in tresenju hlač Večina svetnikov glede pštoiZrdiardaežPsieetttvreloemtsptoLlvposavkšeninki aoirmmie erjelea šptoirmidiselseektolve.t Lpe vTsekreekzaijraieTreo,- imzdićal(jSeDp)ejteavlb sukmloopvus rPaaznpkrar-- tvie, tdriesjaSlao,kKdoalUi biPniIMkbailrodneasleotžsbao- gmleodsteojnnaihrazlbmuemreo,vp. Oovketozabnrae TsbRoAkKofiTOrlomR nZseatkovri,irpImurtos, Uosrtmsousr,, oUpnboivogegrlzaablt,ilŠljtaos-- cnejerleom, DveesučotzecarilniaTlionmioh Vgislnatkiosvbkiče, lknjuuopid-mdi. oLien-- zkuntnmaikpeinonmvtoeaddrenal ninimsitma pfiiolmpmeomodbmrnaa ž. PKituevpriaom- Lmoituv, dšbiionolsjt–aeloTpirkemlamehtiajkskoon. imtiehvanpizraihcijoo-. dnTFoeilselfmto. nO 0pb3r1čipi5n6oa2v-8pe0dr9eu. djveidzegvoad,bdopa obiLzoavgšriandun, jporsvtioplpuanlkahzkveoz1d,4i nmeilkijdoannaj evvrzovhosodfinneaEnvcriroapneja. pGroidvorbiiloa nvjeskgloavdeumzua sotkvraervjaa-- njeu ignlaosbdepnoernionstu. dTionmeigćleavsa- jbeenme esnloilvPae,RnOdskaDeAjzMegomdožvninoes.t oOmd eunpjeonrneigšakesgoafiannaanrchiirzamnja Všs eLEdvPeEpMmr,admšleijrinsveemat.i phredleltu Cperljea jušgnojden-o gaJproosždtaoemleoEtdrjojaba,rvo oevzscdar(žmenveoanssotvrdarujnažkinasjkrao- isnkhadišoel.imsCetonaan zpsoatrdaroacgozijvvonrouaj. TRKeloefgonnagš(r0ke3e-) isnn5e4pm8o-5d4t2er4žg, eu0l3j1av5) 8 L5j-ej8u89bp. lojazndir2a3dv7oi3l HeoIvdŠOrlozčpzisetkemvelj,igščdaeam ondbrovčagirnoniamcogeirntangdoensgpjoao- sptrodvaleprsnkaismptvroabejselkteatot,vmai 2vn0a l0lee0ptoi vlo2kAa0c2miji3-v. »stPeLreramdvbaesmrgeuum bliiinžiznad,igo,raddduaa innpaTreešrdmnljDoihog pdrnLoie.rmabKčeuragmnu,aeblrzižaainaLp gorrivahdšouindinanTjeesrpmlerDetoo-- ni rpo udrejen tLej noaložbvi in da lahko ljudem mirne duše re- čemo, da zaradi te naložbe ne bodo prOikDrDajAšaMni za stvari, ki jih potrebujejo vsak dan D–VOzSaOBcNeOststea,nokvaonmjeu7n0 aml²nev Šsktoofj-i rDiVtOvSeO,BNzOimstasnkoovansjleu, ž70bom,², dv oŠbkorfoji urveajsei,npeop šolonolsmkaeobsntoavvljebneo, ionddazma vsaeli dprruodgaom,. kTealrefjoen p04r1ist6o8j5n-5o5s5t. občine.« 2465 DVOPSrOeBsNtOa, vdeitlneovopgrermaldjenojestavnolveantjoe 20v2C3eljjue(Npovoavpars)eopdrdiačmaanlijuproAdanm-. tonTealefPonle(0v3č)a5k7a7-7(0N94esptora2n0k. uarri-. ska lista Toneta Plevčak2a4z61a prihodnost) znak, da občina OpPrRi EuMrLeJEsNnOičsteavnoavnanjuje pz braoljkeoknotma ,n7e2 žemli²,zv pgrlitalivčjou, zsakdovze ioszebidi a.li Omamnješo- njedrnuižinoobičn isnobsokzi lsavstenitmnivkho jdeomd, oza- daeln, odoasepbor,oojdedkatm p. Toetlerfeobn u04je1 6n5e0-- ko7l3ik7.o počitka, a je vse2e4n7o1 prepričan, da ga bo občinska uprava uspela speljati. »Pri takšnem projektu se izvajal- cem najbrž tresejo hlače,« je pristavil. ti na DunaFjoutoi:nAnrha iv eolibkčeinme odru CankarjeRvoeggaaškdaomSlat.na Da vas ne pustijo na cedilu Ob planinskem domu na Čreti je po novem polnilna postaja za električna kolesa. VRANSKO, PREBOLD – Elek- trična kolesa niso le modna muha, temveč tudi dobrodošla pomoč pri rekreaciji. Njihovi lastniki se lahko po novem brez skrbi podajo tudi na Čreto. Na- polnijo jih lahko tudi pred Med- generacijskim centrom Prebold. Planinski dom na Čreti je od letošnjega Evropskega tedna mo- bilnosti tako prijaznejši tudi do vedno več kolesarjev, ki se na ta del Dobroveljske planote odpravijo z električnimi kolesi. Pri domu jim je po novem na voljo polnilna po- staja s štirimi vtičnicami, kjer lah- ko napolnijo baterije za nemoteno nadaljevanje poti. Občina Vransko je pripravila še mesto za servisno postajo, kjer bodo kolesarji lahko opravili hitra popravila vseh vrst koles. Preboldčani so na dvorišču zgradbe pred starim mostom čez Bolsko postavili stensko polnilnico z različnimi priključki za različne vrste električnih koles in stojalo s ključavnicami za dve kolesi. Tako je mogoče napolniti kolo ali skiro in se brez skrbi odpraviti v službo ali v trgovino. ŠO 10 IZ NAŠIH KRAJEV Št. 45, 11. november 2021 CELJE – Izvajanje protipoplavnih ukrepov v Medlogu vzbuja dvome Brez skrivnosti in po načrtu Celjani budno spremljajo izvajanje nadomestnih protipoplavnih ukrepov na območju Medloga in Špi- ce. Približno 3,5 milijona evrov vredna gradnja naj bi bila po terminskem načrtu končana do konca le- tošnjega leta, a se občani bojijo, da ne bo. Opažajo namreč, da so se dela ustavila. Ob tem menijo, da je izvajanje projekta zelo skrivnostno, saj o njem nikjer niso zasledili »nič konkretnega«. Predvsem jih zani- ma, kako bo videti urejeno poplavno območje med vrtnarsko šolo v Medlogu in Špico. BOJANA AVGUŠTINČIČ Pred kratkim smo v Novem tedniku že predstavili potek del in načrte Direkcije RS za vode (DRSV) pri zagota- vljanju poplavne varnosti na omenjenem območju. Kot je znano, bodo z nadomestnimi protipoplavnimi ukrepi, ki jih izvajajo, zaščitili večji predel naselij Špica in Medlog. Ukre- pi zajemajo znižanje ceste do nekdanje betonarne, gradnjo čelnega in vzdolžnega nasipa ob vrtnariji v Medlogu, ure- d45 na1 1.11.2j021 ske ceste ter ureditve brežin vzdolž struge Savinje. Izvede- ni so že protipoplavni nasip, zemeljska dela na koridorju za odvod voda ter zavarovanje brežin koridorja s kamnom. V izvedbi je rekonstrukcija Ljubljanske ceste. Predvideni so še ureditev dovozne ceste do industrijske cone, rekon- strukcija daljnovoda, nasipa levega brega Savinje ter do- končanje zavarovanja brežin. »Dela se niso ustavila« V DRSV zanikajo, da bi se dela ustavila, in pojasnjujejo: »Investicija se izvaja v skladu s terminskim načrtom. Dela na posameznih sklopih je treba usklajevati z ostalimi infra- st COLO ReCM Ya vodovod in elektrika, ki zade- vajo naše posege. Tako so dela na Ljubljanski cesti začasno prekinjena zaradi izvedbe ob- nove vodovoda v območju ce- ste.« Trenutno, kot dodajajo v DRSV, izvajajo dela na koridor- ju ob Savinji, pri prestavitvi in »Trenutno dela izvajajo na koridorju ob Savinji, pri prestavitvi in obnovi fekalnega kanala, prestavitvi meteornega kanala in prestavitve kablov v območju poslovne cone,« pravijo v DRSV. Podjetje s 70-letno tradicijo ZAPOSLI VEČ DELAVCEV / DELAVK: 1. NA PODROČJU VZDRŽEVANJA JAVNE RAZSVETLJAVE in SEMAFORIZACIJE (obvezno vozniško dovoljenje B-, C-kategorije) 2. NA PODROČJU IZVAJANJA ELEKTRO-MONTERSKIH in ELEKTROINŠTALACIJSKIH DEL Delavce bomo zaposlili na delovnih mestih: VODILNI ELEKTROMONTER (več delavcev) - IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri - vsaj 3 leta delovnih izkušenj - veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije) - zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika (angleško, prednostno nemško) ELEKTROMONTER (več delavcev) - IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri - zaželeno 2 leti delovnih izkušenj - veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije) - zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika (angleško, prednostno nemško) Možnost zaposlitve za nedoločen čas! Kandidati morajo k prijavi predložiti: - vlogo s kratkim življenjepisom - kopijo zadnjega šolskega spričevala - pregled dosedanjih zaposlitev Vloge je treba poslati na naslov: ELEKTROSIGNAL, d. o. o., Lava 6a, 3000 Celje ali na e-mail frŽeeodleta1951! obnovi fekalnega kanala, pre- stavitvi meteornega kanala in prestavitve NN- in SN-kablov v območju poslovne cone. Za dokončanje del je treba uredi- ti vse potrebne prestavitve ko- munalne infrastrukture (mete- orni in fekalni kanal, vodovod in elektrokabli), koridor ob Savinji in protipoplavni nasip ob Savinji. Posebne krajinske ureditve DRSV ne načrtuje. Dodatno sta načrtovani le ure- ditev drevoreda ob Savinji ter zatravitev prizadetih površin, pravijo. Ureditev celotnega območja od vrtnarske šole do Špice je v pristojnosti Mestne občine Celje. Strateško načrtovanje Kot pojasnjujejo v celjski občini, bo območje drevesni- ce z izvedbenim prostorskim načrtom del širšega ureja- nja, na katerem je predvide- na tudi parkovna ureditev. »Danes območje drevesni- ce, kjer so včasih prodajali sadike dreves, ni drevesni park, temveč neurejen raz- rast dreves, tudi tujerodnih, ki jih takratno vrtnarstvo ni prodalo. Javnost bo vključe- na v postopek prostorskega načrtovanja v skladu s pro- storsko zakonodajo,« pravijo v MOC. Sicer je na območju Me- dloga v občinskem prostor- skem aktu, ki še ni sprejet, načrtovana širitev stavbnih zemljišč. Kot ob tem dodajajo v MOC, občina pri načrtova- nju strateškega prostorskega načrta sledi Strategiji prostor- skega razvoja Slovenije, ki je V prevzgojnem domu spoznavajo nove tehnologije RADEČE - V prevzgojnem domu so se razveselili pomembne pridobitve za vklju- čevanje mladoletnikov v izobraževanje, usposabljanje in delo ter boljše zaposlitve- ne možnosti po odpustu iz zavoda. V okvi- ru Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij so se namreč odločili za nakup novega lesno obdelovalnega stroja CNC. Mladi, ki prestajajo vzgojni ukrep v pre- vzgojnem domu, se v izobraževalni sistem prvenstveno vključujejo z namenom prido- bivanja znanja in veščin, na podlagi katerih bodo lahko kasneje na trgu dela pridobili za- poslitev ter si zagotovili dostojen socialni in ekonomski položaj v družbi. Velik odstotek mladoletnikov v Prevzgojnem domu Radeče temeljni državni dokument o usmerjanju razvoja v pro- storu. Omenjena strategija mesto Celje opredeljuje kot pomembno zaposlitveno, proizvodno, storitveno sre- dišče in kot pomembno re- gionalno prometno vozlišče. Strateško prepoznan razvoj Celja mora obravnavati tudi širitev poselitvenih območij. »V skladu s trajnostnim ur- banim razvojem, ki temelji na načelu notranjega razvoja urbanih območij (izkorišča- nje razvrednotenih, prostih in slabo izkoriščenih povr- šin za razvoj znotraj urbanih območij, upoštevanje javne prometne mreže …), v stra- teškem načrtovanju mesto zgoščujemo znotraj urbane- ga območja, tudi Medloga,« pravijo v MOC. se odloči za srednješolsko izobraževanje smer lesarstva. V programu srednjega poklicnega izobraževanja – mizar strokovni moduli za- jemajo tudi CNC programiranje in projektira- nje. Stroj je tako pomembna pridobitev, ki bo mladoletnikom pod mentorstvom delovnih inštruktorjev omogočil spoznavanje in uče- nje nove tehnologije ter izdelovanje različnih izdelkov iz lesa. V učnih delavnicah zavoda izvajajo tudi praktični pouk in delovno usposabljanje ter pripravo na izpite iz praktičnega dela v po- klicnem izobraževanju kovinarske, ličarske, gradbene, električne in gostinske stroke. BA Št. 45, 11. november 2021 KULTURA 11 Razstava Velvet 2 v Galeriji Račka Žametna erotičnost ilustracije V celjski Galeriji Račka bo do 21. novembra na ogled razstava Velvet 2, ki se s sodobno ilustracijo ukvarja z erotiko, s posameznikovo intimo in z ljubezenskimi iz- kušnjami. Zelo dobro obiskano odprtje razstave v edini slovenski erotični galeriji so pripravili pretekli petek. Gre za nadaljevanje projekta, ki je zaživel leta 2017. LUKA ŽERJAV Razstava Velvet, podnaslo- vljena tudi Hiša erotične ilu- stracije, je nastala na pobudo celjske ilustratorke Nee Likar, ko je pred štirimi leti v Galeriji Račka združila pet avtoric z namenom raziskovanja inti- me, seksualnosti in čutnosti s pomočjo razgibanega medija ilustracije. Letošnje nadaljeva- nje prinaša številnejšo udelež- bo in še bolj raznolik nabor ilu- stracij ter ilustratorjev. »Pri tej izdaji sem povabila k sodelo- vanju akademske kolege, pro- fesorje z akademije, prijatelje avtorje, s katerimi sodelujem pri drugih projektih, in kolege iz celjske umetniške četrti,« je Elda Piščanec, slikarka iz Majpigla V Narodni galeriji v Ljubljani za prihodnje poletje pripravljajo razstavo del slikarke Elde Piščanec (1897–1967), ki je živela v dvorcu Majpigel v Vinah pri Novi Cerkvi. Ob tem galerija naproša vse lastnike njenih del, naj ji pomagajo sestaviti popolnejši seznam umetnin. Izbor najboljših del bo razstavljen. Kot je pred leti za naš časopis povedala poznavalka njenih del, likovna kritičarka in muzejska svetnica iz Velenja mag. Milena Koren Božiček, dela Elde Piščanec opomi- njajo poznavalce in ljubitelje, da jo primerno umestijo na seznam slovenskih umetnikov prve polovice dvajsetega stoletja. Umetnica in kmetovalka Življenjska pot Piščančeve se je začela v Trstu v družini visokega carinskega uradni- ka, ki se je z družino po nekaj letih preselil v Ljubljano. Začela je kot poštna uradnica, vendar jo je mikal svet likovne umetnosti. Najprej se je vanj podala v zasebni šoli Rihar- da Jakopiča. Na likovni akademiji v Zagrebu sprejemnih izpitov ni uspela opraviti, zato je odšla na študij v Firence in ga po nekaj letih nadaljevala še v Parizu, kjer jo je navdušila sakralna umetnost. V domačem dvorcu, ki ga je po prvi svetovni vojni kupil njen oče, je v kapeli naslikala stensko sliko. Nato sta nastali njena velika oltarna slika v župnijski cerkvi v Osnovno vodilo njenega slikarstva je reali- zem, ki ga je razvijala v več smereh, so zapisa- li v Narodni galeriji, kjer med drugim hranijo njeno olje na platnu Dekle v poletni obleki. Dela Elde Piščanec na retrospektivni razstavi, ki so jo pripravili pred več kot desetletjem v Velenju. (Foto: Galerija Velenje) o pripravi letošnjega projekta povedala Nea Likar. O tem, kaj je možno videti na razstavi, je dodala: »Obiskovalci lahko doživijo štirinajst popolnoma raznolikih slogov in štirinajst konceptualno popolnoma raz- ličnih ilustratorjev. Zato dobijo predstavo o tem, kako pri nas ilustracija sploh deluje. Neka- teri ilustratorji se ukvarjajo s knjižno ilustracijo, določeni z ilustracijo, ki je namenjena znamčenju, drugi z domišljij- sko ilustracijo, kar je, ko vsi delujejo znotraj skupne teme, torej erotike, zelo zanimivo do- živetje.« Na razstavi sodelujejo umetniki Maksim Azarkevič, Mitja Bokun, Ana Brezovec, Peter Ferlan, Nina Kavzar, Nea Likar, Tomaž Milač, Eva Mlinar, Roman Ražman, Kasia Rižnar, Meta Šolar, Maruša Šti- belj, Sara Žičkar in Eva Brvar Ravnikar. Namen razstave je po bese- dah Nee Likar z risbo razbijati erotiko kot tabu. Risba za raz- liko od slikarstva ali fotografije deluje na drugačnih temeljih: »Ilustracija sama pomeni pri- povedovanje zgodb in mora imeti neko idejno predlogo. Tudi avtorji na razstavi so jo vključili v svoje delo, kar gledalcu pomaga k boljšemu razumevanju.« Na vprašanji o tanki meji med erotičnostjo in pornografijo in kje točno zaznava razlike, Nea Likar od- govarja: »Mislim, da mora biti erotičnost kakovosten nasta- vek za zgodbo, ki si jo kasneje ustvariš sam, medtem ko ti pornografska vsebina postreže vse neposredno in to ne nujno na kakovosten in simbolen na- Fotografija Elde Piščanec, slikarke, graščakinje in kme- tovalke iz okolice Nove Cerkve. Prva retrospektivna razstava njenih del po njeni smrti je bila leta 2002 v Velenju. (Foto: Galerija Velenje) Hrastniku in velika poslikava župnijske cer- kve na Stranicah. V letih pred drugo svetovno vojno je kot likovna pedagoginja poučevala na gimnaziji v Ljubljani in Kranju. Dvorec so po drugi svetovni vojni podrža- vili, z njim je začela gospodariti kmetijska zadruga. Eldini mami je uspelo posest delno pridobiti nazaj. Po materini smrti leta 1950 je začela sama kmetovati. Sosedi se spominjajo, da je živela odmaknjeno in skromno. TC Na razstavi svoje ilustracije razstavlja štirinajst avtorjev. čin. Ni nujno, da je simbolika tista, ki doda vrednost, bolj po- membno je to, da ima gledalec možnost razviti zgodbo sam, s čimer dvigne raven kakovosti.« Poleg skupinske predsta- vitve del avtorjev je eden od namenov tudi predstavitev edine slovenske erotične Ga- lerije Račka. »Ilustracija na splošno nima veliko priložno- sti predstavljati se v galerijah. To problematiko smo skušali združiti z edinstvenostjo Ga- lerije Račka v našem prostoru. Oboje smo skušali povezati v neko smiselno celoto in Velvet predstaviti kot projekt, ki bi se tradicionalno dogajal vsako leto novembra ali decembra in bi se mu pridružila še erotični strip ter tradicionalni sejem ilustracije,« je o prihodnosti razstave dodala Nea Likar. V Velenju zvenele španske kitarske skladbe Konec tedna je bilo v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju prvo Mednarodno tekmovanje klasične kitare Veleposla- ništva Španije v Sloveniji. Pri organizaciji je sodelova- lu tudi Društvo slovenskih učiteljev kitare EGTA. Za začetek tekmovanja je nastopil kitarski duo Sevilla, ki ga sestavljata odlična ki- tarista in profesorja Antonio Duro ter Francisco Bernier. Oba poučujeta na akademiji za glasbo v Sevilli in sta več- kratna nagrajenca mednaro- dnih tekmovanj. Tekmovanje je bilo izpelja- no v treh starostnih katego- rijah: v prvi kategoriji so se pomerili najmlajši, rojeni od leta 2007, v drugi kategoriji rojeni med letoma 2002 in 2006 ter v tretji kategoriji ro- jeni med letoma 1996 in 2001. Program so morale sestavljati izključno skladbe španskih skladateljev iz kateregakoli glasbenega obdobja. V prvi kategoriji je zla- to priznanje in prvo mesto osvojil Maks Berk, zlato pri- zananje in drugo mesto Bor Avtorica in pobudnica razstave ilustratorka Nea Likar Zazula ter zlato priznanje in tretje mesto Tilen Jezernik iz velenjske glasbene šole. V drugi kategoriji so prva tri mesta osvojili Lara Roz- man, Eva Pišek in Maks Za- Prvonagrajenka v drugi kategoriji Lara Rozman je za nagrado prejela kla- sično kitaro. krajšek. V tetji kategoriji pr- vouvršćenega ni bilo, zlato prizanje in drugo mesto sta osvojila Tim Jurkovič in Sto- jan Kuhar. TC, foto: arhiv GŠ Velenje 12 NAŠA TEMA Št. 45, 11. november 2021 Opozorila, da Zakon o dolgotrajni oskrbi posega v pravice invalidov Koga moti dodatek za pomoč in postrežbo? Nekatere nevladne organizacije opozarjajo, da bo pre- dlog Zakona o dolgotrajni oskrbi sedanjim upravičen- cem odvzel dodatek za pomoč in postrežbo, s katerim mnogi invalidi pokrijejo stroške osebne asistence, pre- vozov in nakupa nujnih pripomočkov. Državljani opo- zarjajo, da je predlagana sprememba pravno in ustavno sporna in da gre pravzaprav za varčevanje na plečih ranljivih skupin ljudi. Pred zmanjševanjem pravic svari tudi varuh človekovih pravic. Na zdravstvenem ministr- stvu odgovarjajo, da pravic, ki jih zdaj urejajo različni predpisi, ne ukinjajo, ampak jih želijo prenesti pod en krovni zakon. »Omenjeni zakon gradi na dostopu do primerljivih pravic za primerljive potrebe,« pravijo. TINA STRMČNIK Predlog Zakona o dolgotraj- ni oskrbi, ki naj bi v veljavo stopil leta 2024, v 153. členu med drugim navaja, da bodo z njegovo uveljavitvijo prenehali veljati nekateri členi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se nanašajo na pravico do dodatka za pomoč in postrežbo. Omenjeno pravi- co imajo prejemniki starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine, ki za življenje potrebujejo stalno pomoč in postrežbo drugega. Med upravičence so med dru- gim uvrščeni tudi tisti, ki so sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno dejavnost kot slepi ali slabo- vidni, opredeljeni v posebni definiciji slepote, zavarovanci, ki postanejo slepi ali slabovidni med delovnim razmerjem ali opravljanjem samostojne de- javnosti ter nepomični zavaro- vanci, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim. Gre za osebe, ki se ne more- jo samostojno gibati, hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno. Prav tako samostojno ne morejo opravljati drugih opravil, nujnih za ohranjanje življenja. Dodatek za pomoč in postrežbo je za različne skupine upravičencev odmer- jen glede na različne odstotke najnižje pokojninske osnove, veljavne za zadnji mesec. Prikrajšati ali poenotiti? Nekatere invalidske organiza- cije opozarjajo, da je pravica do dodatka za pomoč in postrežbo zagotovljena z vplačevanjem obveznega pokojninskega zava- rovanja, v okviru katerega vsak zavarovanec plačuje prispevek za primer invalidnosti. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da so pra- vice iz obveznega zavarovanja neodtujljive, ni jih mogoče prenesti na drugega in ne po- dedovati. Pravic iz obveznega zavarovanja tudi ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v zakonsko določenih primerih. Omenjene invalid- ske organizacije so prepričane, da predlagatelji Zakona o dol- gotrajni oskrbi tega postavljajo nad Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in še nad nekatere druge zakone. Dodajajo še, da je višina do- datka za pomoč in postrežbo zdaj določena z zakonom, medtem ko bi se lahko pre- dlagan denarni prejemek, ki je predviden v predlogu Zakona o dolgotrajni oskrbi, poljubno spreminjal glede na finančno stanje proračuna in bi bil mor- da vezan na socialni položaj upravičenca, kar za dodatek za pomoč in postrežbo ne velja. »To ni popravek nizkih pokojnin« Z zdravstvenega ministrstva so sporočili, da pravic, ki jih zdaj urejajo različni predpisi, ne ukinjajo, ampak jih želijo s predlogom dolgotrajne oskrbe zgolj prenesti pod en krovni za- kon. Denarni prejemek, kot je določen v predlogu Zakona o dolgotrajni oskrbi, po mnenju ministrstva ni socialni transfer, ampak eden od načinov kori- ščenja pravice do dolgotrajne oskrbe. Osebe, ki bodo svojo pravico do nje želele uvelja- viti z denarnim prejemkom, bodo upravičene še do sofi- nanciranja e-oskrbe. Iz javnih virov jim bo zagotovljena še možnost storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti, katerih namen je podpreti po- sameznika, da ostane čim dlje samostojen doma in v družbi. Mnoga društva in številni posamezniki opozarjajo, da si starejši in invalidi z ome- njenim dodatkom vsaj malo pomagajo do boljšega social- nega položaja, saj so njihovi prejemki zelo nizki. Po pre- pričanju ministrstva prejemki, katerih namen je zagotavljanje storitev oziroma oskrbe, ki jo posameznik potrebuje, niso socialni popravek nizkih po- kojnin, saj so temu namenje- Varuh človekovih pravic je ministrstvo za zdravje med drugim opozoril, da predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi ne ureja pravne varnosti že pridobljenih pravic za upravičence do dodatka za pomoč in postrežbo. ni drugi transferji s področja socialnovarstvenih prejemkov. Varuh svari pred zmanjšanjem pravic Varuh človekovih pravic je ministrstvo za zdravje med drugim opozoril, da predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi ne ureja pravne varnosti že prido- bljenih pravic za posameznike, ki imajo priznan dodatek za pomoč in postrežbo. Iz zako- nodajnega predloga namreč ni jasno, ali bi ob ukinitvi dodat- ka za pomoč in postrežbo ob hkratni pridobitvi pravic iz dol- »To ni naša kaprica, ampak naša pravica« Zakon o dolgotrajni oskrbi bo v primeru sprejetja v dr- žavnem zboru posegel tudi v pravice slepih in slabovidnih, ki na to glasno opozarjajo. V okviru Zveze slepih in sla- bovidnih Slovenije so zbrali več kot 13 tisoč podpisov in jih predložil državnemu zbo- ru. Zahtevajo, naj se ohrani sedanji sistem izplačevanja dodatka za pomoč in po- strežbo, saj je ta zagotovljen z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem in ga zato ni mogoče vzeti. Podpredsednik Združenja prijateljev slepih Slovenije in predsednik Društva za pravi- ce invalidov Slovenije Seba- stjan Kamenik je razočaran, da v prvem branju predloga Sebastjan Kamenik upa, da mu bo prisluh- nila Eva Irgl, predsednica komisije za delo, družino in invalide v DZ. Želi ji predstaviti problematiko invalidov in s tem težave, ki bi jih prineslo sprejetje predlagane novosti glede dodatka za pomoč in postrežbo. gotrajne oskrbe lahko prišlo do tega, da bi bila skupna denarna vrednost novih pravic manjša od vrednosti dodatka za pomoč in postrežbo, ki ga posameznik že prejema. »V takšnem pri- meru bi prišlo do zmanjšanja obsega že pridobljenih pravic upravičencev do dodatka za pomoč in postrežbo.« Varuh človekovih pravic dodaja, da predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi ne omogoča neposredne primerjave med ob- stoječimi pravicami. In to ne le s pravicami, ki jih določa Zakon o pokojninskem in invalidskem zakona v državnem zboru niso bili niti omenjeni zbrani podpisi. »Kot da za politiko teh 13 tisoč ljudi ne obstaja.« Ob tem ga čudi, da niso bolj glasne tudi druge invalidske organizacije, saj bo morebi- tna ukinitev dodatka za po- moč in postrežbo prizadela vse invalide. »To ni naša ka- prica, ampak naša pravica,« poudarja Kamenik. Ta dodatek, ki pri slepih ve- činoma znaša približno 300 evrov mesečno, je namenjen temu, da lahko plačajo tiste- mu, ki zanje uredi kakšno stvar, ki je sami ne zmorejo, ali da si lahko zagotovijo sprem- stvo za razne opravke. »Slep človek res lahko sam opravi na stranišču, kot je pred ča- zavarovanju, temveč se ga ne da primerjati niti z vsemi drugimi pravicami, ki so vezane na pra- vico do dodatka za pomoč in postrežbo. Gre na primer še za dohodninsko olajšavo, oprosti- tev plačila RTV-prispevka in po- dobno. Varuh zato opozarja, da ni vzpostavljenih varovalk, da ne bi moglo priti do zmanjšanja pravic pri posameznih upravi- čencih. »To bi predstavljalo ustavno nedopusten poseg v že pridobljene pravice upravi- čencev,« opozarja varuh. Ta je o tem opozoril odgovorne in pričakuje ustrezno ukrepanje. som rekel minister Poklukar. A v neznanem prostoru se sam težko znajde,« pravi Kamenik, ki ob tem opozarja, da polovico dodatka za pomoč in postrež- bo slepi zdaj porabijo za plačilo osebne asistence. »Tudi to po- dročje ni ustrezno urejeno, saj je zakon nepravičen.« Slepim večinoma pripada 40 ur osebne asistence na teden, za kar pla- čajo 150 evrov mesečno. To je enako kot pri tistih, ki imajo asi- stenco 24 ur na dan, namesto da bi plačali sorazmerni delež tistega, kar koristijo. Osebna asistenca je namenjena pred- vsem lažjemu vključevanju v družbo, zdaj pa je v tem okvi- ru vse od dolgotrajne oskrbe do osebne asistence, opozarja sogovornik. Slepi se zato bojijo, da bo sprememba Zakona o dol- gotrajni oskrbi še poslabšala njihov socialni položaj, saj bo dodatek za pomoč in postrež- bo postal denarni prejemek, ki jim ne bo pripadal avtoma- tično. Sprememba bo vplivala tudi na druge pravice in olaj- šave slepih, vezane na doda- tek za pomoč in postrežbo (na primer olajšavo pri dohodni- ni, pri oprostitvi plačila davka ob nakupu avtomobila …). TC, foto: arhiv NT (GrupA) Št. 45, 11. november 2021 NAŠA TEMA 13 »Gre za varčevanje na račun najšibkejših« Da ni primerno, da so v predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi bil prvenstveno namenjen starejšim, vklju- čili tudi invalide in osebe z duševnimi motnjami, opozarja Spomenka Valušnik, predsednica društva za pomoč ose- bam z motnjami v razvoju Vesele nogice iz Laškega. Po- udarja, da gre za različne skupine ljudi, ki imajo povsem različne potrebe. »Težava celotnega zakona storitve na voljo in kdo bo je, da so v njem pomešali hruške in jabolka. Obenem ni pripravljenih nobenih pra- vilnikov, virov financiranja. Če bo sprejet, se bojim, da bodo tako starostnikom kot invalidom kratene pravice. Postavljeni bodo še v slabši položaj. Menim, da je bil cilj snovalcev le to, kako čim več prihraniti,« je kritična Valu- šnikova. Opozarja, da si večina upra- vičencev, ki prejemajo doda- tek za pomoč in postrežbo, z njim lajša socialni položaj. Invalidi namreč trenutno pre- jemajo 590 evrov pokojnine neto. Tudi pokojnine starejših so po mnenju sogovornice slabe. Prepričana je, da veči- na prejemnikov tega dodat- ka denar nameni za osnovno preživetje. »Tega se jim ne sme kar vzeti pod pretvezo, da jim bo na voljo neka druga storitev. Zdaj sploh še ni zna- no, v kakšnem obsegu bodo Spomenka Valušnik: »Invalide in tiste, ki so odvisni od pomoči drugih, se ves čas tišči na socialno dno. In enako njihove svojce, ki bodo prevzeli vlogo oskrbovalca družinskega člana. To je navadno izkoriščanje.« do njih upravičen.« Preden ljudem karkoli vzamejo, bi bilo treba zvišati pokojnine in invalidnine, treba bi bilo poskrbeti, da bi lahko upravi- čenci dostojno živeli s svojimi transferji, dodaja. Vseh potreb se ne da enačiti Sogovornica, ki ima 12-le- tno hčer s cerebralno parali- zo, je izpostavila, da predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi krepko posega tudi na podro- čje pravic, ki jih imajo osebe z duševno motnjo in inva- lidnostjo. Omenjene osebe imajo namreč sedaj pravico do družinskega pomočnika. Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi po novem predvideva pravico o oskrbovalcu dru- žinskega člana. Pojasnila je, da je bila pra- vica do družinskega pomoč- nika prvotno zamišljena kot pomoč osebam z duševno motnjo in invalidnostjo, ki nastane že pred polnoletno- stjo upravičenca. Ker so se domovi za starejše soočali z gnečo, se je takšna oblika pomoči razširila tudi na sta- rostnike. Valušnikovi se ne zdi prav, da predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi v isti koš meče dve povsem različni skupini ljudi. Osebe z du- ševno motnjo so po osem- najstem letu formalnopravno res polnoletne osebe, so od- rasli ljudje. Vendar njihovih potreb ne moremo enačiti s potrebami starejših, je dejala. Različne obremenitve Na pristojnem ministrstvu so pojasnili, da bodo oskr- bovalci družinskega člana prejeli višje nadomestilo za izpadli dohodek (v višini 1,2 minimalne plače). Oseba, upravičena do dolgotrajne oskrbe, ki bo uveljavila pra- vico do oskrbovalca družin- skega člana, bo upravičena tudi do 21 dni nadomestne oskrbe. Ta je predvidena kot razbremenitev oskrbovalca družinskega člana. Spomenka Valušnik opo- zarja, da za oskrbovalce dru- žinskega člana ne velja osem- urni delovnik, temveč gre za 24-urno obveznost, ki traja 365 dni na leto. Po njenem prepričanju je velika razlika, če družinski član skrbi za starejšega človeka, ki nekaj- krat na dan potrebuje nego in obrok. Če je starostnik umsko zdrav, lahko nekaj ur preživi tudi sam. Medtem ko osebe s posebnimi potrebami večinoma potrebujejo pomoč pri vseh opravilih in dejavno- stih. »Če takšno osebo pustiš samo, je lahko nevarna sebi in okolici. Zato je obremeni- tev oskrbovalca, ki skrbi za- njo, neprimerno večja.« Dodala je, da svojci možno- sti štirinajstdnevne nadome- stne oskrbe najverjetneje ne bodo izkoristili, saj se zave- dajo, da v zavodih ne poznajo potreb njihovih sorodnikov, odhod iz domačega okolja bi bil zanje velik stres. Kako bi moralo biti? Predsednica društva Vesele nogice pravi, da bi za osebe z invalidnostjo in duševno motnjo, ki nadzor in pomoč potrebujejo 24 ur na dan, moral Zakon o socialnem varstvu še naprej omogočati pravico do družinskega po- močnika. Nekaj časa je bila aktualna tudi ideja, da bi bila ta pravica urejena z lastnim zakonom. Delo ljudi, ki svoj- cem pomagajo kot družinski pomočniki, bi moralo biti po prepričanju sogovornice pri- merno ovrednoteno in pošte- no plačano. Dodatno bi bilo treba osebam z invalidnostjo in duševno motnjo priznati nekajurno osebno asistenco ali jim dodeliti pravico do po- moči tretje osebe. Valušniko- va opozarja na nesorazmerje. Nekatere skupine invalidov imajo namreč pravico do osebne asistence. Število ur tovrstne pomoči določi po- sebna komisija. Kadar takšen invalid potrebuje pomoč pri vseh opravilih, mu lahko pri- pada tudi do 168 ur pomoči, kar pomeni, da lahko izvaja- lec osebne asistence zaposli tudi do štiri asistente. Če skrb za invalida z duševno motnjo prevzame družinski član, je za vse sam. Poleg tega bi moralo po nje- nem prepričanju prenehati trenutno veljavno določilo, da morajo osebe s posebni- mi potrebami, starejše od osemnajst let, ki želijo uve- ljavljati pomoč družinskega pomočnika, svoj dodatek za pomoč in postrežbo naka- zovati državi. Prav tako se ji zdi sporno, da se pri tej obliki pomoči država lahko vknjiži na morebitno premoženje upravičenca. OB ROBU Ali res ne gre drugače? Poleti se je v naših krajih mudil predstavnik vlade. V elegantno kro- jeni obleki je na protokolarni slove- snosti stanovalcem enega od doma starejših na dušo pihal, da bo kmalu sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi. In TINA STRMČNIK razlagal, da bo ljudem na starost omogočil, da si bo vsak lahko izbral točno tisto vrsto storitve, ki mu bo najbolje ustrezala. Navdušeno je ploskal nastopu upokojenskega pevskega zbora, se nasmihal ob fotografskih bliskavicah in odhitel novim delovnim obveznostim naproti. Le nekaj mesecev kasneje številna društva svarijo, da je predlog zakona nepopoln, nedorečen in nejasen. Na- klonjeni mu niso niti v združenjih, ki že leta pozivajo h koreniti prenovi dolgotrajne oskrbe. Različne organizaci- je, ki predstavljajo invalide, svarijo pred poseganjem v že pridobljene pravice uporabnikov. Pritrjuje jim tudi varuh človekovih pravic. Država rešitve za dolgotrajno oskrbo pripravlja že skoraj dvajset let. V tem obdobju so različni predlagatelji pripravili pet različic predpisa. Zadnji predlog, ki ga je pripravilo zdravstveno ministrstvo, naj bi bil najbolje od tega, kar so doslej predlagali vsi vpleteni. Pri tem naj ne bi naslavljal le starejših, ampak vse odrasle osebe, ki zaradi bolezni, poškodb ali invalidnosti v daljšem časovnem obdobju po- trebujejo pomoč druge osebe. Ko človek pristane na invalidskem vozičku ali nepomičen obleži na bolniški postelji, se najbrž težko znajde v kopici zapletenih zakonskih členov in pravilnikov, da bi razbral, kaj mu pripada po vrsti let vplačevanja v pokojninsko in invalidsko blagajno. Tudi svojcem, utrujenim od skrbi za svoje dolgotrajno bolne sorodnike, za kaj takšnega najbrž manjka volje in znanja. Pripravljavci zakonov bi morali z javnim denarjem skrbeti za najšibkejše člane družbe. Ta v zadnjem času v zakonodajnih predlogih odkriva vedno več nesmiselnih »potaknjencev«. Ali res verjamemo, da bo tokrat drugače? Še dodatne spremembe Sredi novembra bo stopila v veljavo še sprememba Za- kona o osebni asistenci, kjer je predviden nov model vre- dnotenja. »Upam, da se moje slutnje ne bodo uresničile. Ampak to, da se obeta novo ocenjevalno orodje za oseb- no asistenco, se lahko odrazi tudi tako, da določen del ljudi do nje ne bo več upravičen, čeprav pristojni ves čas zatr- jujejo nasprotno. Ker so tudi pravico do družinskega po- močnika vključili v predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi, vse skupaj kaže, da želi drža- va družinske člane najtežjih invalidov in oseb z duševnimi motnjami nekako prisiliti, da bodo izbrali pravico do oskr- bovalca družinskega člana. Tako bodo družinski člani do svoje smrti delali in garali za skromno plačilo. Država bo tako uzakonila suženjstvo.« »Tega nikakor ne smemo dopustiti« Da družba nikakor ne sme dopustiti, da bi upravičenci izgubili dodatek za pomoč in postrežbo v zameno za katero drugo storitev ali za kateri drug prejemek, opozarja predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov (MDDI) Celje Dragica Mirnik. »Veliko invalidov živi z res skromnimi prihodki. Dodatek za pomoč in postrežbo nujno potrebujejo. Z njim si vsaj malo olajšalo življenje,« pravi predsednica MDDI Celje Dragica Mirnik. Omenjeno društvo ima več kot tisoč članov, ki so v povprečju stari 70 let. Povedala je, da imajo ljudje, ki prejemajo invalidsko po- kojnino, zelo nizke prejemke, poleg tega jih zaradi telesnih okvar pestijo številne zdra- vstvene težave. Z dodatkom za pomoč in postrežbo si omogo- čijo nekatere stvari, za katere bi po prepričanju sogovornice morala plačati zdravstvena za- varovalnica. S tem denarjem plačujejo razgibavanja, masa- že, fizioterapije, tehnične pri- pomočke, ortopedsko obutev. »Ta denar porabijo za to, da bi si izboljšali zdravje, da bi živeli kakovostneje in da bi se lažje vključevali v družbo. Ker veliko ljudi živi samih, jim dodatek za pomoč in postrežbo pride prav, da plačajo različne usluge, na primer prinašanje hrane iz trgo- vine, prevoze. Le malo jim osta- ne, da bi si lahko privoščili še kakšen priboljšek za pod zob.« Bolezen ne izbira Predsednica MDDI Celje je opozorila, da se ljudem ob nastopu invalidnosti, ko na primer doživijo kap, utrpijo poškodbo ali prebolijo raka, izjemno poslabša socialni po- ložaj. Ob vseh naštetih zdra- vstvenih stanjih se ljudje ve- likokrat invalidsko upokojijo. »Vemo, da so že splošne po- kojnine zelo slabe. Invalidske pokojnine še zdaleč ne zado- ščajo za normalno življenje. Če je človek nemočen in če ima še to smolo, da njegovi otroci živijo daleč in mu ne morejo pomagati, to velikokrat vodi v obup.« Dodala je, da invalidi skrbno pretehtajo, kako bodo porabili svoj denar, da bi za vsak evro dobili čim več. Po njenih besedah se v družbi ne zavedamo dovolj, da invalidi nesreče ali bolezni ne povabijo sami v svoje življe- nje. Ko nekdo doživi prometno nesrečo, na primer postane paraplegik. Drugi lahko dobi težko bolezen in oslepi. »To se lahko zgodi danes meni, jutri tebi. Takšnih okoliščin ljudje ne načrtujejo, nenadoma se zgodijo. Ko se človek znajde v takšnih razmerah, je zelo prizadet. Zato ni prav, da se takšnemu človeku odvzemajo že pridobljene pravice in da se ga potisne v položaj, v katerem nima dovolj denarja za osnov- no preživetje.« Foto: SHERPA 14 KRONIKA Št. 45, 11. november 2021 Manjša prometna nesreča, velike nevšečnosti Ste trčili v pešca ali kolesarja in odpeljali? V zadnjih tednih je v policijski statistiki pogosto mo- goče zaslediti pozive policije povzročiteljem manjših prometnih nesreč, ki po trčenju oziroma nesreči od- peljejo s kraja. V nekaterih primerih se povzročitelji ustavijo, preverijo, ali so vsi nepoškodovani, včasih pa odpeljejo naprej, ne da bi to storili. V vseh primerih seveda ne gre za klasični pobeg s kraja, vendar je vsak po zakonodaji dolžan po nesreči ustaviti in v primeru poškodb kateregakoli od udeležencev pomagati. SIMONA ŠOLINIČ Zadnja takšna nesreča, kjer je povzročitelj lahko- tno odpeljal, se je zgodila na Celjski cesti v Velenju, kjer je neznan voznik prehiteval tovorno vozilo in pri tem ogrožal voznico, ki mu je pripeljala nasproti. Voznica se je, da bi preprečila trčenje, umaknila na skrajni desni rob in pri tem drsela po zaščitni odbojni ograji. Neznanca, ko ga bodo policisti izsledi- li, čaka dokaj visoka kazen. Na Celjskem se je v zadnjih tednih zvrstilo kar nekaj pri- merov, ko so vozniki trčili v pešca ali kolesarja, se usta- vili, izmenjali nekaj besed, a ker nihče ni bil poškodovan, odpeljali. Včasih pa udele- ženec v nesreči zdravniško pomoč poišče šele kasneje, a nima podatkov o povzroči- telju. Kako ravnati v takšnem primeru? »Posebne nesreče« »Gre za nekoliko posebne prometne nesreče, ki so po- gostejše, a ne moremo trditi, da njihovo število odstopa od siceršnjega povprečja,« pravi inšpektor Sektorja uniformi- rane policije Policijske uprave Celje Edi Baumkirher. Poja- snjuje, da prav tako ne gre za klasičen pobeg s kraja. »Pri manjših nesrečah se največkrat zgodi, da so ljudje v šoku ali pod vplivom adre- nalina. V tistem trenutku oce- nijo, da nihče ni poškodovan, da ni škode na vozilih, in pre- prosto odpeljejo. Najpogoste- je so v takšne nesreče vpleteni vozniki avtomobilov in kole- sarji, pešci ali vozniki manj- ših prevoznih sredstev na motorni pogon. Torej ne gre za pobeg. Težava nastane, ko se pri osebah kasneje pojavijo Med poškodovanimi v manjših nesrečah je največ kolesarjev in pešcev. Foto: Pixabay bolečine, zaradi česar poišče- jo zdravniško pomoč, a podat- kov o povzročitelju nimajo, saj si jih udeleženi v nesreči niso izmenjali. Zdravstveno osebje, ki pregleda poškodo- vane osebe in zazna, da je poškodba nastala v prometni nesreči, mora po zakonodaji to prijaviti policistom, mi pa smo dolžni primer raziskati,« pojasnjuje Baumkirher. Manjša nesreča, a zahtevno iskanje Okoliščine nesreče je po dogodku preiskovati – še to- liko bolj pa iskati povzroči- telje – zelo težko. »Ne glede na to, ali je morda nesreča manjša ali v prvem trenutku ni mogoče videti poškodb ali škode, zakonodaja predpisu- je, da so si udeleženci dol- žni izmenjati podatke. Tako osebne kot podatke o vozi- lih, zavarovanjih. Temu služi obrazec Evropsko poročilo o prometni nesreči, ki kasnej- še preiskovanje in obrav- navo zelo olajša, hkrati je pomemben pri prijavi škode na vozilih, če je ugotovljena kasneje,« pojasnjuje Baukir- her. Kazen za pobeg s kraja nesreče, če je v njej nekdo telesno poškodovan, je 1.200 evrov in 18 kazenskih točk, kar pomeni takojšnjo izgubo vozniškega dovoljenja. Posel ekonomsko upravičen? Začetnika čaka visoka kazen Na okrožnem sodišču v Celju se je te dni nadaljeval sodni proces zoper odvetnika Mira Senico in še tri soobtožene, ki jim tožilstvo očita zlorabo položaja in pranja denarja pri nakupu delnic Delamarisa oziroma napeljevanja k temu kaznivemu dejanju. Med soob- toženimi je tudi nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak. Ta teden je sodišče zaslišalo izvedenko ekonomske stroke, ki je ocenila, da je bil 1,3 mili- jona evrov vreden posel med Vegradom in kmetijo Bužekijan ekonomsko upravičen. Vegrad je namreč leta 2007 vodstvu kmetije Bužekijan plačal 1,3 milijona evrov za svetovanje pri nakupu za 13 milijonov evrov delnic Delamarisa. Šlo naj bi za investicijski načrt za izvedbo turističnih projektov. Obramba obtoženih je po pričanju izvedenke tako predlagala, da se proces zaključi, saj besede izvedenke pomenijo, da ni šlo za kazniva dejanja. Toda sodišče zaenkrat takšnemu predlogu ni sledilo in je določilo, da bo sojenje nadaljevalo v drugi po- lovici novembra. Lažna potrdila kupovali tudi Celjani? Kriminalisti so ta teden pridržali dva zdravnika, ki naj bi bila z mariborskega območja. V zadnjih letih naj bi pridobila kar za milijon evrov protipravne koristi s pisanjem lažnih zdravniških spričeval, eden od njiju pa naj bi služil tudi z izdajo lažnih potrdil o prebolelosti covida-19 ter potrdil o opravljenih hitrih antigenskih in PCR-testih. Med tistimi, ki so za takšna potrdila plačevali, pa so tudi posamezniki s Celjskega. V ponedeljek so bile namreč po vsej Sloveniji številne hišne preiskave, med drugim tudi v Celju. V preiskavi je sodelovalo več kot sto kriminalistov, zdravnikoma pa policija očita sum zlorabe uradnega položaja ter jemanja podkupnine. Ovadbe pa čakajo tudi tiste, ki so za takšna lažna potrdila plačevali, kar pomeni, da bo število ovadb glede na število hišnih preiskav najverjetneje visoko. V primeru zdravniških spričeval naj bi šlo predvsem za neupravičeno izdajo le-teh kot pogoj za opravljanje dela. Takšna spričevala potrebujejo organizacije in podjetja ali posamezniki za dokazilo zdravstvene usposobljenosti pri opravljanju različnih dejavnosti, kakršne so tudi športne dejavnosti. Sicer pa naj spomnimo, da so izdajanje lažnih cepilnih potrdil že pred mesecem zaznali tudi v Zdravstvenem domu Žalec, kjer sta zaradi tega dva zaposlena že dobila sklep o odstranitvi z delovnega mesta. Ta primer preiskuje celjska policija, ugotovitve preiskave pa še vedno niso znane, saj kriminalisti preiskave še niso zaključili. Policisti so v ponedeljek popoldne v Celju ustavili voznika začetnika, ki je pri omejitvi hitrosti 50 km/h vozil 92 km/h. 19-letni voznik je ob upoštevani varnostni razliki merilnika hitrosti prekoračil dovoljeno hitrost vožnje v naselju za najmanj 37 km/h. Zoper njega so policisti na Okrajno sodišče v Celju podali obdolžilni predlog. Krivec za električni mrk? V Malih Rodnah na območju Rogaške Slatine je pred dnevi 35-letni moški pri podiranju drevesa poškodoval električni vod. Policisti so opravili ogled kraja, zoper 35-letnika bodo podali kazensko ovadbo zaradi suma poškodovanja ali uničenja javnih naprav, saj je prišlo do izpada električne energije v več gospodinjstvih na območju Malih Roden. Žalski policisti bodo na državno tožilstvo podali obvestilo o dogodku ali o kaznivem dejanju na območju Velike Pirešice. Preiskujejo namreč okoliščine izlitja manjše količine kurilnega olja v tamkajšnji potok. Preiskava suma kaznivega dejanja obremenjevanja in uničenja okolja namreč še ni končana. Za nesrečo kriva hitrost V noči na nedeljo se je v prometni nesreči na območju Šentjurja huje poškodoval 30-letni voznik osebnega vozila. Ta je pri bencinskem servisu v Šentjurju zaradi neprilagojene hitrosti trčil v 46-letnega voznika tovornega vozila, ki je pravilno pripeljal iz nasprotne smeri. 30-le- tnika so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Policisti bodo zoper njega podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje. Izrekli so mu kar 30 kazenskih točk Konec preteklega tedna so policisti na podlagi prijave prejeli 40-letnega pijanega vozni- ka. O njem so jih obvestiti mimo vozeči, ki so ga opazili na avtocesti iz smeri Pletovarja proti Celju. 40-letnika so možje v modrem ustavili na Ljubečni pri izvozu z avtoceste. Alkotest je po- kazal, da je imel 0,81 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Začasno so mu odvzeli vozniško dovoljenje in ga pridržali. Zoper njega bodo podali obdolžilni predlog. Drugega kršitelja pa so policisti prijeli pred dnevi na počivališču Lopata. 58-letni voznik audija je med vožnjo dvakrat prekoračil hitrost, v prvem primeru za več kot 50 km/h, v drugem za več kot 80 km/h. V postopku je bilo ugotovljeno, da je ob prehitri vožnji vozil še pod vplivom alkohola, saj mu je alkotest pokazal 0,56 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Na kraju so mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje in prepovedali nadaljnjo vožnjo. Izdali so mu tudi plačilni nalog za skupno globo 2.500 evrov in mu izrekli 30 kazenskih točk. Št. 45, 11. november 2021 ZDRAVJE 15 »Pandemija covida-19 je v Sloveniji razkrila pan- demijo pomanjkanja vitamina D, ki je pogostejša kot pomanjkanje kateregakoli drugega vitamina. Zaradi škodljivih posledic za zdravje to pomanjkanje pred- stavlja velik javnozdravstveni problem. Glede na slo- vensko študijo je v zimskih mesecih opaziti pomanj- kanje vitamina D pri 80 odstotkih, hudo pomanjkanje pa pri 40 odstotkih slovenskega prebivalstva,« pravi Darko Siuka, dr. med., specialist gastroenterolog z Interne klinike UKC Ljubljana. Že vrsto let svoje delo posveča tudi osveščanju o tem vitaminu, katerega po- membnost je večina ljudi spoznala šele ob epidemiji. Osveščanje o pomenu vitamina D za imunski sistem je v pandemiji glede na slovensko študijo, ki je bila objavljena v ugledni reviji Frontiers in Nutrition, povzročilo porast uporabe vitamina D po ocenah iz leta 2018 z 8 odstotkov na 56 odstotkov leta 2020. SIMONA ŠOLINIČ Številne študije v obdobju pandemije so pokazale, da večinoma hudo obolevajo po- samezniki s pomanjkanjem (pod 50 nmol/l) ali hudim po- manjkanjem (pod 30 nmol/l) vitamina D, prav tako so umi- rali zaradi covida-19 večino- ma posamezniki iz skupine s pomanjkanjem vitamina D. To pomeni, da ima vitamin D pomembno vlogo preven- tive pred hudim potekom že pred okužbo ali tik po začet- ku simptomov. Ko virus vdre v telo, mora imunski sistem že biti pripravljen na odstranitev virusa, sicer je razmnoževal- na doba virusa obsežnejša in virusno breme se zviša. V ka- snejšem obdobju okužbe s co- vidom-19 (na primer deset dni od začetka simptomov, ko bol- nik potrebuje hospitalizacijo zaradi imunske dobe bolezni), so ravni vitamina D pomemb- ne za ublažitev citokinskega viharja, ki je lahko življenjsko usoden, vendar takrat vitamin D ne more imeti več pomemb- ne vloge kot pred okužbo ali takoj po začetku simptomov, pojasnjuje sogovornik. V slovenski prehrani, ki tradicionalno ne temelji na morski hrani, je malo vitamina D. Rumenjak vsebuje približno 20 do 30 enot vitamina D, zelo malo ga je v mleku. Jajca kokoši, ki so rejene na prostem, in mleko krav, ki se pasejo na soncu, imajo do trikrat več vitamina D kot jajca in mleko živali, ki so rejene hlevsko. Nekaj vitamina D v obliki D2 je tudi v gobah. Največ vitamina D je v divjem lososu (v 100 g ga je 400 enot). Če je losos umetno vzrejen, ga je do štirikrat manj. Zmanjšuje tudi smrtnost Nova španska raziskava, ki je zajela 838 bolnikov, je po- kazala, da je le 4,5 odstotka bolnikov, ki so prejeli vitamin D, potrebovalo intenzivno terapijo. Med temi je bilo 21 odstotkov tistih, ki vitami- na D niso prejeli. Smrtnost v skupini ljudi, ki so prejeli ta vitamin, je bila 4,7-odstotna, v skupini brez tega vitamina 15,9-odstotna. Toda Siuka pravi, da vi- tamin D ni nadomestilo cepljenja proti covidu-19: »Cepljenje je prvi korak za končanje pandemije. Je naj- večja revolucija v zdravstvu, ki je zgodovinsko preprečila, da bi nalezljive bolezni raz- ličnih mikrobov zdesetkale prebivalstvo. Pri zaščiti pred okužbo sta pomembni tako vrojena kot pridobljena imu- nost. Vitamin D vpliva zla- sti na prvo, cepljenje pa na pridobljeno imunost. V novi grški študiji so dokazali, da imajo posamezniki, ki so ce- pljeni in imajo dobre ravni Kakšna so priporočila za uživanje vitamina D? Pri odraslih posameznikih s tveganjem za pomanjkanje vitamina D je priporočen odmerek od 800 do 2 tisoč enot vitamina D na dan. V primeru simptomov okužbe s covidom-19 je pripo- ročenih 14 tisoč enot na dan prve štiri dni po začetku simptomov, nato enako kot prej. Neželeni učinki vitamina D: Vitamin D ima visok varnostni profil, kar pomeni, da so neželeni učinki v priporočenih odmerkih neznatni. Posebno pozornost je treba posvetiti tistim, ki imajo višje ravni serumskega kalcija, ob granulomatozah (kot je sarko- idoza), ob limfoproliferativnih boleznih in boleznih ledvic. Neželeni učinki se pojavijo pri serumskih ravneh nad 200 do 375 nmol/l. serumskega vitamina D, višje ravni zaščitnih protiteles, kar je bilo pred leti že dokazano ob cepljenju zoper gripo.« Vitamin na recept V preteklem letu je bila raz- širjena možnost predpisova- nja vitamina D na recept, do katerega so upravičeni tudi tisti s prepoznanim visokim tveganjem za pomanjkanje, vključno s starostniki in ti- stimi, ki poleti ne smejo biti izpostavljeni soncu. Ker s hrano težko pridobimo ta vitamin v jesenskih in zim- skih mesecih, bi v Sloveniji potrebovali državno strategijo umetnega bogatenja hrane z vitaminom D, kar bi moralo biti za prebivalstvo brezplač- V živilih rastlinskega izvora je vitamin D v obliki ergokalciferola (vitamin D2), medtem ko ga v živilih živalskega izvora najdemo kot holekalciferol (vitamin D3). no, meni Siuka: »V Sloveniji si prizadevamo, da bi po vzoru skandinavskih držav imeli dr- žavno strategijo umetnega bo- gatenja hrane z vitaminom D (bodisi mlečnih ali pekovskih izdelkov), saj ljudje ne bi bili izpostavljeni pomanjkanju vi- tamina D, ki ima večplastne ne- gativne učinke. Dokler država takšne strategije vitamina D ne bo začela izvajati, je vsak posameznik prepuščen lastni izbiri, da ta vitamin nadome- šča ali ne. V preteklem letu sem pozval vse prodajalce, naj ne izkoriščajo pandemije za dvig cene vitamina D, in na srečo se to ni zgodilo. Proizvodnja vita- mina D je s tehničnega vidika izredno poceni, zato ni razloga, da bi bila cena visoka.« Skupni imenovalec vzrokov za pomanjkanje vitamina D so najverjetneje sodoben način življenja v zaprtih prostorih, nezmožnost pridobivanja vi- tamina D s pomočjo sonca od septembra do maja, sončne kreme, temna polt, številna zdravila, kot so kortikosteroidi, antiepileptiki in nekateri anti- biotiki. Vzrok so lahko tudi šte- vilne kronične bolezni preba- vil, celiakija, kronična vnetna črevesna bolezen, presnovne bolezni, debelost in številni drugi. Na drugi strani je učinek tega vitamina izjemen. Učinki so izjemni »Učinki so zelo različni. Poleg tega, da vpliva na me- tabolizem kalcija in fosforja ter na kosti, ima vitamin D številne druge vplive. Večina telesnih celic ima receptor za vitamin D, s katerimi de- Vitamin D aktivira zlasti vrojeni imunski sistem z akti- vacijo prepisa genov za beljakovine za normalno delova- nje makrofagov in celic ubijalk. Vitamin D deluje tudi na pridobljeni imunski sistem – katerega osrednje celice so B-limfociti – s tvorbo protiteles, na razvoj katerih vpliva tudi cepljenje. Že vrsto let je znano iz različnih študij, da normalne ravni vitamina D zmanjšajo pojavnost okužb in omogočajo blažji potek ne samo respiratornih virusnih, ampak tudi drugih okužb. luje na celična jedra s prepi- sovanjem genov za različne telesne naloge. Najbolj znan je učinek na metabolizem kalcija in fosforja ter na mi- neralizacijo kosti. Pomembni so učinki na mišični sistem, kjer preprečuje katabolizem in je še posebej pomemben pri preprečevanju izgube mišičnine (sarkopenije) zla- sti pri starejšem delu prebi- valstva. Pomemben je vpliv na hormonski sistem, tako na ženske kot moške spolne hormone, pri moških značil- no zvišuje raven testosterona. Ugodno vpliva na psihično stanje in zmanjša tveganje za anksioznost in depresi- jo. Zanimive so študije, kjer zmanjša tveganje za raka- ve in avtoimunske bolezni. Zlasti pomemben je vpliv na imunski sistem,« dodaja Siuka. Živilo/Vitamin D µg/100 g ribje olje iz jeter trske 250 losos 16 sardine 11 navadni tun 5 potočna postrv 4 jajca 3 margarina 3 surovo maslo 1 telečja jetra 0,3 gobe 0,2 polnomastno mleko 0,1 polnomastni jogurt 0,1 Vir: prehrana.si 16 AKTUALNA PONUDBA Št. 45, 11. november 2021 Birobit: 30 let izkušenj Digitalizacija spreminja in posega v vsa področja po- sla, med njimi tudi tisk. Pomembno je, da se odločite za poslovnega partnerja, ki bo znal ponuditi celovite rešitve in bo hkrati izboljšal produktivnost ter zmanjšal stroške. Imamo več kot 30-letne izku- srednjim in malim organizaci- šnje in nudimo rešitve velikim, jam ter tudi posameznikom. Naše storitve zajemajo najeme, prodajo in servis večopravilnih naprav in tiskalnikov. Podjetja ter posameznike oskrbujemo s celotno ponudbo pisarniškega materiala in z ostalimi izdelki, ki so potrebni za pisarniško poslo- vanje. Nenehno si prizadevamo za uvedbo novosti, kakovost dela, kratke dobavne roke ter hitro dostavo. Stremimo k strokovnosti ter odlični tehnični podpori servi- serjev, ki nam jo priznavajo tudi poslovni partnerji ter dobavitelji priznanih blagovnih znamk Ca- non, HP, Kyocera, Epson, Fujitsu Siemens ter drugi, pri katerih smo pridobili certifi kate kako- vosti in odlične prodaje. Letne vzdrževalne pogodbe s stranka- mi potrjujejo naše hitro odzivne servisne storitve in odpravljanje težav v vseh regijah Slovenije. Vabljeni tudi k obisku naše spletne strani, ki vsebuje vse informacije o naših storitvah, ter B2B-spletne trgovine, kjer lahko iz udobja domačega na- slonjača hitro in varno naročite vse za svojo pisarno. Najem večopravilnih naprav Preverite izbrano ponudbo paketov za najem ter se izognite strošku nakupa nove naprave. Najemna pogodba vam zago- tiska, ki vključuje določeno šte- tavlja pavšalni mesečni strošek vilo izpisov ter potrošni material in morebitno odpravljanje težav. Mi poskrbimo za vse, od dostave, priklopa, uvajanja uporabnikov, mesečnega popisa do servisiranja. Za dodatne informacije obi- ščite našo spletno stran ter iz- berite enega od razpoložljivih paketov ali stopite z nami v stik za paket po meri. Naši svetovalci vam bodo z veseljem pomagali pri izbiri paketa, prilagojenega glede na vaše potrebe. PRAZNIČNO DRUŽENJE GOSTILNA PRI MAMICI Vransko V HIŠI LISJAK KOZOLEC PRI RIBNIKU Tabor LISJAK CELJSKI Celje www.radiocelje.si www.nt-rc.si Št. 45, 11. november 2021 ZAPOSLOVANJE 17 Komercialni referent za tuj trg m/ž (Celje) Opis delovnega mesta: iskanje novih prodajnih možnosti (kupce in dobavitelje) v tujini, pridobivanje in spremljanje podatkov o tržnih raz- merah (konkurenca, cenovna giba- nja, potrebe), zbiranje povpraševanj, izdelava ponudb, prodajnih pogodb, cenikov, trženje izdelkov delodajal- ca, skrb za realizacijo naročil kup- cev in prodajnega načrta, izdelava poročil o realizaciji načrta prodaje, stroških, nabavni problematiki, ce- nah ipd., komuniciranje s kupci in dobavitelji ter njihovo vrednotenje, opravljanje marketinških del (skrb za ažurnost spletnih strani, social- nih omrežij itd.). Prijave zbiramo do 29. 11. 2021. ELASTOMERI d.o.o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Samostojni komercialist za nemški trg m/ž Zahtevana znanja in izkušnje: tekoče znanje nemščine, prodajne veščine, smisel za komunikacijo s strankami, najmanj V. stopnja izobrazbe, zaželene izkušnje v prodaji tehničnega blaga, dobra računalniška pismenost, poznava- nje MS office-programov, komuni- kativnost, samostojnost in orga- nizacijske sposobnosti. Nudimo: urejeno delovno okolje, možnost kariernega in osebnega razvoja, stimulativno plačilo za opravljeno delo, dopoldansko delo, zaposli- tev za določen čas s šestmesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas, delo v stabilnem podjetju. Prijave zbi- ramo do 5. 12. 2021. VI-ja d.o.o., Gotovlje 111 c, 3310 Žalec. Več in- formacij na www.trgotur.si. Tehnolog barvanja m/ž (Prebold) Od kandidata pričakujemo: naj- manj IV. stopnjo izobrazbe strojne, kemijske ali sorodne usmeritve, osnovno računalniško znanje (MS Office), poznavanje osnov lakiranja izdelkov, željo po izobraževanju in napredovanju, vozniški izpit B ka- tegorije, delovno vztrajnost, samo- iniciativnost, iznajdljivost, natanč- nost, sposobnost timskega dela, komunikativnost. Prijave zbiramo do 20. 11. 2021. Uniforest d.o.o., Latkova vas 81/d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Brusilec valjev m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo: zaželena vsaj 3 leta delovnih iz- kušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, zaključeno po- klicno izobraževanje smeri bru- silec, strugar, oblikovalec kovin ali podobne relevantne smeri, na- tančnost, strokovnost na svojem področju dela, komunikativnost, urejenost, natančnost, veselje do timskega dela, inovativnost, samo- iniciativnost, pripadnost. Kandi- datom nudimo: zaposlitev za dolo- čen čas 12 mesecev s 3-mesečnim poskusnim obdobjem. Z možno- stjo podaljšanja v nedoločen čas, delo v mladem, dinamičnem, ure- jenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno pla- čilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 29. 11. 2021. ELASTOMERI d.o.o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. CNC-operater m/ž (Paka pri Velenju) Smo podjetje, ki se ukvarja s kovinsko proizvodnjo, pri kateri je vključen laserski razrez ploče- vine z CNC-rezalnikom, varjenje, CNC-krivljenje ter druga ročna dela v kovinski industriji. PRI- ČAKUJEMO: izvrševanje nalog in odgovornosti, vse, kar je v opisu za delovno mesto CNC-operater, zagotavljanje urejenosti in čistoče v proizvodnji, zagotavljanje pra- vilnega in odgovornega ravnanja z osnovnimi sredstvi, drobnim inventarjem ter drugim materia- lom in opremo v proizvodnji, skrb za varstvo pri delu in upoštevanje vseh varstvenih predpisov. Prijave zbiramo do 5. 12. 2021. LKK d.o.o. Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialist m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo: V. stopnjo ekonomske, komercialne ali druge tehnične smeri izobraže- vanja, 1 leto delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, zelo dobro znanje enega tujega jezika, prodajne veščine, smisel za komu- nikacijo s strankami in psihologijo prodaje, vozniški izpit B-kategorije, dobro računalniško pismenost, MS office, komunikativnost, samostoj- nost, samoiniciativnost in organiza- cijske sposobnosti. Prijave zbiramo do 2. 12. 2021. BIRO OGIS d.o.o.. Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več in- formacij na www.trgotur.si. Voznik kategorije D1, D m/ž (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo: ustre- zno vozniško dovoljenje za vožnjo manjšega ali večjega avtobusa, komunikativnost, čut za delo z ljudmi, dosledno upoštevanje CPP in varne vožnje, pripravljenost na opravljanje časovno neenakomer- no razporejenega delovnega časa. Z ustreznim kandidatom bomo sklenili pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 3 mesecev. Prijave zbiramo do 6. 12. 2021. APS, Avtoprevozništvo in servisi d.d., Ko- roška cesta 64, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Ključavničar / Varilec (delavec v proizvodnji) m/ž (Celje) Kaj pričakujemo od kandidatov: ročne spretnosti, natančnost, iz- najdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljša- nja za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem 6 mesecev, dolgoročno zaposlitev v stabilnem podjetju, motivacijsko delovno okolje z mo- žnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo, delo v ure- jenem okolju, ki se konstantno razvija, mlada in motivirana eki- pa. Prijave zbiramo do 2. 12. 2021. BIRO OGIS d.o.o.. Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo: IV. stopnjo poklicne izobrazbe proda- jalca, oblikovalca kovin ali skla- diščnika oz. druge relevantne pri- merljive smeri (ni pogoj), vsaj dve leti delovnih izkušenj (ni pogoj), izpit B-kategorije, znanje upravlja- nja viličarja (ni pogoj), osnovno računalniško pismenost, samo- stojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti. Kan- didatom nudimo: zaposlitev za do- ločen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas, s poskusnim ob- dobjem dveh mesecev, urejeno de- lovno okolje, stabilno, dolgoročno zaposlitev, možnost kariernega in osebnega razvoja, razgibano delo v mednarodnem okolju. Prijave zbiramo do 2. 12. 2021. BIRO OGIS d.o.o.. Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Monter m/ž (Celje, teren) Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, osnovno tehnično znanje, redoljubnost, na- tančnost, fizično moč, sodelovanje v projektih, izobrazba ni pomemb- na, priporočljiv izpit B-kategorije, zaželene delovne izkušnje, niso pa pogoj. Kaj kandidatom nudimo: za- poslitev za nedoločen čas s posku- snim obdobjem 6 mesecev, motiva- cijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja. Prijave zbiramo do 2. 12. 2021. BIRO OGIS d.o.o., Ko- sova ulica 5, 3000 Celje. Več infor- macij na www.trgotur.si. Prodajalka - lepotna svetovalka (ž/m) (Citycenter Celje) Vaše delovne naloge: kakovostno in strokovno svetovanje kupcem, skrb za splošno zadovoljstvo kup- cev, promocija blagovne znamke. STILLMARK d.o.o., Cigaletova 11, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 8. 12. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) Dipo Celje Vaše naloge: Svetovanje pri proda- ji, skrb za razstavne površine, dose- ganje zastavljenih prodajnih ciljev. Rutar marketing, d.o.o., Premrlova ulica 14, 1000 Ljubljana. Prijave zbi- ramo do 8. 12. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Koordinator poslovnih aktivnosti III (m/ž) (Velenje) Nudimo zaposlitev s poskusnim delom; stimulativno plačilo in možnost napredovanja. Gorenje Orodjarna, d.o.o., Partizanska12, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 15. 11. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Projektni raziskovalec (m/ž) (Velenje) Opis del in nalog: Znanje na po- dročju administrativne prijave na različne vrste EU- in nacionalnih projektov, samostojno vodenje prijav na razpise, projektno vode- nje, osnovno poznavanje procesov v polimerni industriji in osnovno poznavanje polimernih materia- lov. Plastika Skaza d.o.o., Selo 20 a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 19. 11. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Komercialni referent za tuji trg (m/ž) (Celje) Iščemo komercialnega referenta za tuji trg. Zaželeni vsaj dve leti delov- nih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu. Nudimo zaposlitev za obdobje 12 mesecev z možnostjo podaljšanja. Elastomeri d.o.o., Bež- igrajska cesta 4, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 28. 11. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščni manipulant (m/ž) (Zreče) Pričakujemo: zaključen osnov- nošolski program ali skrajšan program, vozniški izpit B-katego- rije, pripravljenost na triizmensko delo, sposobnost za fizično delo … Weiler Abrasives d.o.o., Titova ce- sta 60, 2000 Maribor. Prijave zbira- mo do 5. 12. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja proizvodnje in kontrola kakovosti (m/ž) (Žalec) Opis delovnega mesta: vodenje, organiziranje in nadziranje del v proizvodnji, nadzor in optimizacija proizvodnih procesov, predlaganje in realiziranje izboljšav v proizvo- dnji … Zottel Trade d.o.o., Ulica Žal- skega tabora 19, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 5. 12. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnični dokumentalist (m/ž) (Celje) Osnovni pogoji: vsaj VI. stopnja izobrazbe, smer elektrotehnika, dobro znanje angleškega jezika – pisno in govorno. EMA d.o.o., Te- harje 7 b, 3000 Celje. Prijave zbira- mo do 4. 12. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec na bencinskem servisu (m/ž) (Celje) Od kandidatov pričakujemo: naj- manj IV. stopnjo izobrazbe, mo- žnost opravljanja dela tudi v nede- ljo, med prazniki, v dopoldanskih, popoldanskih in nočnih izmenah … MOL Slovenija d.o.o., Lendavska ulica 24, 9000 Murska Sobota. Pri- jave zbiramo do 9. 11. 2021. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Nabavni komercialist (m/ž) (Šentjur) Pričakujemo: VI. ali VII. stopnjo izobrazbe ekonomsko/komerci- alne ali podobne smeri, aktivno pisno in ustno znanje angleškega ali nemškega jezika, samostojnost, doslednost, natančnost, poštenost, ažurnost, komunikativnost, gospo- daren pristop …, priporočljive so de- lovne izkušnje. Kemoplast d.o.o., Drofenikova 7, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 2. 12. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Bančni referent (m/ž) (Celjska regija) V bančni poslovalnici podružnice Celjska regija zaposlimo novega so- delavca ali sodelavko na delovnem mestu BANČNI REFERENT. Nova KBM d. d., Ulica Vita Kraigherja 4, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 18. 11. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Operater strojev in naprav m/ž (Štore) Delo v skupini, ki upravlja stroje in naprave, usposabljanje in uvajanje v delo v obdobju 6 mesecev. Štore steel d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Što- re. Prijave zbiramo do 26. 11. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sobarica/sobar (m/ž) (Žalec) Iščemo sodelavca(-ko), ki/je: ima smisel za red in čistočo, natančen, prijazen, urejen in ima veselje do dela. Hotel A, Mala Pirešica 20, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 30. 11. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Monter (m/ž) (Celje) Opis: montaže in demontaže skladiščnih šotorov in hal, posta- vitev in montaža prireditvenih šotorov, odrov … Natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, de- montiranje v skladu z delovno dokumentacijo in postavitvenimi listi. BIRO OGIS d.o.o., Teharje 56, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 3. 12. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Celje) Opis: spremljanje zalog in obliko- vanje naročil, pripravljanje celotne opreme za potrebe monterjev po specifikacijah, nalaganje – razla- ganje službenih vozil, sprejemanje naročil iz komerciale … BIRO OGIS d.o.o., Teharje 56, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 3. 12. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Kuharski pomočnik (m/ž) (Rimske terme) Si želite novih izzivov in urejeno delovno okolje? Imate pozitiven odnos do dela, ste urejeni, vestni, marljivi, z občutkom odgovornosti in timskega dela? Potem iščemo prav vas. RIMSKE TERME, Ter- me Resort d.o.o., Toplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbiramo do 20. 11. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. SW inženir (Razvojnik programske opreme) (m/ž) (Gornja Radgona ali Celje) Vaše naloge in odgovornosti bodo: razvijanje programske opre- me v sodelovanju z razvojnimi eki- pami naših kupcev, programiranje vgrajenih sistemov v programskem jeziku C, C++ … ELRAD Electronics, d.o.o., Ljutomerska ulica 47, 9250 Gornja Radgona. Prijave zbiramo do 27. 11. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. 18 ŠPORT Št. 45, 11. november 2021 Vodstvo šentjurskega košarkarskega kluba zamenjalo trenerja Kuhar bo skrbel za specialitete v Šentjurju Košarkarje Šentjurja bo odslej vodil izkušen tre- ner Boštjan Kuhar, ki je dolga leta uspešno delo- val na Polzeli. Vodstvo šentjurskega kluba se je po koncu prejšnje prvoligaške sezone odpovedalo uslugam uspešnega in zelo izkušenega trenerja, Celjana Aleša Pipana, in k sodelovanju povabilo debitanta Miloša Pešića, ki je na šestih tekmah doživel prav toliko porazov. DEAN ŠUSTER Pešić je v Šentjurju pustil močan pečat kot košarkar, a v vlogi trenerja se ni znašel. Z agresivnejšo obrambo Morda je imel Miloš Pe- šić prav glede previsoke telesne teže kapetana Da- liborja Đape, a obenem to ni razlog, da ni poskušal izkoristiti njegovih dobrih lastnosti, še zlasti v napeti končnici proti Heliosu, ko so gostje nabrali nevarno število osebnih napak. »Šen- tjurska ekipa v dosedanjem delu sezone še ni pokaza- la, česa je sposobna. V igri ima še ogromno rezerv, zato je pred nami veliko dela. Z določenimi spremembami bo treba stremeti k agresiv- nejši obrambi, z nekateri- mi popravki poskrbeti tudi za učinkovitejši napad. Na vsakem treningu se moramo potruditi na vso moč, to je naša obveznost,« so bile prve besede Petrovčana Bo- Odličen trener Boštjan Kuhar zelo čustveno spremlja dogajanja pod obročema. štjana Kuharja, ki že vrsto let stanuje v Celju. V soboto se bodo Šentjurčani skušali dokopati do prve zmage, ko bodo gostili ekipo laškega Zlatoroga. Tri tekme v petih dneh! Košarkarji Rogaške so v šestih krogih v 1. slovenski ligi iztržili zgolj eno zmago. Pričakovali so precej več, petim porazom so botrova- le težave s poškodbami in z boleznijo. Slatinčani so zdaj v Osijeku. Na drugem turnir- ju 2. lige Aba se bodo danes pomerili še s Širokim Brije- gom (v torek so z Vojvodino izgubili z 81:70, kar je drugi poraz ob eni zmagi). Trener Damjan Novaković je ostal brez pomoči Terryja Arm- stronga, ki je bil najboljši strelec Rogaške proti Hop- som (po podaljšku so slavi- li Polzelani), čeprav je igro zaradi poškodbe predčasno zapustil. Slatinčani bodo v zdesetkani zasedbi odigrali kar tri tekme v petih dnevih, v soboto bodo namreč mo- rali odpotovati še v Šenčur. Štiri v Drač Košarkarice Cinkarne so v zaostali tekmi uvodnega kro- ga v 1. slovenski ligi premaga- le Grosuplje z 88:44. Na vrhu lestvice je poleg Cinkarne še Triglav, obe ekipi sta po petih krogih še neporaženi. Med celjskimi košarkaricami sta bili strelsko najbolj učinko- viti Lea Debeljak z 18 in Bla- ža Čeh s 17 točkami. Mojca Jelenc je dosegla 12 točk in imela še 14 skokov, medtem ko je Nigerijka Sofi Gbemu- otor ob 13 točkah odvzela tekmicam kar 8 žog. V sredo bodo Celjanke v Jadranski ligi gostile ekipo Partizana iz Beograda. V naslednjih dneh bo trener Damir Grgić na treningih pogrešal članske reprezentantke Debeljakovo, Čehovo, Jelenčevo in Marušo Seničar – Slovenija bo v kvali- fikacijah za EP danes gostila Turčijo, v nedeljo se bo v Dra- ču pomerila z Albanijo. Foto: Andraž Purg – GrupA Celjske hokejiste prevzel Gal Koren »Med vodstvom kluba in Markom Fišerjem je prišlo do sporazumnega dogovora o menjavi na mestu član- skega trenerja. Delo s člansko ekipo bo začasno prevzel dosedanji po- močnik članskega trenerja in trener mlajših selekcij v klubu Gal Koren, Marko Fišer pa bo še naprej sodelo- val pri delu z mlajšimi selekcijami kluba,« je v torek zapisalo vodstvo Hokejskega kluba Celje. Fišerju ni bilo postlano z rožica- mi, prišlo je tudi do odliva igralcev, toda ekipa naj bi bila sposobna bolj- ših dosežkov. To se bo pokazalo kaj kmalu, čeprav čudežev oziroma ne- nadnega dviga v kakovosti predstav ne gre pričakovati takoj. Vsekakor je večina pričakovala malce boljše rezultate, nenazadnje jih je napo- vedoval predvsem Fišer. Prvi slovenski strelec v KHL »V čast mi je, da sem lahko prevzel izziv vodenja celjskega članskega mo- štva. S takšnim izzivom se še nisem srečal, a verjamem, da bodo moje iz- kušnje iz igralske kariere mladi ekipi v pomoč pri doseganju višjih ciljev. Čaka nas trdo delo, s katerim se bomo z veseljem spoprijeli,« so bile prve Ko- renove besede. 29-letni Domžalčan je otrok Olimpije. Zelo mlad se je odpravil na Češko k mladinski ekipi Češke Budejovice. Za mladinsko vrsto je igral tudi v Nemčiji v Mannheimu. Nato se je preselil v Kanado in nosil dres ekipe Kelowna Rockets v ligi WHL. Od sezone 2011/12 je bil član zagrebškega Medveščaka, najprej v ligi Ebel, potem pa tudi v ligi KHL. Koren je bil prvi Slovenec, ki je do- segel gol v drugi najmočnejši ligi na svetu. Po vrnitvi v Ljubljano se ni dol- go zadržal pri Olimpiji in je februarja leta 2014 prestopil v slovaški Zvolen. Potem je znova oblekel zeleni dres, za sezono 2015/16 je podpisal pogodbo s klubom Manchester Storm, ki igra v britanski ligi. Igralsko kariero je moral končati zaradi hujše poškod- be mišice. Na svetovnih prvenstvih je sprva nastopal s slovensko mladin- Novi trener hokejistov Celja je Gal Koren (levo). Ob njem je pomočnik Domen Ramšak. Tudi po njegovi zaslugi ima klub po dolgih, dol- gih letih vse selekcije v državnih prvenstvih. Ramšakovi mlajši dečki (U13) so zmagali na vseh sedmih tekmah, za njimi so trenutno na lestvici KAC iz Celovca, Bled, Olimpija, Slavi- ja, VSV iz Beljaka, Triglav, Hidria Jesenice … sko reprezentanco, potem pa mu je to uspelo tudi s člansko, leta 2013 na svetovnem prvenstvu elitne divizije na Švedskem, leto kasneje pa na SP divizije D1A v Južni Koreji. V Celje je prišel poleti in skrbel za mlajše se- lekcije, obenem je postal pomočnik glavnega trenerja članskega moštva. Tudi Ken in Žan Slovenska hokejska reprezentan- ca se je na Bledu pripravljala na Turnir štirih držav, ki se bo začel danes na Jesenicah. Slovenija se bo drevi pomerila s Francijo, jutri z Belorusijo (obakrat se bosta tekmi začeli ob 19.00), v soboto pa še z Avstrijo (15.30). Selektor Matjaž Kopitar je v izbrano vrsto povabil dva Celjana, oba napadalca, Kena Ograjenška, ki igra za Graz, in čla- na Olimpije Žana Jezovška. DŠ David proti Goljatu, slednji je imel Davida Nogometaši Celja so po tekmah 16. kroga padli v spodnji del le- stvice 1. slovenske lige. V petek so gostovali v Domžalah in proti Kal- cerju iz Radomelj zaostajali z 2:0. Nato so rezultat izenačili z golo- ma Esterja Soklerja in Žana Medve- da (prej bi rekli, da je šlo za avtogol Jake Ihbeisheha), toda v 80. minuti so prejeli še tretji, usodni udarec. Poglejte Zeca Glede na tradicijo in na finančne vložke je šlo za dvoboj Goljata pro- ti Davidu, a povsem zasluženo je zmagal slednji. Ne moremo se otre- sti občutka, da bi se marsikaj ali celo vse povsem drugače razpletlo, če bi v uvodu obračuna Žan Med- ved izkoristil imenitno priložnost, saj je bil sam pred domačim vratar- jem. Potem pa se je začela »pred- stava« člana mlade slovenske re- prezentance, 21-letnega osrednjega branilca Davida Zeca. Bil je kriv ali – najblažje rečeno – sokriv za vse tri zadetke. Ponavlja se zgodba, ki smo jo videli z Dušanom Stojino- vićem, ko je celjski klub ostajal brez evropskega tekmovanja za- radi nerazumljivih napak mladega branilca in drago plačeval davek za učenje vajenca. Ob tem je treba dodati, da je bil Stojinović precej mlajši, kot je zdaj Zec. Izpraznjeni Trener Celja Simon Sešlar je nanizal tri zmage, prej je s svojim moštvom še dvakrat igral neodlo- čeno, v petek pa je doživel prvi po- raz, ko je kar trikrat klonila v za- dnjem obdobju zanesljiva celjska obramba: »Naši fantje niso začeli tekme slabo, saj so si priigrali ime- nitno priložnost. Nato smo prejeli čudovit zadetek. V drugem polča- su smo spremenili več stvari in uspeli izenačiti, toda kasneje smo prejeli še en gol. Očitno je bilo, da Ivan Božić je bil podajalec v akciji, ko so Celjani izenačili izid v Domžalah. so se igralci na prejšnjih tekmah energetsko in čustveno izprazni- li. Žal mi jih je, kajti prikazali so pravi značaj in uspeli izničiti pred- nost dveh golov gostiteljev.« Sešlar je še dodal, da so njegovi fantje s tvegano igro lovili zaostanek, a se jim ni izšlo. Imeli so rdeče drese. Legendarni, žal že pokojni celjski športni novi- nar Jože »Pepi« Kuzma bi si vzel čas za klubske direktorje in jim napel vse, kar jim gre. Bodo v naslednji sezoni nosili zelene ali vijoličaste drese? Znova v Domžale Kapetan Celja Žan Zaletel je de- jal: »Prelahko so domačini dosegli zadetke, nismo si želeli s porazom oditi na prvenstveni odmor.« Rado- mljani igrajo privlačno, lepo, njihov trener Rok Hanžič kar ni mogel ver- jeti, da je konec prekletstva na pr- venstvenih tekmah proti Celju. Po premoru zaradi reprezentančnih te- kem bodo Celjani znova odpotovali v Domžale k istoimenskemu klubu, nato pa bodo gostili ekipi Olimpije in Maribora. Na vrhu lestvice sta Ko- per in Maribor, tri točke manj ima Olimpija. DŠ Izidi 16. kroga v 1. SNL: Kalcer Radomlje – Celje 3:2, Bravo – Mari- bor 0:2, Koper – Tabor Sežana 1:0, Aluminij – Olimpija 1:0 in Mura – Domžale 1:1. Št. 45, 11. november 2021 ŠPORT 19 Rok Marguč Tim Mastnak Rok Marguč in Tim Mastnak pridno vadita za nastop na olimpijskih igrah Celjska deskarja brez pogodb proti Pekingu Do tekme alpskih deskarjev v veleslalomu na olim- pijskih igrah so še manj kot trije meseci. Celjana, 35-letni Rok Marguč in 30-letni Tim Mastnak, odlično sodelujeta, skupaj sta se pripravljala na ledeniku Ka- unertal, njuno mnenje glede podpisa novih pogodb s Smučarsko zvezo Slovenije je enotno. DEAN ŠUSTER Oba še morata izpolniti ozi- roma potrditi normo za OI, lažjo nalogo bo imel Mastnak. Danes ju ne bo na predstavitvi ciljev in načrtov Smučarske zveze Slovenije v Ljubljani, saj sta v tujini. Tudi zato sta oba cepljena. Kje sta se pripravljala? Marguč: V zadnjem tednu sem bil doma, ker je v Avstriji zapadlo precej snega, potem pa sem se vrnil v Kaunertal, saj je vremenska napoved zelo ugodna. Maja sem začel vaditi, na sneg sem stopil ob koncu avgusta. Poudarek je bil na psihološki pripravi, ki sem se ji zelo posvečal v se- Rok Marguč: »Škoda je, da se na zvezi ukvarjajo z nami, ›starimi junci‹, namesto da bi se posvetili podmladku. Na Rogli sem opazoval štirideset mladih kotalkarjev, mi pa nimamo mlajših deskarjev.« zonah, ko mi je šlo najbolje. Tudi jogo sem znova vadil. Mastnak: V Kaunertalu je bilo zelo naporno, regenera- cijsko vadbo sem opravil v dvorani Atletskega društva Kladivar, zdaj pa se odpra- vljam na priprave z nemško reprezentanco na Švedsko. Ja, bil sem tudi na Rogli, moral sem pomagati očetu na viken- du pri opravilih. Med kondi- cijskimi in snežnimi treningi sem si znova privoščil kajta- nje na Hrvaškem. Septembra sem deskal v Hintertuxu in Zermattu. V Kaunertalu sne- ga ni bilo v izobilju, a je bila proga dobro pripravljena. Zimske olimpijske igre so zelo blizu, malo se o njih go- vori, kajne? Marguč: Za avto imam ta- krat napovedano servisno po- pravilo in čas se mi na zaslonu dnevno odšteva. Poletne igre so za nami in vajeni smo bili, da do zimskih morata miniti dve leti. Tokrat bodo prej. Mastnak: Pred vrati so tek- me v svetovnem pokalu in ri- tem bo naporen, tako da se bo februar kar naenkrat »zaletel« v nas. Pestro in zabavno bo. Je pri opremi kaj novega? Marguč: Ne, poudarek je, kot sem že dejal, predvsem na meditaciji. Torej, prenavljam glavo. Mastnak: Imam sicer novo desko, a je isti model kot lan- ska. Preizkušam tudi malen- kost daljšo desko za ravninske dele. Na olimpijske igre imata različne spomine, eden je bil na njih trikrat, drugi samo enkrat. Marguč: Drži, trikrat sem nastopil na olimpijskih igrah. Grenak priokus imam iz Sočija. Na igrah štejejo le medalje, od uvrstitve na peto mesto nisem imel nič. Igre so zelo psihološko naporne za športnike. Tudi če ne gre za pritisk javnosti, si tekmova- Z leve Rok Marguč in Tim Mastnak lec sam nadene psihološko breme. Mastnak: Na Pjongčang imam lepe spomine. Na svo- jih prvih igrah sem se uvrstil v finale. To mi je dalo elan in kasneje sem se začel uvrščati na stopničke v svetovnem po- kalu. Res je, eno od treh zmag v svetovnem pokalu sem do- segel prav na olimpijski progi v Secret Gardnu, zato se iger še toliko bolj veselim. Tamkaj- šnji sneg mi je všeč. In ob koncu, kako je s po- godbami s Smučarsko zvezo Slovenije? Marguč: To je Timova vojna, a sem na njegovi strani. Nisem pa prava oseba za pojasnila. V olimpijski sezoni se je nesmi- selno boriti z mlini na veter. Ko bo Tim zadevo uredil, se mu bom priključil in zahteval po- dobno pogodbo. Škoda je, da se na zvezi ukvarjajo z nami, »starimi junci«, namesto da bi se posvetili podmladku. Na Rogli sem opazoval štirideset mladih kotalkarjev, mi pa ni- mamo mlajših deskarjev. Mastnak: Prvič po dese- tih letih se v mojem imenu z Glavni trener deskarjev je Izidor Šušteršič, ki ga je SZS že odstavila po tarnanju tekmovalcev, toda vrnil se je z odvetnikom in dosegel svoje ter izsilil podaljšanje pogodbe. Posveča se predvsem Žanu Koširju. Tim Mastnak: »Prvič po desetih letih se v mojem imenu z vodstvom Smučarske zveze Slovenije dogovarja odvetnik. To je žalostno. Toda ne gre drugače. Sam hočem biti osredotočen na treninge in tekme. Obenem pa stvari, ki se dogajajo v zvezi, jemljejo voljo do športa.« vodstvom Smučarske zveze Slovenije dogovarja odve- tnik. To je žalostno. Toda ne gre drugače. Sam hočem biti osredotočen na treninge in tekme. Obenem pa stvari, ki se dogajajo v zvezi, jemljejo voljo do športa. Šest od sed- mih vrhunskih tekmovalcev nas je izpostavilo težave iz prejšnje sezone, ampak se ni spremenilo nič. S tem so omo- gočili dobre pogoje samo ene- mu tekmovalcu. Pevcu celoten komplet medalj Manjši del prve ekipe Pla- valnega kluba Neptun Celje je nastopil na plavalnem mi- tingu Delfin v Ljubljani. Gašper Pevec je bil prvi na 100 metrov prsno, drugi na 100 metrov delfin in tretji na 400 metrov. Izabela Pa- kiž Rumpf je osvojila drugo mesto na 100 metrov prsno. DŠ Z leve stojijo Nik Kočevar, Izabela Pakiž Rumpf, Gašper Pevec, Sebastjan Jug in trener Martin Karlin. NA KRATKO Čater želi nizati visoke uvrstitve Ljubljana: Celjan Martin Čater, Nejc Naraločnik z Ljubnega ter Boštjan Kline in Miha Hrobat so danes iz Gradca poleteli v Severno Ameriko. Svetovni pokal alpskih smučarjev se bo za ljubitelje hitrih disciplin začel v Lake Louisu, kjer bosta na sporedu dva smuka, 26. in 27. novembra, ter dan kasneje superveleslalom. Glavni trener ekipe za hitre discipline je Celjan Grega Koštomaj: »Martin kot 17. smukač in Boštjan, ki je lani osvojil smukaške točke in je 42. v seštevku smu- ka, bosta imela zagotovljeni mesti na smukih. Hrobat in Naraločnik nista osvojila točk v svetovnem pokalu v smuku in se bosta v internih kvalifikacijah pomerila za tretje mesto.« Dobovec na Češko Nyon: Na sedežu Evropske nogometne zveze so izžrebali skupine elitnega dela lige prvakov v futsalu. Slovenski prvak Dobovec bo igral v skupini C, v njej so še Barcelona, češki Plzen in belgijski Halle-Gooik. Turnir bo na Češkem med 30. novembrom in 5. decembrom. Zmago- valci štirih skupin bodo igrali na zaključnem turnirju. (DŠ) 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE Št. 45, 11. november 2021 PRODAM Nadzorni svet družbe TEHNI, d. o. o., na podlagi 28. člena Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo TEHNI, d. o. o., objavlja naslednji razpis ZA PROSTO DELOVNO MESTO DIREKTORJA/DIREKTORICE DRUŽBE TEHNI, d. o. o. 1. RAZPISNI POGOJI Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo poleg splošnih pogojev, ki jih določajo predpisi s področja delovnega prava, izpolnjevati naslednje pogoje: • visokošolska izobrazba 2. stopnje, visokošolska univerzitetna (prejšnja) ipd. tehnične smeri (strojna, elektro, gradbena) oziroma alternativna izobrazba: visokošolska 2. stopnje, visokošolska univerzitetna (prejšnja) ipd. poslovne in upravne vede, pravo, visokošolska 2. stopnje, visokošolska univerzitetna (prejšnja) ipd. ekonomske smeri, • najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnem položaju, • vodstvene in organizacijske sposobnosti, • aktivno obvlada slovenski jezik, • aktivno obvlada vsaj en tuji jezik (nemški ali angleški), zaželeno tudi znanje hrvaškega ali srbskega jezika. Računalniška znanja: • urejevalniki besedil – zahtevno, • delo s preglednicami – zahtevno, • delo z bazami podatkov – osnovno, • poznavanje računalniških omrežij – osnovno, • poznavanje operacijskih sistemov – osnovno. Zahtevano poznavanje: • poslovanja družbe, • poznavanje dela s kadri in zaposlovanja, • poznavanje delovanja na mednarodnem trgu zahtevnih montažnih storitev v celotnem obsegu od iskanja priložnosti do priprave ponudb, pogajanj, urejanja formalne dokumentacije, obračunov. Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno obdobje petih (5) let. Direktor je po preteku mandata lahko ponovno imenovan. Opis del in nalog direktorja: • organizira in vodi delo ter poslovanje družbe, • predstavlja in zastopa družbo, • odgovarja za pozitivno poslovanje skladno s poslovnim načrtom, • poroča nadzornemu svetu, • pripravlja predloge za nadzorni svet, • pripravlja poročila o poslovanju in je odgovoren za informiranost družbenika Esotech, d. d., • išče posle, pripravlja ponudbe, se pogaja s potencialnimi kupci, • opravlja vse druge naloge, določene z zakonom, statutom in drugimi veljavnimi predpisi. Kandidati morajo k prijavi z življenjepisom priložiti: • izjavo kandidata o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere mora biti razvidna stopnja/raven in smer/ področje izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena (želene so tudi kopije diplom), • opis delovnih izkušenj, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogoja glede zahtevanih delovnih izkušenj. Zaželeno je, da kandidat v življenjepisu poleg formalne izobrazbe navede tudi druga znanja in veščine, ki jih je pridobil. Zaželene so izkušnje s področja projektnega vodenja. Kandidati naj vlogo s prilogami pošljejo do vključno 14 dni po objavi razpisa na naslov TEHNI, d. o. o., Preloška cesta 12, 3320 Velenje s pripisom »Prijava na prosto delovno mesto direktorja« ali na elektronski naslov darja.cvikl@esotech.si Z izbranim kandidatom bo sklenjena pogodba za določen čas za mandatno obdobje petih (5) let z možnostjo ponovnega podalj- šanja. Neizbrani kandidati bodo o neizboru obveščeni na svoj elektronski naslov najkasneje v osmih dneh po zaključenem postopku izbire. KOTEL peč na drva za centralno TKU-W, 30 kW, novo, nerabljeno, prodam za 900 EUR. Telefon 030 778-724. p KAVČ, sedežno, okroglo mizo s tremi stoli, štiri omare za dnevno sobo in pralni stroj ugodno prodamo. Telefon 068 640-716. 977 BOROV jedilni kot, nov in novejšo spalnico iz masivnega lesa, bukev, poceni prodam. Telefon 031 270-088. 980 ŠTEDILNIK Alfa plan, 70 cm, kot nov, desni, prodam za 220 EUR. Telefon 041 596- 149. p Št. 31, 5. aPvRgOuDstA2M021 PRAŠIČE, težke od 40 do 120 kg, enega 250 kg, in izločene svinje, zelo zelo ugodno prodam. Doma pridelana hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 1006 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno- stjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n DVA prašiča, težka od 170 do 190 kg, domača kuhana hrana, prodam. Cena 2,50 EUR/ kg. Telefon 031 660-317. 979 STROJI POSEST STA NOVANJE PRODAM ENOFAZNI »šrotar« za koruzo in za luščenje koruze prodam. Telefon 041 987-305. 1002 PRODAM ENOTRETJINSKI solastniški delež na hiši, vrt, asfalt, okolica Žalca, prodam. Telefon 068 146-810. 983 NAJAMEM GARSONJERO ali sobo najamem (ali pomoč starejši osebi). Telefon 040 290-694. 985 VEDNO POLNA DOBRIH 16 strani odličnih receptoV 7 receptov s krompirjem, slivovi zavitki, ohrovt in meso ter havajska kuhinja OSEBNOST TEDNA: dragan petroVec V Sloveniji že dolgo ni bilo takšnih razmer, kot so danes aktiVna ženska YK6 vaj za čvrsto zadnjico V 5 dneh 3kg lažji Odlična dieta s krompirjem, skuto in lanenim olje ODOJKE prodamo na kmetiji Zorko na Bab- nem. Telefon 041 741-028. 976 PRAŠIČE, težke od 30 do 250 kg in izločene plemenske svinje (za predelavo v sala- me), prodamo. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 311-476. p PRAŠIČE, težke do 120 do 160 kg, prodam. Telefon 031 832-520. 975 BIKA, težkega 200 kg, prodam. Telefon 041 663-137. 1678 BIKCA simentalca, starega 6 mesecev in telico za zakol, prodam. Telefon 070 667-374. 982 PRAŠIČE, težke od 90 do 100 kg in od 180 do 200 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Nudim zakol ali prevoz. Telefon 041 295-239. 984 KOKOŠI nesnice, leghon, rjave, zelenojajč- ne bele, jerebičaste, štajerke, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. Mn SIMENTALCA, eden star 4 mesece, drug 10 dni, prodam. Telefon 040 122-910 ali 070 360-551. 987 BIKCA ls/lim, težkega od 130 do 140 kg, prodam. Telefon 070 556-695. 986 DVA bika, težka od 180 do 250 kg in dve telici, težki od 170 do 200 kg, vsi pašni, prodam. Telefon 041 547-769. Š 8 KRAVE dojilje, breje, pašne, eko, prodam. Telefon 051 235-747. 991 BIKCA simentalca, starega 3 tedne, prodam. Telefon 031 840-282. 936 Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR. BIKCA ls/lim, rojenega 25. 5. 2021, eko reja, pašen, težek 250 kg, prodam za 720 EUR. Telefon 031 273-205. 996 PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež in izločene svinje, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 1007 KUPIM PITANE krave in telice za zakol po širši Štajer- ski kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. NIK štp DEBELE ali suhe krave in telice za zakol ku- pim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p LI PRODAM SI SUHE domače salame prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 520-588. 990 KRMNO peso prodam. Telefon 031 711-199. p KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in gra- haste barve, pred nesnostjo, kletke za kokoši, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p VEČ prašičev, težkih od 30 do 200 kg in 4 m suhih bukovih drv prodam. Telefon 040 780-614. L 76 POLOVICO prašiča, krmljenega z izključno domačo kuhano hrano in domač »špeh«, prodam. Telefon 031 813-295. 992 DVA prašiča, težka približno 150 kg in tri me- sece stare kunce, žive ali očiščene, prašiči so kr mljeni s kuhano hrano, in več vrst fi žola, prodam. Telefon 031 840-078. 995 TELIČKI simentalki, težki 120 in 150 kg in lanski višnjevec, zelo dober, ugodno pro- dam. Telefon 041 522-776. 1001 KRMNO peso, repo za kisanje in tehtnico Libe- la, 300 kg, prodam. Telefon 041 261-676. IXNFXOXRM 1004 POLNILKO za klobase, novo, 5 l in kakovostne silažne bale, prodam. Telefon 031 612- 160. 1003 OSTALO PRODAM VALJ Inox, za sadni mlin, z jermenico in le- žaji, prodam. Telefon 041 818-899. 993 STE INVALID IN POTREBUJETE OSEBNO ASISTENCO? POMAGALI VAM BOMO: PRIDOBITI PRAVICO DO ASISTENCE, POISKATI OSEBNE ASISTENTE, ZAPOSLITI ASISTENTE IN IZVAJATI ASISTENCO info3rrr@gmail.com 031-833-800 PRODAM haste, pred nesnostjo NO NAIV O L O 100% ËLECTR (Npri CkoImNbiniAraonLemIk DciksIluZivEodžnLjeopovW:LTP0): 4,3–06,32l/1040 k5m, iz–pus0ti CO20: 1144–1420g/6km, s(toNpnja iOzpustoxvPE)UoROPv6.3pr, sipredceifičinčiziznpeusatli dsuškipkoviiohh vrednost specifičnih izpustov trdih delcev 0,00,031–0,00074 g/km, število,trdnih delcev pa 0,03 –4,48 × 1011. Oglji.kov dioksid (CO2) je najpomembnejši sti onesnaževaltzuonanpjegalozrakga iz rpreomedta pnomiembpno lpriisnpev,ajo kkpoislabpšanjou kavkozvosrti zounačnjeaga zragka.lPorispbevajoazllasnti k očezmesrnoepogvišarnime ter dušikovih okksidoov.nSlikca jeesimnboltičnre anarcavei. jCiatroëmn si pridpržurje iprzavieco dmo sprenmemeb gv vseabini ion poznuodbi.nVečana,wwdw.citeroenl.csi. ev PM b Savinji, Tel. 03 70 38 386, mail: info@avtohisakos.si MENJAM OPREMA nom, komnpelpertonotnaodasptatinraonvoa,nj1e. znadastroo-- PRODAM pje, Goriška ulica 1, menjam za večje ne- RAZNO pohištvo za opremo različ profitno stanovanje v mestu ali na Otoku. Telefon 031 620-506. 812 storov zelo ugodno prodam. Tele purane za pan e proamo, pr pe I na dom. Telefon 070 545-48,1. D , NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne ajeto.grIojzirhpisvujtjeaos, vt(piprreoorddinamkneooos. mnsBtraebszžpipenlaevičrcnaaailfindzčoeunsmtanihvaa n PM2,5 .ter dušikovih o, ksido 582-1401. KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, in štajerke, prodam. Pri nakupu 10 ko Cpeeltjeel.inTealepfoodna0ri3m1o4. 6K1m-7e9ti8ja, 0iz41Lo7p6a3t-e8 051 379-031. PAŠNO teličko simentalko, težko 250 TELpIČroKdOamin. Tbeilkecfaon č0is3t0a 6li9m3u-8z6in6a. star o- mesece, težka 150 do 180 kg, prod 31 Telefon 041 547-769. Št. 45, 11. november 2021 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Dve leti že v grobu spiš, v naših srcih še živiš. Ni ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN Mineva dve leti, kar nas je zapustil naš dragi MARTIN PERČIČ iz Planinske vasi (12. 11. 1949–5. 11. 2019) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo. p Vedno boš v mislih z nami, saj kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega življenj- skega sopotnika, očeta in dedija FKR ANCKI JAaLI POVŠKA iz Vojnika (4. 1. 1942–2. 11. 2021) se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znan- cem, ki ste mi težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalne besede ter podarili cvetje in sveče. Zahvala gre tudi gospodu župniku za čutno opravljen obred slovesa, kakor tudi pevcem, pogrebni službi Veking in ostalim. Is- krena hvala šŠete. n3k7r, a1t6v.s seemp itnemvsbaekro 2m0u2r 1posebej, ki st1e ga imeli radi, se ga boste spominjali in obiskovali na grobu. V globoki žalosti: Karla z družino 998 Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi, pradedi, stric in tast STANKO ŠANCA iz Debra pri Laškem (26. 10. 1936–27. 10. 2021) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za i–zr6a,ž3enla/p1is0n0a inkmus,tniazpsoužsatljiaC, pOod:ar1je1n4e –s1ve4č2e ing c/vkemtje,, m3da1er–omv0ab,n0ne0om0pa7šre4is ipgne/dvkeamnjao,rnškoteppvooilsmol aotčrbd.šHnavinhajluda eKkloacmekvouvnpoaalsi0tLi,a0z- e. Cšiktroo, gëonspsoi dpuriždurpžnuijkeupinrapveivccoemdosksupprienme Eetmosb. v v Vsem in vsakemu posebej, ki ste ga pospremili na njegovi A zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Žena Nada, hči Metka in sin Rajko z družinama L 79 PRAŠIČE, domača reja, in bučnice prodam. Telefon 041 916-939. 999 Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik in spreje m uam o v čas uzuradnih ur (7.00–1 5.0 0)o n a ased ežu0 podjetja v1a Prešer nova ulica 19, Celje. 6POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO 70 ELEKTRONSKI POŠTI 8 na naslov oglasi@nt-rc.si in aPliRjiOh DspAoMročate po 491 VINT E LEFONU 03j4 225c1 44. m. izabela …H)vuagloadnzoa praodzaumm. Teevleafonnje04. 1 8 Ure7d2n0-i4š9tv9.o Novega tednika in Rapdia Celje ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice IVICE ARNŠEK (25. 12. 1942–21. 10. 2021) se iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v trenutkih slovesa nudili podporo in kakorkoli pomagali. Zahvala vsem za izražena pisna in ustna sožalja, besede tolažbe, poklonjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Hvala pogrebni službi Ropotar za organizacijo in izved- bo pogreba in gospodu župniku Janku Ivančiču za lepo opravljen cerkveni obred. Zahvaljujemo se Stanki za gan- ljiv poslovilni govor, organistu in cerkvenemu pevskemu zboru za lepo petje pri maši in na pokopališču. Hvala vsem, ki ste se s spoštovanjem poslovili od nje in jo v velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njeni p Ni življenje največ! Več je: lepo življenje in za lepim življenjem lepa smrt. Največ pa je: za lepo smrtjo še lepše življenje. (Franc Ksaver Meško) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice LJUDMILE KUMER iz Debra 15 (13. 8. 1933–26. 10. 2021) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijate- ljem in znancem ter vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Roku Metličarju za opravljen obred, gospe Petri Košek za čustven govor ter pevcem skupine Oljka za odpete pesmi. Vsa pohvala tudi dr. Stropnikovi in patronažni službi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni L 78 ZAHVALA Ob smrti moža STANISLAVA HRIBERŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pisna in ustna sožalja, za pomoč ter daro- vano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala gospodu župniku Roku Metličarju za opravljen obred in poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoča: žena s hčerko in sin z družino L 80 MOŠKI, vdovec, redno upokojen, z dobro po- kojnino, s hišo in z avtomobilom, urejen, želim spoznati žensko, vdovo ali razve- zano, staro do 65 let, za skupno življenje in skupno premagovanje dolgih jesenskih dni in noči. Zaželeno je, da si zdrava, da rada hodiš v naravo in na plese in da si brez obveznosti. Lahko prideš ti k meni ali jaz k tebi. Ne boš razočarana. Sem iz okolice Celja. Pokliči telefonsko številko 071 421-370, Jože. 994 IŠČEM pomoč na manjši kmetiji. Možno de- dovanje. Telefon 031 257-052. 989 ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO fanta s trgovsko šolo. Hojnik trgovina, Leskovec 15, Ljubečna, telefon 031 728-130. 974 Smrti Celje Umrli so: Vincenc KREM- ŽAR iz Celja, 95 let, Jožef JU- RAK iz Celja, 74 let, Martina RUŽIČ z Dobrne, 77 let, Karl POLŠAK iz Celja, 91 let, Ferdi- nand MLEKUŠ iz Celja, 78 let, Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi. Povsod te slišimo mi vsi, med nami si. ZAHVALA Zapustila nas je MARTINA RUŽIČ z Dobrne (23. 1. 1944–21. 10. 2021) Hvala vsem, ki ste ji pomagali, ko je rabila pomoč. Hvala vsem, ki ste ji prisluhnili, ko je potrebovala pogovor, in hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoča: hčerka Milena z družino 981 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) Še včeraj vsa iskriva in polna smeha, se je nenadoma poslovila naša mama, tašča, babi in prababi MARIJA ANA VERSTOVŠEK roj. Turk (1939–2021) Vedno boš v naših srcih. Hvala ti za vse. Tvoja družina Pogreb drage pokojnice bo v petek, 12. novembra, 2021, ob 15. uri v Slovenski Bistrici. n ZAHVALA V bolečini nas je v 79. letu zapustila draga žena, sestra in teta VERONIKA LAMPRET rojena Šagi, iz Lutrja pri Ponikvi (8. 10. 1943–30. 10. 2021) Ob boleči izgubi se iskreno iz srca zahvaljujem soro- dnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Posebna hva- la zdravnici in strežnemu osebju onkološkega oddelka bolnišnice Celje za lajšanje bolezenskih težav. Iskrena hvala pogrebnemu podjetju Gekott za pogrebne storitve, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za poslovilne besede in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ji še zadnjič prišli izkazat spoštovanje in ste jo pospremili k večnemu počitku. V globoki žalosti: mož Martin 1000 Jetullah PARDUZI iz Celja, 70 let, Ljudmila REBERNAK iz Vojnika, 88 let, Emil MAREŠ iz Celja, 74 let, Angela Marija OGRAJENŠEK iz Galicije, 91 let, Anton VODIŠEK iz Laške- ga, 89 let, Ljudmila KUMER iz Laškega, 88 let, Rozina BRA- ČIČ iz Velenja, 78 let, Bruno KONČAN iz Žalca, 78 let, Jo- žefa JAZBINŠEK iz Šentjurja, 79 let. Šentjur Umrla sta:. Terezija BUSER iz Boletine, 95 let, Julijana ŠKOBERNE iz Šentvida pri Planini, 85 let. Laško Umrla sta: Irmina TER- ŠEK iz Laškega, 90 let, Zofija KNEZ iz Sela nad Laškim, 83 let. Žalec Umrli so: Ana KOPUŠAR iz Kasaz, 96 let, Antonija OŠLAK iz Kasaz, 85 let, Milan SKA- LE iz Velenja, 71 let, Milena SKOK s Polzele, 66 let, Ana MAROŠEK s Polzele, 96 let. Velenje Umrli so: Karl KREJAN iz Šoštanja, 77 let, Marija Elfri- da LINDER iz Velenja, 79 let, Zorica LAH iz Velenja, 90 let. 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Št. 45, 11. november 2021 Kino CINEPLEXX Spored od 11. 11. do 17. 11. Dune: Peščeni planet – pustolo- vski, drama, fantazijski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 17.20, 20.30 Južni veter: Pospešek – krimi- nalni, drama, triler četrtek: 15.50, 18.20, 19.30, 21.00 petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 15.50, 18.20, 20.00, 21.00 Luka – animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, torek, sreda: 15.40 sobota, nedelja: 13.40, 15.40 Mali šef: Družinski posli – ani- mirani, komedija četrtek, petek, torek, sreda: 16.20 sobota, nedelja: 14.10, 16.20 Moj sin – kriminalni, drama, triler četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 16.00, 20.50 Ni čas za smrt – akcijski, pusto- lovski, triler četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 16.40, 19.30 Pri Addamsovih 2 – animirani, komedija četrtek, petek, torek, sreda: 15.30, 17.30 sobota, nedelja: 13.30, 15.30, 17.30 Spencer – biografski, drama, ro- mantični četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 17.50, 20.10 Tačke na patrulji: Film – animi- rani, pustolovski, družinski četrtek, petek, torek, sreda: 15.30 sobota, nedelja: 13.50, 14.50 Toma – biografski fi lm četrtek, petek, torek, sreda: 19.50 sobota, nedelja: 14.30, 19.50 Večni – akcijski, pustolovski, fantazijski četrtek: 17.00, 18.00, 20.00 petek, torek, sreda:17.00, 18.00, 20.20 sobota, nedelja: 14.00, 17.00, 18.00, 20.20 Venom 2 – akcijski, fantazijski četrtek, petek, torek, sreda: 18.30 sobota, nedelja: 14.00, 18.30 ČETRTEK 19.00 Spencer – romantična bio- grafska drama PETEK 18.00 Nikoli redko včasih vedno – drama 19.45 Spencer – romantična bio- grafska drama SOBOTA 18.00 Spencer – romantična bio- grafska drama 20.00 Nikoli redko včasih vedno – drama NEDELJA 18.00 Nekoč so bili ljudje – dra- ma 19.30 Spencer – romantična bio- grafska drama SREDA 20.00 Vojvoda (32. Liffe) – bio- grafska komična drama KINO VELENJE PETEK 19.00 Sinoči v Sohu – srhljivka SOBOTA 17.00 Respect – biografski mu- zikal 20.00 Večni – znanstvenofanta- stična pustolovščina NEDELJA 16.00 Škrat+ki – animirani, dru- žinski, sinh. (vstop prost) 17.00 Martin Eden – romantična drama (vstop prost) 18.00 Salon pri Romy – družin- ska drama (vstop prost) 20.00 Annette – muzikal (vstop prost) 19.00 Poslednji dvoboj – zgodo- vinska drama PONEDELJEK 19.00 Sadeži pozabe – komična drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 11. 11. 17.00 Velenjski grad V glavi zidam mesto predstavitev knjižnega prvenca avtorice Done Pratnekar in razstava originalnih ilustracij 17.00 Kulturni dom Štore Javni nastop učencev dislociranega oddelka v Občini Štore 17.00 Knjigarna & antikvariat Antika Celje Ekorg – strip, animacija za mlade in stare 18.00 Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon Onkraj meja javno vodstvo po razstavi s kustosinjama Majo Antončič in Andrejo Hribernik 19.30 Gledališče Celje Kordelija Paladin: Ena od sester Teater Fort Forno, Jesenski gledališki trojček; izven abonmaja PETEK, 12. 11. 19.30 Gledališče Zarja Celje Novačanova gledališka srečanja: Tone Partljič: Čaj za dve komedija v izvedbi Gledališča Zarja Celje 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Mala terasa koncertna komedija Špas teatra, za Zeleni abonma in izven SOBOTA, 13.11. 10.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Celjski dan trobil: Kvintet Sibrass 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Po kulturnozgodovinski razstavi s Celjskim stropom javno vodstvo po razstavi 18.00 Dom krajanov Vrbje Večer ruskih pesmi, romanc in slovanske poezije v izvedbi ansambla Kalinka 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Folklorna prepletanja državno srečanje folklornih skupin, JSKD OI Žalec 20.00 Mala dvorana Celjskega doma Volčja reja kozličev gledališko-performativna solo plesna predstava po motivih Jurčičeve Kozlovske sodbe v izvedbi Luke Ostreža NEDELJA, 14. 11. 17.00 Cerkev svetega Jožefa Celje Koncert na čembalu: Petra Bračko koncert iz sklopa Glasba na hribu, vstop prost, prostovoljni prispevki PONEDELJEK, 15. 11. 18.00 Galerija Mozirje Prestreljene sanje predstavitev knjige avtorja Vlada Vrbiča 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Gejm drama Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana, za Beli abonma in izven TOREK, 16. 11. 11.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop dijakov srednje stopnje oddelkov godal, pihal, petja, trobil in tolkal ter komornih skupin SREDA, 17. 11. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Alma M. Karlin: Poti javno vodstvo po razstavi 11.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop dijakov srednje stopnje oddelkov klavirja in orgel, brenkal in harmonike ter komornih skupin 18.00 Celjska kulturnica Justina Strašek: Moji ljubezni predstavitev pesniške zbirke 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Odsevi – um in srce Slovenije predstavitev nove rastoče knjige Osnovne šole Lava Ostale prireditve ČETRTEK, 11. 11. 15.00 do 16.30 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike prijave na spletni strani Tehnoparka 17.00 Dom svetega Jožefa Celje Pogovori za dušo voditelj: mag. Drago Tacol 19.00 Celjski dom ali po spletu O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga uvodno informativno predavanje 19.10 Knjižnica Velenje Tanzanija: Srce Afrike, ki prepriča potopisno predavanje Matjaža Šaleja PETEK, 12. 11. 9.00 do 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Mojstrski tečaj za harfo predavateljica Maria Gamboz 16.00 Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije Celje Filmska delavnica s produkcijo VIII. Filmfesta treh zvezd snemanje kratkega igranega fi lma: spoznavanje profesionalnega fi lmskega studia in pričetek snemanja, mentor delavnice: Igor Pečoler; tudi v soboto ob 9. uri 17.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Velenje Predstavitev priložnostne poštne znamke Kavčnikova domačija fi latelistični dogodek z odprtjem priložnostne razstave Stavbna dediščina Šaleške doline na poštnih znamkah iz zbirke zbiratelja Matjaža Šaleja SOBOTA, 13. 11. 9.30 do 13.00 Dom svetega Jožefa Celje Delavnica krašenja cerkva voditelj: Rok Metličar, generalni vikar; prijave: info@jozef.si 10.00 do 11.30 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike prijave na spletni strani Tehnoparka 10.00 do 12.00 Galerija Velenje Ustvarjajmo z ilustratorko Urško Stropnik Šonc delavnica za otroke od 1. do 5. razreda, prijave: info@galerijavelenje.si 10.30 do 12.00 Tehnopark Celje Cool tool delavnica primerna za otroke od 8. do 11. leta; prijave na spletni strani Tehnoparka 10.30 do 13.30 Thnopark Celje Kulinarična delavnica: Molekularne gastronomije prijave na spletni strani Tehnoparka 11.00 Tehnopark Celje Ta nora znanost – šov z waw efektom na temo znanosti v sklopu ogleda Tehnoparka Celje prijave na spletni strani Tehnoparka NEDELJA, 14. 11. 11.00 Tehnopark Celje Soba pobega: Soba prvošolke Ane prijave na spletni strani Tehnoparka PONEDELJEK, 15. 11. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje delavnice, igre, pomoč pri učenju 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Strašni pajek otroška ustvarjalna delavnica je namenjena otrokom, starejšim od treh let, z vami bo Vesna Gaber Podhovnik 18.00 Dom svetega Jožefa Celje Duhovne vaje za starejše – pričevalci vere voditelj: msgr. Jože Kužnik, tudi v torek in sredo ob istem času TOREK, 16. 11. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moja najljubša igrača Hermanova otroška ustvarjalnica ob stalni razstavi v otroškem muzeju; za skupine 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna vodi: Kata Laštro 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami gost pogovornega večera bo humorist Jože Krajnc, pogovorni večer bo vodil kustos Muzeja Velenje Damijan Kljajič 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Kako se je domačijam v Šaleku reklo po domače: Kavčič fi lmski večer Turističnega društva Šalek 20.00 do 21.30 Dom svetega Jožefa Celje Biblični tečaj: psalmi in slavospevi – biseri svetopisemske duhovnosti Usmiljen in milostljiv je gospod (Ps 103,8), vodi mag. Klaus Einspieler, povezava do dogodka na Zoomu na www.jozef.si SREDA, 17. 11. 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij 14.00 Tehnopark Celje Delavnica holograma: Izdelaj sam svoj avtoportretni hologram TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz Četrtek, 11. november 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Glo- balne novice; 10:05 Osmr- tnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Po- ročila; 13:20 Kulturni moza- ik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Re- gija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev) Petek, 12. november 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Glo- balne novice; 13:00 Poroči- la; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Re- gija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18:00 Disco mania Sobota, 13. november 6:20 Milenium (ponovi- tev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne no- vice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Glo- balne novice; 12:00 Global- ne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne no- vice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora so- bota Nedelja, 14. november 6:20 Železna cesta (ponovi- tev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časo- plov; 8:00 Začetek progra- ma; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (po- novitev); 12:00 Globalne no- vice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Glo- balne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 15. november 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetni- kov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novi- ce; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Global- ne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca Torek, 16. november 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Po- udarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar- jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev) Sreda, 17. november 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Global- ne novice; 8:30 Regija da- nes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne no- vice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Global- ne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kul- turni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne no- vice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Re- gija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovi- tev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev) Št. 45, 11. november 2021 NAPOVEDNIK 23 za otroke od 5. do 9. razreda; prijave na spletni strani Tehnoparka 15.00 do 16.30 Tehnopark Celje Cool tool delavnica primerna za otroke od 8. do 11. leta; prijave na spletni strani Tehnoparka 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Preizkušnje in omejitve so del odraščanja predavanje za starše in vzgojitelje, predavatelj: Marko Juhant Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega si- jaja – Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022 Pokrajinski muzej Celje – Knež- ji dvorec: Od groba do groba – načini pokopa skozi čas, do 31. 12., Kaj počne tukaj samuraj? Vzhodnoazijski predmeti v zbirki Pokrajinskega muzeja Celje, do februarja 2022 Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Herma- nov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan: Obrazi; do konca leta 2021 Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, ter spletna razstava: Biti ženska v času korone; do na- daljnjega Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon Celje: mednaro- dna skupinska razstava Onkraj meja, ki jo je Center sodobnih umetnosti Celje pripravil v sode- lovanju s Koroško galerijo likov- nih umetnosti Slovenj Gradec; do 5. 12. Galerija Račka Celje: razstava Velvet 2 – Hiša erotične ilustra- cije: do 21. 11. Celjska kulturnica: Slike na temo: Konji in voda, prodajna razstava likovnih del; od 13. do 19. 11. Šola za hortikulturo in vizual- ne umetnosti Celje: Fotografska razstava prve generacije fotograf- skih tehnikov; do konca leta Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava IV. Ipavčeva paleta – Jo- sip Ipavec, DLU Rifnik Šentjur; do 31. 1. Galerija Velenje: Zgodbe hiše kultnega betona, 50 let arhitek- ture Adija Miklavca; do 27. 11. Galerija Velenje, pritličje: Od galerijskega kotička do galerije, Umetnost in Barve Afrike/ o Františku Foitu; do 27. 11 Muzej na Velenjskem gradu: razstava Foto Pajk: Pogled za objektiv fotografskega mojstra Volbenka Pajka; do 30. 11. Atrij Velenjskega gradu: multi- medijska razstava Šaleška dolina – dolina gradov avtorja Staneta Špegla; do 30. 11. Podhod Pošta Velenje: razstava Velenjski grad, upodobitve gra- du in zbirke Janeza Osetiča; do 25. 11. Pešpot med pošto in Kardelje- vim trgom Velenje: razstava Po- dobe kultne zgradbe skozi čas – ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 30. 11. Podhod Pesje Velenje: razstava Škale, ki jih ni več; do 30. 11. Razstavišče Standard Velenje: Nemi opazovalec mest: fotograf- ska razstava fotografij Velenjskega gradu, do 30. 11 F bunker Velenje: Naslov: foto- grafska razstav velenjskega foto- grafa Gorana Petraševića; do 17. 11. in Nosimo naš prostor: foto- grafska razstava Ive Suhadolnik Gregorin; do 19. 11. Mestna knjižnica Velenje: Ptice Šaleških jezer: fotografska razsta- va Vida Sajka, razstava slik Neve Kumer, Razstava gledaliških pla- katov, listov in fotografij, Bralec meseca: Drago Martinšek, novi direktor Knjižnice Velenje, raz- stavo je pripravila Stanka Ledi- nek; do 30. 11. Muzej premogovništva Slove- nije Velenje: Velenjske glinene ploščice – herbarij: Brezčasni za- pis narave avtorice Kate Laštro, Podzemni Nezemljani, razstava skulptur Staneta Špegla in Rudar- ji, fotografska razstava Aleksan- dra Kavčnika; do decembra Avla Mestne občine Velenje: Mandale, prinašalke svetlobe, razstava mandal Alojzije Šipek; do 30. 11. Galerija eMCe plac Velenje: Por- tret, fotografska razstava Ksenije Mikor; do 26. 11. Galerija Mozirje: razstava Ume- tniki za Karitas, likovna dela so nastala na Sinjem Vrhu nad Ajdo- vščino na 26. mednarodni likovni koloniji; do 15. 11. Velika galerija Doma Slovenske Konjice: razstava Pogled od tu- kaj in tam avtorice Natalije Ju- hart Brglez; do 20. 12. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje – Sta- ra grofija: Kulturnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz- ma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Pokrajinski muzej Celje – Knež- ji dvorec: Celeia – mesto pod me- stom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Ce- lje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Zobozdravstvena zbirka (trenu- tno zaprta), Fotoatelje in galerija Pelikan, Spominska soba »Stari Pisker« Muzej Laško: Laško – potovanje skozi čas, V pradavnem Panon- skem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Železarski muzej na Tehar- jah: Teharska koseška skupnost in Šolstvo na Teharjah, avtorja razstav: Slavica Glavan in Matej Ocvirk Galerija Zgornji trg Šentjur: Vojna za samostojno Slovenijo – 1991 Ipavčeva hiša Zgornji trg Šen- tjur: (skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju) Zgornji trg Šentjur: Muzej za- kladi Rifnika – najdbe iz arheo- loškega najdišča Rifnik (od ka- mene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je preko 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska raz- stava na prostem Rifnik in njego- vi zakladi in igrica Lov na zaklad Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažu- te na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnolo- ška zbirka Šmid, Kozjansko žari Muzej na Velenjskem gradu: Mastodonti, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara tr- govina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941–1945, Grajska kapela, Zbir- ka sodobne slovenske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Ce- sarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad Mestni stadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje Hotel Paka Velenje: 20 let po- slovno-konferenčnega hotela Paka Spominski center 1991 Velenje: Spominski center 1991 predsta- vlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja RS Poslovni center Megatel Vele- nje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti Šolski center Velenje, B-stavba: Veščina, šport, umetnost, način življenja? Podružnična OŠ Plešivec: Za- puščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni Razstavišče Vile Rožle Velenje: Sončne zgodbe mladega mesta Knjižnica Velenje – osrednje razstavišče: Prva berila, razsta- va iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 FOTO TEDNA Št. 45, 11. november 2021 Življenje je lahko tudi tekma Foto: Andraž Purg - GrupA Ena ni nobena Foto: SHERPA Št. 45/ Leto 76 / Celje, 11. november 2021 Polzelan, ki je stregel manekenki Naomi Campbell str. 32-33 »Vojna je najboljši preizkus za vse kirurge« Profesorica jezikov, ki obožuje potovanja Korenčki za nagrado in malico str. 40-41 26 INTERVJU Št. 45, 11. november 2021 Žiga Medvešek v predstavi Kaj bi, Che bi, ki je nastala v koprodukciji Hiše kulture Celje in Kofein teatra »Vsi se moramo boriti za obstoj kulture. Glasno, strastno, močno, ponosno.« (Foto: Nuša Ofentavšek) Žiga Medvešek: ljubiteljski igralec, režiser, dramski pedagog Za kulturo glasno, strastno, močno, ponosno! Celjan Žiga Medvešek je svojo življenjsko strast našel v gledališkem ustvarjanju. Od začetnih korakov ljubiteljskega igralca je strast do gledališkega dela razširil še v režijsko delo, v zadnjih letih pa svoje znanje kot dramski pedagog prenaša na mlade generacije prihodnjih gledališčnikov. Kulturno udejstvovanje zanj ni samo sproščanje ustvarjalne energije, temveč tudi možnost družbene kritike in nastavljanje kritičnega zrcala družbenemu dogajanju. Dobro deluje kot individu- alist, a vseeno verjame v moč množice. Po potrebi tudi z navijaško baklo v roki. LUKA ŽERJAV Kam segajo gledališki začetki, kdaj ste za- čutili strast do gledališča in kje je bila točka preloma, ko ste tudi sami postali dejavni? Moji gledališki začetki segajo v rano mladost. Če odštejem, da sem kot čisto mlad fant izjemno rad nastopal in na vsakem sprehodu predlagal, naj me dvignejo na vsak podest, škarpo …, kjer sem potem zabaval mimoidoče z afnanjem. Prvo srečanje z gledališko igro se je zgodilo v četrtem razredu osnovne šole, ko smo za konec šolskega leta odigrali skeč na takrat zelo prilju- bljeno TV-reklamo. Kasneje sem po selitvi še kakšno leto igral v šolskem dramskem krožku v OŠ Hudinja, nato sem se leta 2006 že pridružil otroški skupini Gledališča Zarja Celje. Katere so vaše gledališke vloge, ki so naj- pomembneje vplivale na vašo igralsko pot? Pravzaprav bi težko rekel, da je katera od vlog pomembneje vplivala na mojo pot. Vsekakor »Vse to je odraz tega, da aktualna oblast želi kulturo, ki je v svoji biti kritika sistema in opozarja na nepravilnosti v svetu, preprosto zatreti. Temu se moramo vsi upreti z vsemi štirimi in se boriti za obstoj kulture. Glasno, strastno, močno, ponosno.« popolnoma vsaka vloga, odigrana do danes, do- loča mojo ustvarjalno pot. Tudi moje prve prave gledališke vloge, kjer sem se učil osnov javnega nastopanja, govora, premikanja na odru, vži- vljanja v lik. In tudi kasneje vse odrasle, zah- tevnejše predstave, kjer vse pridobljeno znanje iz leta v leto dopolnjuješ in iščeš pomagala, na nek način odkrivaš lastno notranjost. Bolj kot sta predstava in vloga zahtevni, več je »kopanja po sebi«, drugih, družbi. In zato lahko rečem, da mi je ljubša vloga, kjer je treba več »kopanja«. Notranje me bolj zadovolji. Začetki in trenutno ustvarjanje so preplete- ni z Gledališčem Zarja. Kakšen pomen imajo po vašem mnenju ljubiteljska gledališča in morda celo ljubiteljska kultura v celoti? Ljubiteljska kultura ima izjemen pomen. Je ogromen in živ dokaz, koliko ljudi je željnih kul- turnega udejstvovanja po dopoldanskih službe- nih obveznostih. Pretežno delujem v Gledališču Zarja Celje kot igralec, režiser in mentor otroške skupine, kot gostujoči igralec sodelujem tudi z gledališčem Žaba Vrhovo, s Šentjakobskim gledališčem Ljubljana in z gledališčem Hiše kulture Celje. Ljubiteljska kultura je konjiček, oddih, življenjski slog in hkrati mnogim ljudem predstavlja sprostitev. V Sloveniji je zelo močno razvita in na marsikaterem področju tudi zelo kakovostna. Kultura in umetniško izražanje sta nasploh lahko velika sprostitev. Jaz sem to našel predvsem v gledališki veji ljubiteljske kulture. Ljubiteljska gledališča v Sloveniji so zelo razno- lika glede sloga in načina dela, razlikujejo se tudi po kakovosti. A pri vseh, ki sem jih do zdaj uspel spoznati, se čuti predan odnos do kakovo- stnega gledališkega ustvarjanja. Če to združiš še s prijetno družbo ljudi, ki si želijo in čutijo isto, lahko to vodi tudi v doživljenjsko odvisnost. Kako bi z vidika povprečnega gledalca pri- merjali ljubiteljsko in profesionalno gledali- ško produkcijo? Kaj so prednosti profesional- ne in kaj ljubiteljske produkcije? Včasih je razlika velika, včasih je meja izje- mno tanka ali celo zabrisana. Vsekakor so tukaj prednosti tako na eni kot na drugi strani. Na profesionalni ravni je to predvsem služba. Torej govorimo o tako dopoldanskih dejavnostih kot tudi o popoldanskih, večernih. Pri ljubiteljskem gledališču je ponavadi samo popoldansko-večer- na dejavnost, saj dopoldne večina ustvarjalcev in ustvarjalk opravlja še svoj poklic ali obiskuje šolo. Glede načina dela pa je zelo podobno. Sicer je v profesionalnem svetu delo intenzivnejše in včasih bolj poglobljeno. Osnova, ki je nujna za nastanek gledališke predstave, je tista ustvarjalna želja, težnja po odrskem izražanju in užitek ob stvaritvi dobrega končnega izdelka. To je popol- noma enako tako v enem kot drugem svetu. Mnogo igralcev se na svoji ustvarjalni poti loti tudi režije. Kaj je bil razlog, da vas je zače- la zanimati režija in kateri so bili prvi koraki na režiserski poti? Začetek je bil leta 2015 z režijo otroške predstave. Potem sem nekako vzljubil tudi to. Vedno bolj so me zanimali pogled na oder od zunaj, opazovanje širše slike in hkrati ve- čja odgovornost do dela. Zanimalo me je tudi režijsko-mentorsko delo, ki vključuje predaja- nje znanja in vpeljevanje mladih v svet odrske umetnosti. Tako sem nadaljeval vsakoletno režijo otroške predstave z otroško skupino, v zadnjih treh letih otroško predstavo ustvar- jam z mešano zasedbo odraslih in otrok, kar je vzpostavilo čudovito medsebojno sodelo- vanje in povezanost mlajše, otroške in divje ekipe na eni strani, ter zrele, izkušene in od- rasle na drugi. V letošnji sezoni sem se tudi prvič lotil režije predstave za odrasle. Kako lahko pri režiserskem delu pomaga, da imaš igralske izkušnje in obratno, kako pomagajo režiserske izkušnje pri igranju? Vsekakor sem v oboje zaljubljen. Oboje zelo rad počnem, zato težko primerjam, kaj od tega mi je ljubše. Zagotovo pa se dejavno- sti dopolnjujeta. Pri morebitnih režijskih teža- vah mi zelo pomaga, da se lahko postavim v kožo igralca in izhajam iz tega. Ravno tako pri napotkih, ki jih dajem. Velikokrat, predvsem mlajšim, ki nimajo toliko odrske kilometrine, iz izkušenj lahko svetujem kot igralski men- tor. Po drugi strani pa se, tudi kadar igram, pozna, da lahko zaradi režijskih znanj vidim širšo sliko. Velikokrat je to dobro. Včasih tudi malo moteče. Verjetno se strinjate, da je z vidika režiser- skega posla letošnji spektakel Pod svobodnim soncem, ki bo decembra ponovno zaživel v Št. 45, 11. november 2021 INTERVJU 27 Nagrade in priznanja • »Igralec večera« na Novačanovih gledaliških srečanjih 2010 • Regijsko Linhartovo priznanje za dve moški vlogi 2015 • Matiček za igralsko stvaritev na zaključnem Linhartovem srečanju 2015 • Regijsko Linhartovo priznanje za najboljšo glavno moško vlogo 2017 • »Igralec večera« na Novačanovih gledaliških srečanjih 2019 dvoranski obliki, tvoje najzahtevnejše režiser- sko delo. Kako je bilo ustvarjati in voditi skoraj 20 -člansko zasedbo ljubiteljskih igralcev? Absolutno. To je bila tudi moja prva režija predstave za odrasle. In sicer skupni projekt združenih ustvarjalcev in ustvarjalk štirih celj- skih ljubiteljskih gledališč. Namen tega projekta je bil še dodatno povezati ljubiteljsko gledališko kulturo v Celju, izmenjevati znanja in načine dela ter obuditi ustvarjalnost in željo po ustvar- janju po zaspanem koronskem obdobju. Takšen projekt je precej zahteven. Tako logistično kot režijsko in izvedbeno. Premiera predstave je bila na prostem na ploščadi Knežjega dvorca, v okviru poletja v Celju. A kljub napornemu delu, ki ga predstavlja vodenje velike zasedbe več kot 20 igralcev in igralk in še z desetimi drugimi so- delujočimi, sem pri tem neizmerno užival. Tako kot uživam tudi zdaj, ko delamo prilagoditev za notranje odre. Predvidena premiera prilagojene predstave je v sredini decembra 2021. Že nekaj let skrbite za izobraževanje pod- mladka in tudi za otroško produkcijo. Kakšen je koncept delovanja gledališke šole? Ogromno otrok in mladih si želi umetni- škega izražanja. Ogromno je neodkritih ali Žiga Medvešek je prve korake in večino ustvarjanja opravil v Gledališču Zarja Celje. (Foto: osebni arhiv) Spremljanje in raziskovanje navijaške subkulture je že od rane mladosti eden Žigovih največjih konjičkov (Foto: osebni arhiv) neizoblikovanih talentov. Tako v gledališki umetnosti, plesu, pisanju, režiji, recitaciji, pe- tju … Mi ponudimo otrokom in mladim varen prostor, kjer potem otroci s pomočjo mentorjev odkrivajo sami sebe. Večina seveda v svetu gledališke umetnosti, nekateri pa v procesu nastopanja spoznajo ali odkrijejo tudi druge talente, ki jih potem urijo v drugih, usmerjenih hišah. Pri nas se osredotočamo na to, da spo- znajo gledališče celostno. Spoznajo, kaj vse je pomembno za nastanek gledališke predstave. Nekateri se želijo preizkusiti v več različnih vlogah, večina pa si želi odrskega nastopanja. In to jim omogočimo. V sodelovanju z odrasli- mi ali samostojno pod mentorstvom v različnih starostnih skupinah. Kakšni so občutki dela z otroki in kako za otroke? Kakšni so kot igralci, kakšni kot ob- činstvo in kakšen pristop učenja uporabljate? Odlično je delati za otroke, ker so kot ob- činstvo iskreno kritični, zadovoljni, hvaležni. Odlično je delati tudi z otroki. Odkrivati njihov svet še ne zasičene domišljije in neobreme- njenosti s svetom. Spremljati njihov razvoj iz leta v leto in uvideti, da so predani temu, kar počnejo. Predvsem je prijetno gledati, kako so ponosni nase in na končni izdelek ter kako se v pogovorih in razmišljanjih med procesom tudi čustveno ter intelektualno razvijajo. Pristopov je seveda več in malenkost se razlikujejo med starostnimi skupinami. Pri vseh pristopih želim vzpostaviti kolikor je mogoče enako- vreden položaj. Nikoli ne želim vzpostavljati negativne avtoritete. Želim, da me dojemajo drugače, kot dojemajo svoje šolske učiteljice ali učitelje oz. profesorje ali profesorice. Tudi drugače kot doma gledajo na starše. Želim jim biti hkrati mentor in prijatelj. Predvsem želim in stremim k temu, da se počutijo sprejete ne glede na vse različnosti, ki jih morebiti dolo- čajo. Spodbujam jih, da se teh strahov in pred- sodkov nesprejetosti zaradi morebitnih razlik s sovrstniki osvobodijo in da razbijamo možne tabuje. Samo tako skupaj ustvarimo resnično varen in ustvarjalno napolnjen prostor. A z mladimi se ne ukvarjate samo v gledali- ški šoli. Katere so še druge dejavnosti z otroki? Soustvarjam in izvajam tudi otroški in mla- dinski poletni tabor ob reki Kolpi. V zadnjih letih je kar precej napredoval v svojem delova- nju, saj ponujamo zdaj več različnih terminov. Tako da je zadnja leta pravzaprav v več izmenah skoraj celo poletje. Tudi tam je moj način dela podoben kot v gledališču, čeprav so vsebine manj gledališke in bolj raznolike. Tako špor- tne, ustvarjalne kot tudi kulturno-umetniške in pustolovske. Kdor vam sledi na socialnih omrežjih, lah- ko opazi, da se nemalokrat v satiričnih zapi- sih lotevate tudi družbene kritike. Kakšen svet puščamo mladim in ali je uporništvo (z razlogom ali brez) postalo izumirajoča vrsta? To je moj odklop od resničnega sveta. Moj osebni pobeg. Moj lik. Moj alter ego in moj na- čin spopadanja z neprijetnostjo, s katero smo velikokrat obkroženi in nam določa življenje. Lahko rečem, da je to tudi moj način upora. Komu, čemu in zakaj, včasih sploh ni pomemb- no. Včasih imam občutek, da je tudi upor pod- vržen kritiki, da je veljaven zgolj, če temelji na trdnih stališčih, argumentih, podkrepljenih s konstruktivnimi predlogi in rešitvami. Poza- bljamo pa na preprost mladostniški upor, ki mu moramo včasih dovoliti, da je brez vsega zgoraj naštetega. Da je zgolj poskus pobega iz neprijetnega občutka. Da je lahko primitiven, iskren in neobremenjen. Tudi neproduktiven, če je treba. Da je lahko tudi glas preprostega človeka, ki se lahko včasih ustavi že zgolj pri tem, da mu nekaj ni prav. Da ga nekaj moti ali pa mu vzbuja neprijetne občutke. Tudi če ne ve, kako bi to spremenil. Nisem prepričan, da uporništvo izumira. Vsekakor pa je podvrženo pritiskom kakovosti, argumentiranosti, poten- cialne rešitve, smiselnosti … Bistveno manj mu je dovoljeno zgolj biti. Tudi če gre zgolj za spro- stitev osebnih frustracij. »Odlično je delati za otroke, ker so kot občinstvo iskreno kritični, zadovoljni, hvaležni. Odlično pa je delati tudi z otroki. Odkrivati njihov svet še ne zasičene domišljije in neobremenjenosti s svetom.« Priložnost za kritiko. Kakšen je vaš pogled na trenutno stanje v kulturi glede vladnih ukrepov ob epidemiji? Aktualna situacija v državi močno vpliva tudi na kulturno dogajanje. Mačehovski, škodljiv in namensko uničevalen odnos do kulture s strani vladajoče strukture je v zadnjih dveh letih naredil veliko kulturno luknjo, ki bo za marsikoga pomenil konec delovanja, nekate- ri pa bodo potrebovali daljši čas okrevanja. Vladni ukrepi na področju kulture se mi zdijo nesmiselni, nelogični in pretirani. Izpostavil bi rezanje finančnih sredstev, pokroviteljski od- nos do kulture, javno napadanje in šikaniranje kulturnih ustvarjalcev, negativno spodbujanje premalo kritične javnosti, da kulturo in ustvar- jalke in ustvarjalce označuje z nalepkami, kot so privilegiranci, prisesanci, kvaziumetniki, zapravljavci državnega denarja in podobno. Vse našteto je odraz tega, da aktualna oblast želi kulturo, ki je v svoji biti kritika sistema in opozarja na nepravilnosti v svetu, preprosto zatreti. Temu se moramo vsi upreti z vsemi štirimi in se boriti za obstoj kulture. Glasno, strastno, močno, ponosno. Imate tudi po svoje nenavaden konjiček (morda vsaj za Slovenijo). Slišali smo, da vam je zelo blizu spremljanje navijaške subkulture. Od kod ta strast? Ali gre za neke vrste antropološko opazovanje »ve- denja množic« ali nemara celo za kakšen poseben adrenalin? Res je, spremljanje in raziskovanje navijaške subkulture je eden mojih največjih konjičkov. Že od rane mladosti. To je v prvi vrsti strast do športa – nogometa. V drugi vrsti ekipnost, skupinska nepokorščina, moč množice, glas množice, isti cilj, ista želja, ista čustva. Kdor malo pozna svet navijaške subkulture, ve, da je to tudi neke vrste igra. Gre za strateško igro, ki lahko na nek svoj način vsebuje tudi elemente gledališča: režijo, domišljijo, kreativnost, na- stop, koreografijo, igro. Gre za posebno vrsto adrenalina. Tudi antropološko opazovanje vedenja množice in analiza sta zelo zanimiv segment. Tudi nevarnost in varnostno tvegane situacije, ki pritičejo tej subkulturi, so svojevr- sten užitek. Zelo rad potujem in v potovanje vključim še ogled kakšne nogometne tekme. Če je visokega varnostnega tveganja, še toliko bolje. Najbolj sem do zdaj navdušen nad Bal- kanom. Skupine iz Hrvaške, Srbije, BiH, Bolga- rije … Ta slog, ki se razlikuje od italijanskega, poljskega, ruskega, angleškega, mi je najbolj blizu. Anekdot, tudi nevarnih, je kar nekaj. O tem z veseljem kdaj drugič. 28 FOTOZGODBA Št. 45, 11. november 2021 Nekega jutra, ko se zdani … … se sprehodim po mo- jem čudovitem Celju, ki ima tako prijazne in kultivirane občane. Še bolj čudovita je veduta, ki jo lahko opazuješ z letala ali s Starega gradu. Prizori za razglednico so doživeli že nešteto uprizo- ritev v vseh možnih časih. Novotlakovane ulice starega mestnega jedra ponujajo po- seben užitek in so nam sta- roselcem v poseben ponos. Prva moja misel je: »Mar so Turki čez Schengen vpadli?« Njihova krutost in uničeva- nje krščanskih vrednost sta bila vsem znana. Ne, ne more biti res. Nismo v 15. stoletju. Kdo so ti mladi fan- tje in dekleta, če so mladi, ki žanjejo razdejanje v zavetju noči? Iskrico upanja mi na koncu daje rdeči srček. Nekoga moraš imeti rad. SHERPA www.novitednik.si Ob prazniku občine z županom Jankom Kopušarjem »ZDdrealavjjee pvoeslitkaov,ildi epnreadrjazapbraevmo Župan Šmartnega ob Paki je, kot rad pove, večni opOtbimčiinsat. ŠKmljaurbtntoreonbuPtnakimi, kziavosptrroernaičmunruazrmazeproalmagav sprpirhiobdlinžonsot dzrvea ompitliimjoinstaičenvor.i Ainžpaol lt,ujdei zlaetopsriohpotdimnjie- lzeetmo zindrzžaagvnoannaočsrt toobvčailna sokbinhodveolaevnceevodtepr ozmapeomslbenneijh- švihMrleagdionnskalenmihcceensttr.uDŠrmžaavratnjeo oobb pPraikpiranviistparzoaradčousntoa- pvarolaje, kdtačbritalalahks oprsekdunpoasjtinnevgeasseeloznnaamzdar. aZvailtiopvroazbnčinkiu, kvijnera,okbidjoe bgjleoboodkzoazdanpjiesgaan ovbzčgiondsokveignao pkrraazjan iknaljoupdi-. šČeejpo rkaovt jdeežlouvpnaon,nšee pskreridvapjroibsliažbneovtoeldjen. oNmekuapj atel,ž dava jbeotduodliazhknoačlertovsapnrjaezmnipčnriozimdkaartvinrotcvaa.nDjea, bki gparojjeežket dlaonbiilozdepliehnnoillau»čkDoriroenkac«i,jeizRvSedzlai vvsoadjevinmapnojsšlemdičonbo- gseragdub, ežnalo ndeovbooljteankjoe., »gNa eb goloebdčeina tnoa, jkvearkjoetsni ežjelmimoo- rtoalda rduožpeonljnei,tij.e vendarle treba reči, da je zdravje na prvem mestu,« pravi župan Janko Kopušar. LEA KOMERIČKI KOTNIK da»jPeoObtčeihntanŠemarptnreomobis Pleakkui oind lpaonskpeogzaivnuovveomdbsrtva aizpZedlrja-- lvasvtvsenneagčartdovoamnaevVeečlejennjeačsrmteo. Pseosokdrlboečlialij,edzaaboobmnovosarleidgnrajo- dpnrijroednietekvatoebrihobočdinssekkeomv cpersat- vznRikeučici– oVbesPealkoi, MSkaortrinneomvo, Gsoabvocatoh –terodvpMovaeledmali,V«rhjeu zina Gmanvocgaeh žzaglorsatdniolaveksatnsapliozraocčii-l jžou. pVanSk. o»rZnaeramdijesluambiihrileaptiuddei- emn.ieogloašokdihprlazmoverP, opdovoekčrainljegma ptvreogjeakntja inLnoekvaa.lrnneostai kšicrijjesnkjea sckouvpidina-e19je tzegr rapdričlaaksoavnaitnaergnai ozbaojesktrt oovbanmjalaudkinrsekpeomv zcaenztarjue- Nziotevva širrjiednojabiotkevužnbapmrierneduitžve. snleužmi ooprbemporiirzevdeistvtia. hV tpemravčabsou je preventivno in odgovorno ravnanje ključnega pomena, saj je treba varnost in zdravje občanov postaviti pred druže- njeO ibnčzinabaaŠvmo.a«rtn ob Paki b OKvblejčučibžnušatpeŠavminlanorvimtinhopmorbiezj Pnitaavkanmij b uinrivuvekčrtaežpmuopkmaa,njškonivjsiehemjpimrkiuzjlnetuabnrinljo.e utrreibva tanmenkeahjšnnojepmriklauglatujartni,e ŠstmeGarvrbetnnOdobaočrblienPevakŠzimadkanir jtlenemtoosolebtruaP ŠumspaerltiniozvoebstPi akkair, knielkeatoj spprora- zjegkotdoovv. iKnaetkeraejast. ePlžaekesptoraOvbilčii proidrasztrveohjuo?in delovanju občin BoTrruetbaazjae vrerčhiu, ndsaksemdoobseilži knee kglieidnevanlaidvosemkoarmporgidončia. Zsasmtao- gvailižsemnoe škiaroj klent azčarpt odverjsatvjnooosrtgi zina vmečliandoenbaompjreeujesplaelzolautraesmnia- čiti. Kar nam ni, bomo skušali postoriti v prihodnjem letu. Lani nas je poleg epidemije mloačdnionspkreizmadceelonturudi pdoivsjtaanjaje- lnišačraevze.a Mavotčondaonmeeurijna skoapmopv.- Gzrroačdinlajaogproizmidnkoa švkrotdcae bino vnsae všersntoismnaoj ubsržpepliroišdlpa ranveiktio. lPirkoo- kjeakstni ezjae,obkontovjee bsoiloprniparčarvtoljvean-i nino,uspaaj mp,risdtaojnamdirbeokcdirjažaovda ofibnčainnčenoprpi onmaačgrtaolavapnrijutemza.hV- tzeavčaetkuupolešttaesvmanojeprenneokvaitlie oribh- dčiondsakteniphropsotgooreje, vs.anirali plaz VaKjnagkeorl,buorsetdeilpi pr.ri onpaučsrt tvoTvaj-- nji uv Spkroirznidemka, kvjerrtcsamoskausfšaaltlii- zraaldi tousdti tdi ezl acehstteev. aPmrenDovirilei kin- cdiejlenRo Saszfalvtioradlei ?smo še pove- zoNvalnoobcmesotčojuv MjealseimceVr rrheus, mrazošžinrioli trear znlaitnjeovvoopdreeplvasetnil-i cesto Rečica ob Paki–Po, dgora in obnovili komunalno infra- strukturo v Rečici ob Paki. V sodelovanju z ObčinogŠoštanj smo asfaltirali še krajši odsek alcevetnsotsesovtnbSaokpobrrčniirneemsdk.ietVemvP pabšrokaivz vnpaioskin asvmno sktontappormiroečdi»treuvšbenocvempo«,n lidabsotomnipukro.emjelhoišAvvPtoodmgoortoi, kdir sueš ubi jobedo7o0pmrleojtrealiloni zsAairvcatedori- zmgaroaddtoonljdeorhluei-št utrjee c7e0s lte t,seinlitsi,icrearzšziaridlioklgaonlae-t lŠizmacairjtsnko oobmPraekžijebotepr ruejreldMilii da rruagzoličinnfirhasptorudkrotučrjioh, .vŽkuljpuačno zpovoddročvjoud soomdoinbnsecgeastpol.e Nsaa,dp kjnnojižgnibicaonjien poob sčtinopskniimcai hp, rion- siztoirrai sŠmpoortpnroendorvuišlitvsotreŠhmoa, rktni jaenztkaamMakoajlcaa. ZRaozpmotarneb. e glas- bene šole, ki deluje v prostorih Osnovne šole bratov Letonja, smo kupili nov klavir, v okviru pJarnekcoe Kj opulošačr nuaspseošfinonaknocnečrasnkei gsap poroajzeukmta sČmeboelza abenrealmoeždbopazsamgoo dtoevlniloi prenovili notranje in zunanje prostore šmarške knjižnice ter postavili Knjigobežnico. Kar nekaj večjih projektov boidlealhiklao eunresrnbičeilni oin klaoknečtao- pdlielžjeekv, 1p1r. inhgoovden,mjebmrapl,eotub 1a8li. dveh. Eden večjih in težko opr–ičDarkuošvtavnoihljupdrsokjeektetohvnikjee gdraedlonjina porhirzaindjkaanvjerttceah.nične dDŽealobl sine joehgrraandijdannjajeptreiizhindikčankke nvrDtcoubrnaevkc ozlaikvoidzeanmparkisnpielav,eka dporimzneaDmnbjenobi ojed,od pa rsemijeolioPkotolčobnkra dpjeotdjepiDsaelzi z1i,v85zampilriijpoonma oevčreokv, oovgbroePmdanekotinpiŽokugapomadnpbooMvoianprtrpiinrziknčoaa,knukje-i ojebmP,akdia. Žbuopaiznborvaon pirzivzanjaanlejec del začel na gradbišču delati še letos. To je največji samostojni projekt, odkar smo samostoj- na občina. Ta prizidek smo snovali kar nekaj let, pripra- vljenih je bilo več možnosti. Pri pridobivanju gradbenega dovoljenja smo imeli nekaj težav zaradi poplavnih vod, na to območje naj bi posega- le petstoletne vode. Tako smo morali izvesti nekaj dodatnih poplavnih študij, kar je posto- pek precej zavrlo. Lani smo nato le pridobili gradbeno do- voljenje, v začetku leta še pro- jekt za izvedbo, nato smo na razpisu izbrali tudi izvajalca del. Sočasno smo se prijavili tudi na državni razpis resor- nega ministrstva. Čeprav smo ustrezali vsem pogojem, smo bili najprej uvrščeni precej niz- ko na prednostni lestvici, a na srečo je ministrstvo za namen gradnje in obnov v izobraže- vanju namenilo dodaten denar in tako bo država primaknila pomemben delež tudi k naši naložbi. V vsakem primeru nas čaka investicijsko pestro in bogato leto. Kmalu bo varnejše tudi prečkanje železniške proge, kar je eden pomembnejših projektov, ki ga boste uresni- čili v prihodnjem letu. Kateri so še pomembnejši projekti, za katere ste že pripravili do- kumentacijo? Dokumentacijo za uredi- tev podhoda pod železniško progo pri železniški postaji smo pripravili in v teh dneh bo objavljen tudi razpis za iz- vajalca gradbenih del. Naj ob tem poudarim, da je občini uspelo od cerkve odkupiti ve- lik del zemljišča med železni- ško progo in igriščem, ki ga za ureditev varnega prehoda in ostale infrastrukture nujno potrebujemo. A to ni edini in- ŽfruapsatnruOkbčtuinrenŠi mparrotjneokot,b kPiaskmi Joa Žsuepgaan lOebtčoisneloŠtmilia.rtPnroiporbaPvaljkei nJaa dOjeblčtniuo dokibžnoevvosoab dčioniskkuihmlpjerontsttadociriodjva Ozbačingsrkaad unpjroavka oplreipsraarvsljka etudpiodtoi knaateriehlavecčijih Vnaečlertnihjeje-oŠdovšistnaanpj-re dŠomloačerntno onegoobtovPosatk. Ai-tMegoa,zdiarjnee. jTeovepdnoomvelnikio, , ddaen samrjaoprmemi aslov.o«j del naloge opravili, zdaj je na vrsti država, da izvede razpis za izvajalca. Nato, upamo, da bo končno izpe- ljan tudi ta cilj. Pripravljeno je tudi vse za energetske pre- nove, predvsem vrtca. Zdaj bo sledila prijava na razpise. Gre za eno od stvari, ki jih ne moremo pokazati, a je v ozadju ogromno dela. Lahko rečem, da smo izpeljali veči- no zastavljenih nalog, ki so odvisne od nas, zapletlo se je pri tistih, ki so vezane na državna ali evropska sredstva ter na razna ministrstva. Kako napreduje projekt gradnje hitre ceste Šentru- pert–Velenje? Vemo, da bo prav vaša občina utrpela precej škode, največ vaših občanov bo zaradi tega pri- siljenih v selitev. Ta zgodba ima (pre)dolgo brado. Vse niti tega projekta ima v rokah država, korake sicer budno spremljamo. Ura- dnih informacij sicer nimam, a kolikor mi je znano, je skle- njenih že precej pogodb o odkupih, na terenu so tudi že bili geologi in geometri, tudi cenilci, tako da naloge s področja pridobivanja lastni- štva za to zadolženi izvajajo, Dars naj bi pridobival ustre- zne projekte in pripravljal vse za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ali bo Dars vložil zahtevek za celotno traso ali po odsekih, ne vem, najver- jetneje po posameznih delih. Težko je govoriti o tem, ali so se ljudje s situacijo sprija- znili in jo sprejeli. Lahko bi rekel, da je to pri nas še ve- dno nekoliko tabu tema. V občini skušamo ljudem, ki pomoč želijo, pomagati. Ne- kaj občanov »rušencev« je že našlo nove parcele in tudi že gradijo, nekaj se jih je že pre- selilo, dva lastnika naj dogo- vora z Darsom še ne bi našla. Tudi glede odkupa gozdnih in kmetijskih površin zadeva še ni povsem končana. Sta vam znana časovnica in dokončanje gradnje? Obljube so, da naj bi bila ce- sta od Šentruperta do Slovenj Gradca zgrajena do leta 2027. Kot nam je bilo predstavljeno, naj bi na območju naše obči- ne gradili približno pet let, kar pomeni, da bi morali začeti graditi prihodnje leto. Ampak kolikor mi je znano, za gradnjo Dars še nima pridobljenega ne okoljevarstvenega ne gradbe- nega dovoljenja. Letos slavite tudi pomemb- no obletnico železne ceste? Letos obeležujemo 130. obletnico železniške proge Celje-Velenje, savinjske žele- zniške povezave. Naša občina je pri tem zavzela osrednjo vlo- go v regiji. K sodelovanju smo pritegnili vse občine, ki ležijo ob progi. Zastavili smo res ši- rok projekt, za katerega upam, odKaogpau bšaormjeom2e7.d dneacčertmi ibzpraos2t0a2vi1l uuresdpietelivtvuedčin iazmveensstik.eŽseeljenze nsiošbkea. mpernotgacaijodzaandersugve nnaalošžibhe. kPrriajnieh- sreems ondimdoabrveevčotljaekdor žpavoem. »eČmutbimnoe vellijačve, kočt jtoi je imbelai nekDolč, mpereli dčvessaempočgeotis, pseo ndea brsokjiem,oa. Dpeola- membno je, da jo ohranimo in posodobimo. oKsdkorbsao občinski Občina Šmartno ob Paki je lani opozarjala na težave v vtnaamnjakeazjgdšnrajirvznadikraojvv.estŽvuenpnai ncpojesitv?aejsi,enl,adpaojemzadnrjakvasntvjeenina moseknrjbaa- obKčaljnuobvozddpaojvbeodlijšoas.rednjega občinskega praznovanja, ki soVgZadžrealvesltivevnŠi mpoasrttanjieŠmmoabrtnPoakoibpPraikpirabvoiltniikvesombeodtod,rbugoidmo sopbreujepmošatezvdarnavjunivcsae, hkiujekroeppraovvildaasntreoskobvn1i8i.zupriti ivn kjeultatumrnzedmaj rdeodmnou ziazpvoesdlleinsal.aKvonnoesctnleotasebjo,sntraokkoavtneirizbpoit žouppraavnljapl ošdeeelnil stpuedciilaelitzoašnntjadrpuržizinnsaknejam. edicine, ki bo v zdravstveni postaji zapOobsčliennskzia gšrtbiribuorez.aZiazjzedmraevnjeprniaspjmevlaejkšihnaskgrobsipjoodavraskaleimtriijne pderduižabtrein, kemi seppordi rdoečljuuizpmreejenljupjoedjoje. t»nGikle Idveanna Pteožvašvee, ,uksitjaihnoimviatejolj proi ddjoestjtaopKuodvoinzodprlaavsntikoavPdorvušgeo, dk, ismz ovezčdakjopt r4i n0-alsetznroaztmraedriacmijoi zpareddosvtoalvjnljai. eNnaejgbaržnasjepobmodeomšbeniezjbšiohljpšaoldej,e«tijjendaeojablmžoučpjaunoJbačninkeo. KS ospvoujšoapr.rDedoadnaol sjetj,oddaebluodino zstianroovpaetidvinaitmriči nporisatmopbiujelapnrtiop pormeougre-l dki slit ianlnbi orapsotiopbondojevtij sal.uPžoilda oalmgobluetlannetmi zuasdpreušžnienmskveogda ezndjruavpnoidkjae.- tja tudi v času krize je v letošnjem letu zaključil poklicno potTiSn odšel v zasluženi pokoj, je med drugim zapisano v obrazložitvi. Župan Janko Kopušar bo podeli tudi dve občinski plaketi, Pin sricver Tatjapni rPoodgtorošek zaoprisapervenk koprepvoznnavnoosti občine v medijskem prostoru. »Tatjana Podgoršek je novinar- kaOibnč rinadaisjsektarupdoirozčaervaazlvkoaj teurrinzamšaa.oPbečsatnrokaj,e kpirejed vsveemč dko-t g4a0j-alentjnei onbovminaarrtisnkoi vkeamrie. rUi vsokdrbvealna jzjae bkialkaotvrogsattneovpmoetdomijskeo sztaasrteoptratneozstmnaaršieboorbsčkiengeavLmenetdaij9s.keomktopbrroas.toru. Je članica urPerdvnoišlekteogsaoogdrboozrdajeopbočjiendslki,edgrauggloasleiltao isnosiozunsjteagnaonvaitreldjicliastouk- iknagjšanpjeogda rtiulirvisrticčun. eČgla ndirduošmtvač,«egpaišveinvoogbraradznlioškžeitgvai dpruizšntvaan, jkai. imPaljaokvetsovosji hjeviznaogdrealdoivhanšejepmribnlaižnpod1r5o tčrjsuovšppoortotamikne rmekorderae- kcaijvečivnez,asdonljeihtos20dalleitidhejpor,isdlau bžilgorotuzdei Šstpisonritlni vo-vrienkor. e»Vacesijspkrio- derluešktvsmo oGazvdcreu-žVilei,livkiinoVrbho.mo ustekleničili, izdelali primerno emŽbuaplaažnooivnagpa ruizpnoraanbjialibzoadporoptorekjoellai rMnaadriajrailnaa,« Pjeoplaokvezdaalpžruisppaen- Jvaenkkko rKaozpvoujšuarp. o»Tdujeritzneimštvvaid, iFmano ikkoat lŽepgoanprkilozžanaoksttivinnžoedoeblčountia- mhuompravneitraerznueltmatepvoldagroančjau vintoDdaenjaivlnooVste,«rzjeeldaokdazla. Tporissopbeovteokbok vraŠzmvoarjutnpemlanoibnsPtavkai. tudi prireditev z naslovom Vesela Martinova sobSoptao. sTeabbnoimzdrpuržiizlanpaonhjeomd pmo Mlaadritminobvoi pžouti,pManarntinagovraodliikl otvundoi knoaljounsipjoe,šknmeješčekomtartžunricaon,tek:rsŽt avinnaa iMn ašeuenrejkaa,j VzainkiomTivrevbseičbnini.k, Tanjo Glasenčnik in Alena Potočnika. TS LKK Kibalikžo s4ic0e0r i ocčenjujete pvrzidbulišžjenov o4b0č0init?isoč evrov. šUepZasapmgro,etdmoaveosneijleboom vOoebgnoddčaeernlčeaurkjtuiatji špeosslperdeicmeeenpiildoe. mOibje doezniraormjua, ksti agnajai,m kaim torennautvnooljov,lajedanev- mdrougžobči.e,Tduadibmi leadhknoaštaimkoi oveb-- lčiakne ivssootme dnenjaarjdaezljaegnoat.oDviulih, kparodtaersktoovl,ikbi jiihsespdrermžaljvaimtoa,ksoe zoderalož.a Ptuodtri epbrijenapsr, epvreečd, tdeem- nsiarnjea spmreemmaoloz.atDisikreaktic oijčai.zAa ivnefnrdaastrrsuekmtuir zodin, adsa sjme olaknoit oskbuvpesntoilsat ,ddoakabjodloebtoros dperleopvlaal-i svtiilzazicveustporeomd aPgaošvkaenjvaaksri izdeo. GVoprerencjaej.šOnjbi mteemri bsios sveojndaešli noablčoagnimodolroačliali ozpa rcaevpiltjienojbečiin- ntaak. oZ sdmajojeglperdoejepkret cizeplajedneol sinti svpdertžajevnneamstvarlhaut.eKžraivza, sekatokloi- okbolnikeopvoaztinpa rnoaragčouspnoidnasrlsekdeimti žpeoldjarmoč,juk,i jmihedimteammok.o je na drKuažjbseenedmogšakjoadnaaporebcmejoščnjjua., kjeErpijde epmreijdavjiedennaajmgroačdnnejae tzraeztjnearmazovvoajlnae porsaiv? Sderpuršetvbei - vnaolcžiivzlajnenimjea. jBoo, doabčbinsai bkiavkao- lpišočmaaugraeladidlirudšrtuvgojme?, dIma adtee- zjaevmnlojset dnoevboiljz?amrla? PErpiisdteomjnijia sjee pzose»grluašve nacši«e pdorugžoavbanrojažjiovljegnlejedien doedlokudrpua- sšteav b– .enDihvabo»ljr, udšreungicha«mapnrji. tSepmodpbousjatompokuinnepžoedlpitiraamsoo- derulošvtvaati,. Cki vnilančar itnujiecjioatisvvaoje sdiecjearvnšoes vtie, diznvoajadjeojasvonjae, pnrao-- zgaradmnjee, jdeeilmujejloasphoodd nvekBirma-i sdlrouvgčaačhn.imNiepkoagtoejrii, odabčseankiljužeb ivmseamjounčaidmomveečs dtnoagazjeam. Zljnišačšlai zsamogrsaedvnnjoovhi irše,sndirčungoistji.hPršeej ikšočesjeo.boNmepo ozzindjoansiphrijsatzanvibli-, nbiohljez beomzljaišvčsevnzasa.sMebisnlimla, sdtai jbeovžoivblčjeinjiedšolovonlja.pZreajg, očteovnoe pao buostparljaevnithaktišrnnaic, akhje, rpza dpaoj žpirviriejojenlijhu. dZjaevedteažm,kose nteažjatvi., Všesapkoesmebuej kpirip, triisdtiehvdorbuščtivnioh, dvakmatoeriinhfos,or mdeajcaivjne oostiezmamkrjle, joez.gjreadnjnihjaovdooivzovlajjeannaje iont, ekžjee- neo, iSnpvremm,edmabbeomnaomtoemzeblo- nteož.sktoi kmnaedtoijksnkaihdizlie. mOljbišččinva snteavlbania npea klemtoaslunonbeepnreimčau- kduruješmtvuo ni zmanjšala zneska fi nancira. nja. RazFpoistios:oGbriuli izA- vedeni, denar nakazan. p Foto: arhiv NT (Andraž stvenaPurg – GrupA) 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU Št. 45, 11. november 2021 Obrazi Mladinskega centra Šmartno ob Paki Skrbijo za občinski utrip Značilnost manjših in podeželskih občin je boga- to in razvejano društveno delovanje. Tudi v občini Šmartno ob Paki ni nič drugače. Morda le to, da se vse niti tovrstnega druženja srečajo in prepletajo znotraj javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki. Zavod, katerega osrednji namen se je od ustanovitve leta 1998 precej spremenil, je vpet v skoraj vse prire- ditve in dogodke, ki se v občini zgodijo. Kdo so imena in obrazi, ki skrbijo, da v občini, ki leži na stiku treh dolin, ni nikoli dolgčas? LEA KOMERIČKI KOTNIK »Mladinski center Šmartno ob Paki je javni zavod, name- njen mladim in starim od blizu in daleč,« pravi nasmejana in energije polna Mirjam Povh, ki je kot direktorica vodenje zavoda prevzela leta 2014. Občina je zavod najprej ustanovila za opravljanje in- teresnih dejavnosti za mladi- no z namenom, da bi mladi imeli prostor, kjer bi lahko kakovostno preživljali prosti čas, se družili in neformalno izobraževali. »Takrat so bili vzgibi za ustanovitev povsem drugačni, kot so danes. Z ra- zvojem tehnologije in družbe nasploh so se tako potrebe mladih kot tudi drugih gene- racij spremenile. Ne nazadnje so se spremenile tudi osebno- stne lastnosti vseh nas in po- sledično je vloga mladinske- ga centra nekoliko drugačna. Na poti razvoja so se stvari razširile na vse generacije in lahko bi rekli, da je danes naša rdeča nit veliko dogaja- nja za vse generacije,« pravi direktorica, ki se strinja, da je Mladinski center Šmartno ob Paki gonilna sila dogajanja v občini in hkrati prostor, kjer se prepletajo niti, znanje ter izkušnje različnih generacij. Več kot samo stene Čeprav zavod upravlja šte- vilne prostore in dvorane, se DOBRE GUME, VEČJA VARNOS ZIMSKIH PNEVMATIK! Letuš 81, Šmartno ob Paki, tel.: 03 891 50 61, gsm: 041 707 287 AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV, KLEPARSTVO in LIČARSTVO; MENJAVA IN PRODAJA VETROBRANSKIH STEKEL, ZAVAROVALNIŠTVO POSREDNIŠTVO, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, AVTOOPTIKA, AVTOPRALNICA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIČNI PREGLED ZA VSE VRSTE VOZIL, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA (na zalogi imamo zavore, sklopke, krmilne mehanizme, podvozja, blažilce, svečke, brisalce, metlice, svetilne enote, filtre za različne tipe vozil). ODKUPUJEMO IN RESTAVRIRAMO STARODOBNIKE ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO TUDI RABLJENA VOZILA, KI SO NA OGLED V SALONU zaposleni radi pohvalijo, da je šmarški mladinski center več kot samo stene. Osrednja stavba, kjer se je pred leti za- čela pisati uspešna zgodba tega javnega zavoda, je tako imenovana Hiša mladih, ki naj bi bila zgrajena leta 1892. V celoti je bila obnovljena in namenu predana leta 2004. V njej je poleg prostorov za pre- življanje prostega časa, sejne sobe in večnamenske dvora- ne tudi hostel, ki lahko sprej- me do štirideset ljudi. »Če se potrudimo, tudi petdeset,« pravi Povhova. Na voljo so 22 postelj v prostoru skupnih ležišč, apartma za osem oseb z lastno kopalnico in kuhinjo ter petposteljna in štiripo- steljna soba. Le streljaj stran stoji Marof, ki ga je zavod s pomočjo evropskega denarja zgradil pred dvanajstimi leti. V njem so glavna dvorana z veliko kuhinjo, sejna soba in manjša dvorana. Zaposleni, trenutno jih je pet, se zavedajo, da upravlja- jo izjemno infrastrukturo, ki sama po sebi ni dovolj. Ste- nam je treba vdihniti življe- nje. Poskrbeti je treba, da po hodnikih veje dobra energija in da se ljudje pri njih dobro počutijo. »Naši obiskovalcei so se že navadili in znajo iz- raziti tudi pohvale, ne le kri- tik. Veseli smo vseh klicev, ki jih dobimo, ko gostje odide- jo od nas, in vseh napisanih sporočil, ki nam jih pustijo. Žal se od zahval težko živi,« ostaja prizemljena direkto- rica, ki je zelo ponosna na svojo majhno ekipo, ki je v zadnjih letih spisala že kar nekaj velikih zgodb. Še kar nekaj tega imajo v načrtu. Veliko je namreč prostora za razvoj na področju turiz- ma. Gre za panogo, ki so jo k delovanju zavoda priključili pred približno dvema leto- ma. »Na tem področju se vsi učimo, a kot nam povedo lokalni ponudniki, se naše delo tudi pri njih že pozna,« še pravi sogovornica. Smeh in sproščeno vzdušje Čeprav ni vedno lahko, sploh v zadnjem koronaobdo- bju ne, se zagnana in staro- stno pisana ekipa šmarškega mladinskega centra ne pusti motiti, še manj strašiti. Pogu- mno se loteva novih projektov in organizacije že tradicional- nih prireditev. Zaradi trenutne Nasmejana in razigrana ekipa Mladinskega centra Šmartno ob Paki na odru v Marofu, kjer so pred približno desetletjem uredili sodobno večnamensko dvorano, ki jo je mogoče po simbolni ceni tudi najeti. Tudi sicer lahko občani ali organizacije najamejo prostore, ki jih upravlja zavod, medtem ko je uporaba vseh prostorov in vse infrastrukture za domača društva brezplačna. zdravstvene slike so v mladin- skem centru znova omejeni, a se vsem ukrepom in zapo- vedim uspešno prilagajajo. Trenutna usoda prireditev, ki so jih še načrtovali za letos, je sicer nekoliko vprašljiva, a kot pravijo, se bodo potrudili, da med ljudmi tudi v teh časih ne bo manjkalo smeha in dobre energije, četudi na daljavo. Konec septembra so uspe- šno končali letošnjo jubilej- no izvedbo Poznopoletnega festivala, ki je eden največjih dogodkov, ki jih zavod orga- nizira. »Pred tem je dogodek nosil različna imena in imel tudi nekoliko drugačno po- dobo. Zdaj smo našli pravo formulo, ki jo bomo skušali ohraniti. Pokazalo se je, da je šest raznolikih dogodkov ravno pravšnjih za tovrsten festival,« je še povedala sogo- vornica. V Šmartnem so se že lani kot eni redkih odločili in festival izpeljali. Odziv lju- di, ki so v Šmartno ob Paki prišli iz širše regije, je bil iz- jemen. Tudi letos so bile vse prireditve – koncerti različnih Vsako leto bolj priljubljen je projekt izbora naj osebnosti leta. V mladinskem centru najprej občane pozovejo k odda- ji predlogov. Nato decembra izbrane tri predloge objavijo, ljudje pa z glasovanjem izberejo tistega, ki je zaznamoval zadnje leto v občini. Trenutno še zbirajo predloge, ki jih lahko občani s kratko utemeljitvijo in predstavitvijo kan- didata pošljejo po navadni ali elektronski pošti. glasbenih žanrov, gledališka predstava in nastop prizna- nih stand up komikov – zelo dobro obiskane. »Ljudje to- vrstno razvedrilo rabijo, se prireditev udeležijo in s tem poplačajo tudi trud organiza- torjev,« pravi Povhova. Že kar nekaj prireditev in delavnic je postalo tradicio- nalnih. Med njimi je tudi me- njalnica igrač, ki so jo letos priredili že osmič. »Ljudje že nekaj tednov pred tem kličejo in sprašujejo, ali in kdaj bo.« Ena takšnih zgodb je tudi ustvarjalna delavnica ›Glina‹, kjer udeleženci ustvarjajo iz gline. In seveda vse počitni- ške delavnice. Predvsem star- ši mlajših otrok si brez tega šole prostih dni ne znajo več predstavljati. skega centra neposredno, pa vsej določenega dela kraja in zato smo vedno za sodelova- nje,« pravi direktorica in pri- zna, da včasih kakšno nalogo in vlogo sprejme in potrdi, še preden zares ve, za kaj gre. Po uspešni prvi prijavi na evropski razpis zdaj redno sodelujejo na razpisih v okviru lokalne akcijske sku- pine (LAS). Z vsako prijavo in vsakim izpeljanim projek- tom se vsi naučijo kaj novega. »Predvsem je pri nas tako, da vsi delamo vse, in prav to nas kot ekipo še posebej povezu- je.« Zaradi tega se lahko loti- jo najrazličnejših projektov, tudi na področjih, kjer izku- šenj še nimajo. »Delamo sko- raj vse. Cest (še) ne,« pristavi v smehu. Št. 45, 11. november 2021 NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 Kdo so obrazi, ki skrbijo, da v občini ni nikoli dolgčas? V več kot stoletje stari hiši, ki je bila pred časom povsem obnovljena, domuje ekipa mladinskega centra in snuje dogodke, ki bogatijo življenje občanov vseh generacij. V teh prostorih je s pridihom podeželja opremljen tudi hostel. Pod okriljem mladinskega centra, ki je v občini prevzel tudi vloge in naloge Tica, so v zadnjem času izšle številne promocijske tiskovine. Zaposleni so spisali in izdali tudi svojevrstno slikanico z zanimivimi podatki o Šmartnem in okoliških krajih z naslovom Prav poseben zaklad. Kulisa Poznopoletnega festivala (Foto: MC Šmartno ob Paki) Mirjam Povh, direktorica Energična in nasmejana Ve- lenjčanka je vodenje javnega zavoda v Šmartnem ob Paki prevzela leta 2014, ko je bila ekipa še manjša, veliko krajši je bil tudi seznam prireditev in projektov, v katere je bil zavod vključen. Zmagovalno misel- nost, da ni nič nemogoče, je prenesla na vse okrog sebe in tako premikajo meje. Vsako leto višje. V vsakem projektu in pri vsakem sodelovanju vidi nov izziv in možnost napred- ka. Še vedno se zelo slikovito spominja svojega prvega de- lovnega dne na mestu direk- torice. Takrat je bila v zavodu zaposlena samo Andreja in skupaj sta 1. februarja zakora- kali v zamrznjeno stavbo. To je bilo leto, ko je Slovenijo priza- dejal hud žled. »Prvi dan je bil kar šok. Ni bilo elektrike, vse je bilo zmrznjeno, vse je škri- palo in ko je odmrznilo, je vse puščalo,« se spominja. Kot pra- vi, službe skoraj nikoli povsem ne odklopi in na vsakem kora- ku išče nove priložnosti. Poleg tega Mirjam veliko energije vlaga tudi v odnos s 13-letnim sinom, ki jo je še do nedavnega pogosto spremljal na priredi- tvah in dogodkih. »Sicer pa je moja strast in sem vesela, da jo lahko udejanjam tudi v službi, to, da rada pomagam. Rada bi še kaj naredila na socialnem področju, zato tudi sodelujem z različnimi društvi, predvsem z območja Velenja, od koder tudi prihajam.« Jesenski počitniški živžav. (Foto: MC Šmartno ob Paki) Urban Hrastnik Ekipi se je pridružil leta 2015 in takoj pokazal svoje spretnosti pri pisanju pro- jektov, ko je v sodelovanju z občino spisal evropski projekt v okviru razpisa Evropa za dr- žavljane in tako mladinskemu centru odprl vrata tudi na to področje delovanja. Nove sa- nitarije, prireditveni šotor z ozvočenjem, e-kolesa, name- njena najemu, je le nekaj re- zultatov nadaljnjih uspešnih projektov, ki so danes vidni v mladinskem centru in nje- govi okolici. »Sprva tudi sami nismo verjeli, da lahko uspe- mo,« se spominja Urban, ki je zdaj že približno leto tudi urednik občinskega glasila Šop, ki ga zavod izdaja vsaka dva meseca. S sodelavkami pripravlja tako vsebine za glasilo kot tudi napovednik dogodkov in skrbi, da se ne prekrivajo. »Smo majhna ob- čina, a je dogajanje zelo boga- to in pestro,« ponosno pravi Urban, ki v prostem času zelo rad stopi na gledališki oder. Pred leti je bil zelo dejaven v domačem Gledališču pod ko- zolcem, zdaj je zelo dejaven član Gledališča Velenje. Ob tem je dejaven tudi v Kultur- no-umetniškem klubu Potov- ke, kjer pripravljajo predvsem pripovedovalske večere, pred- stave za mlade in se ukvarjajo z najrazličnejšo animacijo. Da ima za vse obveznosti dovolj energije, poskrbi s športnim udejstvovanjem. Milena Mršić Milena v šali pravi, da v služ- bi dela vse, kar dela doma. Ker zavod skrbi tudi za hostel, je treba prati, likati, pomivati tla, skrbeti za čistočo na strani- ščih, kdaj tudi kaj skuhati, da gostje niso lačni. Milena skrbi za vsa osnovna gospodinjska opravila, pri čemer ji vselej po- magajo tudi drugi sodelavci. Je tista, ki točno ve, koliko česa je treba kupiti, odvisno seve- da od števila gostov. Milena pravi, da ji to delo ni težko, da ga je vajena in v njem uživa. Predvsem je prijetno takrat, ko ljudje povedo, kako lepo so se imeli pri njih. Milena tudi zelo rada peče, čeprav slaščic ne je. A zato v njenih dobrotah toli- ko bolj uživajo njeni domači, sodelavci in gostje v hostlu. Energijo črpa predvsem pri vnukih, ki so seveda tudi redni pokuševalci njenih dobrot. Ve- dno pogosteje se ji pridružijo tudi pri peki. Andreja Urnaut V mladinskem centru ima najdaljši staž, prvotni ekipi se je namreč pridružila leta 2005. Trenutno je zadolžena za pripravo in izvedbo kultur- nega programa, je tudi vešča in izurjena moderatorka, ki spisane scenarije tudi spre- tno ubesedi. Je animatorka in vodja otroški delavnic, kjer svoje spretnosti, znanje in navdušenje nad naravo širi med mlade in njihove starše. V zadnjem letu se je nekoliko odmaknila od priprave glasila Šop, za katerega je kar nekaj let skrbela kot urednica in av- torica vsebin. Predvsem rada pomaga, pridobljeno znanje s področja organizacije rada deli z društvi. »Vesela sem, da imam možnost soustvarjati dogodke, ki ljudi razveselju- jejo, nasmejijo in vsestransko bogatijo. Najlepše je, ko lju- dje domov odhajajo nasme- jani, zadovoljni in bogatejši za novo lepo izkušnjo.« Ko Andreja ni v službi ali na ka- kšnem povezanem dogodku, rada in veliko bere ali jo mah- ne v naravo, v gozd. Amadeja Koren Je najmlajša v ekipi in je zadolžena predvsem za po- dročji mladine in turizma. A tako kot njeni kolegi poprime za vsako delo. Kot domačin- ka mlajše generacije pozna in razume želje ter pričakovanja današnje generacije mladih v Šmartnem. »Moje delo je zelo raznoliko. Kot mladinska delavka skušam spodbujati mlade, da bi svojo priložnost poiskali pri nas. Lahko bi rekli, da sem vezni člen med zavo- dom in društvi, ki se ukvarjajo z mladimi. Se pa dobro znaj- dem tudi s starejšimi občani, tako da mi medgeneracijsko sodelovanje prav tako ni tuje,« pove. Na področju turizma se Amadeja z drugimi člani eki- pe še uči. Ker je po duši prava raziskovalka, ji idej ne manj- ka. Hkrati se zaveda, da vsega naenkrat ni mogoče uresničiti. Eden prvih projektov na tem področju, pri katerem sta sode- lovala s sodelavcem Urbanom, je bila zasnova zloženke, kjer so zbrani vsi lokalni turistič- ni ponudniki, predstavljene tematske in planinske poti ter kulturne in naravne znameni- tosti. Deluje pa tudi na svojem akademskem področju, kot slovenistka sodeluje pri pri- pravi in jezikovnem pregledu vsebin v občinskem glasilu, ureja tudi družbena omrežja in pripravlja grafične vsebine. »Tudi v prostem času veliko mislim na mladinski center in skušam stvari, ki jih vidim po svetu, prenesti tudi na naš zavod. Predvsem rada hodim okrog in odkrivam bolj in manj znane kotičke. Uživam na kon- certih in v dobri družbi.« Foto: Andraž Purg – GrupA 32 PORTRET Št. 45, 11. november 2021 Sergej Jezernik ladijsko palubo zamenjal za letalsko kabino Polzelan, ki je stregel manekenki Naomi Campbell Že od nekdaj ga je vleklo v tujino. Najprej je nekaj let kot na- takar in trgovec delal na najprestižnejših svetovnih križarkah, s katerimi je prečesal dobršen del sveta, in bil gostitelj svetovno znanih imen, med njimi tudi manekenke Naomi Campbell. Ko se je nekoč z letalom vračal na eno od križarjenj, se je povsem po naključju zapletel v pogovor s stevardeso, ki ji je zaupal, da mu je njeno delo zelo všeč. Odvrnila mu je, da lahko postane stevard, saj letalske družbe iščejo ta kader. Njene besede mu niso dale miru. Pred petnajstimi leti je nato ladijske palube zamenjal za letalske kabine. Danes živi v Milanu in s tamkajšnjega letališča kot vodja kabine v letalih EasyJeta dnevno leti po vsej Evropi. Spomin na čas križarjenj, ko je uspel od blizu spoznati tisoč in eno čudo sveta, je zagotovo izjemen, a kot pravi, dela stevarda ne bi zamenjal za nič na svetu. je naenkrat postala premajhna. Vedel sem, da na Polzeli ne morem več ži- veti.« Vrnil se je na ladjo, a tokrat k družbi Carnival Cruise Lines, kjer je šest mesecev delal v trgovini, kar mu je zaradi narave dela bolj ustrezalo. Če je bila ladja, ki je sicer plula od Teksa- sa do Mehike, zasidrana v pristanišču, so bile trgovine zaprte, zaradi česar je imel več prostega časa. Delo na ladjah sicer priporoča mladim, a to zagotovo ni nekaj, kar bi lahko nekdo počel vse življenje. Na krovu najprestižnejših križark delu. »Vsak zaposleni ima namreč še pomembne varnostne zadolži- tve v primeru brodoloma,« pravi Sergej in doda, da se je bilo vredno potruditi. Še posebej zanimiva iz- kušnja je bila, ko je križarko za ne- kaj dni najel lastnik hotelov Atlan- tis Sol Kerzner, ki je nato na njej gostil dvesto povabljenih gostov. Med njimi so bile svetovno znane osebnosti, kot so manekenka Na- omi Campbell, ameriški iluzionist David Blaine, vojvodinja Jorška Sa- rah Ferguson, pevka Natalie Cole, glasbeni producent Quincy Jones in angleška igralka Joan Collins. »Na zadnji ladji Seabourn Odyssey mi je bilo od vseh ladij najbolj všeč. Videl sem ogromno, od pingvinov, ki so se prosto sprehajali v naravi na Fal- klandskih otokih, do tjulnjev, ki so ležali na obalah Patagonije, in legva- nov, ki so se meni nič tebi nič spre- hajali v enem od mestnih parkov v Ekvadorju. Svojstvena izkušnja je bila vožnja po Amazonki, kjer sem prvič videl rožnate albino delfi ne in celo lovil piranje,« pripoveduje in prizna, da bi si zasebno le težko privoščil takšno potovanje. ŠPELA OŽIR »V otroštvu si nisem nikoli predsta- vljal, da lahko moški kot stevard dela na letalu. Verjetno zato, ker je bila ta- krat v Sloveniji samo Adria Airways, kjer sem videl vedno samo stevarde- se,« se spominja Sergej Jezernik, ki je na ta nekoč izključno ženski po- klic začel gledati povsem drugače po omenjenem pogovoru s stevardeso. »Kakšno je razmerje med stevardi in stevardesami danes, je odvisno od kulture. V večini držav je tako prvih kot drugih približno enako,« pojasni Polzelan, ki je najprej kot stevard ži- vel v Frankfurtu in nato v Londonu. Zadnjih nekaj let je njegov drugi dom Milano, kamor se je preselil, da se lahko, kadarkoli želi, pripelje v Spodnjo Savinjsko dolino. »Imamo kar nekaj dopusta. Na področju letal- stva namreč v Evropski uniji velja- jo zelo strogi zakoni. Na leto lahko zaradi sevanja in drugih nevarnosti letimo le devetsto ur. Vsega skupaj sem lahko prost dva meseca in pol.« Tovrsten način mu prija, tudi zato, ker je velik ljubitelj potovanj. Ta so bila glavni razlog, da se je že v sre- dnji šoli začel spogledovati z delom v tujini, ki mu je bilo pisano na kožo tudi zaradi njegovega občutka za tuje jezike. Poleg slovenščine namreč go- vori še angleško, nemško, italijansko in hrvaško. »To je bilo suženjstvo« Kot dijak programa Gostinsko-turi- stični tehnik v Celju je prve izkušnje v tujini nabiral v sklopu programa Le- onardo da Vinci v enem od hotelov v Kitzbühlu. V času obiskovanja višje gostinske šole v Mariboru je za tri me- sece odpotoval na delo v Benetke. Po vrnitvi ga je še naprej vleklo v tujino. Priložnost so bile velike križarke. Delo »V otroštvu si nisem nikoli predstavljal, da lahko moški kot stevard dela na letalu. Verjetno zato, ker je bila takrat v Sloveniji samo Adria Airways, kjer sem vedno videl samo stevardese.« Na krovu prestižne ladje Seabourn Odyssey med plovbo po Panamskem prekopu je dobil pri Royal Caribbean. Z ladjo Voyager of the Seas je potoval iz New Yorka oziroma Miamija v Mehiko, na karibsko in bermudsko otočje. »Kljub temu da sem videl veliko sveta, to delo ni bilo zame. Delal sem šest me- secev od dvanajst do šestnajst ur na dan brez prostega dne. To je suženj- stvo,« se prvega stika z delom na ladji spominja osemintridesetletnik, ki se po izteku pogodbe ni vrnil na ladjo. »Kmalu mi je doma postalo zelo dolg- čas. V teh šestih mesecih na križarki se mi je ogromno dogajalo, spoznal sem veliko ljudi, videl ogromno stvari. Prijatelji so ta čas doma počeli ene in iste stvari. Savinjska dolina mi Prvo službo stevarda, do katere je prišel tako, da je takrat še v pi- sni obliki poslal prošnjo na sedeže letalskih družb, je dobil leta 2006 pri RyanAiru. Vztrajal je dve leti, nakar so ga ponovno premamile križarke družbe Seabourn Cruise Line, s katerimi je dobesedno pre- potoval ves svet. Bil je na Kitajskem, Japonskem, v Južni Koreji, državah Jadranskega, Ionskega in Sredozem- skega morja ter na Karibih, okoli Na križarkah – na fotografiji je prestižna ladja Seabourn Odyssey – je preživel kar nekaj časa. Južne Amerike s postankom na nje- nem skrajnem jugu v mestu Ushua- ia, na Falklandskih otokih, v porečju Amazonke in še bi lahko naštevali. A postati del ekipe teh prestižnih ladij je bilo vse prej kot preprosto. Med prijavljenimi tristo kandidati je delodajalec izbral le petindvajset najboljših. Za delo na ladji, kjer so storitve na ravni hotelov s šestimi zvezdicami in restavracij s tremi Michelinovimi zvezdicami, je moral pokazati zvrhano mero spretnosti. A to še ni bilo vse. Zatem je moral odpotovati še v Hongkong, kjer se je na eni od križark mesec dni uril tako v gostinskem kot varnostnem Delo na letalu mu je pisano na kožo, zaradi česar niti ne pomisli, da bi ga zamenjal. Na zemljevidu je označe- na pot, ki jo je preplul na križarki družbe Yachts of Seabourn. Križarjenje so začeli v Miamiju in skozi Panamski prekop obkroži- li Južno Ameriko. Št. 45, 11. november 2021 PORTRET 33 Sergej Jezernik je pred petnajstimi leti ladijske palube zamenjal za letalske kabine. Danes živi v Milanu in s tamkajšnjega letališča kot vodja kabine v letalih EasyJeta dnevno leti po vsej Evropi. Z drugimi člani posadke, med katerimi sta poleg stevardov in stevardes še pilot in kopilot, se na letališču zberejo uro pred vzletom. Vsako leto se odpravi vsaj na kakšno potovanje. Na enem takšnih je bil na Tajskem. Na fotografiji je na otokih Phi Phi. Pozor, turbulenca! Delo na prestižnih ladjah je bilo vznemirljivo, a kot pravi, je za enak denar treba delati veliko več kot na letalu. Leta 2013 se je zato preselil v London in kot stevard začel delati pri EasyJetu, kjer dela kot vodja potniške kabine še danes. »Letalske družbe iščejo točno določeno osebo s točno določenim značajem. Preveč glasne ali preveč tihe osebe jih ne zanimajo. Naj- bolj so primerni kandidati, ki se dobro znajdejo pri delu v skupini in pod stre- som.« Čeprav se zdi delo stevarda zelo predvidljivo, je po Sergejevih besedah daleč od tega. Pogosti so zdravstveni zapleti in turbulence, celo tako hude, da se kdo poškoduje. Med turbulenco lahko letalo pade tudi za deset metrov. »Pred nekaj leti se je zaradi tega nad Piso močno poškodovala stevardesa. Letalo je padlo, njo je vrglo v strop, s kolkom je priletela v vrh vrat. Ker si ga je zlomila, so morali zasilno pristati v Rimu.« Večkrat se zgodi, da potnik med letom omedli. »To je pogosto pri jutranjih letih, ko je za ljudmi, pre- den sploh pridejo do letališča, dolga vožnja. Zaradi stresa in v skrbi, da ne bi zamudili vzleta, pozabijo jesti. Na letalu so tako izčrpani, da omedlijo.« Ko je kovček pretežek Stres pred vkrcanjem na letalo, ki ga lahko potniki doživijo že zaradi prevelikega kovčka ali ker pozabijo parfum spraviti v vrečko, zagotovo vpliva na njihovo razpoloženje. Šte- vilni v kabino pridejo napeti in raz- dražljivi. »Vsi stevardi in stevardese, ki imamo delo radi, to razumemo in se zaradi malenkosti ne vznemirjamo po nepotrebnem,« pravi sogovornik, ki mora kljub več kot desetletnim iz- kušnjam znanje vsako leto obnavljati. Z drugimi šestimi oziroma sedmimi člani posadke, med katerimi sta po- leg stevardov in stevardes še pilot in kopilot, se na letališču zberejo uro pred vzletom. »Takrat se s pilo- tom pogovorimo o vsem – vremenu, poti in trajanju leta. Najpogostejša vprašanja potnikov so namreč, kdaj bomo pristali in kje smo.« Le dobro pripravljen stevard se lahko posveti svojim gostom, kar Sergeju zagotovo ni težava. Delo na letalu mu je pisano na kožo, zaradi česar niti ne pomisli, da bi ga zamenjal. Morda bo ravno on tisti, ki vas bo sprejel v kabini in s katerim boste naslednjič odleteli v katero od mest v Evropi ali širše. Foto: osebni arhiv 34 PORTRET Št. 45, 11. november 2021 Kirurg in vojaški zdravnik Andrej Strahovnik o trenutnih razmerah v Afganistanu »Vojna je najboljši preizkus za vse kirurge« bljali smo jih, a pušk niso imeli vedno obrnjenih v pravo smer, zato smo morali biti zelo previdni. Še posebej nevarno postane, ko se ti nekaj ne zdi več nevarno.« »Usposabljali smo afganistanske vojake, a pušk niso imeli vedno obrnjenih v pravo smer, zato smo morali biti zelo previdni.« Negodovanje nič ne pomaga Afganistan se po prevzemu oblasti talibanov po poročanju svetovnih medijev spopada z najhujšo humanitarno krizo. Pretresljive novice iz tega dela sveta se vrstijo druga za drugo. Zagotovo so še vedno živi prizori nemočnih ljudi, ki so poleti želeli pobegniti iz države, ko so se Združene države Amerike odločile, da bodo v njej končale to dvajsetletno vojno. Eden tistih, ki zelo dobro pozna razmere v tem nemirnem delu azijske celine, je zdravnik travmatolog Andrej Strahovnik iz Splošne bolnišnice Celje. Prvič se je s to štiri tisoč kilometrov od- daljeno državo srečal v študentskih letih kot popotnik in drugič pred natančno desetimi leti kot vojaški zdravnik. Kot pravi, je v tej vlogi pridobil neprecenljive izkušnje, boji pa se, da se človeštvo tudi iz te dvajsetletne vojne, v kateri je umrlo 250 tisoč ljudi in je stala toliko kot tista v Vietnamu, ne bo naučilo prav veliko. v duhu skrajnih islamskih vrednot. Pred dvema desetletjema so bili to dečki, odvzeti revnim kmečkim družinam iz sosednjih držav, danes so to šolani vojaki. »Sosednje države Iran, Turk- menistan, Uzbekistan, Tadžikistan in Pakistan zagotovo ne spadajo v elitni klub. Afganistanci niso tisti, ki bi »zganjali« te napade, ampak so že vrsto let vse te vojne »uvožene« in prihajajo iz manj urejenih držav, za katerimi se skrivajo močni sponzorji.« Strahovnik je na nedavnem predavanju v Žal- Kot vojaški zdravnik je v Afganistanu preživel štiri mesece. »Kaj pomeni biti zdravnik na misi- ji? Nikakor ne, da si samo zdravnik, ampak da si najprej vojak. Posebnost vojaške medicine je etapno zdravljenje, ki se začne na enem koncu in konča na drugem. Bolnikov nikoli več ne vi- diš.« Delovno okolje je omejeno na vojaški šotor, preurejen v ordinacijo in obenem v operacijsko sobo. Zdravniki so odvisni od materiala in zdra- vil, ki jih pripeljejo s seboj. »Nobeno tarnanje, nobeno negodovanje ne pomaga. Pomembno je ŠPELA OŽIR Specialist splošne kirurgije Andrej Strahovnik se je Slovenski vojski pridružil pred dvajsetimi leti, ko je iskala vojaške zdravnike. »Vsaka vojna je dober preizkus za vse kirurge. Tudi sam sem prej zasebno hodil po svetu z nahrbtnikom in s fotoaparatom. Ko sem združil vse sku- paj, sem postal vojaški zdravnik na misiji,« je pojasnil danes glavni zdravnik Slovenske vojske. In prav vojaška izkušnja ga je pripeljala do letenja, ki mu skuša trenutno posvetiti čim več časa. Piloti so mu ob koncu misije v Sarajevu organizirali taktični let z vojaškim helikopterjem. Zračne vragolije ga niso prestrašile, ampak so ga motivirale. Ob vrnitvi domov se je oglasil v letalskem klubu, opravil izpit in pridobil licenco za športnega pilota ter nato še za letalskega zdravnika. »Vsaka vojna je dober preizkus za vse kirurge. Tudi sam sem prej zasebno hodil po svetu z nahrbtnikom in s fotoaparatom. Ko sem združil vse skupaj, sem postal vojaški zdravnik na misiji.« cu, na katerem je spregovoril o Afganistanu v luči aktualnih razmer, izpostavil, da se nihče ne zaveda, kakšna vrednota je svo- boda. Tudi sam se ni, dokler ni odšel na misijo v Afganistan, kjer je nevarno praktično vse. »Žica na tleh ni samo to, ampak je vrvica od eksploziva. Zloženi kamenčki sredi puščave niso tja prišli po naravni poti, am- pak so markacija za ostrostrelce. Na neoznačenih poteh so zelo velike površine prepredene z eksplozivom od vseh prejšnjih vojn v zadnjih sto letih,« našteva. Ena od nalog odprave je bilo urjenje afganistanskih voja- kov, pri čemer je največjo nevarnost predstavljal – prijateljski ogenj. »Usposa- le, kako je zdravnik motiviran, obenem se mora zavedati, kje ima svoje meje.« Že čisto običajne bolezni so tam nevšečne. Eden takšnih prime- rov je lahko zobobol. Kljub temu da je kirurg, se je lotil marsičesa, tudi puljenja zoba. Pri nas ima zobozdravnik za vsako vrsto zoba druge klešče, tam mu ni preostalo drugega, kot da je uporabil kar garažne, ki jih je dal v sterilizator. Značilnost vojne kirurgije so sicer tudi večurne amputacije in oskrbovanje hudih opeklin. Ne- malokrat je na pomoč priskočil domačinom, ki so bili za to več kot hvaležni, predvsem so tujim vojakom začeli zaupati. »Tisto, kar zdravnika najbolj utruja, so vsakodnevni primeri bolnikov, ki jim vsaj na misiji kot vojaški zdravnik ne mo- reš pomagati. Prav je, da se zato vsaka misija po šestih mesecih konča in se posameznik vrne v vsakdanje življenje.« Prvič preveč avanturistično Strahovnik se je v Afganistan prvič odpravil leta 1994, ko je kot popotnik z nahrbtnikom in s fotoaparatom prišel do iransko-afgani- stanske meje. »Afganistan, ki so ga ta- krat že prevzeli talibani, se mi je zdel izjemno privlačen, saj je fotografska meka. Na meji so mi za dvesto do- larjev ponudili prevoz z džipom po državi vse tja do Pakistana, puško kalašnikov, veliko nabojev in ha- šiš v neomejenih količinah. Kljub mladostni norosti se mi je to zdelo vseeno preveč avanturistično, zato se za to nisem odločil,« se spominja na- mestnik predstojnika Urgentnega centra Celje, ki se je nato v Afganistan kot vojaški zdravnik vrnil leta 2010. »Letošnje dogajanje v njem je zagotovo največji poraz in razočara- nje celotne zahodne civilizacije. Vsi, ki smo bili na vojaški misiji v Afganistanu, smo delali po najboljših močeh in prepričan sem, da smo na vojaški operativni in taktični ravni delo dobro opravili. Kar se tiče strate- ške ravni, bodo šele analize pokazale, zakaj je prišlo do padca Kabula in kdo ima interese. Visoka politika ima namreč vedno skrite cilje,« je prepričan Žalčan, ki dodaja, da so Združene države Amerike letos avgusta brez dogovora z drugimi koalicijskimi državami zapu- stile Afganistan v groznem stanju. »Najhuje bo šele sledilo. Gospodarstvo se je ustavilo. Afganistanski proračun je bil v zadnjih letih v 80 odstotkih odvisen od tujih donacij. Od jeseni tega prispevka ni več. Prihaja zima, za katero je v Afganistanu značilno, da je zelo ostra. Upam si trditi, da bo sledila ena najhujših humanitarnih katastrof. Mednarodna skupnost se bo zagotovo še mo- rala odpraviti tja, če bo hotela preprečiti teroristično dejavnost po celem svetu.« Nevarnost na vsakem koraku V Afganistanu, ki je velik za petino Evrope, po ocenah živi približno dvaintrideset milijonov prebivalcev. Koliko jih je natančno, ne ve nihče, saj po Strahovnikovih besedah že zadnjih dvajset let ne morejo izvesti uradnega popisa. »Na tem ozemlju je s presledki vojna zadnjih sto let. Vsi, ki so bili v tej državi kot osvajalci, so se opekli. Tamkajšnje pre- bivalstvo, katerega petina je nepismenih, živi v plemenskih skupnostih, zato noben »izvoz« demokracije zahodnega sveta ne bo uspešen. Afganistan je islamski emirat, državi vladajo tali- bani.« Gre za vojščake šeriatskega prava, ki so že od malega vzgojeni Foto: osebni arhiv Specialist splošne kirurgije Andrej Strahovnik iz Splošne bolnišnice Celje je obenem glavni zdravnik Slovenske vojske. Letos mineva natanko deset let, odkar je kot vojaški zdravnik sodeloval na misiji v Afganistanu. Št. 45, 11. november 2021 PORTRET 35 Delovno okolje vojaškega zdravnika je omejeno na vojaški šotor, preurejen v ordinacijo in obenem v ope- racijsko sobo. Zdravniki so odvisni od materiala in zdravil, ki jih pripeljejo s seboj. Vojaška izkušnja ga je pripeljala do le- tenja, ki mu skuša trenutno posvetiti čim več časa. Piloti so mu ob koncu misije v Sarajevu organizirali taktični let z vojaškim helikopterjem. Zračne vragolije ga niso prestrašile, ampak so ga motivirale. V Afganistanu, ki je velik za petino Evrope, po ocenah živi približno dvaintrideset milijonov prebivalcev. Koli- ko jih je natančno, ne ve nihče, saj po Strahovnikovih besedah že zadnjih dvajset let ne morejo izvesti ura- dnega popisa. Petina ljudi je nepismenih. previdni,« pravi Strahovnik. Ena od nalog odprave je bilo urjenje afganistanskih vojakov, pri čemer je največjo nevarnost predstavljal – prijateljski ogenj. »Usposabljali smo jih, a pušk niso imeli vedno obrnjenih v pravo smer, zato smo morali biti zelo »Afganistan, ki so ga takrat že prevzeli talibani, se mi je zdel izjemno privlačen, saj je fotografska meka. Na meji so mi za dvesto dolarjev ponudili prevoz z džipom po državi vse tja do Pakistana, puško kalašnikov, veliko nabojev in hašiš v neomejenih količinah.« Afganistanska pokrajina je močno razčlenjena. Prepletajo se puščavske ravnine in visoke gore. Najvišje gorovje Hindukuš na severovzhodu doseže 7.500 metrov. Vojaška izkušnja ga je pripeljala do letenja, ki mu skuša trenutno posvetiti čim več časa. »Američani so se začeli zavedati, da ta vojna preveč stane. V njej je umrlo 250 tisoč ljudi. Stala je toliko kot tista v Vietnamu. Ne da bi kogarkoli vprašali, so čez noč zapustili Afganistan. Napoveduje se ena največjih humanitarnih katastrof. Luna, ki bi morala za vse na tem planetu sijati enako, zagotovo ne sije tako.« 36 SVETOVNA POPOTNICA Št. 45, 11. november 2021 Ko je prazno- vala 50 rojstni dan, sta se z možem odpra- vila na Novo Zelandijo. Zadnje potovanje pred epidemijo koronavirusa ju je z možem vodilo v Svalbard, na otočje na pol poti med Norveško in Severnim polom. Profesorica jezikov, ki obožuje potovanja »Od doma grem vedno dobre volje« Vsako potovanje človeka spremeni za vse življe- nje, pravi Sonja Salobir Lindsay. Doslej je obiskala dobršen del sveta. V zadnjem času jo vleče v kraje, prekrite s snegom in z ledom. Tam čas ob opazova- nju narave teče po svoje. Učiteljici nemščine in an- gleščine na Ekonomski šoli Celje je odkrivanje tujih držav gotovo lažje tudi zato, ker s svojim znanjem jezikov premaga marsikatero oviro pri sporazume- vanju. V zadnjem obdobju njeno oko lepoto vse bolj zaznava tudi na domačem pragu. »Dolgo je veljalo, da sva se z možem bolje znašla v Los Angelesu kot v Mariboru. Medtem ko sva veliko časa preživela po svetu, sva bila med bivanjem v domovini večino časa kar doma. Sedaj se veliko potepava po Sloveniji, ki je res čudovita.« TINA STRMČNIK Ko je bila v petem razredu osnovne šole, je prvič odšla v tujino. Z mamo sta se z vlakom odpravili v Nemčijo, kjer je delal mamin brat. Če- prav je poznala le nekaj an- gleških besed in čeprav ni še nikoli prej potovala kam dlje, ni čutila niti kančka strahu. Prevzela je vlogo vodnice in se zelo dobro znašla, ko je bilo treba prestopiti na drug vlak. Od takrat naprej si je želela potovati in se učiti tu- jih jezikov. Med študijem angleščine in nemščine je mesec dni preživela na Dunaju, kjer je čas izkoristila predvsem za izpopolnjevanje znanja nemščine v družbi naravnih govorcev. Veliko dobrih izku- šenj ji je prineslo obdobje, ko je v Črni gori kot turistična vodnica delala za agencijo Montenegro Express. Živela je v naselju Ulcinj in dve se- zoni, od maja do oktobra, po omenjeni državi vodila raz- lične skupine turistov, pred- vsem Nizozemce in Belgijce. Prepričana, da ji bo uspelo Zaposlila se je, še preden je diplomirala, in takrat se ji je svet še bolj odprl. Prvo plačo je namenila potovanju v Grčijo, ki si ga je organizi- rala sama. Namesto krasne grške dogodivščine je doži- »Ko je mož prvič prišel v Slovenijo, se mu je zdelo, da je prišel v državo, ki jo je videl v svojih sanjah.« vela precejšnje razočaranje. »Danes vem, da idilično Gr- čijo človek najde na otokih. Takrat pa sem se podala v Atene, Korint, skratka na ce- lino. Tam ni bili niti približno tako lepo, kot je bilo prika- zano v oglasih. Naporno je bilo že potovanje z vlakom, kjer je v vagonu poleg mene sedela gospa, ki je kar naprej kadila. Čeprav sem si v tistem obdobju tudi sama rada pri- žgala kakšno cigareto, je bil vagon tako zakajen, da sem se bala, da ne bom živa prišla do cilja.« Čeprav njeno potovanje v Grčijo ni zadostilo njenim pričakovanjem, je to nikakor ni odvrnilo od odkrivanja sveta. »Pomemben del mo- jega značaja je prepričanje, da mi bo vse, česar se lotim, uspelo,« je iskrena. Name- sto da bi v sebi pestovala razočaranje, jo je prva po- potniška izkušnja obogatila s spoznanjem, da mora iti človek od doma vedno do- bre volje. Svojo miselnost je osredotočila na to, da je tre- ba biti z vsem zadovoljen. In tako naravnana je do danes med drugim obredla velik del Evrope, obiskala je Azijo, Afriko, večkrat je bila v Združenih državah Amerike. Delo v turizmu je za samske Potovanja so bila del nje- nega življenja tudi, ko je bila zaposlena v turistični agenciji Izletnik. V tistem obdobju so Slovenci odkrili Poljsko. Tja se je ob koncih tedna iz Celja odpeljalo tudi pet avtobusov hkrati. Zaradi množičnega povpraševanja za tak izlet sogovornica včasih še med vožnjo ni bila povsem prepričana, ali bodo v hotelu sploh potrdili namestitev za skupino, ki jo je vodila. »Vso noč smo se vozili. Ko smo prispeli, sem ves dan vodila skupino. Vr- nili smo se pozno ponoči v nedeljo, v ponedeljek zjutraj sem že bila na delovnem mestu v pisarni turistične agencije.« Spominja se še, kako stre- sno je bilo, kadar je goste prvič vodila v državo, kjer ni bila še nikoli. Eden od takih ciljev je bila Vzhodna Nemčija. Pred potovanjem se je seveda pripravila. Ker še ni bilo svetovnega spleta, je vse potrebno prebrala v knjigah. Zelo priljubljeni so bili nemški vodniki založbe Baedeker. V veliko pomoč so ji bili tudi izkušeni šo- ferji. V obdobju, ko ni bilo navigacije in ko prestolnic niso povezovale avtoceste, so goste pripeljali natančno tja, kamor je bilo treba. Ko je na lastni koži izku- sila delo v turistični panogi, je ugotovila, da je takšna za- poslitev idealna le za samske ljudi. »Kot turistični vodnik vidiš in doživiš veliko lepe- ga. A ko začneš načrtovati družino, nastopi čas za novo službo.« Znanje tujih jezikov jo je za nekaj časa vodilo v gospodarstvo. Bila je tajni- ca generalnega direktorja v celjskem Aeru. V obdobju, ko so celjsko industrijo do- letele velike spremembe, je svojo priložnost našla v šolstvu. Ker se je takrat na srednjih šolah upokojilo ogromno učiteljev, je lahko izbirala med tremi ponudba- mi za delo. Kot da si sam na planetu V zadnjem času jo vleče v hladne kraje. Leta 2018 je bila na Antarktiki. Zaljubila Št. 45, 11. november 2021 SVETOVNA POPOTNICA 37 Narava je za Sonjo velik magnet, o katerem rada spregovori na potopisnih predavanjih. Nedavno je enega imela v sklopu Alminih dni na Svetini. »Slovenci smo, kar se tiče potovanj, lahko zelo posebni. Moje izkušnje so take, da velikokrat komu kaj ne paše. Pred leti so se ljudje skregali že o tem, kdo bo sedel na sprednjih sedežih avtobusa.« se je v sneg, led, mir in tišino. Območje, ki velja za najmanj poseljeno celino na svetu in kjer 98 odstotkov površine prekriva led, jo je izjemno pritegnilo. »Tam ni naselij, ni mest, ljudje tam ne živijo stalno. Obkrožata te samo na- rava in živalski svet.« Naslednje leto se je z mo- žem odpravila na Arktiko, na otočje Svalbard, ki je na pol poti med Norveško in Sever- nim tečajem. Kakšni občutki so ju prevevali ob tamkajšnji prostranosti, tišini? Pojasnila je, da je bilo zanjo to potova- nje izjemno doživeto, čeprav svoje izkušnje skorajda ne zna opisati z besedami. Po- čutila se je, kot da je sama na planetu. Med ledenimi gora- mi in ledeniki je potovala s posebno ladjo za odprave. V spominu so ji ostala bližnja srečanja s kiti, še danes ne more pozabiti občutkov, ki jih je doživela med opazo- vanjem severnih medvedov. Uživala je v družbi drugih po- potnikov z različnih koncev sveta. »Navdušilo me je, da tudi mlade zanimajo takšne destinacije. In da jih ne vleče le v dele sveta, kjer se vse do- gaja z nadzvočno hitrostjo.« Dodala je, da dnevi na ladji še zdaleč niso bili dolgočasni. Ko je posadka opazila kakšno žival ali drugo zanimivost, je udeležence potovanja opozo- rila in že so lahko na palubi vse to opazovali povsem od blizu. Večkrat na dan so se z gumijastimi čolni izkrcali na obalo in se tam odpravili raziskovat ledeno pokrajino. Raje na pot kot po nov avto Ko o svojih potovanjih na Arktiko in Antarktiko preda- va na kakšnem potopisu, jo ljudje vedno vprašajo za ceno takšne dogodivščine. Omenje- ni potovanji sta po besedah sogovornice med dražjimi. Zato je še toliko bolj navdu- šena nad tem, da se jih udele- žujejo tudi mladi, vendar med njimi ni mlajših predstavnikov Slovencev. Višina dohodkov najbrž ni edini razlog za to, razmišlja. »Zdi se mi, da od- krivanje različnih delov sveta v naši družbi za marsikoga še ni med prednostnimi cilji. Morda bi si povprečen Slove- nec veliko raje kupil nov avto, kot šel na Antarktiko.« Evropejci za pot na Antark- tiko z vsemi letalskimi kar- tami in aranžmajem na ladji odštejemo približno deset tisoč evrov. Nekateri, ki se potepajo po skrajnem jugu Južne Amerike, lahko imajo to srečo, da jim organizator- ji križarjenja, ki se začne v mestecu Ushuaia, vozovnico ponudijo tudi pol ceneje. In kakšni so njeni občutki, ko se po takšnih dogodivšči- nah vrne domov? Dejala je, da vsako potovanje človeka nekoliko spremeni. »Malo »Moje prvo odkrivanje Grčije je bilo edino potovanje, na katerem so me določene stvari motile. Od takrat naprej me na potovanjih ne moti nič več. Srečna sem, da lahko grem in vedno je vse odlično.« bolj široko gledaš na svet. Po obisku Arktike in Antarktike, ko vidiš, kako se talita sneg in led, se bolj zavedaš min- ljivosti. Tega, da vse pride in vse mine. Medtem ko se pri nas s kakšnimi postranskimi stvarmi ubadamo mesece in mesece, pa bi se v resnici morali posvetiti čemu bolj pomembnemu.« Želja še za eno življenje Njeno zadnje nekoliko dalj- še potovanje je bilo letošnje odkrivanje Islandije. Medtem ko z možem večinoma potu- jeta v »lastni režiji«, sta se na to potovanje po dolgem času podala v organizaciji turi- stične agencije. Bila sta nav- dušena. Polarnega sija sicer nista mogla opazovati, saj lahko tega popotniki vidijo samo pozimi. In to je še ena od njenih želja, povezanih z obiski tujih držav. »Želja imam še ogromno. Da bi jih uresničila, bi potrebovala še eno življenje,« je poudarila. Ker je bilo potovanje po Islandiji kljub obdobju ko- ronavirusa sproščeno, edina zahteva je bilo izpolnjevanje pogoja PCT, želita z možem tudi prihodnje leto potovati na sever. Rezervirala sta po- tovanje na vzhodno Grenlan- dijo, in sicer z ladjo, ki sprej- me le 12 potnikov. Obiskala bosta neposeljeni, divji svet tega otoka, ki ga v veliki meri prekriva led. Slovenka iz Prage? Med vsemi celinami, ki jih je obiskala doslej, ima Afrika posebno mesto. Ko je bila s sodelavko na potovanju po »Nekateri menijo, da bi bilo zaradi epidemije najbolje zapreti meje za daljše obdobje. Vendar je to velika žrtev za mlade ljudi, ki ne morejo nikamor. Težko je tudi za starejše, ki morda leto dni kasneje ne morejo na večurno pot z letalom.« Tanzaniji in Keniji, sta se z džipom odpravili na safari. Voznik je vprašal, ali bi imeli kaj proti, če bi se jima v vozi- lu pridružil še nekdo, saj bi bila vožnja tako bolj ugodna. V avto je prisedel Američan Storey Lindsay, ki je nato postal Sonjin mož. »Ko sem mu povedala, da sem iz Slo- venije, mi je odvrnil, da je tudi sam že bil v Pragi. Rada se pošalim, da se je takrat v meni oglasil glas učiteljice, da je treba tega moškega malo izobraziti. Če bi spo- znala kakšnega dobrega pi- satelja, bi iz najine zgodbe lahko ustvaril zanimiv sce- narij za film,« se nasmeji. Njen življenjski sopotnik jo je med odkrivanjem Afri- ke med drugim spraševal, ali imamo v Sloveniji asfaltirane ceste. Ko sta že živela v Slo- veniji in so ju obiskali njego- vi sorodniki, jih je zanimalo, ali imata pralni stroj. Posebno navdušeni so bili nad parnim likalnikom. Začudeni so stali okoli likalne mize, da so se na lastne oči prepričali, kako ta čudežna naprava zgladi oblačila. Odkar je spoznala svoje- ga moža, jo sreča spremlja povsod, je dejala. Njegova selitev v našo državo in po- roka – vse to je bil za oba velik korak glede na to, da sta se prej le nekajkrat videla za kakšen teden ali dva. Ce- ljanka je svojemu izbrancu med drugim postavila pogoj, da bosta živela pri nas, saj je bila takrat njena hči stara pet let. On se je s tem strinjal. Leta 2017 sta 20. obletnico poroke proslavila z vnovič- nim potovanjem po Afriki. Pot sta sklenila z večerjo v točno tistem mestu, kjer sta ob dobri hrani uživala pred dvema desetletjema. Velikokrat razmišlja o tem, kako sta se njuni življenji prepletli in kako dobro se ujameta. »Očitno sva si bila res namenjena. Tudi danes, ko je hči stara 30 let, se zelo dobro razumemo in se pod- piramo. Lahko pa bi bilo tudi drugače. Lahko bi se zgodilo kot v filmu Teksaški pokol z motorko,« zaključi v svojem iskrivem smehu. Foto: osebni arhiv Za 20 obletnico poroke sta z možem Storeyjem znova odpravila v Afriko, kjer sta se spoznala. »V zadnjem času potujem le še z malim kovčkom, s tistim, ki pravzaprav sodi med ročno prtljago. V njem imam toplo spodnje perilo, kakovostne pohodne hlače. Na ladjah, ki plujejo proti deželam, pokritim z ledom, se za večerjo ni treba preobleči v elegantna oblačila.« Najhitrejša ura v njenem življenju je bil obisk goril v Ruandi, kjer lahko obiskovalci ostanejo le 60 minut. Te živali so bile zaradi divjega lova tik pred izumrtjem, v zadnjem času njihovo število znova raste. Doživetje na Antarktiki, ki ga ne pozabiš nikoli. (Foto: Oleg Velychko) 38 REPORTAŽA Št. 45, 11. november 2021 Lovro Bizjak in njegova nogometna pot med elito Iz Mozirja v nogometno ligo prvakov Zgodba o načrtnem delu in vztrajnosti, zgodba o uspehu. Čeprav je trenutno napadalec Lovro Bizjak iz Mozirja poškodovan, to ne vpliva na dejstvo, da je pripomogel k zgodovinskemu uspehu njegovega Šeri- fa. Moldavski klub se je namreč uvrstil v ligo prvakov. DEAN ŠUSTER Po treh krogih je bil celo na vrhu lestvice skupine D, po domačem porazu z Interjem zdaj za njim na tretjem mestu zaostaja za točko, za vodilnim Realom pa za tri. Moldavski prvak je – tudi po Bizjakovi zaslugi – v kvalifikacijah za ligo prvakov izločil beograjsko Crveno zvezdo in nato še za- grebški Dinamo. Bizjak je igral v končnicah tekem s srbskim prvakom, a tudi pred koncem obračuna s hrvaškim šampio- nom. Na povratnem dvoboju z Dinamom ga ni bilo. Kaj se je pripetilo? Poškodoval sem se. Zgodi- lo se je le dva dneva pred po- vratno tekmo zadnjega kroga kvalifikacij z Dinamom. Prejel sem močan udarec v gleženj in treninga nisem mogel na- daljevati. Kako dolgo boste še odso- tni? Kakšna so predvidevanja glede vrnitve na treninge ozi- roma na igrišče? Predvidoma bom odsoten še vsaj mesec dni. Poškodba je več ali manj zaceljena. To mi je uspelo tudi s pomočjo Mirija Maksimoviča, ki mi je bil v Topolšici na voljo za terapevtsko pomoč po ope- raciji. Prejšnji teden sem že začel vaditi po posebnem programu. Upam, da se bom čim prej vrnil v običajni ritem treningov z ekipo. Lovro Bizjak je 28. rojstni dan praznoval pred devetimi dnevi. Visok je 184 centimetrov, težak 78 kilogramov. V ligi prvakov ste (bili) pra- va senzacija. Igrali boste še s Šahtjarjem in z Realom. Kaj pričakujete? Res je. Naša ekipa je dokaza- la, da je resnično kakovostna, da je željna odmevnih dosež- kov in da je sposobna marsikaj postoriti v mednarodnem me- rilu. Presegli smo pričakovanja vseh. Zdaj moramo nadalje- vati smelo po poti, ki je nihče ni zarisal. Mogoče nam bo s kančkom sreče uspelo veliko presenečenje in nas boste lah- ko gledali v osmini finala lige prvakov. Ste prav iz Mozirja ali mor- da iz katerega bližnjega za- selka? Sem iz Mozirja, ki ni ravno veliko, zato lahko rečem, da ži- vim skoraj v središču mesta … Svojo nogometno pot ste začeli v domačem nogome- tnem klubu. Koliko ste bili stari, kako dolgo ste tam vztrajali? V Nogometnem klubu Mo- zirje sem začel vaditi, ko sem bil star šest let. Tam sem se naučil prvin nogometne igre, tudi trikov, ki so mi med na- daljnjo nogometno potjo zelo prav prišli. Svojo pot pri mo- zirskem klubu sem končal, ko sem bil star petnajst let. Mozirje letos prepričljivo vodi v ligi Medobčinske no- gometne zveze Celje, toda v tretjo slovensko ligo še ne na- merava. Se kdaj tam oglasite, ste komu kaj podarili? Drži, Mozirje je letos osa- mljeno na vrhu lige in je še neporaženo. Na fante sem iz- jemno ponosen tako kot tudi vsi drugi nogometni navijači iz Mozirja in okolice. Vedno ko imam dopust ali le nekaj pro- stih dni, se z veseljem oglasim na nogometnem igrišču v Mo- zirju, ker sem z vsemi igralci in tudi z ljudmi iz vodstva kluba v zelo dobrih, prijateljskih od- nosih. Seveda rad pomagam tako klubu kot tudi igralcem z opremo. Podaril sem nogome- tne čevlje in še nekaj stvari. To je le malenkost, ki jo lahko na- redim za mozirski nogometni klub, ki mi je omogočil super razvoj in je bil dobra odskočna deska v svet profesionalnega nogometa. Zato sem mu zelo hvaležen in mu želim veliko športnih uspehov. Naj njegova čudovita nogometna zgodba, ki jo piše, še dolgo traja. Zelo barvita je tudi vaša nogometna odisejada. V Šmartnem ob Paki sem najprej zaigral za selekcijo do šestnajst let, tam sem vztrajal do članske ekipe, ki je igrala v 2. slovenski ligi. Sledilo je krat- ko obdobje v 4. avstrijski ligi. Nato sem igral za Aluminij, s katerim smo se vrnili v pr- voligaško druščino. Navkljub poškodbi kolena, operirali so mi načeti meniskus, in delu v reševalni postaji, kjer sem opravljal pripravništvo, mi je uspel prestop v Domžale. Tam smo spisali čudovito zgodbo. Igrali smo lep in privlačen nogomet, imeli smo odmev- ne dosežke tako v državnem prvenstvu kot v kvalifikacijah za evropsko ligo. Prav zaradi te uspešne sezone sem prejel precej ponudb. Sprejel sem va- bilo ruske Ufe, za katero sem igral skoraj tri leta. Kako sta vse skupaj spre- mljala starša, je bilo zelo zahtevno? Ne smemo poza- biti, da sta morala skrbeti še za vašega brata Jako in brata dvojčka Boštjana. Brez najboljših staršev in starih staršev bi bilo res težko. Oni so tako meni kot bratoma Boštjanu in Jaku omogočali udeležbo na treningih in tek- mah, kar je bilo včasih zelo zahtevno, in sem jim zelo hva- ležen. Dvojček Boštjan uspe- šno nastopa za SV Allerheili- gen v 3. avstrijski ligi, starejši brat Jaka je član Aluminija in je prejšnji teden dosegel pomem- ben gol za osvojeno točko na gostovanju v Domžalah. Kako se spominjate repre- zentančne izkušnje? Gre za nekaj, kar si želi prav vsak nogometaš. Je nekaj po- sebnega, določena nagrada za ves trud in vsa odrekanja. Svo- jega vpoklica sem bil izredno vesel, zastopati barve Slovenije je bilo zame velika čast. Najbrž niste sami v Tira- spolu? Ne, z mano je dekle, ki mi vselej in povsod stoji ob stra- ni. Neizmerno sem hvaležen svojemu dekletu. Zakaj ste začeli navijati za Barcelono, katere igralce naj- bolj cenite? Za katalonski klub navijam že od malih nog. Največji kri- vec je Ronaldinho, ki je zame eden največjih mojstrov nogo- meta na svetu, a je nato kmalu odšel iz Barcelone, ampak ga je zelo dobro nadomestil naj- boljši igralec na svetu Messi. Foto: osebni arhiv »Vedno ko imam dopust ali le nekaj prostih dni, se z veseljem oglasim na nogometnem igrišču v Mozirju, ker sem z vsemi igralci in tudi z ljudmi iz vodstva kluba v zelo dobrih, prijateljskih odnosih. Seveda rad pomagam tako klubu kot tudi igralcem z opremo.« V Šerifu je osem Afriča- nov, šest Južnoameričanov, preostali prihajajo iz Trini- dada in Tobaga, Uzbekista- na, Luksemburga, Grčije, Makedonije, Srbije, Bosne in Hergecovine in Slovenije, moldavskih nogometašev je le nekaj. »Mogoče nam bo s kančkom sreče uspelo veliko presenečenje in nas boste lahko gledali v osmini finala lige prvakov.« Št. 45, 11. november 2021 INFORMACIJE 39 Specialisti za IR-ogrevanje www.ekosen.si  080 30 10  info@ekosen.si  ekosenSI 50 % nižji stroški ogrevanja Ekosenov vroči trojček re Marjan Bračko ermosu (direktor podjetja Stanovanja Radenci) Energetsko varčna barva Do toplega doma s samo enim klikom poraba v prvih dneh, ko je treba pregreti stene objekta. Ko enkrat dosežemo pregretje, pa IR-grelni sistem vzdržuje in dogreva prosto po potrebi. Povem lahko, da v (uporabnica IR-panelov v kombinaciji s fotovoltaiko) Nova generacija IR-panelov Kakšen je vaš komentar glede zvišanja cen električne energije v zadnjem času? Bo to močno vplivalo na uporabnike IR-grelnih panelov? Z vidika proizvodne elektrike v primerjavi z npr. kurilnim oljem ali plinom nas ne sme skrbeti, saj smo pri kurilnem olju in plinu odvisni od drugih držav, elektriko pa lahko proizvedemo znotraj države, zato lahko bolj vplivamo na ceno. Če primerjamo višanje cen konvencionalnega ogrevanja, se je cena drv zvišala več kot cena elektrike. Dolgoročno lahko govorimo o generalnem zvišanju cen vsega. To pomeni, da se bodo podražili tudi materiali in druge surovine, zato je smiselno, da se za investicijo v ogrevanje odločite čim prej, sploh pri IR-grelnih panelih, ki imajo 15 let garancije in več kot 40 let življenjske dobe. Ker ni stroškov vzdrževanja, lahko rečemo, da se boste v miru ogrevali naslednjih 40 let. Še vedno je glavno vprašanje tistih, ki razmišljajo o investiciji v nov grelni sistem: katere so glavne razlike med toplotno črpalko in IR-grelnimi paneli? Katere prednosti bi izpostavili pri IR-panelih? Glavna razlika se začne že pri investiciji v IR-grelne panele, saj je ta v primerjavi s kakovostno toplotno črpalko pri novogradnji vsaj 60 % ugodnejša. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da pri IR-panelih ni stroškov vzdrževanja, saj ni sestavljen iz gibljivih delov, ki bi se skozi leta amortizirali, kar je razlog, da lahko ponudimo trikrat daljšo garancijo. Omenimo lahko še te zanimive prednosti: z IR-paneli podaljšamo življenjsko dobo stavbe, moteč hrup, ki ga povzroča toplotna črpalka, pri panelih ne obstaja. Prihranimo veliko prostora, kajti ne potrebujemo dodatnega ločenega prostora za velik zalogovnik vode in toplotno črpalko, dodatni prostor v sobah pa naredimo, ko panel montiramo na strop. Če se odločimo za investicijo fotovoltaika + IR-grelni sistem, je investicija približno enaka v primerjavi s toplotno črpalko, ne Intervju z direktorjem podjetja Ekosen Alešem Babičem smemo pa pozabiti, da v prihajajočih letih nimamo več stroška s plačevanjem elektrike, kar pri toplotni črpalki še vedno ostane. Kaj je glavni razlog za prihranke z uporabo IR-grelnega sistema? IR-toplota deluje na način, da je večja primerjavi s centralnim ogrevanjem na elektriko porabimo do 40 % manj elektrike. Razlog za to je v hitri odzivnostiIR-panelov in možnosti regulacije temperature po prostorih. Še en razlog za prihranekje tudi ta, da IR-grelni paneli sušijo stene, suhe stene pa imajo večji izolacijski učinek. Za še večji prihranek pa skrbi zelo natančen in odziven IR Sun WiFi-regulator, ki sproti spremlja dogajanje v prostoru in se hitro odziva na delovanje panelov v prostoru. To pomeni, da ne prihaja do toplotnih izgub v primeru previsoke temperature. Ob tem pa IR Sun WiFi- regulator sam opozarja na preveliko porabo in predstavi morebitne rešitve, kako se temu izogniti. Postavlja se tudi vprašanje, zakaj so IR-grelni paneli boljša izbira od električnih radiatorjev. Katere prednosti bi omenili v povezavi s tem? Če pogledamo centralno ogrevanje na elektriko, lahko zaznamo do 40 % manjšo porabo pri IR-panelih. V primerjavi z visoko učinkovitimi električnimi radiatorji, ki imajo že dobro razvito regulacijo, pa prihaja do manjše razlike, in sicer 30-35 %. Pri električnih radiatorjih je pogosta težava, da segrevajo samo zrak, stene pa ostanejo hladne, zaradi česar nastaja plesen. Pri IR-panelih je ravno nasprotno, saj IR-toplota segreva stene, ki potem oddajajo toploto. Zato je lahko pri IR-panelih občutek toplote pri 22 stopinjah Celzija večji kot pri električnih radiatorjih. V zadnjih letih se je na trgu pojavilo veliko manjših konkurentov, ki ponujajo ugodnejše IR-panele. Zakaj mislite, da lahko ponudijo nižjo ceno? Cenejši paneli so narejeni iz cenejših komponent, kar v grobem pripelje do krajše življenjske dobe panela in izgube storilnosti skozi leta, ki vodi do povečane porabe energije, ob tem pa tudi do krajše življenjske dobe. Pri Ekosenu smo si zadali, da bodo naši izdelki trajnostni, kar pa pomeni višje cene materialov, uporabljenih pri izdelavi. Iz izkušenj lahko povem, da se večina kupcev še vedno raje odloči za kakovostnejše, estetsko dovršene panele z daljšo garancijo in življenjsko dobo. V primerjavi s konkurenco smo znani tudi po izredno malo reklamacijah, kar pomeni, da se lahko na tisti majhen delež reklamacij, ki je kljub temu prisoten, odzovemo izredno hitro, pri tem pa vam ni treba skrbeti, da bi reklamacija ostala nerešena. H grelnemu sistemu Ekosen ne spadajo samo IR-grelni paneli, ampak tudi regulator in energetsko varčen premaz. Kaj bi omenili pri tem trojčku? Naši IR-paneli so izdelani na podlagi dosedanjih izkušenj, ki zaradi tega dosegajo izredno veliko učinkovitost in so odlična kombinacija z IR Sun WiFi-regulatorjem, ki poskrbi, da ne prihaja do toplotnih nihanj. Natančna regulacija ob tem tudi podaljšuje življenjsko dobo IR-panela, saj preprečuje prekomerno delovanje panela, ko to ni potrebno. Pika na i pa je seveda termoizolacijski premaz Thermosun, ki ga priporočamo predvsem tistim s hladnejšimi stenami. Premaz zaradi votlih keramičnih kroglic omogoča hitrejše segrevanje in odboj toplote, kar spet pripelje do odličnega sodelovanja z regulatorjem, ki takoj zazna višjo temperaturo in se na to ustrezno odziva. Mnenja uporabnikov Ekosen grelnega sistema Anja Maček »Vsem, ki želijo privarčevati, bi resnično svetovala ta način ogrevanja. Je ekološki, varčen, preprost za uporabo, estetski, ni radiatorjev, prahu. Verjamem, da bodo ljudje kmalu še bolj prepoznali vse prednosti in se odločili za investicijo v IR-panele. Se mi pa zdi, da lahko še marsikaj naredimo na tem področju, če ljudi ozavestimo, jim razložimo in približamo sistem, kerje res preprost, ekološki in cenovno dostopen.« »Vidimo, da so odzivi strank in počutje odlični, z izbiro smo zadeli v polno. Naše stranke so zelo zadovoljne. Glede na potrebe in pričakovanja strank ugotavljamo, da je samooskrba s podporo proizvodnje energije vsekakor dobrodošla in ustrezna ter narekuje smernice za naslednje gradnje. Tudi v prihodnjih projektih bomo poskušali izboljšati energetsko sliko objekta in jo podkrepiti s proizvodnjo električne energije,« razmišlja direktor podjetja Stanovanja Radenci. Vodilni na področju IR-ogrevanja v Evropi z 10.000+ zadovoljnih uporabnikov. Podjetje Ekosen je vodilno na področju IR-ogrevanja v Evropi. V preteklem desetletju je direktor podjetja Aleš Babič na podlagi izkušenj in povratnih informacij zbral svoje znanje in s tem izboljšal vse komponente IR-grelnega sistema tako, da je za uporabnike izkušnja več kot samo prijetna. Osredotočil se je na inovacije, s katerimi so ustvarili zelo učinkovito in kakovostno ogrevanje, ki je prijazno do uporabnikove denarnice. Lahko nas obiščete v salonih: • v Miklavžu na Dravskem polju (pri Mariboru), Ptujska cesta 17, • v Mengšu (pri Ljubljani), Gorenjska cesta 19, • v Kopru, Cesta Zore Perello-Godina 2. Vas zanima, koliko bi privarčevali, če bi dom ogrevali z IR-grelnim sistemom Ekosen? Preverite na: www.ekosen.si/prijava 40 REKREACIJA ZA DOBER NAMEN Št. 45, 11. november 2021 Številni tekači iz vse Slovenije so letos prišli na nedeljski Vege tek, ki predstavlja zaključek tekaških prireditev. Deseti Vege tek z razlogom Korenčki za nagrado in malico Po številnih tekaških dogodkih minulih mesecev je predstavljal nedeljski Vege tek na Špici zaključek sezone. Nino Cokan, nekoč triatlonec, zdaj organi- zator športnih dogodkov, ga je pripravil že desetič in bil zadovoljen z udeležbo tekačev iz vse Slovenije. »Enkrat smo jih imeli že več kot dvesto. Letos jih je malo manj, kar je glede na razmere dobro,« je ocenil in dodal, da so mnogi navdušeni nad lepo in razgi- bano progo ob Savinji, zato radi pridejo. Za nameček ima dogodek še dobrodelno noto. TATJANA CVIRN Tudi letos je bil del izku- pička od štartnin namenjen društvom, ki se ukvarjajo z živalmi ali skrbijo za njiho- vo dobro. Donacije so pre- jela društva Mujcekov dom za pomoč in zaščito mačk Celje, Srce za bulle, DPMŽ Celje, Društvo za lepše ma- čje življenje Vojnik in zavod Prijazne male zverinice Celje. Dve progi Cokan se spominja, da se je zamisel za Vege tek rodila v pogovoru v lokalu z vegansko hrano na celjski tržnici. Ideja, da bi pripravil tek, na katerega bi bili vabljeni vsi, ne le tisti, ki ne jedo mesa ali hrane ži- valskega izvora je bila dobro sprejeta med tekači, prav tako je marsikomu nasmeh na usta narisal logotip s korenčkom, ki je tudi na vseh medaljah in priznanjih. Teku so organi- zatorji dodali še dobrodelno noto ter tako pomagali tudi društvom za dobrobit živali. Na Špico tako vsako leto pridejo številni tekači, ki so tudi letos lahko izbirali med dvema progama: krajšo šestkilometrsko in daljšo na enajst kilometrov. Tek je zato primeren za vse, od najmlaj- ših do preizkušenih tekačev, ki skoraj ne zamudijo tovr- stnih dogodkov po Sloveniji. Najboljši so na koncu prejeli spominske korenčke, vsi te- kači pa medalje in priznanja ter seveda tradicionalno ve- getarijansko enolončnico. Hvaležni za donacijo Tovrstnih donacij se vedno razveselijo društva, ki se tru- dijo pomagati živalim in ima- jo v teh časih še več težav, kot so jih imela pred epidemijo. »Ljudje ne vedo, kako bodo preživeli, zato je pomoči društvu manj, prosilcev pa vedno več,« je dejala pod- predsednica celjskega DPMŽ Verica Štante. »Donacije so dobrodošle, prav zdaj jih po- trebujemo za muco, najdeno v škatli. Veseli smo, da se or- ganizator vsako leto spomni na nas. Skrbimo za več kot 60 prostoživečih muc.« Lidija Žohar iz vojniškega Društva za lepše mačje življe- nje je povedala, da se društvo financira le s pomočjo pro- stovoljnih prispevkov in da je vsaka pomoč dobrodošla. »Na srečo se nas naši zlati donatorji velikokrat spomni- jo, sploh ko moramo plačati račune za večje veterinarske posege. Na terenu oskrbuje- mo več kot 70 mačk. Ob ka- straciji oziroma sterilizaciji jih v celoti zdravstveno oskr- bimo. Ravno te dni smo ujeli muca, ki potrebuje operacijo očesa.« Suzana Suholežnik, ki prav tako vodi omenjeno društvo, je poudarila, da bo donacija namenjena za kritje veterinarskih stroškov. Pred kratkim je društvo rešilo tudi muco z ene od zagrebških ulic, kjer je bivala od potre- sa. »Zgodba se nas je zelo dotaknila in smo izjemoma pomagali. Pripravljamo tudi pošiljko hrane in zdravil, ki jo bodo prejeli hranitelji pro- stoživečih muc v Zagrebu, saj jim primanjkuje osnovnih stvari.« Med mlajšimi organizacija- mi za pomoč mucam je tudi zavod Prijazne male zverini- ce s sedežem v Celju. »Poma- gamo mucam, jih veterinar- sko oskrbimo in jim skušamo najti dom. Urejamo prostore, da bi dobili naziv zavetišča,« je povedala Tadeja Majerič, ki že od malega skrbi za živali in jim kot veterinarska tehni- ca zna pomagati pri marsika- teri težavi. Foto: Andraž Purg – GrupA Srečanje starih znancev Zelenjavna enolončnica je na koncu vrnila moči tekačem. Št. 45, 11. november 2021 REKREACIJA ZA DOBER NAMEN 41 Najboljši trije med ženskami in moškimi (z leve): Blaž Brečko in Renata Vetrih, Natalija Mašera in Janez Mulej ter Simon Malek Kuzmič in Jana Levec. Predstavniki društev, ki pomagajo živalim, so prejeli donacije organizatorja Nina Cokana (levo). Krajša in daljša proga sta zanimivi in razgibani. Izkušnje in začetki Savinji mi je všeč, a tudi to, da je to dobrodelni dogodek za živali, saj smo doma njihovi ljubitelji, imamo muco.« Janez Mulej, zmagovalec letošnjega Ljubljanskega maratona in Vege teka na enajst kilometrov: »Tečem na večjih in manjših prireditvah doma in v tujini. Tek mi veliko pomeni, veli- ko časa in energije vložim v treninge. Tečem v službo in nazaj, konec tedna imam še kakšen težji trening ali se ude- ležim katere od tekaških prire- ditev. V času epidemije tečem še več kot prej. Trasa teka ob Vita Tilinger, šestošolka iz Dramelj: »Prvič sem bila na tekaški preizkušnji. Naporno je bilo zlasti na strmem delu proge. Sicer s stricem tečem vsak dan. Rada se rekreiram. Všeč mi je, da s tekom pomagamo živalim. Doma imam psičko Čarno pasme border collie.« 42 PODLISTEK Št. 45, 11. november 2021 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Gradnja Južne železnice (10) Prenova železniške proge Celje–Zidani Most Za razvoj trajnostne mo- bilnosti je potrebno poso- dabljanje javne železniške infrastrukture. Nadgradnja železniške proge med Ce- ljem in Zidanim Mostom v skupni dolžini 26,2 kilome- tra je ena največjih investicij v železniško infrastrukturo v samostojni Sloveniji. V le- tih 2017–20 je bila izvedena nadgradnja treh odsekov že- lezniške proge (Zidani Most– Rimske Toplice, Rimske To- plice–Laško in Laško–Celje). V sklopu projekta sta bili v Laškem in Rimskih Toplicah prenovljeni železniški po- staji. Zgrajena sta bila nova perona in podhoda, z novi- mi dvigali sta postaji odslej dostopni in uporabni tudi za gibalno ovirane osebe. Na odseku med Laškim in Rim- skimi Toplicami so bili uki- njeni trije nivojski prehodi, zgrajeni so bili novi podvozi in povezovalne ceste. Na železniški postaji Celje, tovornem in potniškem delu, so bili zamenjani 11,5 kilome- tra tirov, tirne naprave, 23,8 kilometra vozne mreže ter elektro in strojne inštalacije. Na potniškem delu postaje so bili na novo zgrajeni dva perona, vključno z nadstre- šnicami in zavetišči, peron ob postajni stavbi je bil preno- vljen, vgrajena so bila tudi tri dvigala, ki omogočajo dostop na perone gibalno oviranim osebam. Obnovljeni so bili štirje podhodi, obnovljen je bil tudi podvoz na Teharski cesti z novim črpališčem. Na celotni trasi je bilo sku- pno postavljenih približno 3,5 kilometra novih protihru- pnih ograG radnja jinb o bno most čez Savinjo, izvedena je bila tudi nadgradnja signal- novarnostnih in telekomuni- kacijskih naprav. Prenova voznega parka Hrbtenica javnega potni- škega prometa je železnica. Železniški promet je do oko- lja najbolj prijazen, saj je va- ren in energetsko učinkovit način prevozaP.rPoriizhvood dnnovjaihi sodobnih vlakov je zagotovo Električni vlak Stadler flirt. Vir: Slovenske železnice, foto: Miško Kranjec. eden od korakov, s katerimi bodo vse prednosti železni- škega potniškega prometa še bolj približali potnikom. Slovenske železnice so v le- tih 2018 in 2019 s švicarskim ardomjalcem vlakov Stadler podpisale pogodbo o nakupu 52 potniških vlakov, s čimer se je začela največja prenova voznega parka Slovenskih že- leznic v samostojni Sloveni- ji. Predvidoma do konca leta 2022 bo po slovenskih tirih vozilo novih 21 enonadstro- pnih električnih vlakov flirt (EMV), 10 dvonadstropnih električnih vlakov kiss in 21 enonadstropnih dizelskih vmlaoknovtaflžirat n(DeMrjaVv).nNiha dvsiemh Stadlerjevih vlakih bodo na voljo tudi po dve mesti za gibalno ovirane osebe ter de- set mest za kolesa. Slovenske železnice so prvih pet novih dizelmotornih vlakov Stadler prevzele novembra 2020. Prvi vlak je 15. decembra 2020 za- peljal med Kamnikom in Lju- bljano. V začetku julija 2021 je bilo v promet vključenih prvih šest novih električ- nih enonadstropnih vlakov Stadler flirt. Vpeljava novih vlakov je sovpadla z dokonč- nim slovesom legendarnih »gomulk«, ki so po naših ti- rih prvič zapeljale davnega leta 1964. Konec kov: Mag. Damir Žerič Pokrajinski muzej Celje Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Klopotec »pri jagnjedih« Klopotec je stal v Škalcah pri Slovenskih Konjicah pred letom 1941. Fotografiran je z vrha nad današnjo Rimsko cesto v Konjicah – nekdanji potek ozkotirne železnice Polj- čane–Konjice–Zreče. Od topolov na fotografiji danes stojijo še trije. Avtor fotografije je Stanko Horvat, nekdanji učitelj v Konjicah in odličen ljubiteljski fotograf. Prispeval: Sebastjan Habicht (iz družinskega fonda Pem) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knji- žnice Celje; info: srecko.macek@knjiznica-celje.si; medijski pokrovitelj: Novi tednik; vir: www.kamra.si, Album Slove- nije – osebni spomini 20. st. železnice, foto: Miško Kranjec. Železni Celju po obnovi. Vir: Št. 45, 11. november 2021 BRALCI POROČEVALCI 43 Zgodbi o resnici in žalosti Kajuhovka državna prvakinja v znanju latinščine Doroteja Berložnik, dija- kinja 4. letnika I. gimnazije v Celju – klasične gimnazi- je, je na državnem tekmo- vanju v znanju latinščine osvojila prvo mesto in zlato priznanje. Odličen Dorotejin dosežek je dopolnila njena sošolka Ana Šikonija z 10. mestom in bronastim priznanjem. Obe sta dosegli zelo visok odsto- tek točk. V močni in precej izenačeni konkurenci dijakov so podelili le dve zlati in tri srebrna priznanja. Državno tekmovanje, ki ga organizira Društvo za antič- ne in humanistične študije (DAHŠ), je bilo 24. septembra. Tudi v znanju latinščine se naši dijaki redno uvrščajo na zelo visoka mesta. Tako Doro- teja ni prva državna prvakinja s I. gimnazije. V preteklosti sta to bila še Mitja Remic (2010) in Jošt Yoshinaka Gerl (2016). NP Lani decembra sta Gimnazija Celje – Center (GCC) in Društvo GCC, ki po- vezuje sedanje in nekdanje dijake šole, izdala slikanico Tudi Luka nosi masko. To je avtorski prvenec dijaka progra- ma predšolske vzgoje Jona Kanjirja z ilustracijami maturantke umetniške gimnazije likovne smeri Maše Črešnik. Izdaja je pomenila začetek projekta Luka bere (https://luka-bere.si/), ki ga Jon Kanjir, danes četrtošolec na GCC, razvija v okviru podjetniškega krožka GCC Start up in je novembra dobil na- daljevanje z izdajo dveh novih slikanic Luka govori resnico in Luka premaga žalost. Ob tem je nastal še ustvarjalni komplet, ki vsebuje dvajset različnih pobarvank in set barvic v priročni embalaži s šilčkom. Ustvarjalni ekipi Jona in Maše se je letos pridružila še četrtošolka Ana Košir, ki je napisala zgodbo o resnici, Jon pa je do- dal zgodbo o žalosti, dveh pomembnih temah, ki ju oba avtorja in ilustratorka Maša Črešnik, danes študentka 1. letnika ALUO v Ljubljani, otrokom predstavljajo na razumljiv in privlačen način. Projekt nadebudnega najstnika z veli- kim srcem želi nagovarjati najmlajše in jim pomagati pri razumevanju zahtevnih življenjskih tem in aktualnega dogajanja. Lansko slikanico, s katero je otrokom na razumljiv način približal epidemijo in spremenjen način naših življenj, letos do- polnjujeta še dve, ki govorita o iskrenosti in resnici ter žalosti in žalovanja ob smrti. Jon Kanjir pravi, da je njegovo poslan- stvo, da s tovrstnimi slikanicami in vse- binami otrokom pomaga, zato načrtuje še več tovrstnih izdaj. Z njimi želi pove- zati tudi ustvarjalce različnih generacij. Ani, Maši in Jonu sta pri delu tudi letos pomagali učiteljici na šoli Tanja Štante Benčina, ki je poskrbela za je- zikovni pregled, in Ana Pečnik, ki je poskrbela za oblikovanje in pripravo na tisk. GD Foto: arhiv GCC Komu pa bomo zaupali, če ne sebi? Če želite 100 % slovensko poreklo, izberite mleko celoten postopek od molže do predelave potekal v in mlečne izdelke z nacionalnim znakom »izbrana Sloveniji. kakovost – Slovenija«, saj le ta znak zagotavlja, da je Sledite nam na www.nasasuperhrana.si IN SLOVENSKI PRIDELOVALCI IN PREDELOVALCI MLEKA 44 BRALCI POROČEVALCI Št. 45, 11. november 2021 Drugo srečanje v Novi TEDNIK št. 26 24.06.2020 aCO LOR CMYKdiji Celjski mladinski center je lani na razpis Erasmus+ Mladi v akciji uspešno prijavil projekt Mladi in mediji. Poleg Celjskega mladinskega centra partnerski konzorcij tvorita še Mladinski svet Celje in Klub študentov občine Celje. Pro- jekt naslavlja medijsko pismenost med mladimi in jih želi vključiti v oblikovanje lokalnih in nacionalnih politik ter s tem spodbujati njihovo sodelovanje. V sklopu projekta se bodo mladinski delavci z mladimi srečali na štirih srečanjih. Prvo srečanje v sklopu projekta je bilo 14. oktobra 2020, drugo pa po enoletnem premoru v sredo, 3. novembra 2021, ŠvtC2e6ljs2k4emjunmij 2la0d2i0nskem centru. BRALCI POROČEVALCI / PISMA Na drugem srečanju Mladi in mediji v MCC so udeleženci prisluhnili novinarki Metki Pirc. Uvodno srečanje projekta je bilo namenjeno spoznava- nju in predstavitvi tematike ter pripravi vprašalnikov za dijake in študente na podro- čju medijske pismenosti. Med prvim in drugim srečanjem je bilo zaradi očitnih razlogov, povezanih z epidemijo, več kot dovolj časa za pridobitev veliko odgovorov. Drugo srečanje je bilo na- menjeno analizi vprašalni- kov in obdelavi podatkov. Na začetku so imeli mladi priložnost prisluhniti Metki Pirc, novinarki RTV Slovenija in Radia Slovenija, ki je spre- govorila o tem, komu zaupati v poplavi medijev in v svetu, nasičenem z informacijami, ter kako novinarji pripravlja- jo poročila, kje dobivajo in- formacije in kako pripravijo poročila tudi glede na vrsto medija. Po predavanju in ana- lizi anketnih vprašalnikov so mladi v razpravi oblikovali pet vsebinskih področij, s pomočjo katerih bodo na tretjem srečanju opredelili probleme in poiskali rešitve za pripravo konkretnih vaj za izboljšanje znanj in kom- petenc na omenjenih4pe5tih področjih. Namen projekta Mladi in mediji je analizirati in izpo- staviti pomembnost medijske pismenosti, ki je za mlade iz- rednega pomena, saj spodbu- ja razvoj kompetenc, ki jim bodo omogočile učinkovito in varno rabo medijev. Le tako bodo lahko sprejemali infor- mirane odločitve, se zaščitili pred škodljivimi medijskimi vsebinami ter razumeli ko- munikacijske vsebine in sto- ritve. Projekt zasleduje cilje Erasmus+ strukturiranega dialoga, saj mlade dejavno vključuje v oblikovanje smer- nic, kar prispeva h krepitvi kompetenc ter podpira dialog med mladimi in oblikovalci politik. ENEA JERAM Sproezjnemavanlai jsuosppeošdnjeejtšnihišutvčoe SVpOirbitč, iJnaivŠntaoraegvesnackijoa lRetSo zska esgpaodlbeutajaonrjegapnoidzjeirtnamištovas, iunstpeernšnaecjišoenauličzeanccijee, Otsunjoihv iknivdesotsiecžijejoinodltiečhnneodloogsiejže,k vzsnaaknojaleitno sdoo dejlajuvjnei štoelraums figinhadnrčungeihsppooddbroučdjeih, n– anma er-a ntejkenmeovizavnajijhaninjunad šepjaovrntnoesmti za spodbujanje ustvarjalno- sti, podjetnosti in inovativ- nosti med mladimi. Z javnim pozivom želi Spirit Slovenija finančno pogdpreti iz,vajanje teh dejavnosti za vsaj tri ti- soč mladih. Veseli smo, da smo bili te spodbude letos deležni tudi na Gimnaziji Velenje in da smo z dvema razredoma tretješolcev iz- vedli dejavnosti za spodbu- janje razvoja njihove lastne ideje oziroma za spodbudo začetnemu razvoju poslov- nih idej. Izbrali smo temo Izzivi in priložnosti po pandemiji. De- javnosti so zajemale obliko- vanje poslovne ideje in njeno izvedbo, usvajanje poslovnih in podjetniških znanj, sezna- njanje s primeri dobrih praks iz domače okolice ter usmer- janje in pomoč pri razvijanju poslovne ideje in njene pred- stavitve. Projekt smo izvedli 15., 16. in 22. oktobra z dijaki 3.b- in b3.ck-oranzcruedšao.lK- sokdaetleorveamnjudrsuo ebjielimpozvaabnlajej-ni šnteavjivlnišijzihunpar-i njšiosleodŠetloavreci,. Ptrevki mdaonvasnmjioh inma eplio zdarobčajvuno snpaošzonpaovzaonrjne ešknoi nnoammijenoo-ziromŽaupdaenlavMniir-a icčon, iihmšeonlosvkaihno Ojdušntiejak,onv osmejin- jla,sbkienjoemje avloidil sdporce.jedlru. čGernec- gor Jagodič (MFDPŠ). Sledila je predstavitev oglaševanja na spletnih in socialnih omrež- jih v obliki pogovora z izku- šenima in uspešnima vpliv- nicama Taro Drev in Lano Špital. Drugi dan projekta smo poslušali predavanje domačega poslovneža Igor- ja Razbornika (Smart Idea) na temo Poslovni model 21. stoletja oziroma kaj moramo vedeti, da nas nova epidemija ne bo presenetila. Domačin in svetovno prepoznaven podjetnik je za dijake pri- pravil tudi delavnico z naslo- vom Življenjski slog, ki si ga želim, popoln načrt za moje malo podjetje. Dijaki so nato sodelovali še v menedžerskih igrah (prepoznavanje in raz- vijanje upravljavsko-voditelj- skih veščin), ki jih je pripra- vil viš. pred. dr. Marko Zebec (MFDPŠ). Sledilo je tedensko samo- stojno delo dijakov s pripravo poslovne ideje po skupinah. mV ppoedterokč, ju22–. aoliksto bdroab,itsnmikoi nnaantoj nima realizldiečlnaivhnidcrožaTvhniinh- aktiongsiovusteokfatkhoer bzoaxslvužizijvoevdsboi tJain aisSkkroeknae ičneIsstliatmkea. Mušića iJzurSkaoššaeiknkjeuvbaptonrjead. eDljiejakk, i1s5o. porbiislOuhbnčinlienaŠstoveretozmv, eksaeklojesme epr ijpimravčiesdtoitbael rza»pdeoascehž«k, en. aOtob so ekipe predstavile vsaka svojo poslovno idejo in žirija je izbrala najboljše. Bili smo začudeni in navdušeni nad množico zanimivih, inovativ- nih in predvsem uporabnih izdelkov, enako tudi nad nji- hovo izvirno predstavitvijo. In kako so dijaki sprejeli ta projekt? Bili so enotni, da bodo slišane vsebine koristne in uporabne za kasnejše ži- vljenje oziroma da si želijo še več podobnih dejavnosti. Najbolj jih je navdušil preda- vatelj Igor Razbornik s svojo življenjsko zgodbo in z upo- rabnimi nasveti. Še nekaj vtisov … »Snemi masko, ta te ovira! Če ne daš, ne moreš dobiti. Na videz či- sto preproste povedi, vendar se v njih skriva globok po- men. Zapomnil si jih bom!« »Ne smem imeti strahu pred izražanjem svojega mnenja, lahko začnemo tudi iz nič. Najbolje delamo to, nad čimer scmoesamvi navpdušernii.« »Vžarna pot ni vedno najboljša. To ži- vljenjsko vodilo si bom zelo zteajppormilonžilnao.«st»iNjiamvdjueščileastmitae jdeousepgolria, bina sjiomciazlanžiheleolm, dreažbij ktaokt opruisdpoebšintniišukčaendceji apvanossot. Lsveopjoe jceilbjeiloZ, adda onsaesžneniseoussilpilei Dejavnosti za spodbujanje in razvoj poslovnih idej na gimnaziji v Velenju v točno določeno razmišlja- npje, aampnak suo nam samo po- kazali, v katero smer moramo razmišljati.« a vRsaevnkaater ljsioca gimZnaahzviajeli Gl sae- obrtiujedl,ia nFaidplreerj, vomdjaanpirnojreakztrae pPaentrua zMaausptanlai k ipnovmsiesmobdenlou-v joimči jeprpoofdeesloilrji všoploroDjeokbtruo zs zadovoljstvom ugotavljamo, da je bil čas, namenjen temu projektu, zelo dobro izkori- ščen. Upamo, da bo to za vse ktruadsni aražvivnlajetenljsickia MpoopjcoitnRiocaž. nitkuodmi raa,vsnaajJteOšloŽjilIcaCi ApMrPeoLdjcEsitŠaRNvolIžjKa- med lokalno skupGnimosntajoziijna elovanjeŠjoe lkslkjiu cčennetgear pVoemleennjea Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www. novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Zahvala Ko pristaneš v LZbadošrlknaoivšinliišckii park SVtaNr opvremgovToerdpnriakvui, jde aMimara- jzedtrkaavRčloLveeskjatkis1o1č žjuelnjaij,ab2o0la2n0 pleatosmam1o9 e9n5)o.oTcoenjea zsavevteočvino pznogaonsetsotrleokporvanzjnaokirnejkeloz,a apakro- zkbe oJleimleno,e gdae zBaečludteirmKoov avčsiečj, ndjaegjeovtoi tnrpakjloesptši.i Tguodzidmnienpiasrke jve Stloozvgeondijilo. V trenutku sem spNozenvaleam, k. aakloi šmealzoajseluvžmi too- j»ithiturolok«a.h.S,Ktrdookosvenmja? kBinoljna icjae vžeboulmniršlnaicini, kbii smi noaradlvsoecežneloi oinzdsrparveehtai,j saplceet pŽoalnl onižsievmeti lian- setnvikrnkitoi tkstsavob.jiilma ddr.raSgteimin. aVli sTvhoejiohd sotrisGkuahnkselmksiebvi ptoraščae- lbai tžuidvie,lakdšoe sdoanljeu,sdjev,skeikva,skaokr dstaonriplarivhasjkaljo pkumoož,jiivibtovlenisštkai- preogsatemljies–tnmeegdaicjeindsrkae sestre, zdPraovtenmiki bini bzidl rnavanslico.ev, Zčidsrtial-- ke in strežnice … Videvala sem jih več kot osem ur na dan, popoldne, ponoči, ob nedeljaph inipnraznaikihč. Vnsi s svojimi družinami in obve- znostmi. A vendar so ves čas prihaajali kgmojoi postelji,nkot ada sem v tistem trenutku najpo- membMnoerjšdaa obsi ebaaknosailsoventau. In všsaki onrjčihaovi ozbaisktoms i ojendaajldp upasnlpjaedntieacroonovnoNpmiočočen,medoajbasigečmaoj se bsoraila icnovi…dela lučnvenoovemaj dnešgvau.i.naečnoavkaotnjoapaodjee, oebe Spmlpoošnnzaaisotbeolronaisšjtnaliigncoae eCDeorlajee je uKmsteaornezocvias, ekŠirmajesarvraneden.rai Jvrseaelg pohivaelree. cV zteh mitebažrkjiah tpriarbzmtee- rah nšmie azpbovisrsekvbioemjj. eBdoojgdiamrusei,omdaatn bomšn kiznoagčarniezpjmauesotidlae,ruamg pmak kljubpAtenlmia juaneboijdasnegoorašed.ainšaečpoo- sebejtlizahvjaagliiola nsdtorobkipol vnnaemod.u in nsadvnsaejserčmneemuo osaebpjou rnae nevrološkem oddelku. Me- dicinskim sestram in tehni- kom Vaalegriji Sokazad, Mearjetki Laznik, Darinki Špes, Nejcu Saviču, Gorani Krajnc, Evi Vrhopvnik, nBrigaiti Premaožek, Jolandi Polutnik, Barbari Di- mnik, Ksenji, Tilnu, Rozi, Mo- nj iki, Kristini … Hvala vsem omladim zdravnikom, še po- s- ebej zdravnici Pavlovičevi. oHvala za oporo gospe psiholo- ginji. Hvala vsem na oddelku haza ščitnične bolezni, doktorici Mileni Vasiljevič, Martini Do- si- eda in Zlatki Zavšek. Hvala tudi Mojci Štante iz razdelje- valne kuhinje. In ne nazadnje hh- vala Nei Bosnjak. Ti ljudje kljub utrujenosti in vsem svo- jim osebnim bremenom vedo, koliko bolnemu človeku po- mleinijo prijazna beseda, topel dotik in včasih celo objem. Ponosni smo lahko na našo bolnišnico. Hvala vsem. Ko si zdrav, se ti zdi, da je ves svet tvoj. Ko zboliš, se so- očiš z vso svojo majhnostjo. Bolnišnica z vsemi svojimi tragičnimi usodami je naj- večja šola življenja. V časih »korone« še toliko bolj. Dragi ljudje, cepite se, pazite nase in drug na drugega. Pred- vsem se zgledujte po ljudeh z velikim srcem. Jaz sem jih v svojih najtežjih dneh spo- znala veliko. MARIJA KOVŠE, Zreče Št. 45, 11. november 2021 BRALCI POROČEVALCI 45 Ponovno prakso v Elektro in računalniška šola v Velenju že leta prvo- šolcem obljublja, da bodo s primernim vedenjem in z uspehom lahko v tretjem le- tniku odšli na prakso v tuji- no, kar omogoča Erasmus+ mobility – evropski projekt, ki mlade spodbuja k spozna- vanju evropskih držav, nji- hove kulture, načina dela in življenja. Zadnji dve leti nam je vi- rus onemogočil mobilnost. V okviru drugega projekta Developing an Artificial In- telligence Curriculum adap- ted to European High School 2019-1-ES01-KA201-065742 na tujino smo že konec maja 2021 odšli s šestimi dijaki, ki so vključe- ni v projekt, na izmenjavo z dijaki drugih dveh šol, ki sta iz Španije. Kljub temu da smo maske cel teden nosili tudi zunaj, smo se imeli lepo in smo se domov vrnili zdravi ter polni vtisov in predvsem ponosni, da smo si upali in ob upoštevanju varnostnih ukrepov tudi uspeli. To je bila spodbuda, da smo že junija pozvali dijake, ki so želeli oditi na prakso v tuji- no, naj razmislijo o odhodu v septembru in o cepljenju. Tako smo septembra naredi- li kratek uvod v novo šolsko leto. Od 11. septembra do 2. oktobra smo se s šestimi dijaki 4. letnikov mudili v Bragi na Portugalskem. Tudi tam smo prvi teden nosili maske pov- sod, tudi zunaj. Potem smo jih vmes nosili le v notranjih prostorih, zadnji teden pa še samo v nakupovalnih sredi- ščih (Portugalska ima zelo visoko precepljenost). Tam so dijaki normalno opravlja- li delo v manjših podjetjih. Skupaj z dijaki od drugod (iz Slovenije, s Poljske, Če- ške, Hrvaške, z Madžarske, iz Turčije) smo konec tedna spoznavali Portugalsko. Tako smo se odpravili vse do Lizbo- ne, v Fatimo, kjer so se tisti, ki niso imeli potrdila o cepljenju, pred restavracijo samotestira- li, da so lahko vstopili (takšna zahteva je bila samo ob koncu tedna). Naslednji konec tedna smo si ogledali Porto in se po- peljali z ladjico po reki Douro. Seveda smo tudi degustirali slavni portovec. Prav tako smo si ogledali bližnje mesto Guimaraes, kjer se je začela zgodovina Portugalske. Nikoli pa ne spoznaš te čudovite de- žele, dokler se ne odpraviš na eno mnogih plaž za deskanje in se okopaš v hladnem Atlan- tiku, kar smo mi storil v kraju Viana do Castelo. Vsak izlet je prinesel nove dogodivščine, nova spozna- nja o sončni deželi prijaznih ljudi. Vsak trenutek smo izko- ristili za potepanja po Bragi, ki odkriva mnogo pradavnih skrivnosti iz rimskih časov. Kasneje se je ovila v srednje- veško tančico verskosti, saj je bila kar nekaj časa središče verskega življenja, zato nas je skoraj na vsakem vogalu pričaka kakšna cerkev – naj- lepša je Bom Jesus visoko nad mestom. Dijaki so med delom v pod- jetjih spoznavali tudi navade Portugalcev, ki začnejo delati pozno (med 9. in 10. uro) in imajo skoraj dveurni odmor za kosilo, zato končajo med 17. in 18. uro – če so na terenu, se lahko delo zavleče celo do 19. ure. Dijaki so spoznali, da je na Portugalskem prvo pra- vilo, da se vse dela počasi, saj se nikamor ne mudi. Po treh tednih smo se na- vadili na umirjenost, upoča- snjenost in spevnost jezika, ki je večini ostal skrivnost, eden od dijakov se ga je s pomočjo aplikacije Qlango naučil toli- ko, da se je lahko za silo spo- razumeval pri delu, saj sicer Portugalcem drugi jeziki ne ležijo. Mislim, da smo delovno uživali in spoznavali tako naravne kot kulturne lepote Portugalske in da se bo kdo od nas še kdaj vrnil in od- stiral skrivnosti te čudovite dežele. NATAŠA MEH PEER Elektro in računalniška šola Velenje Šolski center Velenje Peli v domovih starejših Fantje z vasi iz Rogaške Sla- tine smo na svojo humano pot stopili pred tremi leti. Zapeli smo v vseh domovih za osta- rele v naši državi. Prevozili smo več kot 11.500 km, poslu- šalo nas je več kot 4.800 ljudi. Svojo pot smo začeli v domu starejših v Slovenskih Konjicah. Tam smo zapeli naši domačinki Jani Trobec za njen stoti rojstni dan. Kma- lu smo spoznali, da smo na pravi poti, vzljubili smo to delo, mladi bi temu rekli, da smo »noter padli«. Fantje na svojih poteh opra- vljamo dve dobri deli: ohranja- mo staro ljudsko pesem, da ne gre v pozabo, istočasno v vsak dom prinašamo veliko dobre volje in osebne energije, kar so spoznali tudi ljudje v domovih. Seveda so bili tudi naši nasto- pi v času, ko še ni bilo covida, veliko bolj pristni in topli. Lju- dje so nas radi poslušali ter se nam velikokrat približali in z nami zapeli. V času covida je to drugače, a kljub temu smo fantje s svojo vztrajnostjo zmo- gli tudi v tem obdobju zapeti v več kot 40 domovih. Svojo pot smo končali v domu starejših v Vojniku. Skupno smo zapeli v 124 domovih. Na to našo triletno pot osta- jajo lepi spomini, fantje smo ponosni, da smo jo zmogli. O teh naših poteh in doži- vetih pišem kot koordinator skupine svojo drugo knjigo s pomenljivim naslovom Iz trnja do cvetja. V skupini smo prepevali Ja- nez Mraz, Toni Korez, Slavko Živičnjak, Franci Turnšek in Tone Plevčak. Obiskati name- ravamo še nekaj lokalnih te- levizijskih in radijskih postaj. Za svoje poslanstvo smo bili deležni veliko pisnih zahval iz domov po Sloveniji. Prijeli smo tudi priznanje Državne- ga sveta republike Slovenije za humano delo. TONE PLEVČAK Fantje z vasi so v treh letih zapeli v 124 domovih starejših po Sloveniji. Jesenske kulinarične dobrote Čudoviti jesenski dnevi, ki so nam tudi letos podarjeni, so še lepši v dobri družbi in ob preprostih jesenskih specialitetah, ki nam jih ponuja narava. Ob zorenju buč se navdušujemo nad bučni- mi zavitki ali »bučnicami«, ki smo jih v Pegazo- vem domu večkrat pripravili na različne načine – iz vlečenega, kvašenega testa in kot zavihan- ko. Stanovalci so imeli priložnost lupiti in ri- bati buče različnih vrst pod vodstvom naših gospodinj Darije, Vide in Vanje ter prostovoljk iz Društva Gaja Cvetke in Slavke. Pomembna pri tej jedi je tudi dobra domača skuta, ki jo dobivamo s Kmetije Polajžer izpod Boča. Iz ka- kovostnih sestavin in ob izkušenih kuharicah je zagotovljena tudi dobra »bučnica«. Stanovalkam in stanovalcem smo pripravili tudi kostanjev piknik. Družili smo se ob ku- hanih in pečenih kostanjih ter prijetni glasbi. Privoščili smo si jih obilo, zraven smo okušali mošt, saj je to preverjeno dobra kombinacija oktobrskih dobrot. MATEJA FIDLER, delovna terapevtka 46 RAZVEDRILO Št. 45, 11. november 2021 Vaše ustvarjalne sposobno- sti so v tem času neizražene, zato boste občutili potrebo, da bi naredili nekaj zares iz- jemnega. Idej, kaj narediti, vam ne bo manjkalo. Luna, ki bo od nedelje popoldne do sredinega jutra v vašem zna- ku, bo na vas delovala stre- sno, zato se izogibajte hitrim odzivom. Bližala se bo na- mreč polnosti, ki se bo tokrat zgodila sočasno z mrkom. Prideš iz gostilne in imaš takole preurejeno stanovanje … Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Dobra novica za vse princese: če se bo gorivo še naprej dražilo, bodo princi res prijezdili na konjih. Malo sem šla na FB pogledat, kaj je novega. Naenkrat mi je iz kuhinje zadišal pečen krompir. Čeprav sem ga dala kuhati … Lepo je vedeti, da te je nekdo pogrešal. Kamorkoli pridem, povsod mi govorijo: »Samo še ti si nam manjkal …« Ko me je učiteljica vprašala, kako se reče specialistu za vulkane, sem odgovoril: »Vulkanizer!« Najbolj veseli so Kitajci. Kamorkoli gredo po svetu, kupujejo domače. To premikanje ure človeka zmede … V nedeljo je ženska rodila dvojčke. Starejši je rojen ob 2.55, mlajši 10 minut pozneje, in sicer ob 2.05 … Kaj je najboljši izum vseh časov? Po moje straniščna školjka. Tisti, ko jo je izumil, je car. Nikomur ni meril zadnjice, a je školjka vseeno primerna za vsako. Ženske so rade povsod prve, še posebej jim to uspeva v koloni avtomobilov. Zdelo se bo, kot da ste celo izbirčni, a to ne bo res. Tokrat boste točno vedeli, česa in koga ne želite v svoji bližini. Zanimivo bo na čustvenem področju, saj se bo situacija spreminjala iz ure v uro. Ve- nera deluje predvsem na vašo povečano energijo. Iskali bo- ste rešitev za boljšo zabavo, vendar se vam bo zdelo, da nikakor ne morete najti prave priložnosti. Maček Blondinka je kupila mačko in poklicala prijateljico, da bi jo prišla pogledat. Nekaj časa sta se igrali z mačko, ko je naenkrat prijateljica rekla: »Nisi mi povedala, ali je mačka ali maček.« »Maček, kaj pa drugega, saj vidiš, da ima brke!« Kosilo Mož pride domov in mlada žena vpraša že pri vratih: »Ali uganeš, kaj je danes za kosilo?« On: »Joj, prosim te, še ko imam hrano na krožniku, ne morem ugotoviti, kaj jem.« Ste v prelomnem obdobju, ki lahko usodno vpliva na vašo prihodnost. Od drugih boste pričakovali, da vas podpirajo. Zdaj se bo točno videlo, kdo je na vaši strani in kdo ne. Uspe- lo vam bo razumeti nekaj, kar vas že dlje časa bega, vendar odgovora še ne boste prejeli. Zdi se, kot da resnice nočete videti, ampak to bo samo del vaše taktike v odnosu z osebo iz vaše bližine. Dogodek, ki vam je zama- jal tla pod nogami, bo dobil epilog. Če ste menili, da je že konec, se močno motite. Po- novno se bodo pojavila stara vprašanja. Skušali boste ujeti ravnotežje med čustvenim in razumskim delom življenja. Luna vas lahko naredi igrive in hkrati radovedne, kar vam bo prineslo romantične tre- nutke. To velja zlasti za dne- ve, preden bo dosegla svojo polnost. Pri delu boste čutili omejitve, počutili se boste kot ujetnik razmer. Kljub velikemu priza- devanju še ni čas za napredek, ki si ga želite. Premišljevali bo- ste, da bi naredili nekaj zares drznega in izjemnega, vendar vam drugi ne bodo dovolili, da bi izrazili, kar čutite. V večer- nih urah tega tedna bo druga- če. Posvetili se boste ljubezni in čustvom. Rekli so mi, da nikoli ne bom ujel dobre ribe, dokler ne bom kupil dobrega avta … Vpliv Lune bo konec tedna stresno deloval na vaše zname- nje, zato bodite previdni, da ne boste zboleli, predvsem zaradi velikih napetosti. Nujnost spro- stitve naj bo vaša prednost, kaj- ti kako boste pomagali drugim, če še sebi ne boste mogli? Pre- mišljevali boste, kako izboljša- ti svoj trenutni položaj. Čas je ugoden za lepe rešitve, zato se poglobite v situacijo, obrestova- lo se vam bo. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Vplivi planetov so harmonič- ni predvsem za vaše čustveno življenje, ugodno kaže tudi na fi nančnem področju. Skušali boste urediti zmedene misli in ujeli trenutek, ki bo zelo po- memben za vašo prihodnost. Sledite navdihu, saj vas bo in- tuicija vodila pravilno. Zaradi prevelike zasedenosti se vam lahko v zadnjem trenutku iz- muzne srečanje z osebo, ki je za vas zelo pomembna. Merkur, planet, ki je zadol- žen za delo in dogovarjanje, potuje prav po vašem znaku. Prinaša vam obilico idej in od vas je odvisno, ali jih boste spravili tudi v življenje. Nekdo vam pripravlja prijetno prese- nečenje. Napetosti na zaseb- nem področju se stopnjujejo, ohranite trezno glavo. Nikar ne glejte na vse skupaj tako črnogledo, kmalu bo v vašem življenju posijalo sonce. Mars vas bo oskrboval z veli- kimi viri energije. Hiteli boste in tudi naredili veliko, vendar časa tokrat ne boste najbolje obvladovali. Ljudje okoli vas se vam bodo zdeli počasni, imeli boste občutek, da vas nihče ne ulovi. V ljubezni se ne odločajte hitro, saj boste zaradi vpliva Venere nekoliko črnogledi. Vaš pogled bo precej črno-bel, zato morate na po- moč poklicati svoj optimizem. Dnevi pred vami bodo lah- ko precej nenavadni, naredite lahko več škode kot koristi. S temeljito analizo si lahko zelo pomagate. Tudi če osnovni koncept spremenite, vas to ne bo motilo pri uresničeva- nju vaših ciljev. Nekoga boste veseli in to boste tudi odkrito pokazali. Venera, ki potuje po vašem znaku, vas bo vidno polepšala in naredila v očeh okolice zelo zaželene. Prvi lunin krajec v vašem znaku bo v četrtek, zato se bo treba bistveno bolj prilagajati kot sicer. Večje napetosti vam bodo povzročile več stresa, zato se bistveno več gibajte in odpra- vljajte posledice škodljivega stresa. Spremembe v razpolo- ženju bodo tudi tokrat velike, skušajte se umiriti in na svoje težave gledati preudarno. Več pozornosti morate nameniti telesni plati ljubezni. Konec tedna boste gostili Luno v svojem znaku, zato bo precej romantično, na tre- nutke celo lenobno ter ležerno razpoloženje. Poskrbite za do- volj počitka, kajti teden, ki je pred vami, bo dejaven. Čustva bodo stopila na stran in to- krat bo prevladal razum. Pred vami je izredno pomembno obdobje, zato morate paziti na energijo tako v fizičnem kot v psihičnem smislu. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Št. 45, 11. november 2021 RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka SUDOKU 491 UDELEŽENKA ZBOROVANJA OZEMLJE, PODREJENO GENERALOM VELIK SNOP IZ OMLATENE SLAME NATAŠA LAČEN POLN OBSEG ČESA Povsod z vami STROKOV- NJAK ZA KEMIJO BRITANSKA GLASBENA ZALOŽBA BALZAC: … GORIOT MESTO V UTAHU FILMATI 3K NOVINARKA NA POP TV (DARJA) EGIPČANSKI FARAON 13 NEKD. NEM. TENISAČICA (ANKE) PREBIVALEC BETLEHEMA 5 ENA (ANG.) 6 FRANCOSKI FILMSKI PIONIR (LOUIS) ČE STOPIŠ PSU NA …, ZACVILI NEMŠKO TRGOVSKO PODJETJE … KOT MIŠ KLARA MAUČEC OZNAKA NA UNIFORMI POŠTNA OZNAKA OREGONA ŽIVAL S KLEŠČAMI RIVALA NASPROTNO OD NOČEN TEČE SKOZI SKOPJE 14 PIJAN 11 AM. IGRALEC ARKIN TENIŠKI REKVIZIT SODOBNIKI KELTOV V KVADRATU SO PRAVI NARODNA: OB … POTO- KU JE MLIN DIŠAVNA RASTLINA HIDROELEK- TRARNA NA DRAVI PREBIVALEC ZELENEGA OTOKA SLOVENSKA PESNICA MAURER METRIČNI POUDAREK HIT DEANA MARTINA 1 EDINEC ZOFA EVR. VESOLJ. AGENCIJA AMERIŠKA OBVEŠČ. SLUŽBA KAR NAPRAVI KAJ LEPŠE ALPINISTIČNI PRI PO- MOČEK AMERIŠKI SMUČAR LIGETY ZAPOR (POG.) JEZERO NA FINSKEM SLOVENSKI TELEVIZIJEC OMEROVIĆ PRI SELJE- VANJE POSTAVITEV ČESA V NAGNJEN POLOŽAJ PRISTOJBINA ZA HRAMBO BLAGA 2 HLOD DODATEK JEDEM: … KOCKA ILKA VAŠTE CENT ALEKSAN- DAR SLOVENSKA PEVKA PRODNIK 8 ŠPANSKI SRE DNJE- VEŠ KI JUNAK HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE TV-VODITELJICA KULJAJ NAJMANJŠI DELEC SNOVI MEDNAROD- NA OZNAKA BELGIJE 12 ČREVESNI ZAJEDAVCI GORA NI NORA, TISTI JE NOR, KI GRE … 9 KOKOŠ (LJUBK.) TEKMOVA NJE V KAV BOJ - SKIH SPRET- NOSTIH RIBIŠKE VILICE KRETA, PAG 15 WILDE: … DORIANA GRAYA ANDREJ NAHTIGAL AMERIŠKA IGRALKA (KATE) CELJSKI SEJEM 7 KORALNI OTOK JANEZ OŽBOLT DRUGA OB- LIKA GENA DANES ZJUTRAJ (STAR.) KLICA, POGANJEK NASPROTNO OD GRENEK 3 PRVOTNI PREBIVALEC ITALIJE GRŠKI BOGOVI VELIKANI 10 BROOKE ADAMS JEREBIKA 4 VZPETINA PRI BEOGRADU DEKLICA IZ ČUDEŽNE DEŽELE SUDOKU 182 REŠITEV SUDOKU 490 REŠITEV SUDOKU 181 Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Ime in priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tea.podpecan@ nt-rc.si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 16. novembra. Geslo iz številke 44: V pričakovanju martinovanj. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majico NT&RC, prejmejo: Jožica Cokan iz Celja, Vlasta Volk iz Letuša in Konrad Frece iz Šentjurja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. V naše križanke smo pripeljali lepe besede, ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane. 48 TA PISANI SVET Št. 45, 11. november 2021 Življenje mačje kraljice je lagodno in brezskrbno, dokler ne dobi bolh. Služabnikoma je to seveda takoj jasno, a se ji bojita povedati. Na fotografiji je poleg igralske zasedbe – Lučke Počkaj, Žana Breliha Hatunića in Davida Čeha – še režiserka Ivana Djilas. (Foto: Gledališče Celje) Ko jo bolhe zagodejo mačji kraljici Gledališče Celje je v soboto krstno uprizorilo predstavo za otroke Tista o bolhah. Gre za nagajivo, iskrivo in zabavno pripoved o mačji kraljici, ki si noče priznati, da ima težave, zato se jih loteva neuspešno. Bežanje pred težavami nikoli ni rešitev ne za bolhe ne za druge tegobe. Rešimo jih lahko le, če si jih priznamo in se pogumno spopademo z njimi, so ob predstavi zapisali ustvarjalci. Režiserka predstave je Ivana Djilas, medtem ko sta avtorici dramatizacije Saša Eržen in Tatjana Doma. V predstavi, s katero so do zdaj celjski gledališčniki navduševali najmlajše občinstvo že v sklopu otroškega abonmaja, igrajo Jagoda/Lučka Počkaj, Damjan M. Trbovc/Žan Brelih Hatunić in Tarek Rashid/David Čeh. ŠO Po premieri v celjskem gledališču nikoli ne manjka torta, ob kateri so zbrani ustvarjalci predstave s sorodniki in z upravnico gledališča mag. Tino Kosi. (Foto: Gledališče Celje) Romanca v Tropski hiši V Tropski hiši Celje imajo novo zanimivo žival, in sicer so pred dnevi iz zagrebškega ži- valskega vrta dobili samico moholijevega galaga. V afriškem delu Tropske hiše jo je pričakal samec, ki je maja prišel iz živalskega vrta Jihlava. Gre za polopico, ki v naravi poseljuje goz- dnata območja Afrike in je dejavna ponoči, medtem ko podnevi spi v svojem duplu. Po poročanju na FB-strani Tropske hiše se je romanca hitro razvila in le dan po spoznavnem večeru sta si delila še gnezdo. »Medsebojne naklonjenosti mladi par ne skriva, zato v naslednjem letu, ko bo samica postala spolno zrela, pričakujemo naraščaj,« so zapisali v Tropski hiši. Foto: arhiv Tropske hiše Čestitke in finančna podpora za uspešne velenjske taekwandoiste Župan treniral z borci svetovnega razreda Ni skrivnost, da si župan Mestne občine Velenje Peter Dermol telo in duha obča- sno krepi tudi z borilnimi veščinami. Nedavno se je na socialnem omrežju pohva- lil, da je vadil z mladimi ve- lenjskimi športniki, ki so se na svetovnem in evropskem prvenstvu oktobra okitili s kar petimi odličji. Dermol se je tako na trenin- gu v telovadnici Šolskega cen- tra Velenje pridružil članom Taekwondo & Kickboks kluba Skala Velenje. Osnovni namen njegovega obiska sicer ni bil trening, temveč poklon tekmo- valcem, ki so na 23. svetovnem prvenstvu v wako kickboksu v italijanskem Jesolu osvojili štiri medalje (zlato, srebrno in dve bronasti), na otroškem evropskem prvenstvu v ta- ekwondoju verzije ITF v Grčiji pa bronasto odličje. V Italiji je bilo sredi oktobra člansko svetovno prvenstvo v wako kickboksu. Mesto v reprezentanci so si zagotovili štirje člani velenjskega klu- ba. Staša Lipnik je ubranila naslov svetovne prvakinje iz leta 2019, Borut Sobota Glede na prikazano z velenjskim županom ni dobro češenj zobati. je postal svetovni podprvak, Luka Krel in Dean Vukan- či sta osvojila tretji mesti. V Grčiji je bilo konec oktobra člansko, mladinsko, vete- ransko in otroško evropsko prvenstvo v taekwondoju verzije ITF. Tretje mesto je med starejšimi mladinkami osvojila članica velenjskega kluba Pia Zoja Glavnik v borbah do 52 kg. Župan je odličnim športni- kom in trenerju Peteru Lande- kerju čestital in se jim zahvalil za odlično promocijo mesta. Športnikom je čestital tudi Bogdan Plaznik, predsednik Športne zveze Velenje. LKK, foto: MOV in FB Živžav na ledu, ob njem Slovenska vojska V nedeljo je bil na celjskem drsališču eden od turnirjev za malčke pod okriljem Hokejske zveze Slovenije. Hokejski klubi Celje, Maribor, Olimpija in Slavija so na led poslali skupno 130 otrok v ekipah do osmega in desetega leta. Med tekmami goli niso zabeleženi in kasneje rezultati niso znani, saj je cilj pri tej starostni kategoriji predvsem druženje. Hokejska zveza Slovenije se je povezala s Slovensko vojsko, ta pa s Hokejskim klubom Celje sodeluje pri določenih projektih. V dvorani in tudi pred njo je predstavila poklic vojaka in del oborožitve. DŠ, foto: PETER OCVIRK