KSi
Wi
i lil
mik
Z)<3/2čS 72(3
5. strani:
Hotenje in nezaupanje
Sobota, 28. septembra 1963 Bt. 38, leto XXI
V SKUPŠČINSKIH PROSTORIH SR SLOVENIJE RAZPRAVA O STATUTIH
IZDELAVA STATUTOV JE SKUPNA AKCIJA
O izdelavi statutov občin, okrajev in mest, krajevnih skupnosti ter delovnih organizacij so razpravljali tudi posamezni odbori skupščinskih zborov. Izhodišče za razpravo je bila informacija, kako poteka izdelava osnutkov statutov. Razprava in njeni zaključki, oziroma predlogi in mnenja bodo izhodišča za priporočila, ki jih bo izrekel organizacijsko politični zbor na svojem zasedanju v naslednjem mesecu.
Podatki, da so bile v mesecu avgustu v 172 delovnih organizacijah v razpravi teze za osnutek statuta, oziroma osnutki statutov, niso razveseljivi. Našteti so bili tudi nekateri razlogi, zakaj to izredno pomembno delo tako počasi napreduje:
•	močne so težnje, da bi z Izdelavo statutov počakali, dokler ne bi bili na podlagi nove ustave izdani nekateri novi predpisi. Ponekod čakajo tudi na izdelavo občinskega statuta;
•	ponekod je opazna premajhna zainteresiranost vodil-
nih ljudi v delovnih organizacijah, ki smatrajo, da interna zakonodaja ni eksistenčno pomembna za njihovo organizacijo. Sodijo, da gre za suh pravni akt, ki ga je pač treba sprejeti ter da gre v bistvu za politično akcijo, ki so jo začeli in ki naj jo izpeljejo sindikati. Zaostajanje pri izdelavi statutov čestokrat opravičujejo s pomanjkanjem časa, s pomanjkanjem strokovnih kadrov, oziroma z angažiranjem kadra v drugih pomembnih akcijah;
IZREDNI PRISPEVEK IN 42-URNI TEDNIK
Nezaslužena kazen
Z novo ustavo predvideni prehod na 42-urni delovni teden obeta ob večji delovni prizadevnosti in ob boljšem gospodarjenju slehernemu članu delovnih organizacij letno skoraj štirideset prostih dni več.
Vsekakor lepa nagrada za dobro delo!
Ob sedanjem stanju naših delovnih organizacij pa si je mnogi delovni kolektivi še ne bodo mogli privoščiti, ker so pogoji za skrajšanje delovnega časa zelo zahtevni: fizični obseg proizvodnje mora biti ob istem številu zaposlenih tolikšen, kakor če bi delali normalno — Po 48 ur na teden — prav tako Pa se ne sme zmanjšati finančni uspeh. Se pravi, da morajo delovni kolektivi natno povečati produktivnost na račun večjega individualnega prizadevanja proizvajalcev, boljše delovne organizacije in izkoriščanja strojnega parka, hkrati pa s skrajno varčnostjo pri izdelav-nem materialu, proizvodnih in Pogonskih sredstvih ter s povečano skrbjo za kvaliteto izdelkov doseči če že ne večji, Vsaj enak poslovni rezultat kakor prej.
Bolj kakor ti zahtevni pogoji za skrajšanje delovnega časa pa mnoge delovne kolektive odvrača od tega še vedno veljavni izredni prispevek, katerega družbeno in ekonomsko ne-Vzdržnost smo že večkrat dokazovali s konkretnimi primeri iz gospodarskih organizacij. Javna tajnost je, da ta sedanji način odmerjanja izrednega prispevka dobesedno kaznuje tiste delovne kolektive, ki z večjo produktivnostjo in boljšim gospodarjenjem dosegajo večje poslovne rezultate. Pogoj za skrajšanje delovnega časa pa je med drugim najmanj 14 % povečanje Produktivnosti. Potemtakem bodo delovni kolektivi, ob prehodu na z ustavo priporočeni skrajšani delovni čas a priori denarno prizadeti, torej a priori kaznovani za večjo delavnost.
Kakorkoli je skrajšani delovni čas mikaven za posameznika, tako je za delovne kolektive kot celote odbijajoč, dokler jim bo naprtil kazen zavoljo večje produktivnosti. Ta kazen v obliki Pfispevka od izrednega dohodka ni šla v vseh malo večjih gospodarskih organizacijah namreč v
milijone.
Primer:
Ljubljanska pivovarna Union
bi ob tolikšni proizvodnji in finančnem rezultatu kot lani ustvarila štiri milijone manj skladov, če bi uvedla 42-urni delavnik. Kakor smo že pisali, ta tovarna zavoljo zastarelih osnovnih in obratnih sredstev ter razmeroma visoke produktivnosti (na lestvici jugoslovanskih pivovarn zavzema prvo mesto glede na produktivnost) že plačuje zelo velik »davek na pridnost«, kakor se na splošno govori o prispevku od izrednega dohodka.
Razumljivo je torej, zakaj se delovni kolektiv »Uniona« zdaj ne poteguje za skrajšani delovni čas, četudi bi se posamezniku . prileglo letno 312 več prostih ur.
Se bolj drastičen primer je Tovarna dekorativnih tkanin v Ljubljani: po računovodskih podatkih bi ob isti proizvodnji v skrajšanem delovnem času plačali ca. 20 milijonov več izrednega prispevka, kar pomeni, da bi ob znatno povečani produktivnosti in boljšem gospodarjenju ostalo 20 milijonov manj za lastne sklade. To pa za delovni kolektiv, ki mu gre za čimhitrej-šo modernizacijo proizvodnje in s tem za večjo konkurenčnost na domačem in inozemskem trgu, ni malenkost. Od tod tudi pomisleki zoper skrajšanje delovnega časa, četudi razpolagajo že z izračuni, da niti fizični obseg proizvodnje niti ekonomski rezultat zavoljo tega ne bi trpela glede na intenzivnejše živo in opredmeteno delo in glede na vrsto organizacijskih izboljšav, ki jih izvajajo ali pa so jih predvideli.
Absurdnost izrednega prispevka, kakor se zdaj izračunava, postaja torej ob uvajanju 42-urnega delovnega tedna še bolj očitna in še bolj jasna.
Res bi bil že čas, da mu zapojemo rekviem, kajti sicer se bodo še celo naše najboljše in gospodarsko najsolidnejše proizvajalne organizacije, ki so predvidene kot nekakšni legalni, od zveznih oblastvenih predstavništev potrjeni »poskusni kunci« skrajšanega delovnega časa, uprli temu eksperimentu ali pa bodo kratko malo zatajili, da dosežejo isti gospodarski in finančni uspeh v skrajšanem delovnem času ter si tako prihranili ali vsaj zmanjšali »kazen« za povečano produktivnost in gospodarnost. Pa bi jim to lahko šteli v zlo?
MARIOLA KOBAL
•	izredno škodljivo je stališče, da je časa še dovolj in da kaže počakati na izkušnje drugih kolektivov;
•	organi samoupravljanja so vse premalo odgovorno obravnavali nastajanje statutov. Po večini so zelo formalno imenovali statutarne komisije, niso usmerjali razprav in analiz na osnovne probleme, ki jih mora delovna organizacija urediti s statutom. Tako je bila že sama usmeritev zaprta v ozek krog oseb, ki zaradi drugih obveznosti niso bili kos nalogam.
V skupščinskih prostorih pa so bile izrečene tudi ugotovitve, ki opozarjajo, da marsikje niso razčiščeni nekateri idejni problemi. Tako v nekaterih delovnih organizacijah odlašajo z izdelavo statuta, da bi obvarovali centralizem in si zavarovali možnosti za razširjeno reprodukcijo; ob vsem tem pa seveda ni zaželena povečana materialna pristojnost delovnih enot. Ponekod preveč poudarjajo vodenje in upravljanje koiN dve povsem ločeni kategoriji, namesto, da bi skušali odstranjevati to miselno — pregrado in vse spojiti v 'enoten, racionalen sistem upravljanja in gospodarjenja delovne organizacije. Ugotavljajo se napačne razprave o višjih in nižjih oblikah upravljanja, o vlogi upravnih, oziroma strokovnih služb. V razpravah je o tem problemu prišlo do izraza dvoje nasprotujočih si stališč. Tisti krog proizvajalcev, ki se čuti s strani strokovnih služb ogroženega v upravljalskih funkcijah, teži za tem, da se njihov položaj podrobno uzakoni v statutih. Temu nasprotne pa so težnje za prevrednotenje upravnih oziroma strokovnih služb in njihovih nosilcev, da bi tako dobili privilegiran položaj.
Pomanjkljivo so formulirana načela o oblikovanju in delitvi čistega oziroma osebnega dohodka. Zlasti manjkajo določila o odvisnosti gibanja osebnega dohodka od produktivnosti in boljšega gospodarjenja, to je od izkoriščenosti osnovnih in obratnih sredstev, boljše kakovosti izdelkov, prihrankov na materialu in podobno.
Opozorjeno je bilo, da v delovnih organizacijah, družbenih službah in državnih organih po večini primerov statutov sploh še ne pripravljajo. Osnovni problem na tem področju je delitev med družbeno skupnostjo in temi organizacijami oziroma organi. Razen tega pa je na tem področju še veliko odprtih vsebinskih vprašanj, o katerih naj bi razpravljali vsi zainteresirani činitelji in razvili široko in poglobljeno razpravo.
Iz razprave o izdelavi statutov delovnih organizacij, oziroma osnutkov statutov je mogoče povzeti, da so bili pobudniki za izdelavo teh osnutkov, za razčiščevanje najrazličnejših problemov, skratka za vso družbeno politično aktivnost na tem področju sindikati. Zbornice, strokovna društva in drugi činitelji so se vključili v to aktivnost pozneje, in sicer marsikje na pobudo sindikatov, kot se tudi v zadnjem času ponekod vključujejo v to aktivnost na pobudo občinskih sindikalnih svetov občinske skupščine oziroma organi, ki jih le-te imenujejo. To pa je, kot že rečeno, pri nekaterih porodilo mnenje, da je izdelava statutov delovnih organizacij zadeva delovnih kolektivov samih, oziroma sindikalnih organizacij.
Na razpravi je bila glede izdelave statutov delovnih organizacij izrečena pobuda, da velja vnaprej pospeševati družbe-
no-politično aktivnost v delovnih organizacijah za razčiščevanje najrazličnejših problemov, ki vznikajo ob tem izredno pomembnem delu, hkrati pa tudi poskrbeti za potrebno strokovno pomoč, ki jo lahko nudijo organizacije, ustanove in posamezniki izven delovnih organizacij. Skratka, ob izdelavi statutov (občin; okrajev, mest, krajevnih skiipnosti ter delovnih organizacij) velja družiti sile, porazdeliti delo, in sicer v tem smislu, da bo zagotovljena vsakomur tako družbenopolitična kot tudi strokovna pomoč.
Občinske skupščine naj bi se v tej smeri pripravljale že sedaj, kajti po ustavnih predpisih so dolžne obravnavati statute delovnih organizacij. Če ne bodo prek svojih organov spremljale izdelave osnutkov statutov samih, potem se lahko dogodi, da bo ta obravnava zavoljo različnih panog in položaja panog, različnih problemov, gledišč in usmeritev, zgolj formalno tehnična zadeva, kar pa prav gotovo ni smoter in namen izdelave in obravnave statutov delovnih organizacij. Z drugo besedo povedano, iz tokratne razprave je bilo mogoče povzeti, da odgovornost za izdelavo statutov delovnih organizacij prehaja na širši krog udeležencev, na višjo raven, na organe občinskih skupščin, strokovnih društev, zbornic in združenj — poleg organov samoupravljanja v podjetju in družbeno-političnih organizacij v njem — kar priča že tudi dejstvo, da je bila razprava o statutih delovnih organizacij vključena v skupščinski dnevni red. Lahko pričakujemo, da bo organizacijsko politični zbor skupščine Socialistične republike Slovenije na svojem prvem zasedanju izrekel v tem smislu še določnejša in jasnejša priporočila.
PETER DORNIK
IBEBEBKI
\
Čeprav so minili komaj trije dnevi, odkar so popisne komisije začele zbirati prve obveze o vpisu ljudskega posojila za obnovo Skopja, nas vendarle že ti prvi glasovi in prvi podatki o vpisanih obveznicah prepričujejo, da bomo svojo obvezo do porušenega mesta in njegovih prebivalcev v celoti izpolnili. Res, ni majhno breme, zbrati v šestih mesecih več kot pet milijard dinarjev in marsikatero samoodpoved bo terjala ta zavestno sprejeta obveza državljanov. A je pač tako, da kdo drug bo vrnil v življenje razdejano mesto, če ga ne bomo vrnili predvsem mi sami in mi vsi skupaj!
Tista prva spontana pomoč posameznikov, delovnih kolektivov, individualna pripravljenost doprinesti lastno žrtev, da bi olajšali trpljenje bližnjim, tista nesebična pomoč v prvih urah in dnevih po katastrofi tako zdaj
POMOČ
RAZDEJANEMU MESTU
dobiva s tem novim, prispevkom svojo globljo vsebino. Postaja — in lahko to trdimo z vso upravičenostjo — neke vrste simbol tiste globoke humanosti, ki smo jo kalili s socializmom vred in jo-prav v tem socializmu tudi že tolikokrat prevrednotili. In čeprav še vedno presunjeni nad tragedijo - skopskega prebivalstva, čeprav še vedno pod vtisom katastrofe, saj se tega ni mogoče otresti v nekaj tednih, lahko govorimo o tem novem prispevku prizadetemu mestu in njegovim prebivalcem kot o zavestni in v vsakem državljanu globoko premišljeni akciji. In prav na to smo lahko upravičeno ponosni.
Obvezo bomo dosegli. Morda pa bi jo lahko celo presegli. Pomoč prebivalcem porušenega Skopja je prav v tem trenutku še posebej potrebna. Ne gre za to, da bi zdaj drug drugemu trkali na srce in mu ga odpirali s pretresljivimi slikami trpljenja po katastrofi. Stvar je veliko bolj groba, da bi prenesla solze. Na pragu je jesen, deževje, zima. V porušenem mestu pa je še vedno kakih 60,000 prebivalcev, ki žive pod šotori in v več kot zasilnih prebivališčih po parkih, poljih in bližnjih gozdovih. Njim je zdaj potrebno zagotoviti pomoč, da si bodo lahko začeli vsaj v najskromnejših življenjskih pogojih ustvarjati prihodnost, ki jim jo je ugrabila bližnja preteklost.
Res, morda bi to obvezo lahko tudi presegli. Seveda z novim samoodpovedovanj^m in vsakdo po svojih močeh. A kar nam mora biti prav v tem trenutku povsem jasno, je to, da so potrebe tako zelo velike in da pomenijo vsaka dodatno zbrana sredstva samo novo skromno pomoč nekomu iz porušenega mesta.
Za to gre zdaj.
—	Kdo pride pa sem noter?
—	Po mojem kakšen inštitut za ugotavljanje nesmotrnih investicij!
Karikatura: MIL\N MAVER
■
S
5
I
■
■
■
I
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
E.
i-
le
E-
E
1
E
E
E
E
E
E
m
IEEEE1
o Čakalnicah za matere in otroke
APEL VESTI
Kolodvorske ■ čakalnice za matere in otroke se skoraj neopazno druga za drugo zapirajo. Nejasna postaja celo usoda materinskega zatočišča na najbolj frenkvetiranem železniškem kolodvoru — v Ljubljani.
Motiv ukinitve je povsod približno enak: razmeroma majhen obisk in drago vzdrževanje. Torej gre za izrazito ekonomski motiv.
Pred devetimi ali osmimi leti, ko smo začeli odpirati te čakalnice, nam je bilo jasno, matere z majhnimi otroki niso najpogostnejši potniki in da ta investicija sodi v vrsto socialno-humanih in zdravstveno varstvenih investicij, kjer retabil-nost igra postransko vlogo. Večina je verjetno še zdaj teh misli, vendar zdaj, ko čakalnice zapirajo, molči zavoljo tega, ker tare pač občinske ljudske odbore toliko drugih, hujših in družbeno pomembnejših problemov, ki terjajo denar ... denar ... toliko denarja, da ga za vzdrževanje čakalnic za matere in otroke kratko malo zmanjka. Ob teh prozaičnih finančnih skrbeh se razblinja sentimentalnost, ki jo budi materinstvo.
Kakor rečeno, čakalnice za matere in otroke nismo uredili zgolj iz rahločutne obzirnosti do materinstva in iz človekoljubja, ampak tudi iz zdravstveno-var-stvenih razlogov. Ti pa ne prenesejo izgovora o pomanjkanju denarja in kažejo, da je ukinjanje kolodvorskih čakalnic za naj mlajše v bistvu celo ekonomsko krhko!
Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju daje preventivi prednost pred kurativo. Če je tako, potem naj bi naša zdravstvena 'služba skrbela predvsem za to, da ostanejo tudi otroci zdravi. Sodeč po ureditvi patronažne službe, otroških dispanzerjev pa raznih posvetovalnic za matere in otroke skuša zdravstvena služba tudi uresničiti to glavno načelo zdravstvene zakonodaje. Poleg tega skrbi še za številne publikacije, ki so namenjene zdravi rasti in zdravemu razvoju naših najmlajših. Isti namen imajo tudi čakalnice za matere in otroke na železniških postajah. Otroke naj bi varovale pred eventualnimi okužbami in omogočale, da bi jih potujoče matere nemoteno hranile in negovale, kakor doma ...
Če ni posebnih čakalnic zanje, so sramežljive matere pač primorane dojiti po kolodvorskih straniščih. Mleka ali čaja pa nimajo kje pogreti. Otroke previjajo in preoblačijo kar v čakalnicah za običajne potnike, ki so večidel nehigienske. S tem jih izpostavljajo raznim nevarnostim in ta ali oni otrok zavoljo tega tudi zboli. Samo-
umevno je, da se mati zateče k zdravniku z bolničkom in da zdravljenje in zdravila plača sklad za zdravstveno zavarovanje. Ne plača pa ji prečutih noči in skrbi zaradi bolnega otroka, prav tako ji ne poravna razlike v osebnih dohodkih zavoljo zmanjšane delovne sposobnosti in produktivnosti.
S tega zornega kota se zdi kapitulacija pred stroški za vzdrževanje posebnih čakalnic za matere in otroke prenagljena, še več — nepotrebna. Sporno je morda finansiranje, ne pa sam obstoj!
Nihče ne more zameriti na primer občinskemu ljudskemu odboru L j ub j ana-Center, da skuša personalne stroške za vzdrževanje čakalnic na glavnem ljubljanskem kolodvoru vsaj deloma prevaliti na tuja ramena. Končno je res. da se Ljubljančanke iz središča mesta še najmanj zatekajo vanjo. Prav tako se ni mogoče zgražati nad železniškim kolektivom, če noče prevzeti skrbi še za otroške negovalke, saj daje prostor brezplačno na razpolago in plačuje elektriko in kurjavo. Rdeči križ, na katerega se je obrnil občinski ljudski odbor, zatrjuje, da nima denarja. Če ga res nima, ga pač ne more dati.-
Toda vse to vendarle še ne opravičuje ukinitve te čakalnice.
Če se vanjo zatekajo vse potnice iz vseh krajev Slovenije in mnoge tudi iz drugih republik, poterrf naj bi tudi vzdrževanje bremenilo vso našo skupnost. Mislim, da temu ni mogoče oporekati.
Če se s tem strinjamo, potem je že tudi rešitev jasna in izvedljiva. Domala vsi otroci, ki se zatekajo v čakalnic* za matere in otroke, sp 'zdravstveno zavarovani preko svojih staršev. Domala vsi starši so člani skupnosti socialnega zavarovanja, ki po novem absolutno odloča o uporabi sredstev za zdravstveno varstvo. Torej tudi o porabi denarja za zdravstveno preventivo in za objekte zdravstvene pre-ventivej med katere sodijo čakalnice za matere in otroke. Logičen zaključek: z vso pravico torej lahko sklenejo, da se del skupnih sredstev za zdravstveno preventivo nameni čakalnicam za matere in otroke.
Ali lahko kdo reče, da se republiški preventivni sklad vedno izkoristi za potrebne j še reči, kot so čakalnice za matere in otroke?
Res je: problem ni velik. Nešteto jih je večjih in bolj perečih. Toda ta je morda bolj boleč kakor marsikateri izmed večjih, predueem pa hitro rešljiv, če bi ga skupno reševali.
MARIOLA KOBAL

gU"
Te dni so v delovnih organizacijah začele posebna popisne komisije zbirati prijave ljudskega posojila za izgradnjo porušenega Skopja. V ljubljanski tovarni optičnega stekla so zbiranje prijav , organizirali kar po ekonomskih enotah, popisne komisije pa so imele že v prvih urah poslovanja
obilo dela
S SEJE OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA LJUBLJANA
NEAŽURNA EVIDENCA
ZAVIRA SAMOUPRAVLJANJE
Plenum ljubljanskega okrajnega sveta je razpravljal o uveljavljanju samoupravljanja v novem sistemu socialnega zavarovanja, hkrati pa je kritično ocenil slabosti, da bi lahko bolj racionalno gospodarili s sredstvi socialnega zavarovanja.
Brez dvoma se je novi samoupravni sistem socialnega zavarovanja v tem razmeroma kratkem obdobju uspešno afirmiral. Komunalne skupščine kot temeljni organ samoupravljanja na tem področju so hitro zaživele, čeprav je dostikrat izostala podpora občinskih organov in delovnih organizacij.
Če pa ni sodelovanja ne enih ne drugih, posebno če samoupravni organi skupščin niso dobili tudi pomoči od komunalnih zavodov socialnega zavarovanja, saj se njihova strokovna služba veliko prepočasi prilagaja novemu sistemu, potem je delo res težko. Brez analiz, ki naj bi bile pomembna opora samoupravnih organov, brez točne in ažurne evidence pa ni mogoče uspešno vplivati na racionalno in gospodarno trošenje sredstev.
Komunalne skupnosti ljubljanskega okraja so stopnjo osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje določile do najvišje dopustne meje 8 odstotkov, čeprav se je že ob sprejemanju finančnih načrtov skladov lahko predvidevalo, da bi ob smotrnem trošenju zbrarfih sredstev v nekaterih skupnostih ne bilo treba izrabiti najvišje stopnje osnovnega prispevka.
To potrjuje tudi poslovanje nekaterih skladov za prvo polletje.
Pri nekaterih komunalnih skupnostih pa tudi 8-odstotna stopnja osnovnega prispevka ne zadošča, ker jim po zatrjevanju strokovne službe komunalnih zavodov zmanjka sredstev za osnovno zdravstveno varstvo. V takih primerih so komunalne skupščine predpisale maksimalno stopnjo dodatnega prispevka. Le-ta pa se plačuje iz materialnih stroškov, s čimer je izgubilo plačevanje dodatnega prispevka za socialno zavarovanje svoj prvotni nameri, Saj je obremenitev materialnih stroškov veliko manj učinkovita kot obremenitev osebnih dohodkov.
Stimulacije za varčevanje s temi sredstvi ni. S tem, ko maksimalna 8 % stopnja ne zadošča za kritje predvidenega (ponekod tudi osnovnega) zdravstvenega varstva, se je dodatni prispevek spremenil v destimulativni fiskalni instrument, ki povečuje prepad med različnimi fondi delovnih organizacij, saj je osnovni prispevek vplačan iz sklada osebnih dohodkov, dodatni pa gre v breme materialnih stroškov.	i
Vendar pa problem ni samo v tem, iz katerih stroškov pla-
čujejo delovne organizacije dodatni prispevek za socialno zavarovanje. Se bolj jih, upravičeno, žuli dejstvo, da je določanje dodatnega prispevka za socialno zavarovanje vsled netočne evidence komunalnih zavodov pavšalno in da dodatni prispevek ni vedno najbolj prizadel tistih delovnih organizacij, ki zlasti iz subjektivnih vzrokov povzročajo skladom .zdravstvenega zavarovanja sorazmerno velike izdatke.
Na plenumu so opozorili na dva značilna primera, kjer pavšalno določeni odstotki za dodatno socialno zavarovanje po panogah . zavirajo uspešno gospodarjenje s temi sredstvi. Podjetje Kremen iz Novega mesta ima npr. po panogi določen ta prispevek ria 4 °/o. Če pa bi ga imel določenega po dejanskih stroških za zdravstveno zavarovanje, bi ga morali imeti le 3,25 %. Nasprotno pa bi novomeško podjetje Novoles, ki ima po panogi določen dodatni prispevek na 2,75 °/», moral po dejanski potrošnji plačevati 3,75 odstotka.
Vendar pa so redki komunalni zavodi, ki vodijo točno evidenco o porabljenih sredstvih za dodatni prispevek, vsled tega pa tudi delovne organizacije ne vodijo in ne računajo z dobrim gospodarjenjem;. Vse drugače je v kran %'d komunalni skupnosti, saj so ta-
koj v drugem polletju, ko jih J* strokovna služba opozorila na to, da je trošenje sredstev dodatnega zavarovanja zelo neenakomerno, spremenili predpis za ' plačevanje dodatnega pri' spevka iz pavšalnega na individualnega. S tem so tudi posamezne delovne organizacije stimulirane za varčevanje. Povprečna stopnja dodatnega pri' spevka s takim individualnim predpisovanjem se je tako zmanjšala od 4 % na 3,5 °/o v kranjski komunalni skupnosti.
Tako je upravičena zahteva, ki je bila poudarjena v razpravi na plenumu OSS, pa tudi težnja tistih delovnih organizacij, ki imajo urejeno higiensko tehnično varstvo, organizacij, v katerih so vsled tega občutno zmanjšali nesreče in izostanke od dela, naj bi tudi druge komunalne skupnosti dodatni prispevek za socialno zavarovanje določale individualno. Predvsem naj upoštevajo dejanske stroške, ki jih v zdravstvenem zavarovanju povzročajo posamezne delovne organizacije. Upoštevajo naj torej dejansko potrošnjo, vlaganje v zdravstveno preventivo in skrb za higiensko tehnično varnost, občutno pa naj obremenijo tiste delovne organizacije, ki svojih nalog na tem področju niso izpolnile.
Po takih merilih predpisan dodatni prispevek bo dosegel svoj namen in bo zanesljivo vodil k zmanjševanju in odpravljanju nepotrebnih stroškov. Tak način pa je mogoče izvesti komunalnim * skupnostim le, če jim bodo strokovne službe socialnega zavarovanja posredovale objektivne, točne in tudi ažurne podatke.
Precej so udeleženci plenuma razpravljali tudi o gospodarjenju s sredstvi, ki jih komunalne skupnosti odstopajo delovnim organizacijam za plačevanje bolezenskih izostankov do 30 dni. Komunalni zavodi ne vodijo točnih podatkov o tej potrošnji niti same delovne organizacije ne skrbijo za točno spremljanje teh izdatkov.
Res je sicer, da odstopanje tega dela .prispevka za zdravstveno zavarovanje delovnim organizacijam (za njihove obveznosti za nadomestilo dohodka do 30 dni in za stroške zdravljenja ponesrečencev za isto dobo ni moglo biti že letos dovolj tehno in realno določeno, saj se do letos niso vodile točne evidence, pa tudi izostanki za leto 1962, ki naj bi bili nekako merilo ali vsaj okvir za odstopanje teh sredstev, so bili dokaj nenormalni in nezanesljivi. Tako so imele komunalne skupščine na začetku težavno delo, saj so tudi delovne organizacije težile k temu, da so prikazovale večje potrebe, kot so bile dejansko utemeljene. Vendar se sedaj obljubljeni obračun bliža in bodo morale komunalne skupnosti na osnovi letošnjih izkušenj začeti drugo leto znova. Komunalne skupnosti kot’tudi delovne organizacije se bodo morale odločneje lotiti ukrepov za zagotovitev realnih izračunov, ki bodo vodili k boljšemu gospodarjenju. Seveda pa bo tudi tukaj nujno individualno obravnavati delovne organizacije in ažurno spremljati njihovo trošenje in upoštevati enake kriterije kot pri predpisovanju dodatnega prispevka.
NENA LUZAR
DRUŽBENA FUNKCIJA IN VSEBINA OBČINSKEGA STATUTA
STATUT NEPOSREDNO OBRAVNAVA USTAVNA NAČELA
_______i________________________
El Božidar Paja, svetnik na Republiškem sekretariatu za zakonodajo in organizacijo *
Pri izdelavi občinskih statutov, zlasti pri oblikovanju stališč do vprašanj, ki morajo biti urejena v teh temeljnih listinah občin, se porajajo številni problemi, predvsem kot odsev zapletenosti družbeno-politične strukture komune in Socialističnega razvoja, pa tudi vseh tistih odnosov, ki morajo biti adekvatno izraženi v statutut.
Izhodiščna točka pri obravnavanju problemov občinskih statutov nasploh in še posebej za vse, ki so tesneje povezani z njihovo izdelavo, je družbena funkcija statuta v novem ustavnem sistemu.
Pri ugotavljanju in določanju funkcij statuta je bistvenega pomena položaj, ki ga daje občini nova ustava. S tem, da razvija občino kot osnovno družbeno-politično skupnost, in določa, da je samoupravljanje občanov politična osnova enotnega družbeno-političnega sistema, vsebuje nova ustava vse potrebne elemente za čedalje večjo
funkcionalno in organizacijsko samostojnost občin. Občina postaja bolj in bolj izrazit in pomemben činitelj pri graditvi družbeno-ekonomskega in političnega sistema. To je še posebno razvidno iz vseh tistih pravic, ki jih ima občina pri na-nadaljnji obdelavi In konkretizacije ustavnih načel ter pri uresničevanju tistih temeljnih postavk za nadaljnje družbeno gibanje, ki so prišle do izraza v ustavi. Ta položaj ter vse pravice in dolžnosti, ki jih ima občina v vsakdanji praksi socialistične graditve, določajo tudi funkcije statuta kot osnovne pravne in družbene občinske listine. Občinski statut naj adekvatno, konkretno in neposredno obdela vrsto ustavnih načel v zvezi z uveljavljanjem pravic in dolžnosti ter z njihovimi delovnimi in drugimi družbenimi odnosi, ki se urejajo v občini. Občinski statuti naj torej bodo podlaga za konkreten razvoj socialističnih odnosov v občini ter naj v tem smislu vse-
bujejo smernice za spllošni materialni in družbeni razvoj v občini kakor tudi za urejanje tistih družbenih odnosov, pri katerih poteka ta proces v občinskem okviru. Statuti pa so hkrati pravni dokumenti, osnova za razvoj pravnih odnosov v občini kot osnovni d^užbeno-poli-tični skupnosti, zato so tudi poglavitni pravni temelj za dejavnost vseh občinskih organov. Skladno s tem je treba v statutu izraziti strukuro, odnose, organizacijo in ostale elemente, ki so nujni za skladno delovanje mehanizma samoupravljanja v občini, pri tem pa upoštevati konkretni položaj občine oziroma določene posebne pogoje za njen razvoj. Tako zasnovan statut je temeljna listina in osnova za usmerjanje gospodarskega in družbenega razvoja v občini, družbeni in pravni dokument, ki daje nove možnosti za čedalje širše uveljavljanje samoupravljanja občanov-
Novi ustavi — zvezna in republiška — dajeta na podlagi
opisane družbene funkcije občinskega statuta dovolj jasne napotke za njegovo vsebino. Ustavi vsebujeta posebne norme, ki na splošno določajo vsebino statutov, s svojimi drugimi normami pa neposredno nakazujeta določena vprašanja, ki morajo biti urejena v statutu. Upoštevati pa je treba, da najdemo v ustavi tudi na drugih mestih, kjer občinski statut sicer ni omenjen neposredno, osnovo za določene norme, ki naj jih vsebuje, najdemo jih povsod tam, kjer gre za to ali ono funkcijo občine, ki naj bo adekvatno in konkretno izražena v občinskem statutu. Zvezna in republiška ustava sta potemtakem osnovna dokumenta, iz katerih je treba izhajati pri določanju vsebine statuta. Seveda je treba upoštevati pri tem tudi druge dokumente, med katerimi je Program ZKJ vsekakor najvažnejši.
Ker . ustava ureja bistevna vprašanja družbeno-političnega in gospodarskega sistema ter organizacije 'družbe, ni potrebno, da bi se v občinskih statutih ponavljala ustavna določila. Izjeme so možne le v tistih primerih, kadar bi brez vključitve določene ustavne norme kot iz-hodišča ne mogli tako sestaviti določil statuta, da bi bila razumljiva in dostopna ta ali ona določba ali odnos, ki ga ureja statut. V skladu z načelom, da je statut izvirna listina občine, bi bilo treba kar se le da omejiti število takšnih izjem.
Hkrati je treba pri obdelavi ■nukonkretizaciji ustavnih načel izbrati pravo mero, ki jo določa smoter tako obdelanih in kon-
kretiziranih načel, torej namen statuta, to pa pomeni predvsem zagotoviti in omogočiti dejansko 'uveljavljanje teh načel.
Vprašanje je torej, v kolikšnem obsegu naj občinski statut ureja odnose in druga vprašanja, se pravi, da gre za meje reguliranja s statutom. Na splošno lahko rečemo, da je treba z določbami statuta obdelati tvarino v tolikšnem obsegu, da ne bo ovirana progresivna praksa in možnost prilagajanja konkretnim pogojem v posamezni občini. Zato naj se statut ne spušča v tiste podrobnosti, za katere se bo kmalu pokazalo v praksi, da jih je treba spremeniti, oziroma v statut ne bi vnašali določb, ki so del vsakodnevne politike in ki jih urejajo posamezni odloki ali drugi ukrepi in listine občinske skupščine In drugih organov v občini.
V zvezi z obsegom določb in s pomenom statuta na splošno je treba poudariti, da je tudi občinski statut — ra-zen drugih . aktov, ki jih sprejmejo organi širših družbeno-političnih skupnosti — zgolj okvir in osnova za praktično dejavnost tako državljanov in njihovih skupnih organov v občini, kakor tudi delovnih in drugih organizacij. Če naj bo statut okvir, osnova in spodbuda za tisto družbeno gibanje* ki zagotavlja tudi graditev socialistične družbe, in za nenehno . izpopolnjevanje novih družbenih odnosov, morajo njegove določbe utirati pot k urejanju problemov v zvezi s pravicami in z dolžnostmi občine, in sicer predvsem na podlagi čim širšega sodelovanja občanov
In njihovih organizacij, torej na podlagi čedalje širšega in popolnejšega družbenega samoupravljanja-
Kadar govorimo o obsegu vsebine statuta, je treba skrbno proučiti doseg posameznih določb, zlasti tistih, ki se nanašajo na posamezne obveznosti občine. Iz statuta narnreč mora biti jasno razvidno, kaj je v tej zvezi mogoče storiti že zdaj. oziroma kaj zagotoviti takoj in kaj šele v bližnji in v daljnj prihodnosti. Seveda je treba pri" tem izhajati iz obveznosti, k* jih ima občina v družbeno-po-litičnem sistemu. Statut ne more zmanjševati teh obveznosti, ker bi flo pomenilo omejevati pra' vice, ki jih državljanom daje ustava.
Seveda je treba pri vsem tem upoštevati okoliščino, da mora biti občinski statut v celoti, ta' ko vsebinsko kakor formalno v skladu z ustavo. Glede tega m mogoče nikakršno, niti posredno niti neposredno odmikanje.
ODNOS MED OBČINSKIM STATUTOM IN ZAKONI
Med razpravami v zvezi * izdelavo občinskih statutov^ pogosto poudarjajo težavo, češ °a statut ne more biti trajnejša U' stina, ker so mnoga vprašani3 v zvezi z družbenim in pravnim življenjem v občinah odvisna od določb, ki jih vsebujejo za' kani. Z drugimi besedami, vsa' ka — zlasti še važnejša — spr®'
memba v zakonih bi ustrezno
vplivala na vsebino statuta ozi' roma na določbe, nakazane • njem, zato bi bilo treba statut® nenehno spreminjati in jih pri' lagajati veljavni zakonodaji.
SPOPAD Z NOTRANJIMI REZERVAMI V TOVARNI IGEL V KOBARID!
SPODBUDNA ŽETEV NA DVEH FRONTAH
Zunanja podoba večletnih načrtnih prizadevanj za pocenitev proizvodnje in za boljši poslovni uspeh Tovarne igel v Kobaridu, je gradbišče nove tovarne. Nared naj bi bila do konca prihodnjega leta; vanjo bodo vložili dobršen del lastnih sredstev, dajala pa naj bi — glede na sedanjo — kar štirikrat večjo proizvodnjo. Vendar tokrat ne menim pisati o novi tovarni. Zanimivejše so podobe in vsakdanje podrobnosti iz dela in življenja tega kolektiva, ki se že šest let povsem resno in zavestno spopada z notranjimi rezervami v podjetju. Naposled pa: marsikaj kaže, da se včerajšnji kmetje ali polproletarci, sicer proizvajalci v TIK, vse bolj navzemajo duha in navad industrijskega delavca.
Rezultati oziroma premiki na teh dveh frontah pa so tako spodbudni, kakor tudi očitni!
Za uvod najprej nekaj številk: če bi prodajno ceno izdelkov TIK označili z indeksom DO, so v minulem letu znižali Poslovne stroške, ki bremenijo enoto proizvoda, za 7,5 %. Dve Detjini tega odpade na vkalku-lirane osebne dohodke. Samo letos v osmih mesecih pa so omenjene stroške, v primerjavi z lanskim letom, spet znižali približno za 7 %.
Ob splošnem naraščanju poslovnih stroškov se omenjeni Podatki zdijo malone neverjetni. "■Tako tudi omenim pomočniku direktorja tovarišu Koritniku. On pa odgovori:
»Ta problem je povsod drugačen. Pri nas materialni stroški pomenijo le dobro petino v ®eni proizvoda. Zniževanje stroškov za porabljeni material si-®er vpliva na znižanje stroškov. Vendar bistvenih prihrankov v Pašem podjetju to ne bi pomenilo. Zato je pri nas najvažnejši Prihranek s časom, kar vpliva Pa višjo produktivnost delav-cev, boljši izkoristek strojnih Paprav in tako naprej ... saj Poznate to melodijo... In še Peka j je: že od vsega začetka sPio vedeli, da je prihodnost tovarne, predvsem njen nadalj-PJi razvoj, odvisna predvsem od Paših prizadevanj. Zato smo se bolj resno, kot bi se sicer, zagrizli v te naše težave...«
Potem izvem, da so še leta 1958 razpravljali o tem, da veljavni knjigovodski sistem ni Pajboljši, če naj bi z njim zasledovali gibanje vseh vrst poslovnih, predvsem pa proizvodih stroškov. Zato so stroške * razbili« po nosilcih stroškov: oddelkih, delavnicah. Po treh lotih zbiranja in analiziranja
najraznovrstnejših podatkov pa so končno osvojili njihov sedanji sistem obratovnega knjigovodstva, s katerim spremljajo vsak izdelek skozi vse faze proizvodnje.
Eden izmed teh knjigovodskih podatkov je na primer opozarjal, da enoto proizvoda bremeni prevelik delež izdatkov na račun vkalkuliranega osebnega dohodka. Podrobnejše raziskave so pokazale, da do tega prihaja predvsem zato, ker delo ni bilo najbolje organizirano, in delavci na nekaterih delovnih mestih niso bili polno zaposleni. Z raznimi tehnološkimi izboljšavami, ki jih je narekovala spremenjena organizacija dela in proizvodnje, so poskrbeli za skladnejšo obremenitev in zaposlitev vseh delavcev. Toda če so takrat na nekaterih delovnih mestih izplačevali osebni dohodek za 8 ur, delavec pa je delal največ 4,5 ali 5 ur, efektivno delo zdaj že traja 6 ur in še nekaj minut.
Zdaj sam sebe vprašam: kako je bilo z materialno spodbudo za delavce, da so se — kot sem zvedel v tovarni — ogreli za boljše gospodarjenje povsod, kjer sami lahko kaj vplivajo? In ko sem o tem premišljal, sem poslušal pripoved o nekaterih značilnostih iz življenja ekonomskih enot v tem podjetju.
Samo značilna podrobnost iz te pripovedi: ekonomske enote v tem podjetju med drugim samostojno odločajo o notranjih razmerjih osebnih dohodkov. S proizvodnim planom, ki ga enota sama predlaga, je predviden določen ekvivalent sredstev za osebne dohodke, če enota odda v skladišče ustrezno količino
Ob tem nastane vprašanje, in v kakšnem obsegu je tre-,a iskati osnovo za določbe sta-jhta razen v ustavi tudi v za-°nih, ali in v kolikšni meri se /?°ra z zakonom obdelana tva-Jha zrcaliti v določbah občinah statutov.
, Po našem mnenju bi bilo ^eba izhajati iz tega, da so termine določbe o organizaciji i1 funkcioniranju socialistične s.ružbe zajete v našem ustavnem .istemu predvsem v ustavi ^ezni in republiški) ter dalje v v okvirih in na temelju usta-j6 — tudi v občinskih statutih J1 v statutih delovnih organi-*acij.
i .Potemtakem sodijo tudi do-rrche občinskih statutov k te-6leljnim normam; v tem smislu ^Udarjamo, da je občinski sta-j. J — zraven zvezne in repub-(j ustave — tretji temeljni je « ment na®e ustavnosti. To b- posebej razvidno iz druž-j. he funkcije teh statutov, ka-r smo jo že nakazali, g D te funkcije statuta izhaja, bj statutom ne smemo — to biJo napačno — urejati tistih ^_rašanj, ki jih obravnava za-m^daja. V nasprotnem prime-b bi bil statut odvisen od za-tr ?a> kar pomeni, da bi bilo b ba ob vsaki spremembi za-bjba spreminjati tudi statut- Če b: b-1 statut odvisen od zakona, ne bil več temeljna listina
*Waera* ' “
lt0(.oriu podrejena listina in bi Čj-,, Dk doživljal usodo vseh 5lh takšnih aktov, hto: 6X7eda velja v tem pogledu »n.i, °bratno, tj. zakon ne bi w urejati tistih vprašanj, ki
in namen, ker bi postal
sodijo v pristojnost urejanja s statutom. Pri tem pa ne gre za podrobnejše ali manj podrobno zakonsko obravnavanje te ali one tvarine, marveč za to, da zakon splioh ne posega na področje, ki ga je treba urediti z občinskim statutom, ker ta tvarina sodi v prisojnost občine ih je torej osnovni izraz samostojnega položaja občine v ustavnem sistemu. Nekaj drugega je obseg urejanja z zakonom, se pravi, v kolikšnem obsegu bo zakon urejal določeno tvarino ali določeno vprašanje. To je odvisno od konkretne presoje, pri čemer ima določeno vlogo tudi narava te ali one tvarine. V tej zvezi je mogoče, v nekaterih primerih pa celo nujno, da se zakon kolikor le mogoče omejuje na načelne določbe. Če občina s svojimi normami nadalje ureja vprašanja, ki jih obravnava zakon samo načelno, uredi to z odlokom občinske skupščine (ali z drugim aktom občinskih organov), ne pa z občinskim statutom.
Po našem mnenju naj bi bila to načelna pot pri obravnavanju in urejanju odnosov med občinskim statutom in zakoni. Seveda ne bo šlo brez težav, ki izhajajo iz dejstev, da meje med urejanjem z zakoni in z občinskimi statuti še vedno niso začrtane tako jasno, da bi mogli zanesljivo ugotoviti, kaj sodi v pristojnost zakona in kaj naj ureja statut. Teh težav pa bo čedalje manj, odvisno od tempa, v kakršnem bomo urejali bistvena vprašanja pravnega sistema, med katera vsekakor sodi tudi odnos med občinskim statutom in zakoni.
izdelkov v dogovorjeni kvaliteti. Štirideset odstotkov doseženega prihranka, oziroma morebitnega povečanja planskih stroškov pripada skladu osebnih dohodkov ekonomske enote; oziroma ga obremenjuje v nasprotnem primeru. Ker delavci vedo, da se osebni dohodek oblikuje sicer na osnovi količine, vendar količine kvalitetnih izdelkov, se je med njimi že precej izostril ne le proizvajalčev, ampak skoraj potrošnikov kriterij strogosti pri presojanju kvalitete iz delkov.
Drugače rečeno: čeprav imajo v TIK dokaj strogo končno in delno tudi medfazno kontrolo kvalitete, ti kontrolorji nimajo več toliko dela, kot so ga imeli pred tremi ali štirimi leti. Delavci namreč že sami izločijo defektne komande, ker se še iz prejšnjih let, ko so upoštevali predvsem količinske normative, spominjajo, da je podjetje ob večji količinski proizvodnji (z večjim izmečkom) dosegalo sorazmerno slabši rezultat kot ob nekoliko nižji, vendar kvalitetnejši proizvodnji. Skratka: delavci že premišljajo o tem, kako naj bi organizirali delo in proizvodnjo, da bi zase in za tovarno dosegli optimalen uspeh. Sicer pa naj omenjeno ilustrira samo še tale podatek: pri nekaterih izdelkih, kjer je bilo na primer še pred dvemi leti »normalen« 8 do 10-odstoten izmeček, so zdaj prišli na 2—3 %>. Pri velikoserijski proizvodnji (najmanjša serija 50.000 komadov) pa prihranjeni odstotki — zlasti glede na to, da se izmeček pojavlja predvsem v zaključnih fazah — seveda precej pomenijo.
Prizadevanja za znižanje proizvodnih in poslovnih stroškov v TIK ter za povečanje proizvodnje pa verjetno ne bi bila tako vneta in predvsem ne-
nehna, če se v tej tovarni že pred časom ne bi odločili za to, da povečano produktivnost nagrajujejo tudi z ustreznim zvišanjem osebnih dohodkov. Produktivnost v zadnjih dveh letih na primer narašča po stopnji okoli 14 %>. Zaradi nizkih osebnih dohodkov v letih 1960 in 1961 so konec 1961. leta z novim pravilnikom o razdeljevanju osebnih dohodkov predvideli približno 2 °/o zvišanje osebnih dokodkov. V minulem letu so se bistvene j e povečali le osebni dohodki pri nižjih kategorijah delavcev, medtem ko so se zaslužki vseh zaposlenih oblikovali na osnovi dosežene produktivnosti in prodaje. Letošnji povprečni osebni dohodki pa bodo — glede na dosežene delovne in prodajne rezultate — za 10 do 12 %> višji od povprečja lanskega leta. Ob tem naj bi tudi letos obdržali dosedanje razmerje pri delitvi čistega dohodka, od katerega odmerjajo za sklade 35 %>, 65 °/o pa za osebne dohodke.
Ta mozaik vtisov in podrobnosti iz prizadevanj kolektiva TIK je verjetno dovolj zgovorna ilustracija njihovega spopada z notranjimi rezervami. Boj seveda še zdaleč ni končan. Vendar so že dosedanja prizadevanja porodila spoznanje, da si na osnovi dela lastnih rok že lahko odmerjajo večji kos kruha in da si ga bodo v prihodnje lahko še več — če bodo tudi proizvajali več. Že zdaj pa vedo, da predvsem povečana količinska proizvodnja, ki vpliva na zmanjševanje odvisnih proizvodnih stroškov, vpliva na višino dohodka njihove tovarnfe.
Čez dobro leto se bodo torej selili v novo tovarno z dragocenimi spoznanji in izkušnjami, brez katerih bi le težko na novo zastavili delo.
M. GOVEKAR
IZ REPUBLIŠKE SKUPŠČINE
Priporočilo za nadaljnji razvoj gospodarstva
Republiški zbor in gospodarski zbor skupščine SR Slovenije sta izglasovala analizo o gibanju gospodarstva v prvih sedmih mesecih 1963 in prognozo izvršitve družbenega plana SR Slovenije do konca leta, sprejela pa tudi sledeče priporočilo:
Za uspešen nadaljnji razvoj gospodarstva bo potrebno še v tem letu zlasti:
nadaljevati prizadevanja za nadaljnji razvoj in izpopolnjevanje gospodarskega sistema, kar naj delovnim kolektivom omogoči čim boljše izkoriščanje notranjih rezerv ter s tem k čim hitrejši izpolnitvi gospodarskih nalog;
nadalje izpopolnjevati notranje sisteme delitve čistega dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah ter nadaljevati s politiko povečevanja realnih osebnih dohodkov v skladu s povečevanjem produktivnosti dela;
doseči še večje vključevanje gospodarskih organizacij v mednarodno blagovno menjavo, ker je to pogoj za večjo proizvodnjo in produktivnost dela in ker so na tem področju še velike neizkoriščene možnosti;
proučiti skupaj z delovnimi organizacijami ukrepe in pogoje za nadaljnji razvoj proizvodnje, kar je zlasti naloga republiških organov, zbornic, okrajev in občin;
pospešiti povečanje proizvodnje v industriji, zlasti v tistih panogah, ki v dinamiki zaostajajo za planom;
zagotoviti, da bo v kmetijstvu uspešno opravljena jesenska setev, za kar je treba pravočasno zagotoviti potrebne količine gnojil; pospešiti je prizadevanja za okrepitev živinorejske proizvodnje;
doseči, da bodo v gozdarstvu izvršene s planom predvidene naloge, zlasti v sečnji in spravilu lesa, ker je od tega odvisna izvršitev plana v nekaterih gospodarskih ponogah in strokah;
zagotoviti, da bodo v gradbeništvu podjetja z boljšo organizacijo, pospešenim in temeljitejšim uvajanjem mehani-
zacije ter izkoriščanjem zmogljivosti opravile povečane naloge, zlasti zaradi povečanih obveznosti za obnovo Skopja;
poskrbeti, da bodo v prometu čimbolj racionalno izkoriščene vse transportne zmogljivosti, ker se je že doslej pokazalo, da predstavlja transport ozko grlo za blagovni promet in s tem za samo proizvodnjo;
zagotoviti hitrejšo in boljšo oskrbo mestnih in industrijskih središč s potrošnim blagom, zlasti s kmetijskimi proizvodi;
opraviti že v naslednjih mesecih v gostinstvu in turizmu vse organizacijske priprave za prihodnjo zimsko in letno sezono ter takoj začeti s proučevanjem možnosti za izboljšanje pogojev gospodarjenja na tem področju.
Poleg reševanja neposrednih tekočih nalog naj gospodarske organizacije stalno izpopolnjujejo svoje gospodarjenje in poslovanje, pri čemer naj bo njihova . aktivnost usmerjena predvsem v to, da zagotovijo trajne pogoje razvoja svojega gospodarjenja. Ta njihova prizadevanja naj pridejo do izraza v njihovih statutih in drugih samoupravnih aktih ter v dolgoročnejših programih njihovega razvoja.
Pri takih prizadevanjih naj gospodarskim organizacijam nudijo pomoč gospodarske zbornice. znanstveno-strokovne ter družbeno-politične organizacije. Napori za smotrnejše gospodarjenje naj v večji meri kot doslej pomagajo gospodarskim organizacijam povečati produktivnost dela. Povečanje produktivnosti dela je eden od osnovnih pogojev za prehod na 42-urni delovni teden in za nadaljnjo rast življenjske ravni. Uvedba 42-urnega delovnega tedna bo zahtevala seveda uvedbo modernejše organizacije dela, večje stopnje mehanizacije in avtomatizacije ter sodobnejših proizvodnih postopkov, kar pa je možno le na podlagi temeljitih analiz in priprav.
Republiški zbor in gospodarski zbor sta razpravljala o gospodarskih problemih tudi popoldne.
VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE
Zakaj proizvajalci timiških vozil ne morejo priti na skupni imenovalec
Zvezna gospodarska zbornica je svoj čas sprejela sklep, da bi izdelali za skupino proizvajalcev tirniških vozil razvojni projekt, ki bi določil dejansko zmogljivost in proizvodno smer, razdelil delo itd. To nalogo je prevzel Jugoslovanski zavod za produktivnost dela, ki je najprej izdelal teze (na njih bi kasneje zasnovali študijo).
Zavod je te teze nedavno predložil proizvajalcem, ki pa jih niso sprejeli. Teze so se razblinile kot milni mehurčki, ker so jih proizvajalci odklanjali, češ da so preveč obširne in da vsebujejo tudi nekatera vprašanja, ki se nanašajo na to proizvodno skupino. Sklenili so, da bodo tudi na zbornici pripravili nove teze. Tu se je ustavilo.
Zakaj so proizvajalci odklonili teze?
TEŽKO JE DOSEČI SPRAVO MED »LAČNIMI VOLKOVI«
Morda je napravila slab vtis ali jih je prestrašila dokaj visoka številka (okoli 25 milijonov), ki bi jo morali po predračunu plačati zavodu za ta elaborat. Res je, proizvajalci z vso pravico ugovarjajo ob tako dragih storitvah. (Prav tako upravičeno vprašajo zbornico, ki ji plačujejo visoke prispevke: Kdo naj finansira in izdeluje takšne elaborate? Ali proizvajalci ali zbornica, katere neposredna strokovna pomoč bi lahko prišla bolj do izraza prav ob takšnih projektih? Pod skupno streho zbornice bi morda laže dosegli spravo’ med »sprtimi brati«.)
Toda proizvajalci tirniških vozil zares težko najdejo skupno govorico.
Sicer ne najbolj važna, vendar značilna podrobnost kaže; da se proizvajalci tirniških vozil ne morejo sporazumeti niti o manj pomembnih vprašanjih. Za 17. september je bil napovedan na zagrebškem velesejmu »dan proizvajalcev tirniških vozil«. Proizvajalci bi morali nastopiti skupno, pa so.se premislili; priredili so vsak svoj »dan«, spričo medsebojnih sporov so se celo pulili za to, kdo ga bo prvi napovedal.
ZAKAJ PRIHAJAJO VAGONI TAKO POČASI
Znano je, da zmogljivost naše industrije železniških vozil skoraj trikratno presega sedanje potrebe jugoslovanskih železnic. Druga za drugo so se porajale nove tovarne. Nekatere remontne delavnice so prerasle v nove proizvajalke vagonov in lokomotiv. Več tovarn proizvaja enaka vozila, za tovorne vagone, na_ primer, jih je kar devet. Njihova združenja — zdaj so tri — imajo enake proizvodne programe. V takšnih pogojih ni mogoče organizirati proizvodnje v večjih serijah, ki bi bila cenejša.
Ko so jugoslovanske železnice letošnjo pomlad — dve leti niso potrebovale ničesar — končno naročile tri tisoč vagonov, so se proizvajalci železniških vozil spopadli kot lačni volkovi. Tekmovali so, kdo bo ponudil ugodnejše pogoje. Jugoslovanske železnice — tudi same v škripcih zaradi’ pomanjkanja vagonov — so izbrale najugodnejše proizvajalce, in sicer združenje »Vagonogradnje«, ki je sprejelo nerealne roke za proizvodnjo okoli 2500 vagonov.
Sedanja poročila vsebujejo podatek, da vagoni prihajajo prepočasi. Izgovori so različni: zamuda zaradi tega, prepozno smo dobili ono. V glavnem: roki so bili prekratki. Posledice: zaradi vsakega vagona, ki ga ne dobijo o pravem času, imajo jugoslovanske železnice 10.000 din izgube na dan. »V agonogradn j a« plača povprečno 10.900 dinarjev za vsak zamujeni vagon. Ne eni ne drugi torej nimajo dobička od te pogodbe.
Če bi bilo naročilo preudarneje porazdeljeno med proizvajalce, bi se tej škodi izognili, proizvodnja železniških vozil pa bi bila hitrejša in cenejša.
Podoben odnos imajo proizvajalci tudi do tujih naročnikov, kar škoduje tako njim kakor skupnosti.
ZARADI NELOJALNE KONKURENCE — IZGUBLJENA KUPČIJA
Prvi primer: Neko tuje podjetje je potrebovalo dokumentacijo, ki naj bi jo izdelalo neko združenje. Ko so na Svetu za kovinsko in elektroindustrijo sedli za zeleno mizo, da bi se pogovorili o tem, sta dve združenji predložili istovetni dokumentaciji, katerih izdelava je stala milijone!
Drugi primer: Svoječasno so želela italijanska podjetja, naj jugoslovanski proizvajalci sodelujejo pri obnovi italijanskih železnic. Pri več proizvajalcih so naročila ponudbe. Zares, skoraj vsi so nastopili kot interesenti za to delo, toda razlike med njihovimi ponudbami so bile zelo velike, nekateri so bili dražji, drugi pretirano poceni. Italijani so seveda izbrali najugodnejše ponudbe.
Iz dopisa »Invest.importa« Svetu kovinske in elektroindustrije je razvidno,' da nam zaradi individualnega nastopa na tujem trgu včasih spodleti pri dragocenih kupčijah.
In nekaj, spričo česar je zagata še hujša: imamo že devet registriranih podjetij za izvoz tirniških vozil!
Primeri nazorno kažejo, kako nujna sta sodelovanje in medsebojna delitev dela med podjetji oziroma združenji železniških vozil. Smotrna delitev dela bi temeljila prav na dolgoročnejšem projektu za razvoj, kakršen je tisti, ki smo ga omenili zgoraj. Zavlačevanje pri izdelavi tega projekta pa zavira tudi integracijo v tej proizvodni skupini, pri čemer prav tako še ni posebnega napredka.
Izdelava projekta je bistvenega pomena, toda kako, kdo ga bo finansiral in koliko bo stal — to so drugotna vprašanja, ki jih je prav tako treba upoštevati.
D. VUKOVIČ
EiiiiiiiiEiiiieiiiiiiEinmii
KALEIDOSKOP
(Pre)široka demokracija
»Delovni kolektiv zahteva, da te premestimo. Po posebni delegaciji sem dobil to sporočilo.«
Uslužbenka je osupnila. Kdo pa ne bi na njenem mestu! Nikdar je še niso vlačili po zobeh zaradi nestrokovnega ali nevestnega dela, niti zaradi osebnih lastnosti, ki kalijo medsebojne odnose.
Zato je — čeprav se to ne spodobi — podvomila v predstojnikove besede in se skušala sama prepričati, kako je bilo s to kolektivno zahtevo o njeni premestitvi in z delegacijo v imenu kolektiva.
Vsevprek je spraševala o tem in vsi vprek ji niso mogli pojasniti, ker pač o tako imenovani kolektivni zahtevi in delegaciji niso nič vedeli... Nič čudnega torej, če so oboje pripisali eni ali dvema uslužbenkama, češ da sta lastno željo po premestitvi osovražene kolegice servirali predstojniku kot željo in zahtevo delovnega kolektiva.
Bolj čudno pa je to, da disciplinska komisija ni razčistila, kdo je samovoljno nastopal v imenu delovnega kolektiva, zato krivcev tudi ni kaznovala. Pač pa je bila »kaznovana« žrtev njihove spletke s premestitvijo na slabše ovrednoteno delovno mesto.
Delovni kolektiv ne protestira. Najbrž’se je sprijaznil z nečednimi dejstvi in s (pre)širokosrčno demokracijo, ki jo naša zakonodaja na splošno nikomur ne dovoljuje.
O, pri njih je široka demokracija. Kar sklene delovni kolektiv, to obvelja. Včasih obvelja že, ve karkoli zahtevaš v imenu delovnega kolektiva, ne glede na to, ali imaš pooblastilo.
Ni še dolgo tega, ko je predstojnik poklical k sebi uslužbenko (ki je edina nekaj tednov prej javno povedala, da anonimno pismo o neurejenih medsebojnih odnosih v njihovem podjetju ni iz trte izvito) in ji rekel:
Nov sistem upravljanja
V tolminskih sindikatih pripovedujejo, da se upravljanje in gospodarjenje neposrednih proizvajalcev lepo razvijata. V marsikateri delovni organizaciji da prav zaradi tega tudi dosegajo čedalje večje delovne uspehe. Pri tem pa je nekdo malce hudomušno — in te svoje hudomušnosti ni in ni mogel prikriti — dodal, da pa so ponekod precej izvirni, ko gradijo svoje sisteme upravljanja.
— Na primer kje?
— Za tolminsko tovarno čevlje to že velja.
— In kakšen je ta njihov sistem upravljanja?
— Tak, da je direktor še vedno najvišja oblast v podjetju. Nekakšen »bog in batina-«.
Menda je bilo moje začudenje preveliko, kajti takoj so mi pojasnili, v čem je novost tega sistema upravljanja v tolminski tovarni čevljev. Delavci da sicer delajo po normah, njihov zaslužek pa od ustvarjenega dela sploh ni odvisen. Ob koncu meseca jih namreč zadene še ko-
rekturni faktor. Ta korekturni faktor pa je direktorjeva beseda. Pravzaprav mnenje. Če se mu zazdi, da so osebni dohodki previsoki, potem enostavno določi korekturni faktor: za 5 odstotkov, 7 ali 10 odstotkov nižja izplačila. Kot pač kaže ob posameznih mesecih.
— Pa kaj nimajo v tovarni čevljev svojega pravilnika o nagrajevanju?
— Imajo ga že, imajo, pripovedujejo v tolminskih sindikatih, samo da je zaklenjen v predalu direktorjeve pisalne mize. In zaklenil ga je tja, še preden ga je delavski svet utegnil sprejeti.,
— In kaj pravijo na vse to organi upravljanja in druž-beno-politične organizacije v tej delovni organizaciji?
— Kaj pa naj sploh rečejo? Ko sta predsednik delavskega sveta in sekretar osnovne organizacije zaprosila direktorja, naj bi jim pokazal pravilnik, direktor o čem takem sploh ni hotel slišati. Predsednika delavskega sveta pa je še poučil, da ima pravico govoriti samo na sejah delavskega sveta, sicer pa naj bo čisto lepo... tiho.
H KRONIKI TEGA TEDNA SO PRISPEVALI:
1.	Pošta Ljubljana 3 — MARIOLA KOBAL
2.	Tovarna čevljev Jelen, Tolmin — B. SAMARIN
I
1
H

(Odlomki iz dnevniki)
12. junija
Nas ata je v službi direktor. Kot doma ima tudi tam glavno besedo. Kadar ga mama ne uboga, je zelo hud. Pravi ji: trapa domišljava. Če ga v podjetju kdo ne uboga, pa pravi: reva neumna. O tej revi dolgo ne govori. Ne vem, ali se poboljša, ali pa gre iz podjetja?
Danes je ves divji. Za nekega Marka pravi, da je trapa domišljava. Mislim, da je tisti Marko v službi toliko kot pri nas mama. Ata mu pravi tudi: predsednik delavskega sveta.
Zelo sem radoveden, kaj bo zdaj? Kako dolgo se bo jezil nanj?
21. junija
Naš ata je vsak dan bolj užaljen. Na tisto trapo domišljavo. Delavski svet ne sklene tistega, kar jaz želim, se jezi. Vsi so pod Markovim vplivom, ki nič več ne uboga.
Če jaz ne bi ubogal, bi me ata našeškal. Temu pravi kazen! Ne razumem, zakaj ne našeška predsednika delavskega sveta?! Saj pravi, da ga je on vzgojil. Sprejel ga je v tovarno, mulca nemarnega, in na-
redil iz njega strokovnjaka. Zdaj pa: trapa domišljava? Ne posluša več in trdi, da ve, ’ kako je treba gospodariti. Menda trdi, da ima ata preveč starih navad. Nov način gospodarjenja pa tega ne prenese.
Ampak jaz sem gospodaril že takrat, ko samoupravljanja še sploh ni bilo. Tukaj ata dvigne' glas in stiska pesti. Jaz sem vzgojil organe upravljanja! Sami sploh ne bi mogli gospodariti. Zdaj pa pravijo, da bolje vedo, kako je to treba delati.
25. junija
Naš ata kar naprej govori. Samo toži, kako mu gre tista trapa domišljava na živce. Naša mama ga ne more več poslušati. Rekla mu je že, naj gre to povedat delavskemu svetu. Ona bo raje poslušala kaj drugega. Na primer — zabavno glasbo.
Jaz ga pa rad poslušam. Ce bi poznal tistega Marka, bi ga vprašal: kako te je naš ata vzgajal? Najbrž tako kot mene. Reče, kaj naj storim. Nikdar pa mi ne pove, zakaj tako in ne drugače. Če mi kupi lizanko, mu moram reci: hvala. Rad bi mu povedal, da imam rajši žvečilni gumi. On pa misli drugače. Ko je bil majhen, žvečilne gume še m bilo. Zato misli, da je za otroke primerna edino lizanka. Jaz pa vem, da ni tako. Rad bi prosil tistega Marka, naj to pove našemu atu. Bojim se le, da bi se ata razpočil, kot nam že ves čas grozi.
2. julija
Naš ata je čisto obupan. Mami se že smili. Revček, mu je rekla, zakaj se pa toliko trapiš s tistim Markom. Zato, je rekel ata, ker sem obljubil županu šestdeset milijonov za
cesto. Vsi direktorji smo obljubili, je rekel. Tako smo sklenili na občini. Tja nas je poklical predsednik. Marko pa pravi, da delavskemu svetu nič mar za to, če sem jaz obljubil. Rekel je, da občina itak dobi svoje. Če pa bi rada imela še več denarja od nas, pa to ni po zakonu. Občina takih želja ne bi smela imeti. Je za to poklicana, da ščiti zakonitost.
Naš ata pa pravi, da občini ne smemo kazati roge. Občina je vendar tista, ki namešča direktorje. Marko pa tega ne razume.
Pa povej županu, je rekla mama, kaj pravi Marko o občini.
5. julija
Naš ata je prinesel mami šopek rož. Povedal ji je, da je zlata vredna. Ravnal je tako, kot mu je svetovala. Predsedniku občine je vse razložil. In — opravičil se je zaradi tistih milijončkov za cesto. Povedal mu je, da tak denar za tako veliko podjetje še besede ni vreden.
Župan ga je razumel. Na Marka je bil hud. Kako more trditi, da je želja občine proti-postavna, se je jezil župan. Saj smo se vendar zmenili, da gre denar v vodni sklad. Ta sklad pa je povsem legalen. Kaj moremo za to, če drugače ne pridemo do denarja?! Cesta je pač nujno potrebna. Zbori volivcev ne govorijo več o ničemer drugem kot o cestah. To pa je razumljivo, Saj vendar volivci hodijo po cestah.
Naš ata se je popolnoma strinjal s predsednikom občine. On sicer ne hodi po cestah. Ima fička. Res pa je, da slabe ceste avtu bolj škodijo kot pešcem. Zato najbrž člani delavskega sveta nimajo toliko razumevanja za cesto.
Kaj pa se oni sploh razumejo na občinsko politiko, se je potem tolažil predsednik. •Naš ata se je z njim v celoti strinjal. Cesto pa bomo le zgradili, je rekel župan. Cesta je za komuno življenjskega pomena. Naš ata je rekel mami, da to on, ki je direktor, najbolj razume. Spominja se namreč, da je predsednik obljubil volivcem, da bo cesta za gotovo zgrajena. Zato je tudi dobil toliko glasov.
18. julija’
Naš ata se je že pomiril. Skoraj čisto takšen je, kot da ima v službi glavno besedo.
Odpovedal je službo! Dal si je izplačati tri plače. Mama je preštevala denar. Natančno dvesto triinsedemdeset tisočakov je bilo. Dovolj za generalno popravilo fička, pravi ata. Mama pa je rekla, da je fičko še dober. Rada bi šla na letovanje. Upam, da bomo šli na morje. Tako kot lani. Škoda, da atu ni popravilo avta podjetje. Ko je lani karamboliral, mu ga je. Saj se z našim tičkom službeno vozi.
Mogoče pa je ata odpovedal službo zato, da bi se znebil Marka? Že večkrat je tako naredil. Ko se je sprl s strokovnjakom. S takšnimi ljudmi ne morem sodelovati, je rekel delavskemu svetu. Strokovnjak je odšel, naš ata pa je ostal. Enkrat je odpovedal službo, ker je mama hotela kupiti televizor. Tudi takrat je dobil denar. Povečali so mu namreč plačo in dali nagrado zato, da je ostal.
Mislim, da bo ata ostal v službi. Mama pravi, da si sploh ne more predstavljati, da naš ata ne bi bil direktor. Umrla bi od žalosti ali pa bi se ločila. Fige pa le držim za tistega Marka.
26. julija
Naš ata je raztresen. Celo vzgajati me pozablja. Mene to
veseli. Mamo pa ne. Jezna je na ata. Zato, ker je tak tepec. Odpovedal je službo, ne da bi Vedel, kaj bo rekla občina. Doslej ga namreč vseh petkrat niso razrešili dolžnosti. Dokazali so mu, da je glavni steber gospodarjenja v podjetju.
Nisem pomislil na to, da imamo novega sekretarja občinskega komiteja, se je kesal ata. Pa tudi na to ne, da imajo sindikati novega predsednika. Sami mladeniči, je tarnal. Ti mladeniči, je rekla mama, so sklenili, naj delovni kolektiv sam odloči. Odločil pa je, da lahko greš v pokoj, če si to tako od srca želiš. Ata se je prijel za srce. V odpovedi je napisal, da ga srce boli.
Kaj bi bilo, če bi ata rekel mami, da gre proč, pa ne bi tega vzel zares, ona pa bi. Kot se mu je zgodilo to z odpovedjo. Mama bi se smejala. Potem bi menda dobili drugega ata. Tako pa bo naš ata ostal naš ata, samo v službi ne bo več direktor.
3. avgusta
Naš ata je zbudil vse pri hiši. Mama#je ugotovila, da je
malce okajen. Ata tega sploh ni skrival. Prižgal si je pipo. To stori le ob izredno pomembnih dnevih. Zmago je treba proslaviti, je poudaril. Danes, je rekel, sem imel sejo delavskega sveta. Mislil pa je včeraj, ker je polnoč že minila. Na sejo je prišel sam predsednik občine. Rekel je, da delavski svet sploh ne more odpovedati direktorju. To pravico ima občina. Nihče naj ne misli, da bo občina razpisala prosto delovno mesto direktorja.
Kaj sem torej mogel 'storiti, se je smehljal naš ata. Preklical sem odpoved. Obljubil sem, da bom še naprej tako dober direktor, kot sem bil doslej. Kaj bo zdaj s tistimi tremi plačami? Pa jih ne boš moral vračati, se je ustrašila mama. Kam pa pridemo, saj nam ta tvoja plača komaj dohaja od prvega do prvega. Da, tudi o tem smo govorili. Predsednik delavskega sveta pa je bil skoraj ves čas tiho, je rekel ata. Prav tako kot ti mene, je on vprašal člane delavskega sveta, kaj menijo o tem?
Oglasil se je moj dobri Miž-gec. Predlagal je, naj mi bo ta znesek nagrada za moje vestno delo. In so glasovali. Hitro so dvignili roke. To je še vedno moj stari, dobri, delavski svet.
To je rekel naš ata. Natančno tako kot reče, ko naredim tisto, kar pričakuje, da bom naredil. Še naprej bo vzgajal tistega Marka. Zaman sem držal fige zanj. Še dobro, da mu nisem mogel reči tistega o lizanki in žvečilnem gumiju. Če bi naš ata za to zvedel, bi mu moral priznati, da sem želel, naj ne bo več v službi direktor. Upal sem, da me bo potem, ko v podjetju več ne bo imel glavne besede, drugače vzgajal. Srčno sem se veselil tega, da bom imel kdaj tudi jaz prav.
VIKTOR ŠIREC
IZ POGOVOROV O STATUTU ZDRAVILIŠČA SLATINA RADENCI
NA TEHTNICI JAVNE RAZPRAVE:
HOTENJE IN NEZAUPANJE
toedosnulek statuta zdravilišča v Radencih je že nekaj mesecev v razpravi - V statutarni razpravi kolektiv razčiščuje stališča do nadaljnjega razvoja njihovih ekonomskih in družbenih odnosov - V začetku prihodnjega leta naj bi kolektiv zdravilišča sprejel svojo interno ustavo.
k globljega spoznanja
„ Ne, mislim, da pri njih ne gre za Solo politično akcijo«, kot v nekaterih rugih delovnih organizacijah še vedno tihem imenujejo pripravo statutov, to, da je statutarna komisija Zdra-'hšča v Radencih še v minulem letu ,acela intenzivno zbirati gradivo za v°doči statut, še tedaj ko o fiziognomiji internih ustav« delovnih organizacij aismo imeli kdo ve kako popolnih pred-ay, da je komisija pripravila osnutek *a .lavno razpravo že v začetku ietošnje-"a leta, potrjuje to misel. In ne oziraje 6 na to, kakšne družbene in ekonomske ®«tve so že doslej našli in v kolikšni jim le-te zagotavljajo oblikovanje j vih odnosov, daje vsa njihova statusna razprava misliti, da so se lotili Nikovanja svoje interne ustave zaradi nekega globljega spoznanja in hotenja.
Se mar motim, pretiravam, jim pribijem nekaj, česar ni, ali pa naj upo-a°im še kak drug sinonim dvoma?
Ne, sami so o tem pripovedovali. s i Naša delovna organizacija je po noji dejavnosti izredno raznolika, pri-p°veduje direktor zdravilišča v Raden-3 Bogo Verdev. Zdravstvo, gostinstvo, ^[izem in še neposredna proizvodna ^javnost. Vendar z velikimi, načrti za ^daljnji razvoj in hkrati tudi »dedno ; nemenjeni« z nerazvitostjo, da bi tako ^ko te naše ambicije brez bistvenih foernemb v sistemu gospodarjenja in Javljanja le težko uresničili.
. — Potemtakem predvsem notranja Srditev zavoda, se je v meni prebudil ®r°fesionalni firbec.
j — Ja, čedalje bdlj je postajal eden n^ied osrednjih problemov v našem adaljnjem razvoju, kako izpopolniti Jutranjo organizacijo, kako uveljaviti Jnt večjo delitev dela in čimbolj do-^dno notranjo specializacijo v poslopju naših delovnih enot. Ob tem pa peda hkrati tudi čimbolj dosledno pijana notranja integracija, da bi 3° zedinili hotenja, prizadevanja in . ed-njič tudi uresničevanje nalog. Od-P0r na vse to pa naj bi po našem nenju dal prav statut zavoda. j — Naj to pomeni, da ste se s statu-j 171 odločili na novo oblikovati mehani-P1 gospodarjenja in upravljanja v avo du?
j, "7~ Boste imeli kar prav, mi odgo-s®r3a predsednik statutarne komisije pavilišča v Radencih Tine Sredenšek. ptatutom res nismo nameravali opra-P- samo formalne revizije interne ponodaje, ki je mimogrede povedano, Č več kot zastarela, v marsičem je bilo j? °h treba na novo oblikovati načela ^zvijanja in gospodarjenja, h Lahko nekoliko podrobneje ozna-te to »v marsičem-«? v ~~ S statutom uveljavljamo novo .panjo organizacijo, ob družbenem, povijanju naj bi prav statut uzakonil Jn° vna načela nadaljnjega razvoja Soupravljanja v našem kolektivu, s „ ^er pa se bistveno, spreminjajo eko-trpki in družbeni odnosi in je zato Sj a temu primerno izoblikovati nov Pern formiranja in delitve dohodka r sistem nagrajevanja.
;■ Tako so pripovedovali. In ne kaže odrekati hotenja, da bi si izobliko-načela sedanjega in prihodnjega j, 2voja ekonomskih in družbenih od-g°spv, da so se zatrdno odločili ob gjŠ^nnem upravljanju izoblikovati tudi atem upravljanja in gospodarjenja nerednih proizvajalcev.
osnutku statuta so sicer ta načela upoštevana, vendar so zlasti glede delitve dohodka po delu načelna in dopuščajo različno razlago. Čas je tudi že, da se spričo stanja Strokovnih služb poslovimo od administrativnih sistemov določanja plač, od plačevanja pa času itd. Princip delitve naj bi se znotraj zdravilišča na osnovi statuta realiziral v dveh smereh: v delitvi med samoupravnimi enotami in v posameznih samoupravnih enotah v razmerju do vsakega delavca. Statut naj bi kokreti-ziral ustavno načelo, da je osebni dohodek delavca odvisen od njegove produktivnosti, od uspeha delovne enote, kjer je zaposlen, in uspeha zdravilišča kot celote.
Po dveh tirih
Tako se mi nehote vsiljuje misel, da je hotenje dobilo svojo antitezo, ki bi jo bilo, vsaj kolikor lahko jaz sodim, še najbolj primerno poimenovati nezaupanje. Hotenje v tem, da bi z uveljavitvijo sistema neposrednega upravljanja in gospodarjenja proizvajalcev v delovnih enotah hitreje zavrteli kolesje
javne razprave
.Njihov osnutek statuta je že nekaj =secev v razpravi. Pripomb, bolj ali *ni upoštevanja vrednih, formalno avnih in globljega družbenega pomede je nabralo že veliko. Pravijo, da c kot dvesto. Med drugim so tudi pro-aialci v eni izmed enot takole formah’ svoje stališče, ko so razprav-* o predosnutku statuta:
> V statutu je treba uveljaviti na-da izhajajo vse pravice in položaj avcev Zdraviušča iz njihovega dela. g°. je treba v statutu zagotoviti res-,J}° samoupravljanje neposrednih Ovajalcev, delitev dohodka po delu e*io tnost pravic in dolžnosti. V
ekonomskega in družbenega razvoja, in nezaupanje, da bi se z upravljanjem in gospodarjenjem neposrednih proizvajalcev zmanjšal vpliv strokovnega kadra in tako imenovanega vodilnega kadra ter služb podjetja, kar bi lahko imelo slabe posledice za gospodarjenje.
Niso sicer naravnost pripovedovali o tem nezaupanju. Tudi ne bi mogel reči, da v svojem statutu ne uzakonjujejo samoupravljanja in uveljavljajo decentralizacijo upravljanja in gospodarjenja, da bi organi upravljanja v njihovih enotah ne imeli svojih materialnih in družbenih pristojnosti. To nezaupanje je pravzaprav skrito za nečem drugim.
Ena izmed pojavnih oblik tega nezaupanja se razkriva že v izhodišču statutarne razprave in principu, po katerem naj 'bi se v prihodnje razvijali ekonomski in družbeni odnosi v tej delovni organizaciji. Gre namreč za neskladje med organizacijsko shemo in sistemom samoupravljanja, namesto da bi bila v medsebojni odvisnosti in drug z drugim pogojena. Zato sta tudi vodenje in upravljanje v osnutku , statuta speljana vsak po svojem tiru.
In posledice te dvotirnosti? Pravzaprav v čem je sploh vrednost take družbene rešitve in v kolikšni meri lahko zagotavlja tudi boljše gospodarske rezultate? Ali ni v tem primeru zasnovana celotna organizacija poslovanja od zgoraj navzdol, ali niso v tem primeru obdržali službe, upravno-tehnično vodstvo in sploh tako imenovani vodilni uslužbenci prestiž v odločanju, ali ne izvirajo njihove pravice in pristojnosti bolj iz vnaprej odrejenega položaja kot pa iz zahtev delovnega mesta?
Z novo ustavo pa je samoupravljanje neposrednih proizvajalcev postalo glavno žarišče v oblikovanju novih ekonom-
skih in družbenih odnosov. Ena izmed najpomembnejših kvalitet v našem družbenem razvoju je namreč spremenjena funkcija in vloga proizvajalca, ki ni več objekt, temveč postaja čedalje bolj subjekt, se pravi aktivni soustvarjalec v procesu gospodarjenja in upravljanja z ustvarjenimi dobrinami. To pa pomeni, da je treba poiskati tudi take družbene rešitve, ki mu bodo to njegovo funkcijo tudi zagotavljale rešitve, ki bodo razvrednotile relacije »linija upravljanja in linija vodenja«, »nadrejeni in podrejeni«, »0d zgoraj navzdol« ter se bodo namesto tega uveljavili vzajemni odnosi tako med posameznimi delovnimi enotami kot med proizvajalci, pri čemer odmerja pravice, dolžnosti in pristojnosti družbeno koristno delo na posameznih delovnih mestih. Le na teh zasnovah razmejitev pristojnosti, dolžnosti in pravic namreč zagotavlja tudi maksimalno stopnjo ustvarjalnosti y procesu gospodarjenja.
Poseben nadzor
Eden izmed predlogov v dosedanji statutarni razpravi Zdravilišča v Radencih pa je nekak poseben organ notranje kontrole. Njegovo funkcijo, pristojnosti in deloma tudi predvidene pravice pojasnjuje naslednja pripomba:
• Organ notranje kontrole v zdravilišču nadzoruje materialno in finančno poslovanje zavoda in delovnih enot, ter opravlja nadzor nad izvajanji sklepov organov upravljanja. Razen tega je organ notranje kontrole dolžan, da raziskuje, če so organizacija zdravilišča in poslovanje, vsebina sklepov organov upravljanja, posameznih služb, uporaba disciplinskih in drugih ukrepov v skladu z zakonskimi in internimi predpisi zavoda.
A čemu'tak organ? In čemu ga postavljati nad organe upravljanja? Spet nezaupanje v samoupravljanje proizvajalcev? Morda tudi želja obdržati prestiž v odločanju? Kdo bi mogel natanko povedati. Toda, ali ne bi v tem primeru uklenili organi upravljanja v spone administrativno birokratskih odnosov, ali ne gre za neko novo pojavno obliko starih centralističnih teženj. In slednjič — saj bi v tem primeru okrnili samostojnost in suverenost organov upravljanja na osnovi razmejenih pristojnosti, pravic in dolžnosti, ki jim jo zagotavlja ustava?
Pravzaprav, čemu tako malo zaupanja v sposobnost gospodarjenja neposrednih proizvajalcev? Se posebej, ko smo sicer vedno znova pripravljeni priznati, da gradimo celoten mehanizem našega družbenega življenja na relaciji proizvajalec — upravljavec.
Nerazmejene
pristojnosti
A da se ne bi napak razumeli: govorim o predlogih, posameznih stališčih in ne o dokončnih rešitvah, ki bi si jih izoblikovali v svojem statutu v radenskem zdravilišču. Javna razprava bo šele morala pretehtati to njihovo hotenje in nezaupanje. Povsem nesmiselno bi bilo zato to ali ono varianto prejudicirati, kot bi bilo po drugi strani tudi zamolčati, da je hotenje dobilo svojo antitezo v nezaupanju.
To velja tudi za sistem upravljanja, ki se je doslej izoblikoval v predosnutku statuta. Tako osnutek statuta predvideva ob organu družbenega _ upravljanja tudi v prihodnje upravni odbor, ki je po svoji funkciji hkrati delavski svet in upravni odbor v pravem pomenu besede. Decentralizacija upravljanja pa pomeni pet ekonomskih enot s svojimi predstavniškifni organi upravljanja, to je z obratnimi delavskimi sveti. In ob tem še zbori proizvajalcev. Ali pa so s tem tudi že v celoti izkoriščene vse možnosti nadaljnje decentralizacije, ali tako zasnovana načela nadaljnje decentralizacije tudi že zagotavljajo poglabljanje in razširjanje neposrednega samoupravljanja proizvajalcev v delovnih enotah, je seveda drugo vprašanje.
Prav tako kot tudi to, kako so razmejene tudi pravice, dolžnosti in pristojnosti med njimi. In od tod tudi ena izmed pripomb:
• Zboru delavcev je treba v statutu posvetiti večjo pristojnost, kot na primer, da zahteva ir,: sprejema obvestila o delu organov upravljanja in o delu in poslovanju enote in zdravilišča, da o tem razpravlja, zavzema stališča, sprejema priporočila, da daje- soglasje glede sprejetja statuta, da voli svojega predsednika in njegovega namestnika, da zahtevka od direktorja sektorja ali vodje enote, da ukrene vse potrebno, da je zbor spoznan z vsemi dejstvi, ki so vozna za obravnavanje vprašanj, da o zaključkih razpravlja obratni delavski svet in da o svojih stališčih oziroma zaključkih obvesti delavce na razglasni deski.
— Bistveni problem v razčiščevanju pristojnosti delovnih enot pa so njihove materialne pristojnosti, pripoveduje predsednik statutarne komisije Tine Sredenšek. Stališča o tem so za zdaj se zelo različna. V nekaterih enotah se potegujejo, da bi obdržali del čistega dohodka, drugo stališče spet predvideva samo prihranek na znižanju stroškov. Skratka temeljito bomo morali še pre-analizirati sistem formiranja in delitve dohodka. To velja tudi za nagrajevanje.
— In kdaj pričakujete, da boste končali s statutarno razpravo, je bil moj neoficlalni za.ključck našega razgovora.
— Mislim, da bo zdaj lahko statutarna komisija začela pripravljati osnutek statuta, pravi direktor Verdev, Nekaj tednov bo 'moralo kljub vsemu še ostati za razpravo. A z novim letom naj bi vendarle začel veljati naš statut.
BOJAN SAMARIN
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN

lll!!!!!ll!!!!ll!!!llll!!!ll!!C!!!!llllllllll!ll!ll!!!l!ll!II>!llilll!!llll[ll!lllll!!llllllllil
N a dne v n em redu: statuti
•	BREŽICE:
Pomoč pri nerazčiščenih vprašanjih
V brežiški občini so se v prizadevanjih, da bi čim-bolje pripravili gradivo za osnutke statutov delovnih organizacij in da bi bile razprave o osnutku občinskega statuta čimbolj plodne in konkretne, odločili, da bodo v septembru priredili več razgovorov, na katerih bodo obravnavali posamezna vprašanja. Razgovori bodo po mnenju občinskega sindikalnega sveta in delavske univerze v Brežicah omogočili, da se bodo razčistila mnoga nejasna vprašanja, ki se pojavljajo v sedanjih pripravah pri izdelavi osnutkov statutov delovnih organizacij.	-v
•	CERKNICA:
Manjše organizacije - boljše
Pri občinskem sindikalnem svetu v Cerknici so na sestanku s predsedniki statutarnih komisij ugotovili, da pripravljanje statutov še vedno ne teče tako, kot bi bilo želeti. Manjše organizacije so doslej storile mnogo več, medtem ko je pri nekaterih večjih opaziti le površne priprave, ki nikakor ne bodo zadoščale za dober statut.
Na sestanku so sklenili, da morajo poslej komisije za izdelavo statutov v organizacijah zahtevati od samoupravnih organov, da posvetijo več pozornosti statutom. Sindikalne podružnice pa naj skrbijo, da bo pri pripravah sodelovalo čim več članov organizacij. Nadalje so se odločili, osnovati komisijo, ki bo neposredno ptomagala organizacijam.	(mad)
•	TRBOVLJE:
Občinska skupščina o izdelavi osnutkov statutov
Na skupni seji obeh zborov so člani občinske skupščine Trbovlje razpravljali o doslej opravljenem delu pri izdelavi osnutkov statutov delovnih organizacij, in sicer na podlagi poročila, ki ga je pripravila posebna komisija trboveljskega občinskega sindikalnega sveta.
Ugotovljeno je bilo, da je občinski sindikalni svet Trbovlje opravil v pripravah na izdelavo osnutkov statutov delovnih organizacij že obsežno delo.
Ugotovljeno je, da so se v delovnih organizacijah: Termoelektrarna, Strojna tovarna, Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik in SGP »Zasavje« zavedali važnosti dela in da so že izdelali teze statuta, zdaj pa razčiščujejo nekatera organizacijska in ekonomska vprašanja.
V	delovnih organizacijah ELIT, »Mehanika« v trgovskem podjetju »Prvi junij«, »Metaliji« in Tovarni pohištva ter v »Komunali« so sicer že imenovali komisije za izdelavo osnutkov statutov. Te so se doslej nekajkrat sestale, vendar konkretno še ni bilo opravljeno ničesar.
V	»Tapetništvu«, »Slaščičarni« in trgovskem podjetju *Vitaminka« so organi delavskega samoupravljanja imenovali komisije za izdelavo osnutkov statutov delovnih organizacij, vendar je ugotovljeno, da te komisije same niso sposobne izdelati osnutkov. Potrebna bo pomoč društev ekonomistov in pravnikov ter vseh družbeno-politič-nih organizacij, zato da se ne dogodi, da bi bili statuti le prepis sedanjih pravil ali kakega drugega statuta.
Na območju trboveljske občine so sicer v poslovni enoti »Elektro-Ljubljana« (prej »Elektro-Trbovlje«) in v gostinskem podjetju »Rudar« že izdelali in sprejeli statute, vendar kaže podrobnejša analiza, da je statut enote »Elektro- ' Ljubljana« v Trbovljah vse preveč splošen in da ni odraz dejanskega stanja; statut gostinskega podjetja »Rudar« pa je obširen in ima bolj značaj pravil.
Ugotovljeno je še bilo, da ne poteka najbolje tudi izde- -lava osnutkov statutov v delovnih organizacijah na področju družbenih služb. Gimnazija in osemletka »Ivana Cankarja« imata že izdelane statute, ker je njihovo izdelavo narekovala verifikacija šol, vendar kaže, da bo treba ta dva Statuta ponovno proučiti in dopolniti določbe.
Člani občinske skupščine Trbovlje so mnenja, da je treba sedaj pohiteti z izdelavo osnutkov statutov. -k-

Zadnji poletni žarki
• ZASAVJE:
Z novim šolskim letom novi problemi
Zasavje je novo šolsko leto dočakalo s kopico starih in novih problemov; v Litiji in Zagorju ob Savi predvsem zaradi pomanjkanja šolskih prostorov. V Šmartnem pri Litiji je potres pred meseci tako poškodoval šolsko poslopje, da v njem ni več dovoljen pouk in poteka sedaj v zasilnih prostorih na več koncih tega industrijskega središča. Tudi zagorska osnovna šola že nekaj let gostuje v tujih prostorih; zadnji čas v poslopju Strokovno izobraževalnega centra. V Zagorju ob Savi sicer gradijo novo šolsko poslopje, dela pa so bila zaradi pomanjkanja potrebnih finančnih sredstev ustavljena. Letos so namenili za dela le 10 milijonov din, in še to za pokritje poslopja.
Izdatki občinskih skladov za šolstvo so se letos zaradi odprtja številnih novih oddelkov pri osnovnih šolah in vzgojno-varstvenih ustanovah močno
povečali. Ker pa sredstva v proračun in tudi v občinske sklade za šolstvo ne dotekajo redno, so se že doslej pojavljale precejšnje težave v zvezi s funkcioniranjem. Tudi v naslednjih mesecih sredstva, ki jih bodo zbrali v občinskih proračunih in v občinskih skladih za šolstvo, ne bodo zadostovala za kritje najnujnejših potreb in bodo morali tudi poslej občinski skladi za šolstvo najemati posojila; plačevanje obresti pa zmanjšuje že itak minimalna sredstva skladov.
Ker so dosedanji kriteriji za razdeljevanje sredstev v Zasavju že mnogo objektivnejši, bo treba v novem šolskem letu posvetiti vso skrb predvsem utrditvi reorganiziranega šolskega omrežja in skrbeti — v skladu s potrebami — za povečanje učnih prostorov na osrednjih osnovnih šolah. Hkrati s tem pa bo treba zagotoviti tudi vse potrebne pogoje, da se pouk kar najbolj poveže s praktičnim delom. Najnujnejša potrebna sredstva pa bo treba zagotoviti za šolsko delo učencev, za kar pravzaprav vodstva
Prodajni servis
LJUBLJANA — MARIBOR OGLEJTE SI MODNE NOVOSTI ZA JESENSKE DNI
(Foto: M. Šparovec)
šol upravičeno pričakujejo tudi pomoč delovnih organizacij. Obenem s tem bodo morala biti prizadevanja usmerjena še v krepitev samoupravljanja in družbenega upravljanja na posameznih šolskih zavodih.
-k-
• »VERIGA« LESCE:
Priprave za prehod na skrajšani delovni čas
V tovarni verig Lesce se pripravljajo na prehod na skrajšan delovni čas. Strokovne službe proučujejo vse možnosti za čimbolj še izkoriščanje delovnega časa in izkoriščanja notranjih rezerv. Tehnična izvedba, to je, ali bodo delali 7 ur na dan ali pa da bi bile 3 sobote v mesecu proste oziroma uvedba raznih drugih variant jim, kot pravijo, ne dela težav. O tem bodo razpravljali in odločali sicer šele potem, ko uredijo vse ostale probleme v zvezi s produkcijo.
Pred dnevi so imeli konferenco sindikalnega aktiva, na kateri so razen drugih vprašanj razpravljali tudi o ukrepih, ki naj bi jih uvedli ob prehodu na 42-urni tednik, da bi obdržali produkcijo , na dosedanji višini in seveda tudi osebne prejemke. Predlagana je bila vrsta ukrepov v organizaciji dela, kot na primer: določanje minimalnih količin izdelave posameznih artiklov, izvajanje remontov, uvajanje ukrepov za izkoriščanje delovnega časa, zmanjšanje nadurnega dela, korektura akordov in norm in bolj intenzivno strokovno vzgajanje kadrov.
Sindikalna konferenca je sprejela vrsto predlogov, o katerih bodo v naslednjih dneh razpravljali organi upravljanja, ki bodo‘sprejeli dokončne ukrepe in jih bodo začeli izvajati še pred prehodom na skrajšan delovni čas.	N. B.
MARIBOR — V minulih dneh so bile v mariborskem okraju sektorske konference sindikata kmetijskih in živilskih delavcev. Skupaj je bilo pet konferenc in to v Minski Soboti, Ptuju, Ormožu, Dravogradu in Mariboru. Konference so imele delovni značaj, razen tega so na njih izvolili delegate za zvezni kongres in za občni zbor republiškega sindikata kmetijskih in živilskih delavcev (sindikata kmetijskih), ki bosta oktobra in novembra letos.
Iz poročila za konferenco je bilo razvidno, da so bili na področju kmetijske industrije doseženi v zadnjem obdobju določeni uspehi. Kljub temu pa se danes na kombinatu, v kmetijskih zadrugah in podjetjih živilske industrije srečujejo s številnimi težavami. Živinorejska proizvodnja še ni rentabilna. Lastne cene pitanja še posebej pa vzreje mlade živine so mnogokrat iznad prodajnih tržnih cen. V zadnjem času je precej boljše pri proizvodnji mleka in to zaradi uvedbe stimulativnih odkupnih cen. Ugotovljeno je, da je v zadnjem času opaziti tudi precejšnje zmanjšanje števila živine, kar na družbenih kmetijskih gospodarstvih opravičujejo s tem, da izločajo neproduktivno živino.
V	zvezi z investicijami je bilo rečeno, da so bile pri izgradnji investicijskih objektov mnogokrat storjene napake, tako da je danes mnogo investicijskih objektov, ki ne dajejo tega, kot je bilo predvideno z investicijskim načrtom. Ugotovljeno je tudi, da se vzporedno z izgradnjo raz nih investicijskih objektov vse premalo investira v objekte družbenega standarda. Tako se še vedno dogaja, da kmetijske gospodarske organizacije investirajo v razne gospodarske objekte letno po več 100 milijonov dinarjev, zelo malo ali pa skoraj nič v objekte družbenega standarda. Seveda temu niso krive samo organizacije, pač pa kreditni pogoji, ki so/ za kmetijske organizacije nesprejemljivi.
V	razpravi so delegati opozorili na nekatera trenutno zelo aktualna vprašanja. Tako so menili, da bodo morale kmetijske kot tudi organizacije živilske industrije v prihodnjem obdobju z .vso resnostjo pričeti z izdelavo statutov. V statutih bo potrebno zagotoviti več pristojnosti svetom ekonomskih enot, obravnavati dolžnosti in pravice članov kolektiva, proizvodnje, reševanje družbenega standarda in podobno.
v. Razpravljali so tudi o urnem tedniku in ugotovili, da v kmetijskih in 'živilskih gospodarskih organizacijah obstojajo za to potrebni pogoji. Menili pa so, da bo potrebno pri uvajanju krajšega delovnega tednika predhodno rešiti še številna nerešeno vprašanja.	Z. L.
niiuuiiiiiiniHHMuniniiiiiniiiniuiiM^	.murnu,..
• IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV ® IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV
lllllllll'lli!llli!li!!i!l!lllllllll!lll!l lilllllllllllllllllllilllH® e IZ ČASOPISOV
MIŠE DELO
• TOVARNE CELULOZE, PAPIRJA IN KARTONA VEVČE, MEDVODE IN KOLIČEVO
Štipendiranje - da ali ne?
Količevo, septembra. — Štipendiranje dijakov in študentov na srednjih in visokih šolah je ena izmed oblik načrtnega pridobivanja in zamenjave starejšega strokovnega kadra z mlajšim. Odnosi med štipendistom in dajalcem štipendije temelje na zakoniti osnovi — pogodbi. Ti odnosi oziroma pogodbe pa so s strani štipendistov tako pogosto kršeni, da se postavlja vprašanje: Ali naj sploh še koga štipendiramo?
V Papirnici Količevo že vrsto let nazaj dajemo štipendije številnim dijakom in študentom na raznih srednjih in visokih šolah. Razumljivo je, da za to porabimo precejšnja finančna sredstva. Vsa dolgoletna praksa pa nam dokazuje, da se po končanem študiju le malokateri štipendist zaposli pri organizaciji, od katere je skozi vsa leta študi-
ja dobival štipendijo. Kljub temu, da smo za štipendije dajali veliko sredstev, smo večino strokovnjakov dobili preko razpisov ali preko rednih ponudb le-teh, najmanj pa smo jih dobili prav iz vrst štipendistov. Za ilustracijo naj nam služi naslednji podatek:
Od leta 1955 smo na raznih fakultetah in visokih šolah štipendirali 9 študentov. Po končanem študiju sta se v podjetju zaposlila samo dva, medtem ko so se vsi drugi zaposlili drugje (največ v Ljubljani) ali pa sploh niso dokončali študija v rednem študijskem roku.
Podobna, vendar nekoliko boljša je situacija s štipendisti na srednjih šolah. Na teh smo od leta 1955 štipendirali 18 dijakov, od katerih se jih je v podjetju zaposlilo 9 ali 50 «/0. Nekaj se jih je zaposlilo drugje, nekaj pa jih je nadaljevalo študij, ne da bi prej poravnali svoje obveznosti do gospodarske organizacije. Navadno je bilo tako, da smo na štipendista čakali in zanj rezervirali delovno mesto, eventualne druge ponudbe pa odklanjali vse dotlej, dokler nam ni poslal običajno samo pismenega sporočila, da svojih obveznosti do podjetja ne more izpolniti. Tak odnos štipendistov do podjetja pa nam je upravičeno porajal misel oziroma vprašanje,
ki smo ga že uvodoma navedli. Da je imelo naše podjetje razumevanje do problema štipendiranja in da je pravilno sestavilo svojo kadrovsko politiko, pričajo naslednji podatki:
1955	1	48.000
1956	7	268.000
1957	11	330.000
1958	11	564.000
1959	19	826.000
1960	20	1,250.000
1961	21	1,634.000
1962	17	1,979.000
1963	do julija 17	1,210.000
Skupaj 8,110.000
Če primerjamo sedaj število študentov in dijakov, ki 'so prejemali štipendije s številom tistih, ki so se ob koncu študija tudi zaposlili pri nas (2 visoko-šolca in 9 srednješolcev) smo zopet pri istem vprašanju, ali naj še štipendiramo ali ne. Logičen zaključek bi bil, da je treba štipendiranje popolnoma odpraviti, vendar tega ne bomo storili, že zaradi tega ne, ker nam strokovnega kadra zlasti v osnovni dejavnosti še zelo primanjkuje.
Iz sestava štipendistov ugotavljamo, da smo še najmanj štipendij dajali za osnovno dejavnost, t. j. za šolanje strokovnega kadra papirne stroke. To pomanjkljivost naše kadrovske politike, ki ima sicer svoje objek-
tivne vzroke, danes že občutimo. Zaradi tega bo potrebno nadaljnje štipendiranje usmeriti sem. V zvezi s tem problemom je za samoupravne organe že pripravljena podrobna analiza tega problema. tako da bodo v kratkem lahko dali dokončne smernice" o politiki štipendiranja v Papirnici Količevo.
Naj bodo dosedanji rezultati štipendiranja še tako negativni, se samoupravni organi ne bi smeli odločiti za popolno odpra-vo_.štipendiranja, ker bi na ta način žagali vejo, na kateri stojimo.^ Potrebno pa bo analizirati vprašanje, koga in za kaj smo do sedaj štipendirali in iz tega povzeti zaključke za bodočo politiko štipendiranja. Ne smemo namreč pozabiti, da so razen potreb podjetja po strokovnem kadru, na dajanje štipendije velikokrat vplivali še drugi momenti, ki s potrebami podjetja niso imeli nobene zveze. Torej moramo spremeniti način štipen-diranja. Brez dvoma je treba največ pozornosti posvetiti šola-n.J“ PaPirničarjev, ker nas v to silijo tako sedanje potrebe, kakor tudi bodoči razvoj podjetja. Tega ne bo težko narediti glede na to, da imamo na razpolago tmanena sredstva na eni strani, na drugi pa šolski center, ki take kadre sola. Še posebno pozornost pa je treba posvetiti izbiri kan-
didatov za šolanje in s tem v zvezi tudi za štipendiranje. V našem podjetju je praksa pokazala, da je najboljše, če se kandidati za nekaj časa zaposlijo v podjetju, da jih kolektiv spozna in da oni spoznajo svoj bodoči poklic, šele potem pa se odločimo za štipendiranje ali ne. Po mojem bi tak način pridobivanja mladih strokovnjakov v veliki meri omilil bezanje iz poklica, ker bi se mladi fantje zanj premišljeno odločili.
Mislim, da sedaj ni težko odgovoriti na vprašanje štipendiranje — da ali ne? Odgovor je jasen...	L. M.
Mogoče je najti skrite rezerve
Skladišče odpadkov ima vedno zadosti dela. Zato ni slučaj, da centralni organi in organi delavskega samoupravljanja v ekonomskih enotah večkrat razpravljajo o izmetu in reklamacijah. Ti organi tudi sprejemajo določene sklepe, ki bi morali pripomoči k izboljšanju stanja. Toda bistvenih sprememb žal ni mogoče opaziti.
Pot po industrijskem tir'J zanese človeka mimo oddelk za skladiščenje in stiskanje _°“' padnega materiala. Tam vidi_sj da premnogokrat stiskajo °°' padke, ki bi jih bilo mogo^' predelati in koristno prodati.
Seveda se kaj rado z8°?}’ da se delavcem ne ljubi prek*' rati odpadkov. Zavoljo tega kar prevečkrat zgodi, da Prl' dejo v stiskalnico tudi taki k°' si pločevine, iz katerih bi bJ-__ mogoče izdelovati nekatere na__ še polizdelke (različne dimen' zije pokrovov za konservn škatle).
Odgovor na tezo? »Mi v
delku imamo plan in norm ' ki sta postavljena za delo celih plošč. Delo na °dPar” pločevini bi terjalo preveč c sa.«
Res je, da ni mogoče spr® meniti naše organizacije de J Mogoče pa je ustanoviti P°* ben oddelek, kamor bi se s .p kala vsa odpadna pločevina . slabi izdelki. Ves material y v oddelku pregledali in dpi01? gj kaj spada v stiskalnico h1 se da koristno uporabiti.
Za tako delo bi morali v ® ’ delku postaviti še dve eksC ^ trični stiskalnici. Na njih -j, delavci izdelovali izdelke polizdelke, ki jih je mogoče delati in uporabiti. Teb
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN © IZ DELOVNIH
ORGANIZACIJ IN KOMUN
* ZASAVJE:
DOGOVOR NA - PAPIRJU
jr ^ Zasavju ugotavljajo, da je v zdravstvenih zavodih še vedno Jfo ležišč. Ker so se v Zagorju ob Savi v prvem polletju močno f. ,*ali izdatki za zdravljenje v stacionarnih zdravstvenih zavodih,
ie bilo
'teci,
predlagano, da bi pošiljali v bolniški oddelek in kirurški ^..^narij zagorskega Zdravstvenega doma take bolnike iz trbo-obr e bolnišnice s področja vseh treh zasavskih občin, ki tam tiitlrneniuiei° Posteljni jond, biti pa morajo pod stalnim zdravja171 nadzorstvom. Na ta način bi bila trboveljska bolnišnica .bremenjena lažjih bolnikov in bi lahko v večji meri sprejemala tJe bolnike, ki jih morajo zdaj iz Zasavja pošiljati v druge slo-itr*. bolnišnice. S tem bi se bistveno zmanjšali prevozni stroški, zdravljenja v bolnišnicah (ker so cene v Zasavju občutno Po/'6 drugih) in izdatki sklada zdravstvenega zavarovanja v Za-ile?u °b Savi, ker sta zdaj bolniški oddelek in kirurški stacionarij M®n° polno zasedena kljub temu, da pošiljajo mnogo bolnikov na ‘avljenje še drugam.
ilc ^°9°vor za zdaj ni obveljal. V bolniškem oddelku in kirur-•at*ni si:aC70nar7iu zagorskega Zdravstvenega doma so še vedno itip0 bolniki iz Zagorja ob Savi; v trboveljski bolnišnici pa so na (o^nem redu težave zaradi pomanjkanja prostega posteljnega
6i Pravzaprav je težko odgovoriti na vprašanje, zakaj dogovor ni Veljal. Nekateri trdijo, da zato, ker so v Zasavju še vedno samo-
stojni občinski zdravstveni centri in ni sodelovanja med zdravstveno službo ter se tudi močno razlikujejo mnenja oziroma stališča posameznih zdravstvenih služb.
Zaradi tega bi kazalo v prihodnje več razmišljati o ustanovitvi enotnega medobčinskega zdravstvenega centra za Zasavje. Hkrati s tem bi bilo treba zagotoviti kar najtrdnejše sodelovanje med zdravstvenimi službami in delavci ter doseči, da bi sprejeti dogovori v prihodnje bili tudi vedno uresničeni!
-kr
® PTUJ:
KDO JE KRIV?
Ker je tu čas jesenske setve, je zelo .aktualno vprašanje, zakaj spet letos pomanjkanje umetnih gnojil ustvarja težave mnogim kmetijskim zadrugam, ki so se na jesensko setev temeljito pripravile. Samo kmetijska zadruga »Jože Lacko« v Ptuju ima za to sezono naročenih okoli 650 do 700 ton gnojil( doslej so jih dobili le neznaten del, in sicer 190 ton. Ker imajo v svojem akcijskem planu zadruge nad 58 ha površin v kooperaciji, jih resno skrbi, če bodo pod takimi pogoji tega lahko uresničili.
Enake težave ima tudi kmetijska zadruga »Haloze«, ki ima za svoje potrebe naročenih 1130 ton umetnih gnojil, dobila pa jih je le nekaj nad 15 ion.
Kdo je kriv za vse to?	-ce-
* Tekstilna tovarna
*TUJ:
Izboljšati kakovost blaga
„ A&kstilna tovarna v Ptuju je zelo dobro poslovala, zad-C? nekaj let pa se je 1)1 1 zaradi kadrovsikih protin ov znašla v zelo kritičnih večnih in proizvodnih teža-v, V skladiščih so se kopičile j^Se blaga, člani kolektiva pa Prejemali skoraj leto dni le ^'Pirnalne dohodke. V tovarni j, trenutno zaposlenih preko jA delavcev, zelo pa jim pri-v^Pjkuje strokovnjakov, saj C delo trenutno vodita le dva ^nika.
]j ^^šitev? Izboljšati kvaliteto, v" jim. je delno tudi že uspe-g, Prodali so že večji del bla-Sg ].n s tem povrnili dolgove, ki a® zapadli za plačilo.
^Kot gotovo nikjer, tudi v j?stilni tovarni ne manjka pro-bte°v. Ec^en iz-died glavnih je Sotovo zastarel strojni g?*5- Nimajo pa nobenega upa-£ Da izboljšanje, ker so fi-^ Pcna sredstva tako skromna, Jim zadostujejo le za poravna najnujnejših dolgov.
bodočem letu se namera-J° združiti z neko drugo tek-jgjjo tovarno ali pa celo s r°jnimi delavnicami v Ptuju. I	-ce-
Postroj« slov. konjiče:
^ak dan je dragocen
gradbišču novega tovar-a °*3;'e^ta Podjetja za iz-
klovanje usnjarskih in čev-s^kih strojev »Kostroj« v 1 v- Konjicah je ves ta mesec
Sl,
t^aj živo. Bliža se namreč da-{3 ko bi morala biti v za-a Prihodnjega meseca stav-tg,'dograjena in predana v upo-Sg ° investitorju. V »Kostroj u« li>di že izdelali načrt presedi?’ Pri čemer menijo, da za-tj,1 tega ne sme proizvodnja v ^jf^er zaostajati. Tako bodo !triaj časa proizvajali deloma v deloma pa v novih obrat-. Prostorih. Razumljivo je, 16 za podjetje dragocen vsak
dan spričo letnega proizvodnega plana in obveznosti, ki jih ima za izvoz v tem in prihodnjem letu. Znano je namreč, da je prevzelo naročilo za izdelavo strojev za novo usnjarno v Al-ži-ru.	V. L.
• SLOVENSKE KONJICE:
Priprave za vpis posojila
Vi konjiški občini so že pričeli s širokimi pripravami za vpis ljudskega posojila. Že ta teden se je sestala komisija, ki jo je v ta namen imenovala občinska skupščina. Te dni bo tudi širša seja predsedstva občinskega odbora SZDL, kateri bodo prisostvovali tudi predsedniki krajevnih organizacij na terenu. Tudi sindikalne organizacije v podjetjih in ustanovah se v teh dneh pripravljajo na sestanke s svojimi člani, na katerih se bodo podrobneje pogovorili o konkretni akciji pri vpisovanju. Na nedavni seji občinske skupščine so posebej poudarili, naj bi pri njenem izvajanju sodelovali tudi odborniki skupščine. Razen tega pa so naglasili, da bi osebe z višjimi osebnimi dohodki • vpisale tudi višje zneske.	V. L.
® ZAGORJE OB SAVI:
Rekordna proizvodnja in realizacija
Navzlic nekaterim objektivnim težavam, ki se porajajo v gospodarstvu zagorske občine (pomanjkanje železniških vagonov, slabo stanje cest in huda zima na začetku leta ter občasno pomanjkanje nekaterih vrst reprodukcijskega materiala), dosegajo delovne organizafcije zadovoljive proizvodne uspehe.
V .avgustu, mesecu dopustov, pravzaprav ni bilo občutneje čutiti padca proizvodnje. Nasprotno: v Industriji gradbenega materiala v Zagorju ob Savi so prav v tem mesecu dosegli rekordno mesečno ' proizvodnjo. Proizvedli so namreč 2913 ton hidriranega apna in 6138 ton žganega kosovnega apna. Omeniti velja, da so bile planske naloge precej presežene, kljub temu da je letošnji proizvodni načrt te zagorske delovne organizacije največji v vsem času obstoja.
Kolektiv Tovarne eksplozijsko varnih elektro naprav »Te-ve-Varnost« iz Zagorja ob Savi pa je v mesecu avgustu dosegel rekordno realizacijo. Na
začetku leta so z družbenim Planom določili, da bodo ustvarili 512 milijonov din realizacije, ob polletju pa so ta plan zvišali. V avgustu so od predvidene realizacije 60 milijonov din dosegli kar 88 milijonov din realizacije, oziroma kar 46 % več kot so predvideli. Računajo, da bodo v tej delovni organizaciji do konca leta prvi sprejeti plan finančne realizacije krepko presegli.
-k-
® TRBOVLJE:
Izvoz pod predvidevanji
Skozi vse letošnje leto trboveljske delovne organizacije ne dosegajo takih izvoznih rezultatov, kot so jih bili predvideli. Delno tudi zaradi tega, ker se nekatere manjše delovne organizacije še niso vključile v izvoz.
S področja Trbovelj so izvozili do konca avgusta za 436.481 dolarjev izdelkov, ali kar za 35 % manj kot v istem obdobju lani. Letni plan izvoza pa je bil na koncu obdobja dosežen z 52,3 %.
Največ uspehov dosega v izvozu Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik. Ta je doslej izvozil za . 400 %, več premoga kot v istem obdobju lani, letni plan izvoza pa je ob koncu avgusta dosegel,z nad 83	Stroj-
na tovarna Trbovlje je z izvozom v vrednosti nad 372.000 dolarjev dosegla 51,3 %' letnega plana izvoza. Investicijski biro Trbovlje pa je v prvih osmih mesecih dosegel . komaj nekaj nad 20 % letnega plana izvoza.
-k-
® CERKNICA:
Posvetovanja občinskega sindikalnega sveta
Med pripravami za občni zbor občinskega sindikalnega sveta so pripravili nekaj posvetovanj, kjer so razpravljali o gibanju gospodarstva v prvem polletju, nadalje- o zaposlovanju tehnične inteligence ter o hitrejši modernizaciji proizvodnje. Na posvetovanju so po-
Naš posnetek je nastal na verjetno najhladnejšem mestu v Ljubljani — v hladilnici tovarne mesnih izdelkov EMONA, Zalog Tu, v hladilnem tunelu, dosegajo temperature —41 stopinj Celzija
^llllllll|iiii..minil.............mini.............milili........minil.umi...........................
sj^LEKTi V O V 9 IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV 9 IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV 9
^hejših polizdelkov prav iwv.° ni malo. Precej je di-ih,, *j pokrovov za »norma« in Aent« doze.
y Vga razmišljanja in predlo-tgfjf^goče res izgledajo zapleti^1 še posebno, ker nima-aadosti potrebnih stiskalnic t^dno proizvodnjo. Nejever-V <®rtl predlagam, naj vzamejo tgi °ke svinčnik in naj pre-ftvUtlajo, ali je koristneje do-lt0r Predelovati odpadke, ali je HiJstheje prodajati jih zaseb-Če smo ugotovili, da se ti ? izplača odpadke predelova-potem bomo tudi ugo-tijg1! da je pri takem delu stop-akumulacije precej višja- kot ^alno.
rečeno, treba je razlivati in ukrepati, da bi Vo arili možnosti za predelale °stankov pločevine ali sla-®roizvodnje. Brez dvoma bi i>i Vračalo najeti celo kredit $6 ‘fapiti potrebne stroje, ki bi ti^^av gotovo zelo hitro iz-
Jože Einspiler
Si ne moremo same izboljšati stanja?
/(^^arkoli in kjerkoli govo-l>e 0Prezaposlenosti naše že-^ flamo ta problem le bolj "‘Ošnega vidika in se vanj
ne poglobimo. Tudi me žene same govorimo na vsakem koraku, kako zelo smo zaposlene. Redko katera izmed nas pa se globlje vpraša, kako je nastala ta prezaposlenost, kje so vzroki in kaj bi se dalo odpraviti.
Ce se samo v našem kolektivu ozremo naokrog, vidimo, da nas je kar veliko. Zena dela danes v tovarni prav tako kot vsak moški — torej z istimi pravicami in dolžnostmi.
Vendar tarejo ženo že drugi problemi, ki so za nas posebni. Marsikatero dekle mora zaradi nerešenega stanovanjskega vprašanja delati za hrano in stanovanje kot gospodinjska pomočnica, kar močno vpliva na njeno fizično odpornost.
Pri njih prej zasledimo bolezen, večji živčni napor — saj te delavke delajo praktično res 16 ur neprekinjeno — v ambulanti pa se to kaže v stalnem porastu nervoz. Takih žena, ki delajo za hrano in stanovanje ni tako malo. Od skupnega števila jih je kar 24,8 %.
Podoben primer je tudi pri poročenih delavkah. Teh je v našem podjetju 460 ali 55 %. Te skrbijo za celotno gospodinj-
stvo. Ugotavljamo, da njihovo gospodinjsko delo znaša dnevno 5—8 ur. Poleg fizičnih opravil pa delavke — matere skrbijo za celotno vzgojo svojih otrok in vodijo gospodinjsko delo. Iz zdravstvenega vidika je ta žena bolj ogrožena, ker je izčrpana, nesproščena in večkrat bolna. V glavnem boluje-mo žene zaradi živčnosti in zaradi bolezni, ki nastopajo kot posledica prenapora in izčrpanosti.
Pa še nekaj nas tare. V enem letu izostanemo žene v naši tovarni kar 1200 dni zaradi nege bolnih otrok in kar 800 dni zaradi splavov. Vse to so velike številke, vendar so dejstva. Ne gre, da bi samo jadikovale nad svojo usodo. Pogledati moramo smelo naprej in ugotoviti, kaj od navedenega se da popraviti. No, v marsičem nam že pomagajo servisi, vendar si naša delovna žena želi takih, kjer bi se lahko posluževala uslug le v toliki meri, kolikor sama res ne zmore. Še vedno pa si želi za svojo družino pripravljati hrano in sama urejevati gospodinjstvo. To se pravi, da si želi le cenenih delovnih uslug, ne pa celotnih opravil.
Vsekakor menim, da je naša osnovna napaka, da hočemo napraviti vsak dan čim več in da tedaj v osnovi pozabljamo nase. Prav tako kot imamo v tovarni delovni čas za proizvodnjo in vsako drugo delo, menim,, da mora imeti žena tudi zase neki določen načrt. Poizkusite žene z delovnim programom tudi doma in prepričana sem, da se vam bo obrestoval. Nikjer ni zapisano, da mora res vsa opravila doma opravljati le žena, pa čeprav so gospodinjske narave. Poizkusite v to delo vključiti celo družino. Napravite si program dela za cel teden, in sicer za kuhanje in za vse ostalo delo (na primer dan pranja). Vsak dan opravite le nekaj, pa bo delo konec tedna vseeno opravljeno. Seveda mora v vsem pomagati tudi mož. Le, če bosta oba, poprijela za delo doma, bo delo opravljeno in žena ne bo več govorila o nenehni utrujenosti in ne bo vedno slabe volje. Prepričana sem, da bodo družinski večeri lepši in bo žena našla še kaj časa zase, mož bo nanjo ponosen in sreča v družini bo zagotovljena.
Majda Gorše
V arčevanje
na nepravem mestu lahko več škodi, kakor koristi
Pa vendar zaradi zanemarjanja razsvetljave neodgovorno zapravljamo na tisoče delavcem vid, eno najdragocenejših dobrin.
ELK0 svetilko za vsak namen in za vsak prostor
Koristite brezplačne usluge: nasvete, ponudbe in projekte naših strokovnjakov za razsvetljavo. Sporočite nam svoje želje in težave. Skupno bomo laže hitro rešili vsak problem razsvetljave.
ELE KTROKOVIN A
MARIBOR
udarili zlasti potrebno po izboljšanju kvalitete izdelkov.
Na drugem posvetovanju so govorili o načinu odmerjanja stanovanjske najemnine ter o drugih stanovanjskih problemih v cerkniški občini. Potrebno bi bilo zvišati najemnine na raven povprečnih stanovanjskih najemnine. Potrebo po zvišanju narekujejo zvišani gradbeni stroški, nadalje dejstvo, da se amortizacijska doba ne more več jemati sto let, temveč kvečjemu 65 let. Del stanarine se mora odvajati in posebej formirati v sklad za investicijsko vzdrževanje. Da bi izboljšali stanovanjski sklad, so priporočili gradnjo stanovanj za prodajo.
(mad)
® INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERILA ZAGORJE OB SAVI:
Predlogi kolektiva za skrajšanje delovnega časa
člani kolektiva so dali doslej že vrsto pobud za uveljavitev prehoda na 42-urni delovni teden. To je bila ena od ugotovitev posebne komisije, ki je poročala delavskemu svetu Industrije gradbenega materiala Zagorje ob Savi na zadnjem zasedanju v zvezi z izdelavo potrebnih analiz za prehod na 42-urni delovni teden.
Največ predlogov so dali člani kolektiva v obratih Ampe-nice II in Hidrama.
V obratih Apnenice. II so predlagali, naj bi namesto v dosedanjih treh izmenah vpeljali delo v štirih izmenah. V Hidrami pa je bilo predlagano, da naj bi hidrator prišel na delo eno uro pred ostalimi v vsaki izmeni — v tem obratu bi ostale dosedanje izmene — in
tako do prihoda polnilcev pripravil zadostne polioine hidriranega apna, da bi ti . lahko začeli z delom. V kamnolomih in v delavnicah Industrije gradbenega materiala pa bi bilo mogoče skrajšati delavnik za uro na dan.
Delavski svet Industrije gradbenega materiala v Zagorju ob Savi je prvi na področju zagorske občine že razpravljal (na podlagi analize — sicer nepopolne) o možnostih za prehod na 42-urni delovni teden. Ugotovil je, da bi bilo mogoče ob zmanjšanju delovnega časa povečati proizvodnjo in zagotoviti osebne dohodke na dosedanji ravni. Seveda pa bodo terjale predlagane spremembe določene ukrepe tudi v organicaciji dela. Sklenjeno je bilo, naj čimprej izdelajo analizo za celotno delovno organizacijo in potem zaprosijo za odobritev poskusnega prehoda na 42-urni delovni teden.
»Trgatev« na domačem vrtu
Samorastniki in Veranc
Ob najnovejšem slovenskem filmu Samorastniki si moramo biti na jasnem, da to ni Prežihov Voranc, kakršnega poznamo po njegovi močni epski snovi, polni plastično orisanih, jedrih in strastnih ljudi, trdem življenju, brezmejni upornosti in revolucionarnosti, temveč je to delo drugega avtorja, ki je iz Prežihove novele povzel samo osnovno ljubezensko zgodbo in jo po svoje obdelal. Novela v tem novem osnutku ni smela biti na platnu »običajna kmečke povest«. Zato se je režiser Igor Pretnar zavestno odpovedal vsem vsakdanjostim ter se osredotočil predvsem na čustveni del in skušal ob njem poudariti tudi značilni Vorančev socialni moment.
Po vsem tem je razumljivo, da je Igor Pretnar, kljub splošnemu priznanju, po tej plati marsikoga razočaral. Razočaral ob Vorancu, ki ga gledalec v filmu skoraj ni našel. Voranc je namreč s svojimi kmeti preveč trdno povezan, da bi ga bilo mogoče ločiti od njih in jih hkrati ponazoriti v cjru-gačni obdelavi, z. isto izpovedno silo in prirodnostjo. Vorančevi snovi daje vsebino njegov osebni odnos do vsega, kar v svojih delih opisuje, njegova življenjska spoznanja in občutja in njegova kmečka korenika, iz katere izhaja. Zato so njegova občutja do zatiranega človeka tako čista in nepristranska in zaradi tega njegovi junaki niso osladne reve, polni solzavosti in patetike, ki vzbujajo usmiljenje in sentimentalno ganotje, temveč so kljub krivicam in ponižanju čvrsti v svoji veri v boljšo prihodnost, vztrajni, trdi in uporni 'ter polni človeških strasti — sovraštva do krivice in ljubezni do sočloveka. Zato vzbujajo Vorančevi junaki v bralcu predvsem . občudovanje in priznanje njihovi uporni moči in notranji sili neuničljive človečnosti. In prav zato je neizogibno vprašanje, če je vso to Vo~ rančevo umetniško veličino mogoče kakorkoli ponazoriti, ne da bi jo pri tem okrnili. Njegova dela so preveč polna neke mogočne in strastne stvarnosti, ki je hkrati hladna in trda in v kateri se z izredno intenzivnostjo razvršča dogajanje ter vstajajo osebe, ki človeka prevzamejo in pretresejo. To je Voranc, kakršnega pa verjetno ne bomo . nikoli videli na naših platnih. In samo s tem spoznanjem moramo gledati novi slovenski film.
Nič čudnega torej, da je Igor Pretnar vse to čutil in da je šel pri obdelavi Samorastnikov povsem svojo pot, če ni želel doživeti neuspeha. Zato težko govorimo o Vorancu in njegovi noveli ter njeni poustvaritvi, temveč je ustrezneje, če govorimo o Igorju Pretnarju kot ustvarjalcu, ki . je želel ustvariti nekaj novega, svojega, vsebinsko močnega in idejno dognanega. Nekaj, krajevno in časovno bolj ali manj opredeljenega, kar bi lahko veljalo za desetletje prej ali pozneje, nekaj, kar lahko govori o ljubezni dveh nesrečnežev na Koroškem, Kavkazu, v Iskri ali kjerkoli drugod. Samorastniki v Pretnarjevi obdelavi niso več trpka realistično epska pripoved o mogočnih Karničnikih pod Obirjem ter pankrtski materi Meti Hudobivnikovi, temveč so bolj simbolna, poetična ljubezenska drama dveh mladih, a ne dovolj upornih ljudi, da bi si znala in mogla ustvariti svojo srečo. To sta naša Romeo in Julija in zato nima nobenega smisla, da v njiju iščemo Voranca, njegovo trdo, vztrajno in revolucionarno Meto, bednega slabiča, a vendar nagonsko strastnega Ožbeja, krutega mogočnika s Krnic in njegovo čustveno in žensko otopelo Karničnico, še manj pa je tu čutiti moč in solidarnost bajtarske srenje, kot mogočne, komaj porajajoče se sile, ki bo nekoč zrušila Karničnike in njim podobne zatiralce. V ljubezen-i ski drami stopi vse to v ozadje in tudi glavni junaki-Samorastniki v tej drami niso izrazita pojava družbenih nasprotij in socialnih krivic, ki so dale osnovo njihovemu bednemu razvoju in trdi, a vendar občudovanja vredni žilavosti in življenjskemu optimizmu, ki je lasten Vorančevim ljudem.
Zdaj pa tiastopa vprašanje, kaj* je
Igorju Pretnarju uspelo in kaj mU l ušlo v tej njegovi Zamisli. Brez dvo je Pretnar s svojo zamislijo uspeli sta to potrdila tudi ocena žirije na P? -L skem festivalu in občinstvo, ki je doslej povsod najlepše sprejelo. Naj pleje je bila povsod sprejeta Majda * tokarjeva v vlogi Mete, ki je resni® najmočnejša oseba drame in ki J1 . manjka tiste značilne čustvene raze banosti, nežnosti in vztrajne uporno < s katero se spretno izogiba
patetiki v. boju za svoje pravice.
njej je kot živo, nasprotje trda v f čustvovanju otopela Sava. Severjeva vlogi Karničnice. Kljub skopo odme^
jenemu dialogu je Severjeva ohrab
svojo bit in : zmogla težavno' izpeti3 vloge. Na drugi strani pa je stari Ka ničnik, ki mu v filmu manjka dobrs^ del Vorančeve trdote in notranje m® medtem, ko v njegovem sinu Ozb® zaman iščemo logične ljubezenske S» sti in čutnosti, ki ga v tej, predvs® ljubezenski drami tirata v Metin °.j jem. Morda se je Pretnar hote rtoš močnim strastnostnim in čustvovati na eni ter hladnemu sovraštvu in P žiru na drugi strani ter je skušal ohr niti neki zmerni, razumarski okvir 3 gajanja, da bi mu v skrajnostih ne SP drsnilo. To pa je povzročilo, da so b katere sekvence dokaj prazne, brez P tranje moči, ki gledalca tirajo v stal napetost in pričakovanje nečesa, ®eS ne dočaka. Pretnarjevo delo v celoti1 služi priznanje, vendar pa so Samota® niki samo film, ki na neki način žira j o trpljenje nezakonske matere ga dvigajo v simbol, medtem ko je govoriti o njihovi, veličini, notranji b> in emocionalnem doživljanju junakov njihovi čisti idejni izpovedi.
IVA BOZOVlCAR
in f
Postfestivalske marglnalij®
(Ob prvem festivalu sodobne komorne glasbe v Slatini Radencih)
-.-.v.;.;-
W ocsm ji
KRITI Kg
informaciji;

Predvsem, bi se rad opravičil. Nobenega povoda pravzaprav ni (izid knjige, o kateri bomo govorili, je samo vzrok), da pričenjam s svojim pomislekom prav zdajle . •. in ne že pred letom ali dvema. Tudi ni omejen samo na Prosvetni servis (dasiravno ga pišem ob 32. zvezku njegove knjižnice »Umetnost in. kultura«) — lahko bi mu poiskali inačice v katerikoli drugi panogi naše prosvetne dejavnosti.
Čemu pričenjamo pri nas sleherno izobraževanje z najbolj učenega — in najbolj neprimernega konca? (Bridke izkušnje iz gimnazijskih let mi še vedno tiče globoko pod kožo.) Natančneje: čemu priče-
"......ammmmniam Šnostnih^TaZT vs^ieTi
kar najbolj zgoščenim — in bogvedi čemu v začetku naj-
ŽIVA KRAIGHER: »RAZVOJboy 7”m “ ^odovinskim
pregledom, po možnosti od PLESNE UMETNOSTI« Adama in Eve do današnjih
dni. Primerov najdemo v »Prosveti in kuturi« dovolj (in drugje tudi!): glasbo so »ob-
Ob nepravem času?
delale« najprej brošure o njenem zgodovinskem razvoju, likovne umetnosti, če se ne motim, prav tako, razvoj jazza nič drugače (res je bil tu prijem še najbolj opravičen zaradi časovno omejene pa vendar današnjim poslušalcem zelo prezentne snovi)... in zdaj je prišla na vrsto plesna umetnost.
Menim, da je pomislek dovoljen: če kje, potem je treba imeti dober pregled nad snovjo in jasne pojme o marsičem prav pri zgoščenih zgodovinskih pregledih. Tega pa občinstvo, ki so mu le-ti namenjeni,, nima. Še več: prihaja na predavanja (ali prebira brošure) da bi si jih pridobilo! — Ne čutite nevarne kontradikcije? Naši postopki so v bistvu kar najbolj prikladni za odbijanje poslušavcev (in torej naravnost idealno nasprotujejo dobrim namenom), ki jim največkrat ne nudimo niti toliko, kot bi lahko. Ne dajemo jim novega znanja, informacij ali vsaj namigov o novih področjih-..
Živa Kraigher se je — kot vsi njeni predniki — v danem okviru lotila zgodovinskega »Razvoja plesne umetnosti«. Koncept, po katerem ga je zasnovala, je izrazito naslonjen na časovni razvoj in bi mu lahko očitali le to, da se okrog leta 1900 kljub vsej opravičenosti vendarle preveč razbohoti z ozirom na vsa druga obdobja, ki jih je avtorica obravnavala zelo na kratko. Seveda ji je prav tu odprla snov najbolj žgočo problematiko, zato se doslej zaradi suma-ričnosti že kar ekscerptni slog nenadoma sprevrže v obsežen in očitno osebno prizadet zaključni akord o razlikah med ameriško in evropsko plesno umetnostjo ter o vzrokih, ki to razliko ustvarjajo. Vse to je seveda lahko izvrstno gradivo za predavanja, še boljše za premišljevanje — vprašanje pa je, ali bo nudilo kaj dosti
sprejemljivega preprostemu avditoriju, ki mu je v osnovi namenjeno, zlasti ob verjetno ne najbolje izbranih slikovnih in glasbenih primerih. B. L.
ocene bridke informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene
Prvo mesto za Celjane
PEVSKO TEKMOVANJE V AREZZU
Iz Arezza se je vrnil celjski komorni zbor, iti je ondi pod vodstvom dirigenta Egona Kuneja, zasedel v razredu moških zborov odlično prvo mesto.
Ta uspeh je še toliko bolj važen, ker spada tekmovanje v Arezzu med najbolj kvalitetna zborovska tekmovanja na ■svetu, obenem pa je to največji dosedanji uspeh celjskega komornega zbora, ki bo prihodnje leto (ustanovljen leta 1949), slavil že svojo petnajstletnico obstoja.
Dedič bivšega celjskega okteta, ki je z leti prerasel v komorni sestav (26 pevcev), je na tekmovanju v Arezzu izvajal troje skladb, in sicer dve obvezni (eno latinsko in eno nemško — Mozart) in eno skladbo, ki jo je lahko zbor določil po lastnem preudarku. Odločil se je za skladbo neznanega avtorja, verjetno do-
©
mačega skladatelja, iz 16. stoletja.
Vse tri skladbe je zbor po pisanju italijanske kritike izvedel brezhibno, kjer je bilo čutiti veliko kvaliteto v podajanju sicer težkih skladb, ali kot je največkrat zaključila kritika: pravi glasbeni užitek je bilo poslušati te Jugoslovane.
Pevci komornega zbora se še vedno živo spominjajo sodelovanja na podobnem zborovskem tekmovanju, ki je bilo leta 1957 v Llangallenu v Angliji. Že to tekmovanje je bilo izredno kvalitetno, se pa s tekmovanjem v Italiji ne da niti primerjati, kajti mednarodna konkurenca je bila v Arezzu izredno rhočna, žirija pa temu primerno stroga. Naj nas o tem podkrepi še podatek: v Arezzu je nastopilo kar 36 zborov iz 12 držav, Jugoslavijo pa je poleg Celjanov
zastopal še mešani pevski zbor
— Mirče Acev iz Skopja, ki pa
v tako hudi mednarodni konkurenci ni imel večjega uspeha.
Zlata plaketa in denarna nagrada sta bili le simbolični darili za uspeh, ki so ga Celjani dosegli na tem tekmovanju. Medtem pa velja opozoriti še na dvoje, in sicer na izredno zanimanje, ki ga je to tekmovanje vzbudilo med italijanskim občinstvom, in pa na veliko materialno in moralno podporo, ki jo je tekmovalnemu odboru nudila italijanska vlada.
Pred dnevi sq tudi javni in kulturni delavci Celja, dali priznanje __ dirigentu Egonu Kuneju in članom zbora, ko so jim v fogerju celjskega gledališča priredili prisrčno slovesnost, kateri je dal pravi ton še krajši koncertni program, ki ga je izvajal slavljenec.
X JANEZ GOVC
Priznam, imel sem na poti v Radence in že prej malce nelagoden občutek. Dva pomisleka sta se mi zdela vredna pozornosti: tisti o opravičenosti novega festivala, ki ga tako pričenjamo v Jugoslaviji (kdo nam bo nekega dne povedal — koliko porabimo pri nas letno denarja za festivale ... in koliko so upravičeni, koliko koristi imamo od-njih — koliko bi si lahko na kakem drugem področju kulture pomagali s sredstvi, ki jim jih skupnost daje sleherno leto?) — in tisti o programskih smernicah, ki si jih je bil zastavil prireditveni. odbor (»Cilj festivalskih prireditev je torej prikazati nesporne — podčrtal B. L. — umetnine sodobnega komornega glasbenega ustvarjanja pri nas in v svetu.«).
Toda zgodilo se je, da so se moji pomisleki in nejevernost, s katero sem se odpravljal v Radence na slabo reklamiran in v programske detajle komaj nekaj dni pred pričetkom znan festival, kmalu in temeljito razpršili. Bilo je očitno, da ne gre za priložnostne prireditve, ki naj bi pobožnim željam »ustanoviteljev« na ljubo postale festival: načrt je bil temeljit — kljub kratkim mesecern predpriprav, neizkušenosti ter številnim drobnim težavam, ki jih postavlja taka zamisel (zlasti pa njena izvedba) pred prireditelje, organizacija zanesljiva in uspeh zato seveda maksimalen. O tem se je lahko prepričal sleherni izmed izvajalcev ali poslušalcev (če jih niso odgnale neprimerno visoko zastavljene cene), o tem je bilo izrečenih mnogo javnih in privatnih komplimentov. Skratka: skepsa ni bila potrebna
Predvsem pa je presenečalo — že po prvih glasovih, še celo pa potem, ko so jih potrdili odgovorni predstavniki zdravilišča — da je festival nastal na pobudo njihovega kolektiva, da hi muha enodnevnica in da ga nameravajo vzdrževati pri življenju. Gre za ustanovo, ki sicer ni ne službeno ne moralno ne kakorkoli drugače odgovorna za razvoj sodobne komorne glasbe in muziciranja pri nas in se tudi nikoli doslej nobena njenih vrstnic — vsaj na ozemlju SFRJ
—	ni pečala z organiziranjem podobnih prireditev (dovolj dragih in prav nič popularnih prireditev!). Prištejmo dejstvo, da je novi festival rojen v območju, ki je bilo doslej kulturno še celo pa glasbeno dokaj pasivno, da je uspel kljub razumljivo majhnemu odzivu domačega občinstva (bilo jih je približno toliko kot zdraviliških gostov, bi rekel)
—	pa bomo uvideli, da pomeni za po- • krajino, v kateri se je zasidral (in to danes že lahko trdimo), izredno veliko. V regionalnem, republiškem, državnem in meddržavnem smislu.
Pojdimo po vrsti. Tako kakor je (in programske smernice se kljub razpravljanju niso izpremenile, le nekoliko razširili 'so jih) pomeni v svojem okolišu veliko dejanje in vzpodbudo, ki se bo prej ali slej začela odražati tudi v njegovi kulturni fiziognomiji. (Ponovimo večkrat pozabljeno dejstvo, da je prav pokrajina okrog Radencev dala jugoslovanski sodobni glasbi dva izmed treh njenih naj večjih skladateljev — Osterca in Slavenskega!) — V republiškem merilu pomeni novi festival popolno in vselo presenečenje: zaradi svoje osnovne orientacije in zaradi nekaterih poskusov, ki so kljub velikim denarjem in, vsaj na papirju, nič manjšim pri-
pravam dokaj žalostno propadli ter H širili mnenje, da pri nas , niv m°s dobro organizirati in vzdržati PvsVrrhO festivala, še celo pa ne sodobnega. tega so Radenci kljub d vem podob®^ prireditvam na Hrvaškem (Zagr®0 g biennale, Oktobrski dnevi v OpattiA, začrtanim obsegom srečno našli sV pot ter zaradi načeloma neeksperib1 talnega značaja ponujajo vsem jug0®^, vanskim skladateljem ' priložnost v, mer j a ve ih orientacije za bodoči raz ^
—	Končno: Radenci leže.skoraj ob s3 tromej i Avstrij a—Madžarska—Ju£°L, vija; že letos so nekateri avstrijski S1 beniki sodelovali v razgovorih in ? j,, gramu, načrti za prihodnja leta P8,. $ ljubljajo še tesnejšo povezavo, h1® v Madžarsko ter razširitev festival3 srednjeevropsko ali celo evropsko;s , Čanje — ne da bi zato prireditve j2®,) bile svoj intimni karakter, izklju\,, komorni značaj ter v svoji osnovi * * * * v,)), darle ostale sestanek skladateljev'1 .j, terpretov in muzikologov, ki bi
no in v razgovorih reševali ali v e ilustrirali probleme sodobne koti0^, glasbe, seveda ob primerni udeležbi j činstva (zdraviliški gostje, kult krog iz Murske Sobote in bližnje lice), ki je že letos dokazalo, da |j pravilno in brez predsodkov spre j®111 glasbo našega časa.	.
SE NEKAJ: ne sme nas motiti kor je tu in tam koga le motilo, veb ,
—	pa brez zamere! — popolnoma ".j.
tonično in neumestno), da bo tak . val služil tudi zdravilišču za rek& p Bilo bi namreč več kot zavidanja ^ dno, ko bi večina podobnih ustano vsaj približno enak način vabila 8 ,es goste ter si ustvarjala ime in sKflje kulturnozabavnega življenja. Iz .jjay s popevkarskimi (in podobnimi) re\jr mi ter festivali so na dlani. Tudi liove posledice.	.. V
Vse to in še mnogo drugega J pičlih treh dneh v Radencih pričelo j bivati jasnejše oblike. Zaradi teh m $6 zanimivosti in aktualnosti problem0 ^ je napovedan razgovor o sodobni ^ venski komorni glasbi, njenem r8Z in družbeni opravičenosti kom^J glasbe sploh skoraj popolnoma -'b.pjif potrebe) sprevrgel v debato o bb^jtl in daljnjih nalogah pri organizm^ festivala, kar je kljub naštetim vzr0^ vendarle tudi znamenje premajhn®,^ pravljenosti študijskega dela pri?®. $ (v bodoče ga mislijo še razšinw ^g-nemara — dasi bi bilo bolje, da s® tim — preveč občasnega in Prer%. razmišljanja o podobnih problemi • r pa je tudi eden glavnih ugovor0 jji vemu festivalu v Radencih (ne 88' „i0 ne predvsem prirediteljem!); °°vijri mu lahko še pomislek o slabo se£’eds^ nem programu, kadar so napo^Lj-gl3 dela zaradi objektivnih razlogov ve' odpasti (predvsem prvi koncert ji) čer) ter gloso o nedopustnem ^ra]ol-e^\ in spreminjanju notranjega zaph,vlr v ciklusih skladb, ki jih je ,	,
spored kot celoto (Kogoj: »Pian° ^
S toliko večjim navdušenjem morali govoriti o izvajalcih, žara^ terih so postali Radenci od 20-
septembra — kljub razmeroma °'reV>'
krogu interpretov — kar maj m? ^e1'
ja jugoslovanskih reproduktivnih nikov, ki se resneje posvečajo spo»' komorni glasbi. In bili so zare ;
budna revija.	^-oNlK
BORUT LOPAR*
DELAVSKA ENOTNOST - St. 38 - 28. septembra 1963
V PONEDELJEK, 23. SEPTEMBRA, JE BILO V LJUBLJANI POSVETOVANJE o gradnji družbenih centrov in. objektov za kulturno dejavnost, ki ga je organizirala komisija za družbene centre pri Svetu Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Posvetovanje je tako rekoč terjalo kar več vzro-Prctekli teden so v Likovnem salonu Celje odprli I. republiško razstavo likovnih kov:
stvaritev amaterjev
SREČANJE LIKOVNIH AMATERJEV
Minuli petek sta nam likovna komisija Sveta Svobod in prosvetnih društev Slovenije in Likovni salon pripravila v Celju zanimiv kulturni dogodek. Ob otvoritvi I. republiške razstave likovnikov amaterjev v Likovnem salonu Celje, —. ki si je, povedano mimogrede, s svojo razstavno politiko že v prvem letu obstoja močno utrdil ugled v javnosti in je z velikim posluhom za kulturno dogajanje bil pravzaprav tudi tokrat eden prvih pobudnikov za širšo amatersko razstavo — so prireditelji v Prostorih Slovenskega ljudskega gledališča organizirali tudi prvi širši posvet o amaterski likovni dejavnosti v Sloveniji. Dve pobudi, ki ju je naše kulturno Življenje že dlje časa močno pogrešalo.
Mimo nekaterih bolj sporadičnih in lokalnih manifestacij likovnikov amaterjev, razstav posameznikov ali skupin Predvsem v domačem kraju, pa še širše organiziranih dveh ali treh razstav mladih slovenskih likovnih amaterjev pred leti v Ljubljani pod okriljem nekdanje r&vije Mlada pota, širša javnost pravzaprav ni bila seznanjena s tem področjem snovanja, o katerem še danes pravzaprav ne vemo mnogo. Če trdimo, da so bile te manifestacije zgolj sporadične in lokalnega značaja, pa s tem seveda he mislimo, da niso bile kdajpakdaj tudi dovolj zanimive ne le za domače občinstvo, temveč tudi za likovnega kritika ali likovnega sladokusca, ki sta si jih imela priliko ogledati. Spomnimo se samo Tisnikarjevih razstav, ali naivnih amaterjev iz Poljanske doline. Toda kot zanimivost, ki naj ilustrira, kako nepovezana je ta dejavnost, naj Povem, da prav na I. republiški razstavi amaterskih likovnih del v Celju pogrešamo že stare znance, Tisnikarja, slikarje iz Poljanske doline, člane »Klasa«, krog mladih nadarjenih likovnikov amaterjev, ki se je zbiral nekoč okoli Mladih potov, a da so na drugi strani prav v dneh celjske razstave samostojno razstavljali člani Kluba ljubljanskih amaterskih slikarjev v Prostorih koprskega muzeja, v prostorih ljubljanskega Zavoda za socialno Zavarovanje pa slikar amater Franci Smole.
Razstava v celjskem Likovnem salonu je tokrat reprezentančnega značaja, predstavlja nam ožji izbor amaterskih likovnih stvaritev (28 del 22 avtorjev najrazličnejših poklicev od čevljarja do opernega pevca — od 142 poslanih del na javni razpis). Strokovna žirija se je odločila za tak kriterij vsled tega, ker je ugotovila, da javni razpis
Aleksander Kovač, operni pevec
iz Maribora: Kurent
ni prišel do vseh likovnikov amaterjev in je torej poizkus take razstave bolj privlačen in učinkovitejši od nepopolnega pregleda del vseh avtorjev. Zato je izbrala za razstavo dela, ki najmanj podlegajo znanim vzorom in priučeni osebni maniri oziroma tehničnim veščinam, upoštevala je dela, ki zastopajo tiste smeri, ki so tudi sicer žive v sodobni likovni umetnosti. Nasprotno pa bi že dosedanji pregled poslanega gradiva v celoti pokazal, kot ugotavlja žirija, prizadevanja sodelujočih avtorjev v najrazličnejših stilnih smereh, vse od meščanskega krajinarstva, kakršnega je gojilo 19. stoletje, do abstraktnega ekspresionizma in kiča.
Če bo odziv na prihodnjo tovrstno razstavo popolnejši, potem bo vsekakor imelo smisel napraviti razstavo revial-nega značaja, na kateri bi sleherni udeleženec razpisa sodeloval z enim delom.
S tem bi lahko dobil popolnejši vpogled v dejavnost, ki je sestavni del naše likovne kulture, sodelujoči pa možnost medsebojnega primerjanja in ocenjevanja. Vrednejša dela naj bi žirija izbrala za katalog, v katerem naj bi jih skupno z utemeljitvijo njihove kvalitete reproducirala.
Takšna enkratna razstava bi vsekakor bila koristna. Toda nekateri so se ogrevali sicer bolj za razstave »ostrega izbornega kriterija«, saj je predvsem resnična kvaliteta tista, ki lahko stimulira. Ne glede na to, kje bo bodoča razstava, v Celju ali kje drugje, pa bi veljalo razmisliti o tem, da bi taka razstava popotovala po več središčih, zlasti onih, kjer je dejavnost likovnikov amaterjev zelo razvita. To bi vsekakor bilo zelo močno orožje proti včasih zelo dvomljivim lokalnim kriterijem vrednotenja domačih avtorjev.
Toliko o razstavi sami. Drugo pobudo, posvet o dejavnosti likovnikov amaterjev, pa je nakazalo spoznanje, da amaterski delavci niso dragoceni le po svojih likovno izraznih dosežkih, temveč bi se morali nanje močneje opirati kot na ljubitelje umetnosti, ki naj pomagajo pridobivati potencialno likovno občinstvo, pomagajo omogočiti, da bodo zgdovinski in sodobni dosežki likovne umetnosti našli pot razumevanja pri čim širšem krogu ljudi. Kot poklicna ■ tudi amaterska likovna dejavnost ne more biti zaprta samo vase, biti sebična, marveč naj postaja most do spoznanja najvrednejših stvaritev likovne umetnosti, vzbuja naj vedno novo dojemljivost ljudi za lepoto likovnih kvalitet. Če danes še ugotavljamo, da obstoja razkorak med občinstvom in umetnostjo, da je ta razkorak ogromen, potem je to slika naših slabosti, a obenem jasna orientacija za širšo dejavnost tudi likovnikov amaterjev.
Posvet o tem in ostalih vprašanjih je potekal zelo živahno. Tako smo tudi zvedeli, koliko so še preozki in koliko že širši delovni koncepti likovnikov amaterjev tam, kjer so le-ti že organizirani. V Murski Soboti so letos prvič uspeli pripraviti I. pomursko razstavo likovnikov amaterjev, le-ti imajo tudi svoj klub, a poleg tega so v gradu v preurejenih prostorih že tudi uredili stalno zbirko ter razstavne prostore za občasne razstave. Narodna galerija je za njihovo šolsko mladino priredila nekaj zanimivih predavanj, za katera se je vzbudilo zanimanje tudi v drugih krogih. V Trbovljah deluje v okviru Svobode Center likovna sekcija RELIK. Njihovi iniciativi se imamo zahvaliti, da bodo Trbovlje letos v Delavskem domu pridobile 150 kvadratnih metrov razstavnega prostora, kjer bodo začeli urejati tudi stalno zbirko. Prav v teh dneh razstavlja v foyerju doma domačin akad. slikar Janez Knez, čez nekaj dni' pa bodo odprli tu razstavo likovnikov zasavskih revirjev. Na Jesenicah deluje že sedemnajst let DOLIK. Če so bili jeseniški likovniki amaterji v preteklosti dokaj zaprti sami vase, pa so lani sklenili, da bodo začeli spodbujati na Jesenicah širšo razstavno politiko. Zal ta kraj še vedno nima svojega razstavnega paviljona, za katerega pa načrti že obstoje. Tako je od načrtov in od razstavnega programa že vedno malo
uresničenega, saj bodo letos od šestih kar štiri razstave še vedno amaterske (poleg Smrekarja in razstave Aladina -Lanza). V Šoštanju in Velenju, pravijo, da je več razumevanja za glasbo in dramatiko kot za likovno dejavnost. In kadar moralna podpora tudi je, zopet ni finančne. Kljub temu pa so bile tu poleg razstave likovnikov iz Šaleške doline še razstave Napotnika, Pirnata, Smrekarja, Jakca. Zlasti Velenje ima v Kulturnem domu in Delavskem klubu lepe razstavne prostore, ki bi jih lahko še bolje izkoristili.
Le nekaj primerov, ki vzbujajo občutek, da kljub vsemu likovniki amaterji počasi le dobivajo smisel in posluh za širšo likovno vzgojno dejavnost. Z • velikim pričakovanjem namreč spremljajo tudi napore poklicnih ustanov na tem področju. Nove, širše koncepte galerij, ki vključujejo tudi pedagoško delo, založniške napore pri izdajanju dostopnih reprodukcij itd.
Na posvetu je bilo govora tudi o tako imenovani komercializaciji likovnikov amaterjev. Stališče, naj bi tovarne ali drugi kupci brez strokovnega nasveta ne odkupovali del likovnih amaterjev, je le za pozdraviti, saj končno
podatki, s katerimi danes razpolaga komisija*za družbene centre kažejo, da je pomanjkanje prostorov za kulturno in politično življenje v Sloveniji iz leta v leto bolj pereče. Občinski ljudski odbori štedijo s sredstvi prav za kulturne namene. Tudi tam, kjer njihov perspektivni načrt predvideva gradnjo družbenega centra, sredstev za to nikakor ne morejo spraviti skupaj. Akcija za ureditev takih centrov pa se je ustavila še zaradi drugih težav. V posameznih krajih še ni urejenih urbanističnih načrtov, nimamo ustreznih, proučenih projektov za družbene centre', ne cenene in funkcionalne opreme, s katero bi napolnili prostore. Občinski, komunalni in pogosto tudi politični ter kulturni faktorji ne poznajo zahtev, ki jih je postavila prednje gradnja novih naselij. In ne nazadnje je organizator, komisija za družbene centre, sklical posvetovanje zato, ker si je obetal predloge in sugestije za svoje delo v bodoče in za izpopplnit.ev študije o družbenih centrih iz praktičnih vidikov, ki jo je pripravil Zavod za urbanizem v Ljubljani in ki jo namerava izdati Zveza Svobod v strnjeni, kolikor mogoče studiozni in uporabni obliki.
Posvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki družbenih in kulturnih organizacij in občinskih skupščin iz vse Slovenije, je bilo lepo pripravljeno in je imelo bogat dnevni red. V dopoldanskih urah sta arhitekta Braco Mušič in Mitja Jerneje predavala o družbenih centrih, in sicer z vidika urbanizma in arhitekture. Temu je sledil ogled prvega resničnega slovenskega družbenega centra v Lescah, ki se pravkar gradi, ki sta ga vodila projektanta, nato pa še razgovor o projektu samem v Radovljici.
Ce si še enkrat prikličemo pred oči vzroke, ki so sprožili posvetovanje in poudarimo, da je bil dnevni red čisto na strokovnem nivoju, brez vsakega predavanja, ki bi se dotaknilo morda tudi organizacijskih in finančnih vprašanj okrog gradnje družbenih centrov, bomo morda lahko razumeli, zakaj tega posvetovanja v bistvu ne moremo imenovati posvetovanje. Kaj lahko se zgo-
tektura pa sta ustvarila pojem o družbenem Centru v širšem pomenu besede, kjer so vse omenjene komunikacije funkcionalno združene v nekem delu naselja, primerno oddaljene od stanovanj in prometa.
O družbenem centru v širšem pomenu lahko govorimo v zaselju, ki ima najmanj dva tisoč prebivalcev. Vemo pa, da takih družbenih centrov nimamo ne v starih in ne v novih naseljih. Še nekaj je trdno pred nami: množične gradnje, kakršnim smo bili priče v zadnjih letih, se bodo v bodoče nekje ustavile, zakaj najprej moramo izpopolniti tisto, kar že imamo in načrtno pomisliti na jutri.
In prvi korak v to smer pomenijo urbanistični načrti, ki bodo točno predvideli, kje, kaj in kako se bo gradilo, kam bomo namestili parke, kam jutrišnjo industrijo, stanovanjske hiše; urbanistični načrti, ki bodo enkrat za vselej naredili konec samovoljni in tako imenovani divji gradnji. Saj pač ni neznano, da včasih rastejo pri nas hiše kot gobe po dežju. Na najbolj neprimernih mestih. Ni to v škodo podobi celotne domovine? In ne bo to kamen spotike naših zanamcev?
Družbeni center, ob katerem se je pomudil v svojem predavanju arhitekt Mitja Jerneje pa je družbeni center v ožjem, torfej prostorsko območje, ki služi kulturnemu, družbenemu in političnemu izobraževanju ter udejstvovanju v prostem času.
Dva pojma torej, na prvi pogled vsak k sebi, v resnici pa še zdaleč ne. Čim namreč pričnemo govoriti o družbenem centru v ožjem ali o objektu za kulturno dejavnost, smo že zadeli ob urbanizem, ob zahteve, ki jih zastavlja naše življenje danes in ki jih bo postavljalo jutri.
Potreba in želja po družbenih cen-.trih v ožjem, rase pri nas od konca vojne sem. Res pa, da sta preveč let tavali v megli. Dogajalo se je namreč, da nismo prav vedeli, kakšni naj bodo, zakaj naj služijo. Gradili smo pač, zadružne, kulturne, delavske domove, da bi popestrili in aktivizirali svobodne aktivnosti v nekem kraju. In kaj je danes, s. temi domovi? Že njihovo vzdrževanje samo požre več denarja, kot ga zmore dotična komuna. Ali pa so veliki in kljub velikosti še vendarle premajhni, da bi sprejeli še knjižnico ali klub. Domovi se pogosto spreminjajo v skladišča, propadajo, so nefunkcionalni, neprimerni za gostovanje poklicnih umetniških skupin in podobno. Danes, ko imamo za sabo že nekaj izkušenj in ko natanko poznamo vsebino in obliko svobodnih aktivnosti, moramo dati družbenim centrom še marsikaj na pot. Kje jih bomo postavili? V vsakem kraju? Bomo danes naročili projekt, jutri ho stavba pod Streho? Družbeni center v svoji monumentalni, reprezentančni stavbi?
V svetu že dolgo vedo, da stvar ni tako preprosta. Zato se poslužujejo mnogo variant. Prvič upoštevajo število prebivalcev, potem njihov način življenja danes in predvidevajo, kaj bo z njimi jutri. In sploh ne grade družbenih centrov v enem zamahu. Osvojili so si tako imenovani postopni način gradnje, ki postavi v prvem letu prostore za knjižnico in klub na primer, v drugem in tretjem pa še kaj več. Pa še nekaj. Nikjer ne piše, da naj bi bil družbeni center nameščen v svoji stavbi. Morda rabimo šolo ali kaj podob-
Ob posvetu o gradnji družbenih centrov in objektov za kulturno dejavnost so si nega- Ob^tih b°mo prejektanta m udeleženci ogledali prvi primer takega centra, ki ga prvakar gradijo v Lescah glavnega vo]ini°D3rid^/rnapdknaJ°
tudi dela poklicnih likovnikov, kadar gre za odkup iz družbenih sredstev (vsaj princip je tak), odkupujejo ob strokovnem nasvetu poznavalcev.
Zelo zanimivo vprašanje, ki so ga nekateri sprožili in bi vsekakor bilo vredno samostojnega posveta, je bilo vprašanje pedagoškega vodenja likovnikov amaterjev in vrednotenja njihovih stvaritev. Tudi razstava nam je namreč pokazala dve smeri te dejavnosti. Dela posameznikov, ki so v svojem likovno izraznem svetu tako rekoč še nedotaknjeni, nekakšni ljudski umetniki, in drugi, zlasti iz mest, katerih dela nastajajo pod najrazličnejšimi vplivi. Kako vrednotiti ti dve smeri? Ali ohraniti nedotaknjenost ljudskega okusa, ki ni prišel v kontakt z različnimi likovnimi pojmovanji niti s kičem, temveč črpa iz svojega folklornega okolja, stare kmečke arhitekture itd.? Ali lahko v modernem svetu človeka v to umetno zapiramo, ali pa smo ga le dolžni opredeliti, da bo lahko do dogajanja v likovnem svetu zavzemal stališča? To so dileme, to so vprašanja, ki terjajo odgovorov, zlasti zato, ker vemo, da je prav ljudsko slikarstvo (Zemlja, Hle-binje) bilo tisto, ki je bilo tudi v preteklosti najbolj naše, samosvoje. Upajmo, da bodo organizatorji tega uspelega posveta in I. razstave kaj kmalu pripravili posvet o teh vprašanjih, ki so gotovo za vse likovnike, tako profesionalne kot amaterje, izredno zanimiva in važna.
-**■**' - SONJA GAŠPERŠIČ
di, kot se je tokrat, da predavanje, ki osvetljuje svoj predmet v luči znanosti in drobnih izkušenj, kar poslušalci ne poznajo dovolj, niti niso naredili podobnih izkušenj, ne more sprožiti vroče diskusije. V ponedeljek se tako ni posvetoval nihče z nikomer, kvečjemu so predavatelji odgovarjali na zastavljena vprašanja in še vprašanj je bilo skromno število.
Pa nič zato! Vseeno, kakšno >e je nosilo ponedeljkovo srečanje, kaj je pozabilo in kaj ni. V splošni in vsestranski problematiki in krizi okrog družbenih centrov je nazorno pokazalo in tudi predstavilo ono osnovno izhodišče, ki ga moramo poznati, preden sploh pričnemo razmišljati o družbenem centru: družbeni center naj bo arhitektonsko funkcionalni del našega materialnega okolja in življenja.
ZAMISEL DRUŽBENIH CENTROV ŠE ZDALEČ NI SLOVENSKA. Prišla je iz dežel z visoko civilizacijo (Švedska, Nemčija ...), kjer jih je rodil velik in nagel razvoj novih mestnih predelov in zaselij. Tako se je v sorazmerno kratkem času zbralo na majhnem teritoriju veliko število prebivalcev, ki so zahtevali svoj'e (spomnimo se na primer Savskega naselja v Ljubljani, Novega Velenja ...). Treba je bilo šol in otroških vrtcev, trgovskega omrežja, prostorov za razvedrilo v prostem času ... oglasila sta se socialni in družbeni moment, sociološka veda in moderna arhi-
le, da smo voljni prid j ati nekaj denar ja, če bomo lahko v večernih urah zahajali v šolske prostore in morda še v kakšen dodaten, ki ga bodo postavili posebej za nas. In spet nikar ne pozabimo, da je v našem kraju pravkar živahna dramska sekcija in je kmalu morda ne bo več. Družabni center naj bo projektiran in opremljen tako, da se bo mogel prilagajati času.
Arhitekt Jerneje je v svojem predavanju omenil še eno možno varianto za gradnjo družbenih centrov, in sicer, da bi jih namestili v začasne lesene barake. Gotovo praktičen predlog, ne vem pa, če bi se pri nas obnesel. Slovenci smo pač že od nekdaj za »dobro« blago. Spomnimo se le, kako hitro poidejo v knjigarnah v usnje vezane knjige!
Družbeni center v Lescah ni le prvi primer svoje vrste v Sloveniji, temveč tudi primer racionalne etapne gradnje v paviljonskem sistemu. Pravkar se gradijo knjižnica, manjši prostor za predavanja, bife, dva upravna prostora za organizacijo SZDL in hišnikovo stanovanje. Investitor? Predvsem tovarna verig v Lescah, pa seveda tudi drugi. In celoten proračun? Okrog dvesto milijonov dinarjev. Toda, če te milijone porazdelimo na več let in med vrsto investitorjev, če poučimo in prepričamo vodilne družbene in kulturne faktorje ter sploh občinsko skupnost o nujnosti družbenega centra, ta družbeni center vendarle ne bo tam, kjer ga rabimo, takšen problem. Lahko ga bomo imeli. Gotovo!
ALA PEČE
Za funkcionalnost družbenih centrov
Slišal je ravno še direktorja Kerzeja, že s sijajem svojega zveznega križa za zasluge, kako je zaklical z moškim glasom: *•.. in tako bom nosil to visoko odlikovanje za nas vse. Za gospode v moji upravi, vse do najmanjšega delavca pri vlivanju, plošč. Za ljudi v računovodstvu prav tako kot za snažilke ...«
Odvetnik Gisenius je čepel v majhni telefonski govorilnici poleg vratarjeve lože. Na ušesa je vlekel glas telefonske slušalke in Tantau je opazil, kako so se njegove oči vse bolj zoževale, dokler niso bile naposled le še dve reži. Potem je odgovoril na kratko in hlastno, odložil slušalko in skrajno zamišljen zapustil govorilnico.
»No?« Tantau ga je iztrgal iz njegovih misli. »Novo naročilo?«
61
»Od kod to veste?« Če se je Gisenius čudil, je izgubil nekaj svoje naučene dostojanstvenosti.
»Jaz ne vem ničesar,« je neprisiljeno odvrnil Tantau. »O priliki le zavoham. V kraljestvu živali je mnogo takih primerov. Če bi nekoč hoteli brati Brehma...«
»Gospod Tantau,« Gisenius se je zopet povsem znašel, »zdaj nimava časa za vaša zoološka izvajanja. Takoj morate na policijo. Postaja center.«
»Zakaj ?«
»Poznate gospodično Karin Kerze?«
»Očarljivo dekle.«
»V zaporu je.«
»Zaradi varnosti?« Tantau se je svetniško smehljal.
»Kako?« Gisenius se je za hip vznemiril. »Poslušajte: gospodična Kerze se je s svojim avtomobilom zaletela v neki kiosk za časopise.«
»Ranjena7«
»Ne. Toda- kiosk je popolnoma razdejan. Zdaj je na policijski postaji center in se upira zapustiti zapor, čeprav bi jo izpustili na svobodo.«
»Kot rečeno, očarljivo dekle.«
»Prosim, gospod Tantau, stvar je resna. Pripeljite Karin. Pregovorite jo. Obljubite ji, kar hočete. Samo: danes zvečer mora biti doma. Mudi se. Pojdite hitro, hitro.«
Tantau je pokimal in se odmajal.
»Hitri niso vedno prvi na cilju,« je zabrundal ravno še dovolj glasno, da ga je Gisenius lahko slišal.
»Trmasta je kot sto, mul,« je poročal rajonski policijski načelnik Brahmvogel. »Pri tem pa bi lahko odšla, če bi le hotela. Na vsak način s tem pridržkom, da povrne stoodstotno škodo...«
»Storjeno bo,« ga je prekinil Tantau. »Oče Kerze ni ravno reven mož.«
»Kaj je le s to dečvo? Ko smo jo vtaknili v celico, je bila skorajdane hvaležna. Mi lahko to razložite?«
»Morebiti.« ■ Tantau je pomežiknil Brahmvoglu. »Gospodična bi se naj danes zvečer namreč zaročila. Na izrecno željo svojega očeta.«
»In noče?«
»T.ako je videti.,,«
»Glej, glej. Lahko pa razumem,.. pri tem očetu!«
»Razumeli bi še bolje, če bi vedeli, kaj je z ženinom... No, vseeno. Lahko poizkusim pomiriti gospodično?«
Brahmvogel je vstal in odprl svojemu obiskovalcu vrata. »Ge se na vsak način želite športno izživljati. Dama je kos dvema treniranima policajema...«
Križala sta ozek hodnik. Kamnita tla, stene obeljene z apnom, mrežasta vrata. Brahmvogel je vtaknil ključ v neko klju-
Tovariši	62
čavniao in ga skorajda obredno obrnil. Vrata so se odprla.
Tantau je brez obotavljanja vstopil.
»Ven!« mu je zadonel nasproti svetal, prepirljiv glas.
Tantau se je ustavil v bližini vrat, Id jih je Brahmvogel za njim skrbno zaprl. Karip Kerze je čepela poleg pograda in zgrabila nogo lesene pručice. Široko krilo njene bele obleke se je razgrnilo po tleh kot zvonček. Tantau je muzaje opazoval v oči bodeči dekolte.
Ljubeznivo je rekel: »Ne držite pručke za nogo. Tako ne obvladata težišča. Potem je vsak natančno namerjeni met breziz-gleden.«
»Kdo ste vi?«
Tantau se je predstavil po vseh pravi-' lih. Povedal je, od kod prihaja, kdo ga je poslal, kaj je njegova naloga. •
Karin je z nezaupanjem strmela vanj.
»Poglejte,« Tantau je govoril zelo previdno, »poznal sem že kopico mladih ljudi, ki so bili v težavah. Na vsak način pa so bili — to rad priznam — le redko tako srčkani, kot ste vi.«
»Kaj mi morda hočete' dvoriti?«
»Bojim se, da sem za vas nekaj desetletij prestar.« Pomežiknil ji je. Potem pa se je zopet zresnil. »Na svetu so zanimivi mladi ljudje. Mladeniči, ki. tolažijo svoje trpljenje -ob igralnih avtomatih, jn dekleta, ki se zaradi neizpolnjene ljubezni vržejo okrog vratu kakemu drugemu moškemu.«
»Nadležni ste.«
»Nič ne more biti tako nadležno kot resnica.«
»O, tl ljubi bog! Poslali so mi zdravnika za duše.«
»Potrebujete ga. Toda jaz sem le preprost trgovec. Ničesar ne zahtevam in ne
ponudim brez protiusluge. In če sem prav poučen, se nočete zaročiti. No, morda se lahko to uredi.«
»Res? Kako?« Prvič je pokazala zanimanje.
»Gotovo ne s silo.«
»Poznate tega Bartoscha, s katerim bi me radi zaročili?«
»Gospoda višjega vladnega svetnika?« Tantau je rategnil besedico »gospod« dovolj na dolgo. Kot zdravnik se je nasmehnil dekletu.
»Zdi se mi, da vidite vse,« se je čudila Karin. »Nočem ga. Lahko razumete?«
»V tem pogledu vas razumem zelo dobro, otrok moj.«
»Potem mi pomagajte.«
»Poskusil bom. Vsekakor je treba zato izpolniti nekaj pogojev...«
»Katere?«
»Zdaj najprej pojdiva oba lepo domov v vilo Kerze. Zato pa obljubim, da s planirano zaroko — vsaj zaenkrat — ne bo nič. Nikar naju naj ne moti, da bo vaš oče sprejel danes zvečer množico gostov. Vštej-va celo gospoda ministra. In potem morate poslušati moje nasvete. Hočete?«
»Da. Hočem.« Končno je bila zopet normalno, mlado dekle. »V vas zaupam!« In tiho je pristavila: »Tako rada bi zaupala ... komurkoli.«
»Počasi!« Tantau je svareče dvignil prst. »Storiti hočem kar morem. Na koncu mora vsakdo opraviti sam s seboj. To zveni neumno, pa je tako: človek si mora znati sam zaupati... potem je najvažnejše storjeno.«
Gostje okrašenega direktorja Kerzeja so prišli k večernemu sprejemu v vilo Kerze polnoštevilno.
V svečano dekoriranih sobah je vladalo neko rahlo alkoholično vzdušje.
Tovariši	63
Tantau si je ničkaj prizadeval, da je prišel s Karin neopazno v prvo nadstropje in jo tam najprej odpravil v njeno sobo.
Pri povratku na stopnicah ga je srečal eden izmed mnogih uslužnih duhov. »Naznanite gospodu direktorju Kerzeju in doktorju Giseniusu, da bi rad govoril z njima.«
Tantau je odšel v delovno sobo in prižgal vse luči, si poiskal najbolj udoben stol, sedel in iztegnil noge.
Ko sta se prikazala Kerze in Gisenius, ni podvzel ničesar, da bi vstal. Samo pričakujoče je poblisnil proti stopajočima.
»No?« je vprašal Kerze.
»Upam, da je vam in vašim gostom vaša svečanost v majhnem krogu v veselje.«
»Kje je moja hči?«
»Gospodična Kerze je v svoji sobi. Svetoval sem ji, da se oprha z mrzlo vodo, popije močno kavo in se nato napravi.«
»In naprej,« se je živo pozanimal Gisenius, »ste uredili vse?«
Tantau se je udobno zleknil. »Voz gospodične Kerze je močno poškodovan. Nastali stroški kakih tri tisoč mark. Škoda na kiosku za časopise je ocenjena na kakih tisoč mark. Z lastnikom so se pogodili, da ne bo ovadil, če bo škoda povrnjena v roku treh dni. Policija je pripravljena, da se v stvar ne meša. Ena izmed običajnih prijav zaradi prometnega prekrška pa bo neizogibna. Stroški šestdeset, mogoče tudi sto mark. Komajda več.«
»Zelo dobro,« je preudarno dejal Gisenius. Ker pa je poznal Tantaua in ker je odkril v očeh majhnega moža nič kaj dober lesk, je takoj zavohal komplikacije.
»Bojim se, da nam gospod Tantau še ni povedal vsega, kar ve.«	*
»Meni zadostuje.« Kerze si je spet pridobil svojo samozavest. »Za podrobnosti je še jutri čas. Ne pozabimo: goste imamo.
S I, republiške razstave likovnih amaterjev: Jože Peternel, čevljar iz Zirov —
Na pustni torek
Gospod minister čaka! In treba je še naznaniti zaroko.«
»Trenutek,« je tiho posegel Tantau. »Za urediti bi bila še neka malenkost. Imel sem opolnomočje, da ponudim gospodični Kerze, če jo pregovorim, denar ali kako drugo reč. Je bilo tako, gospod doktor Gisenius?«
Gisenius je pritrdil.
»Torej: obljubil sem gospodični Kerze, da se ji danes zvečer ni treba zaročiti.«
»Neumnost!« je rekel Kerze. »To je bila zvijača, šahovska poteza. In,sicer nič!«
Tantau se za razburjenega Kerzeja ni več zmenil. Obrnil se je naravnost h Giseniusu:
»V premislek vam dajem naslednje: ali boste mojo obljubo gospodični Kerze izpolnili ...«
»Ali?« je oprezno vprašal Gisenius.
»Ali tudi jaz ne morem držati obljube in vam povedati, kje se zadržuje Michael Meiners. On namreč živi. In sicer tu v tem lepem mestu.«
»Živi.« Kerze je stokal in z očmi iskal pomoči pri Giseniusu. »To je bilo pričakovati.« Gisenius ni niti malo izgubil oblasti nad seboj. »Gospod Tantau: hočete nas torej prisiliti, da upoštevamo vaše obljube?«
»Mislim, obljuba je vredna , obljube ...«
»Naj bo to izsiljevanje?« Kerze je neobvladano krilil z rokami. Njegov obraz je bil ognjeno rdeč. »Kaj vas brigajo moje privatne reči?«
Tantau se je dvignil. »Bojim se, da me ne razumete prav.« Obrnil se je h Giseniusu. »Gotovo je bolje, če se zdaj poslovim.«
»Trenutek, gospod Tantau!« Gisenius je pomirjajoče položil svojo dlan na rame hišnega gospodarja. »Moj prijatelj je razumljivo nekoliko razburjen ... Prosim, usedite se še.«
Tantau je natančno sledil povabilu.
Tovariši	64
»Torej dobro,« je odločil Gisenius. »Karin se danes zvečer ne bo zaročila. Se strinjaš, Kerze? To ti svetujem... resno!«
»Meniš resno?«
»Moj dobro pretehtan nasvet. Prosim pa te, da ga v svojem lastnem interesu sprejmeš.«
»Torej lepo,« je mukoma dejal Kerze. »Strinjam se.«
»Sicer še kaj, gospod Tantau?«
»Da. Se drobno vprašanje: kaj se bo pravzaprav zgodilo z Michaelom Meiner-som, če vam povem njegdv naslov?«
»Pogovarjali se bomo z njim.«
»Samo pogovarjali? So namreč pogovori, ki jih vodiš z nekim določenim poudarkom. Tako rekoč s pomočjo rok. Gotovo veste kaj menim?«
»Veš, kaj meni?« je začuden vprašal Kerze.
Gisenius je prikimal. »Mislim, da vem. Toda jamčim, da se kaj takega ne bo zgodilo.«
»To zadostuje... do nadaljnjega.« Tantau je izvlekel blok, ga odprl in spregovoril, medtem ko je preko roba drobne knjižice opazoval svoja sobesednika:	»Michaela
Meinersa, rojenega 15. marca 1924 v Im- . menstadtu, sem našel danes zjutraj v njegovi sobi v .Gostišču pri pošti'.«
»Torej le!« je zamrmral Kerze.
Gisenius je nekaj časa zamišljeno molčal. Nato se je pozanimal: »Ste lahko ugotovili, zakaj je tu?«
»Da, sem.« Tantau je dolgo počival in na drobno ogledoval oba moža. Zdaj velja to, da položiš mino, ki bi v pravem trenutku in na pravem mestu sfrčala v zrak. »Michael Meiners se zadržuje tukaj, da bi izterjal račune ...« in potem kot za nameček »... za neko frankfurtsko podjetje.«
»Pretveza!« je vzkliknil Kerze. »Nič drugega kot pretveza!«
Gisenuis je braneče dvignil roko. Nedvoumno ter svareče je gledal svojega prijatelja. Potem je ustrežljivo spregovoril: »S tem, gospod Tantau, je vaša naloga • opravljena. Zahvaljejemo se vam za vaše dobro in hitro delo.«
»Rado storjeno. Na žalost me boste kaj kmalu spet potrebovali... Saj poznate mojo telefonsko številko. Na svidenje, gospodje moji.«
»Tega smo se srečno znebili,« je Kerze opomnil potem, ko so se za Tantauom zaprla vrata.
»Upajmo,« Gisenius je bil zelo zamišljen. »Nikoli bi se ne smeli spustiti s tem možakarjem. Ve že dosti preveč... In to ni nenavarno.«
Kerze je s prsti nemirno bobnal po pisalni mizi. Nenadoma se je njegov zguban obraz razpotegnil.
»Poslušaj, Gisenius, logično vzeto je stvar trenutno videti takale: Če Meiners Zlvi> ne more biti mrtev. In če ni mrtev, ga ne more imeti nihče izmed nas na vesti.«
at <?isenius se je prizanesljivo nasmehnil. »Nebo naj očuva tvojo naivnost.« Stopil je k pisalni mizi, odprl telefonski imenik, po-, iskal .neko številko in jo zavrtel na telefonski številčnici.
»Prosim, povežite me z gospodom - Michaelom Meinersom.«
Kerze je videl svojega prijatelja, kako molče prisluškuje. In potem je opazil, da je prebledel:.
»Kaj je?« je vprašal, ko je Gisenius z vedrim »hvala« odložil slušalko.
»Pred slabo uro je zapustil hotel. Odpotoval. Neznano kam.«
»To vendar ni...« Kerze je požrl besedico »prima«, ker se ni podala presenečenemu, pobitemu obrazu njegovega spošto-
lovariši	65
vanega prijatelja. Prinesel je steklenico whiskyja.
»Boš tudi ti?«
»Ne,« je odklonil odvetnik. »Ostati moram buden. Prepričan sem, da je Meiners zapustil hotel, toda nikakor ne tudi mesto. Stvar postaja od ure do ure bolj nevarna. Bojim se, da moramo biti pripravljeni na vse!«
Kerze je zlil whisky v kozarec za vodo. Njegov obraz je bil poln jeze, toda roki sta mu drhteli...
»Mojega slovesa ni moč z ničemer omajati,« je razložil odvokat Gisenius svojemu obiskovalcu,
»Saj v to nihče ne dvomi,« je uslužno odvrnil Lehmgruber. »Za popolnoma brezmadežnega veljate — in jaz sem gotovo zadnji, ki bi temu kaj oporekal.«
»Potem sva si vsekakor edina,« je rekel Gisenius, »Ne bo vam v škodo.«
Sedela sta si nasprotni v odvetnikovi pisarni. V stolih za goste: Lehmgruber, neznanega porekla .dvomljivega poklica, vendar lastnik'pomembnih aktov. Za svojo diplomatsko pisalno mizo: Gisenius, veljaven meščan mesta Rheine-Bergen, z živim zanimanjem za Lehmgruberjeve papirje, toda dovolj vešč, da tega ni pokazal.
»Razložiti bi bilo treba le še neznatne formalnosti,« je ustrežljivo menil Lehmgruber. »Sicer najinemu sporazumu gotovo ne nasprotuje nič več.«
»Menite denar!«
»Recimo: honorar.«
»Kaj že niste povedali cene?« Gisenius je vstal, stopil k oknu in se delal, kot bi na vso moč opazoval večerno nebo: »Tri tisoč mark, če se prav spominjam. Toda o tem seveda ni, da bi govorila.«
Nihče ne proučuje, nihče ne propagira, nihče ne premišljuje...
Redko in zelo zelo na dolge časovne presledke beremo v naših časopisih o telesni vzgoji v šoli, o njeni pedagoški in psihofizični funkciji, o temeljnih problemih naše telesne kulture ...
Izsledimo pa podatke o tem:
•	da ima dandanes večji del naše mladine okvare hrbtenice, prsnega koša in stopal (nekateri pravijo da zato, ker ima le vsaka deseta šola telesno vzgojo tako, kot bi naj bila)...
® danes ni več navdušenja za nekoč še tako popularne športne panoge in da imajo današnji otroci večje veselje do »domačih zabav« kot pa na primer igranja košarke, nogometa ali izletov (baje zato, ker je dandanes mnogo bolj enostavno kupiti gramofonsko ploščo in se naučiti bosso-novo in madison, kot pa se včlaniti v športno društvo).
•	da je »kraljica športov« v zatonu, ker ni in ni nikoder novih mladih talentov (znanec sicer trdi, da ni vse tako in da na primer ponoven poraz naših atletinj v Milanu ni
tako hud, če pomislimo, da bi bile lahko celo druge, če ne bi bilo Francozinj)...
• da tudi obeti niso nič boljši, nič bolj razveseljivi ...
Kako...? Zakaj vse to..?
Verjetno zato, ker od 23 Predstavnikov jugoslovanskih športnih zvez, od 120 Predstavnikov posameznih strokovnih zvez v republiškem merilu, ker od stotin {n tisočev odbornikov društev za telesno kulturo sa-
Pto en procent ljudi rešuje vprašanja telesne kulture.
ostali se ukvarjajo z Zltgonetnimi točkami, klubskimi financami, intrigami °koli kupovanja in proda-Ktjhja tekmovalcev, izpol-nievanjem športne stave, Teševanjem stanovanjskih Vr°blemov, izpitnimi brodo-°mi špornikov — »študen-t0v«. Z vprašanji množične plesne kulture pa si nihče e beli glave. Nihče ne tu dir a resno ta problem, tkče ga ne propagira, mhče o njem ne premišlju-
ŠILO
PRI ISKANJU OBLIK IN MOŽNOSTI ZA REKREACIJO V PODJETJU »ISKRA«
VEMO KAKO, TODA NE DELAMO TAKOa*,,
•	Enajst točk je zapisala komisija za oddih in rekreacijo pri sindikalnem odboru podjetja ISKRA in iz teh točk se vidi, kako malo je bilo doslej v tovarnah in obratih ISKRE (prek 10.000 zaposlenih) napravljenega na področju rekreacije in kako si na novo ustanovljena komisija prizadeva, da bi rekreacijske aktivnosti popestrila, predvsem pa, da bi najprej med zaposlenimi vzbudila interes za te vrste telesne sprostitve.
•	Toda prej, preden bo to komisiji uspelo, bo treba premostiti in odpraviti še marsikateri predsodek, ki je vse doslej zaviral in še zavira nekatere (za sedaj res samo nekatere) entuziaste pri tem delu.
•	In če si šele sedanji sestav komisije za oddih in rekreacijo, ki je bil na novo imenovan pri sindikatu, prizadeva rekreaciji utreti neka nova pota, pa se obenem postavlja vprašanje: Kaj pa so doslej delale raznorazne komisije za oddih in rekreacijo, ki, so v sklopu sindikata v preteklih letih prav tako obstajale? Kaj so res vso svojo aktivnost usmerile le v razširitev počitniške mreže in se ukvarjale le z njeno organizacijo, za ostalo (in morda celo bolj važno), pa jim je zmanjkalo
•	Podjetje ISKRA vsako leto pripravi letne in zimske športne igre (letos so letne odpadle) in na to tekmovanje vsaka tovarna pošlje svojo ekipo, na tekmovanje pridejo v veliki večini posamezniki, ki za zahtevnejše nastope niso pripravljeni. Vprašajmo se, koliko so igre v dani situaciji sploh koristne, če pa na tekmovanje pridejo posamezniki, ki niso za nastop pripravljeni in nastopajo zgolj zato, da nastopijo.
e pri iskanju oblik za čimbolj izpeljan program, je komisija za šport in rekreacijo prišla do sklepa, da je področje rekreacije tolikajn zahtevno in obsežno, da razen v času polurnega odmora (pa še to le deloma), vsega ostalega ni moč več izvajati prek amatersko prizadevnih posameznikov (ki v večini primerov delajo še na odgovornih delovnih mestih). Z vso organizacijo rekreacije in oddiha, bi se moral pečati za to delo usposobljen, 'strokovnjak.
Dovolj. To so splošne ugotovitve, ki kažejo, da so v podjetju ISKRA, kar zadeva rekreacijo in njeno razvitost v tovarnah, še čisto na začetku, kajti zdaj šele iščejo oblik in možnosti, kako bi to delo poživili. Ali bolje, išče jih le komisija za oddih in rekreacijo, ker jih velika večina v podjetju še vedno ni spoznala, kaj bi lahko dosegli z organizirano rekreacijo.
POGOVOR Z ENAJSTIMI TOČKAMI
1.	PRI ORGANIZIRANJU REKREACIJE 'gre za važno vejo družbene dejavnosti in pa za skrb za 10.000 zaposlenih, kolikor jih danes šteje celotni kolektiv ISKRE.
Žal pa je bilo te skrbi vse doslej bolj malo, kot kaže praksa. Zakaj?
2.	Ni bilo nujno potrebnega
dela, vodenega od strani strokovnjaka, morda referenta za rekreacijo, ali kakor koli bi ga že imenovali. Je pa vprašanje, kako bi pri nas delali neki tak strokovnjak, ker se komisija zaveda, da strokovno delovanje le v daljšem časovnem razdobju lahko pokaže pozitivne rezultate. Toda tako meni le komisija in še nekateri, večina pa bi takoj zahtevala neke pozitivne rezultate.	,
Kako pa ste delali do sedaj? In kdo je bil tisti, ki je delal?
3.	DOSLEJ SO SE z organizacijo rekreacije v kolektivih bavili le posamezniki, posamezni telesnokulturni delavci, rezultati pa zaradi nesistematičnega dela niso bili očiti. Celo tako je bilo, da se je s takim nesistematičnim delom, delala celo škoda, ki so jo občutile tiste ekonomske enote, katerih posamezniki (ki so večkrat delali na vodilnih mestih) so se v času osemurnega delavnika, ukvarjali z organizacijo rekreacije, obenem pa izostajali od svojega delovnega mesta.
Izguba, ki je nastajala ob tem, bi bila vidna, če bi jo lahko izmerili v ekonomskih enotah, v katerih naj bi delali ti posamezniki, ki so se obenem ukvarjali še s drugimi posli. Hočemo povedati, da se je ob tem. pravzaprav delala dvojna
škoda. Posamezniki, ki nišo bili strokovnjaki za rekreacijo, so svoje delo tam opravljali pomanjkljivo in ker se niso posvečali svojemu delovnemu mestu, je bilo tako tudi to delo opravljeno pomanjkljivo. Torej, nikjer ni bil dosežen namen.
Toda neke izkušnje so se tudi pri takem delu gotovo dobile. So se te izkušnje prenašale?
4.	Ob vsaki športni akciji, se pred organizatorje postavlja isti problem, ki pa jih na novo ustanovljeni odbori vedno na novo rešujejo. Izkušnje se namreč niso in se ne prenašajo, ker je praksa pokazala, da se delo na športnem področju ne vrednoti toliko, kot delo na drugih področjih. In ker se ni toliko vrednotilo in se smatralo za nekaj odvečnega, je kaj kmalu prišlo do zapostavljanja delavca po strokovni liniji, s tem v zvezi pa do neprijetnih odnosov delovne okolice, kar je bilo vse doslej vzrok, da so ti posamezniki, ki so v začetku z velikimi načrti pričeli delati in pomagati pri organizaciji različnih športnih nastopov in tekmovanj, potlej zaradi takih odnosov, s tem kaj kmalu končali in pričeli, če so sploh pričeli, delali nekje drugje.
In ker ni bilo sistematičnega dela in ker so bili rezultati bolj mlahavi...?
5.	JE VSA športna aktivnost zaradi navedenih vzrokov izpostavljena kritikam v vseh svojih improvizacijah in tako vse bolj izgublja pomen, še tisto malo interesa, ki ga kažejo ali so ga kazali nekateri tovariši na vodilnih delovnih mestih za šport in rekreacijo. Zanimivo pa je. da je zanimanja za rekreacijo in šport v okviru tovarne, vedno manj, predvsem med vodilnim osebjem. (Značilno je, da se nobeden od upravnih funkcionarjev posameznih tovarn ni udeležil ali si vsaj ogledal prvih letnih iger AVTOMACIJE in ne zimskih športnih iger ISKRE!)
In v bodoče? V bodoče naj ne bi šlo več le za improvizirano delo?
6.	VSAKA VEČJA fizkultur-na prireditev naj bi bila v bodoče izraz načrtne in pripravljene akcije, naj bi bila rezultat sistematične priprave v smislu sprostitvenih oblik športa. Vsaka udeležba takih članov, ki iz kolektivne zavesti nastopajo na tekmovanjih nepripravljeni, _ je lahko bolj škodljiva kot koristna, zato bi s takim delom morali v bodoče prenehati.
Zakaj ste si pričeli tako prizadevati, da bi vzbudili zanimanje za rekreacijo?
7.	Statistični podatki ugotavljajo, da se v starosti nad 35 let aktivno bavi s katerokoli športno panogo le 1 % prebivalstva. Kako naj potlej tak človek ohrani svoj elan dela, če pa tega preprosto ne zmore, ker neprestano le daje, in tega, kar je dal, ne nadomesti. Tako seveda človek na svojem delovnem mestu vsak dan napravi manj, čeprav bi s 35 leti moral biti na vrhuncu svojih moči. Tu so potlej še izdatki za zdravniško službo, izdatki bi bili namreč lahko mnogo manjši, če bi bili ljudje bolj vzdržljivi.
Oboje bi lahko kaj hitro izboljšali, če bi pričeli z načrtnim delom — z rekreacijskimi oblikami v tovarnah in prostem času. Seveda pa rezultatov kljub vsemu, ne bi smeli pričakovati kar čez noč.
Potlej je tu še?
8.	ENOLIČNOST NA delovnem mestu, ki nastopa ob stalno _ se ponavljajočih gibih, ki so rezultat študijskih gibov. Vse to
se slej ali prej prične odražati na duševnost delavca, to pa je tesno povezano z negativnim vplivom in negativnim odnosom do dela. Pogrešamo forum, ki bi iskal dopolnilnih vaj v nevsiljivi obliki. Naloga, ki je bila pri nas vse doslej zanemarjena, zahteva dokaj študijskega dela.
In kje so težave, kaj je glavna ovira, da se s tem študijskim delom in rekreacijo v tovarnah še niste načrtno pričeli b a viti?
9.	Teritorialna razbitost (Iskrine tovarne stoje na vseh koncih Slovenije in že celo v drugih republikah) povzroča pri delu s posameznimi kolektivi posebne probleme.
In kaj boste napravili?
10.	MNENJE KOMISIJE je, da je ISKRA kot reprezentančno slovensko podjetje s svojo obširno problematiko, ki zajema mnoge industrijske panoge, najbolj poklicana, da sledi nekaterim tovarnam in omogoči sistematično delovanje na tem področju družbene aktivnosti.
To bo važno posebno zdaj, ko se je pričelo prehajati na 42-urni delavnik?
H. Tedaj bo problem prostega časa še bolj očiten.
NAČRTI, ŽAL LE NAČRTI
Čeprav je v enajstih točkah, ki smo jih zapisali, še vedno vse preveč nekih pavšalnih misli, vrsta nedoločnih glagolov in drugih nekonkretnih določil, pa je vendar iz vsega čutiti, da v podjetju ISKRA novo ustanovljena komisija za oddih in rekreacijo, išče neke nove oblike in možnosti, kako rekreaciji' utreti boljša pota. Toda, vse se ustavi pred ugotovitvijo — za to delo bo potreben strokovnjak, ki se bo resnično spoznal na svoje delo in ki bo v doglednem času tisto, kar zdaj le predvideva komisija za oddih in rekreacijo — potrdil tudi v praksi.
Za zdaj sicer takega strokovnjaka še nimajo, napravili pa so že plan dela, tako da so vse skupaj, vso športno aktivnost v kolektivu razdelili na rekreacijo in tekmovalno aktivnost.
Pod rekreacijo si zamišljajo: razvijati rekreacijo v času odmora, zamišljajo si razvijanje rekreacijskih oblik v prostem času in rekreacijo v času letnega in zimskega dopusta; medtem ko naj bi tekmovalna aktivnost zajela: organizacijo tekmovanj v posameznih športnih panogah med posameznimi tovarnarji, organizacijo letnih športnih iger in organizacijo zimskih športnih iger.
Plan dela je torej napravljen. Zdaj bi bilo treba ta plan dela le iz pisanih določil, spremeniti v prakso. Kdo in kdaj bodo to napravili, tega pa v ISKRI še ne vedo.	I- G.
Ponovno »Zadovoljiv uvod in perspektive«
V članek pod naslovom »Zadovoljiv uvod in boljše perspektive« v predzadnji številki Delavske enotnosti, se je pomotoma vrinila napaka, ki po nedolžnem krivi blejsko turistično društvo. Dejstvo namreč je, da ne odloča o cenah in vstopu na blejsko kopališče tamkajšnje Turistično društvo (kot je to pomotoma razvidno iz članka), temveč kopališčna uprava. Torej, uprava kopališča je tista, ki je bila primorana vsled »ekonomske računice« tako naviti svoje cene, da so si lahko blejski otroci ogledovali v vročih poletnih dneh vodo in svoje bazene le onstran kopališčne ograde.	A. U.
Se'zadnji sončni dnevi pred dolgo zimo...
B •

Tomosovi motorji so v najnižjem tekmovalnem razredu na domačih in mednarodnih tekmovanjih klonili le pred japonskimi Hondami
ijiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifflitifflmifflmiBiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiMiuiiiiMMiiiiiniiiimiiiiiiiiiffiniiiniiiiiiiiiiinmifflHiiinnnmaiiiiffliiiuiiiiiiiiniuiiiiiiiiininB
Problemi telesnokulturne
dejavnosti v Zasavju
V	Zasavju je mogoče iz leta v leto opaziti vedno večje	j
p težave s financiranjem telesne kulture. Težave nastajajo zaradi M J	vso večje množičnosti in njene posledice, to je kvalitete. Dru-	J
§§	štveni občni zbori zvenijo zato v želji, da bi se spremenil sistem	j
§j financiranja, da bi bila na voljo za telesnovzgojno in športno g H	dejavnost večja	sredstva in da bi sredstva — kolikor je pač	J
p	mogoče, najbolj	objektivno delili na podlagi dejavnosti posa-	g
E meznih telesnovzgojnih organizacij.
Res je sicer,	da so iskali v Zasavju v zadnjih letih najbolj	g
fj	primerne oblike	za financiranje društvene dejavnosti. Pri tem	g|
H	so se odločili za	sklade pri občinskih skupščinah, v katere naj	g
J bi vplačevale delovne organizacije določen odstotek sredstev. g jj	Vzlic temu, da so vse občinske skupščine sprejele ustrezne od-	|j
g	loke, pa sredstva ne dotekajo redno v sklade, niti ne v taki	g
g	višini, kot je bilo prvotno predvideno. Zaradi tega se še nadalje	g
H	porajajo težave v zvezi s financiranjem društvene dejavnosti.	g
Mnogi so pričakovali, da bo z novimi statuti občin in s posa-	j|
p	meznimi določili rešeno tudi to vprašanje. Novi statuti zasav-	g
p	skih občin sicer še niso sprejeti, vendar izhajajo iz osnutkov	p
§§	dokaj slabi tovrstni obeti. Dosedanje določbe so namreč vse	p
H	preveč deklarativne in ne zagotavljajo dejanskega izboljšanja	g
H v zvezi s financiranjem društvene dejavnosti v Zasavju.	jf
ll	Osnutek novega statuta občine Trbovlje določa na primer p
§g	v 68. členu med nalogami javnih služb naslednje: Občina skrbi	g
1	za pravilen razvoj telesnovzgojne dejavnosti v društvih, učnih	g
jj	in vzgojnih zavodih; daje društvom in organizacijam materialno	jj
jj	pomoč za njihovo delo; pomaga pri načrtni izgradnji športnih	Jj
p	objektov; skrbi za izobraževanje potrebnih kadrov; ustanavlja	g
g	potrebne organe za načrtno gradnjo, vzdrževanje m upravljanje	jj
jj	športnih 'objektov in objektov za rekreacijo in telesno vzgojno	jj
M	razvedrilo in dejavnost v delovnih kolektivih in krajevnih	jj
g skupnostih.
V	osnutku novega statuta občine Hrastnik je določeno, da	g
jj	deluje pri občinski skupščini tudi svet za telesno vzgojo, ki	jj
M	opravlja zadeve s področja telesne vzgoje, športa in rekreacije.	g
§§	Osnutek novega statuta občine Litija določa v 73. členu, da se	=
f=	ustanovi svet za telesno vzgojo; v 83. členu osnutka statuta pa	=
fg	je določeno, da opravlja svet za telesno vzgojo zadeve s področja	g
p	telesne vzgoje in športa. V 139. členu istega osnutka pa je dolo-	p
ff	čeno, da občina skrbi na področju telesne vzgoje za pravilen	g
p	razvoj telesndvzgoje dejavnosti po društvih ter učnih in vzgoj-	p
p	nih zavodih; daje društvom in organizacijam materialno pomoč	g
g	za njihovo delo; pomaga pri izgradnji športnih objektov; po-	g
g	maga pri reševanju kadrovskih problemov in ustanavlja posebne	g
p	zavode za gradnjo, vzdrževanje ih upravljanje športnih objek-	||
p	tov. V osnutku statuta občine Litija pa je tudi zapisano, da za	g
g	nemoteno delovanje in razvoj javnih služb (med katerimi je	g
g	tudi telesna vzgoja) zagotavlja občina potrebna finančna sred-	g
p	stva, kolikor ta niso zagotovljena iz drugih virov, z vsakolet-	g
p	nim proračunom in družbenim planom v mejah potreb ir> mož-	g
g	nosti. Ta sredstva pa se zagotovijo ali neposredno iz proračuna,	g
p	ali iz posameznih skladov. Viri sredstev, s katerimi razpolagajo	g
M	skladi, so po določilih iz osnutka statuta litijske občine: sred-	p
jj	siva, ki se formirajo po posebnih predpisih; sredstva proračuna,	g
g	ki se formirajo v določenih odstotkih od vseh ali določenih pro-	g
g	računskih dohodkov, in prispevki delovnih organizacij ter dru-	g
g gih teritorialnih enot in občanov.
Problemi, ki se porajajo v zvezi z delovanjem posameznih	g
p	društev, terjajo spremembo posameznih določb v osnutkih sta-	g
p	turov zasavskih občin ali pa izdajo posebnih aktov. Problemi	g
p	v zvezi s financiranjem se podobno kot v dejavnosti društev	g
p	pojavljajo tudi v zvezi z investicijami v telesnovzgojne ter	g
g	športne objekte in potlej vzdrževanjem teh objektov, da ne	g
p	omenjamo pomanjkanje prepotrebnega vaditeljskega kadra za	g
p	društva. Ze današnje stanje večine športnih objektov in naprav	g
p	— posebej na področju občin Žagarje ob Savi in Litija — je	g
M	kritično. Nekoliko na boljšem je Hrastnik, na najboljšem —	g
p	v primerjavi z ostalimi zasavskimi občinami — pa Trbovlje.	g
g	Objekti pa na splošno propadajo, ni pa niti minimalnih sred-	g
p štev za popravila in za najbolj potrebno vzdrževanje. -k-
iWmminiiiiiiiiiiffliiimiiiiimimninniiiiim»iiniiiii...............................
*
	
^ nituTiif
:
l . . mži
mm
e$$$i
mm
mm

mmSmm
i
!
11. komuna GROSUPLJE
1.	komuna VELENJE
2.	komuna IDRIJA
3.	komuna JESENICE
4.	komuna KRANJ
5.	komuna KAMNIK
6.	komuna SEŽANA
7.	komuna NOVO MESTO
8.	komuna SEVNICA
9.	komuna LOGATEC
10.	komuna NOVA GORICA
Obisk v grosupeljski komuni in v Grosupljem nehote vzdrami spomin na velikega pisatelja, domačina - Luisa Adamiča - ki je kot prebivalec daljne tuje zemlje prvi predstavil nekdanje tegobe ljudi svojega rojstnega kraja širokemu krogu slovenskih bralcev. Spomin je primerna utež na tehtnici presoje o nekdanjem in zdajšnjem, s čimer danes seznanjajo obiskovalca prvi kilometri ceste »Bratstva in enotnosti«.
Grosupeljska komuna zmaguje zaostalost; v pičlih povojnih letih je izoblikovala trdne temelje za nadaljnji gospodarski razvoj: elektrificirala je svoja naselja, uredila je cesto, iz leta v leto izpopolnjuje vodovodno omrežje. Elektrika, cesta in voda pa so'trije nepogrešljivi spremljevalci industrializacije, naprednega gospodarstva.
Komuna Iz leta v leto povečuje svoj narodni dohodek, ki se že približuje štirim in pol milijarde. Primerjave letošnjega z minulimi leti nas ob ocenjevanju vrednosti narodnega dohodka in družbenega bruto proizvoda seznanjajo z indeksi od 110 do 120, pri čemer dqsegajo očitne uspehe industrijska podjetja, gradbeništvo, promet, trgovina in kmetijska proizvodnja.
Trenutno je v komuni zaposlenih 3200 ljudi. P ;ram števila zaposlenih se je zlas.i dvignil v zadnjih letih, ko so večje gospodarske organizacije — »Iskra«, »Zmaj«, »Rašica«, »Ljubljanske mlekarne«, »Modna oblačila«, »Semenarna«... — začele odpirati svoje proizvodne enote v naseljih komune, predvsem tam, kjer ne primanjkuje delovne sile. Hkrati z ustanavljanjem proizvodnih • enot raznih domačih industrijskih podjetij, pa doprinašajO k povečevanju števila zaposlenih gospodarske organizacije s sedežem v komuni, ki se uveljavljajo z gradbeniško, tekstilno, mizarsko, elektro-stroj no in avtomehanično dejavnostjo. Posebno pozornost vzbuja organizacija kmetijske in živinorejske proizvodnje, ki postaja v družbenem sektorju izrazita »industrija pod vedrim nebom«.
Kmetijstvo je pogojeno z rodovitnostjo zemlje. V komuni sicer ni na pretek večjih površin, organizacija donosnejše poljedeljske proizvodnje pa je vendarle možna ob uveljavljanju kooperacijski odnosov s kmetovalci, ki skrbno obdelujejo tudi razdrobljene krpe ornice. Poudarek vsekakor velja živinoreji, saj je krmne osnove dovolj na košenicah-in pašnikih po števnilnih položnih pobočjih.
To dejavnost dopolnjuje uveljavljanje turizma kot gospodarske panoge, skoraj že značilne za grosupeljsko komuno. Ob avto cesti je dovolj smerokazov, ki vabijo v razna naselja komune: ribiški šport na Krki ali lovski turizem v razsežnih gozdovih Ilove gore sta lahko enako zanimiva kot je privlačna zima na Polževem ali poletje nekje ob Taborski jami.
Grosupeljska komuna bržkone ne bo nikoli izrazito industrijska; občina sl prizadeva, da omogoči poslovanje nekaterim proizvodnim enotam v krajih,' v katerih je tovarna malone edini vir zaslužka za pretežno število prebivalcev. Omejeno število podjetij seveda zmanjšuje možnost prebiranja med poklici in je zatorej umljivo, da se lepo število občanov vozi v bližnja industrijska središča na delo. Cesta in železnica sta tu, prometni utrip je izredno živahen in daljave pravzaprav ne predstavljajo nikakršen problem.
Svoje dni je bilo drugače; Luis Adamič pripoveduje o ljudeh, ki so zapuščali Grosuplje, bližnje in daljne vasi, ter odhajali v daljni svet. Pripoveduje o sebi, ki je prav tako
odšel nekega dne tja daleč čez morje... Njegova pripoved vrednoti zdajšnje življenjske pogoje v teh krajih in če smo v pričujoči reportaži zbrali vsaj temeljne kamne za nadaljnji razvoj gospodarskega življenja v komuni, potlej smo se približali namenu, da s predstavitvijo zdajšnjega predstavimo hkrati tudi jutrišnje vsakdanje delo in življenje na območju te obsežne občine.
ZIDANJE STANOVANJ ZA TRŽIŠČE
Tudi pripoved o Splošnem gradbenem podjetju Grosuplje lahko začnemo z ugotovitvijo, da je ta gospodarska organizacija začela pred dobrimi petnajstimi leti z minimalnimi osnovnimi sredstvi, danes pa jo uvrščamo z okroglimi tremi milijardami letne realizacije med srednje-močna gradbena podjetja v naši republiki. Natančnejša statistka bi znala poiskati podjetju šesto ali sedmo mesto v vrsti gradbenikov, prvo pa nedvomno v vrsti gospodarskih organizacij komune.
Njegov razvoj v zadnjih letih ka-rakterizirajo številke, ki govore o letnem dohodku na zaposlenega:
Vzdolž
prvih
kilometrov avto ceste
1958. leta je zabeležilo podjetje milijon 249 tisoč dinarjev realizacije na zaposlenega; naslednje leto že milijon 700 tisoč, zatem 2 milijona 440 tisoč, predlanskim 2 milijona 850 tisoč in lani — leta 1963 — tri milijone 200 1 tisoč. Vzpenjanje diagrama glede na dohodek zaposlenega je toliko očitnejše, če ob njem projiciramo diagram zaposlovanja, saj je število delavcev raslo lz leta v leto in danes sestavlja delovni kolektiv blizu 850 stalnih članov in nekaj 100 sezonskih.
Delovno področje Splošnega gradbenega podjetja ni le komuna, pač pa sega s svojo dejavnostjo še v druge mejne komune. Razdeljeno je na pet sektorjev — popolnoma samostojnih ekonomskih enot z organi delavskega samoupravljanja ter s sindikalno organizacijo — ki jih seveda združuje enotna uprava s tehnično službo in s centralnim delavskim svetom podjetja. Sektorje izpopolnjujejo posamezni specializirani, obrati — za transport, mehanizacijo — ki spet poslujejo kot samostojne enote.
Vsak sektor zase je pravzaprav individualna gradbena operativa.
SEKTOR I — njegovo območje je Ljubljana in gradilišča v Mirni, Krmelju in Tržišču, kjer dograjuje stanovanjske objekte. Trenutno gradi ta sektor Fakulteto za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo, Tovarno vijakov, Kovinsko Industrijo
Ig, poslovno-stanovanjske objekte v Gerbičevi ulici, cesti 15, v Boben-čkovi ulici, kjer bo zgradil 3 devet-nadstropne stolpnice, hkrati pa se ukvarja z raznimi manjšimi adaptacijami in storitvenimi deli.
SEKTOR II — je tudi v Ljubljani, obenem pa njegova delovna enota dograjuje žagarski obrat za litijsko lesno industrijo. Ob stanovanjih za trg — Bežigrad — dograjuje sektor II Zavod za gluhonemo mladino in Zavod za zaposlovanje delavcev. Med pomembnejša dela tega sektorja sodi obnovitev magistrata.
SEKTOR III — je najbližji bazi podjetja. Njegovo delovno območje je Grosuplje. Tu gradi pošlovno-sta-novanjski objekt, novo poštno poslopje, farmo za 10.000 bekonov v Stični ter silose in manjše gospodarske objekte za naročnika Kmetijsko zadrugo ter Kmetijsko gospodarstvo Grosuplje; gradi pa še železniško postajo v Dobrepolju.
SEKTOR IV — Turjaški grad in njegovo obnavljanje je zaupano temu sektorju. Z njim dve novogradnji: Zdravstveni dom in osemletka na Rudniku. Ob obnavljanju bolnice v Škofljici je ta sektor še usposobljen v nizkih gradnjah, saj gradi mostove na cesti Velike Lašče^Ko-čevje. Tuda ta sektor zida stanova-njd z9 trg.
SEKTOR V — je najoddaljenejši od matične uprave — njegovo območje je Vrhnika. Po izgradnji hotela Mantova in bencinske črpalke se zdaj loteva gradnje kmetijskih objektov za potrebe tamkajšnje zadruge in manjših adaptacijskih del.
Pregled sektorskih dejavnosti nas prepriča v univerzalnost podjetja, ki je sposobno graditi industrijske objekte, stanovanjska poslopja, poslovne zgradbe kot tudi specifične nizke gradnje. Pri vsej tej univerzalnosti — ki kaže na visoko strokovno raven podjetja ter njegovega tehničnega vodstva — pa daje podjetje precej poudarka zidanju stanovanjskih objektov za trg. Ta stanovanja so različnih standardov in potemtakem dostopna različni kupni moči interesentov.
Zidanje stanovanj za tržišče je že doslej močno razmahnila vsakdanje načrtovanje Splošnega gradbenega podjetja Grosuplje. Trenutno dograjuje 256 stanovanjskih enot, ki bodo že letos vseljive, v naslednjem letu ter tja do leta 1965 pa bo vseljivih še nadaljnjih 450 stanovanjskih enot.
Cas, potreben za zidavo stanovanj, ne presega deset mesecev! Na zmanjševanje delovnih ur ugodno
vpliva uvajanje mehanizacije, grad' benih elementov ter upoštevanje tipizacije — okna, vrata — kar spy ugodno vpliva na zmanjševanj6 gradbenih stroškov. Tako je podjetje potrebovalo za zidanje 126 stanovanjskega bloka v Hranilniški ulicl v Ljubljani le 19 mesecev. Pri ten1 je seveda treba poudariti, da podjetje gradi tako rekoč od projekta, temelja do ključa. V svojo grabeno opera ti vo premišljeno vključuje mehanizacijo, gradbeniške in obrtnišk® storitve, katere dejavnosti črpa lZ lastnih obratov, manjših enot. Srno-, tmo uporabljanje mehanizacije tet sinhronizacija posameznih obrtniških storitev sta podobni pravcati strategiji v razdeljevanju delavcev, strojev in opreme.
Na produktivnost precej vplivaj0 stanovanjske razmere članov kolektiva, ki preživljajo mesece in mesece na gradbiščih v raznih krajih’ Podjetje je doslej zgradilo v Ljubljani 120, 240 in 80-stanovanjski bl°k za samce, 100-stanovanjski blok Pa v Grosupljem. Trenutno načrtuje zidanje samskih domov še na Rudniku in Vrhniki. Z domovi podjetje organizira obrate družbene prehrane, ne le na večjih, pač pa tudi na manjših gradbiščih. Če dodamo dograjenim samskim domovom še družinska stanovanja, ki jih je podjetje sezidalo ali pa njihovo zidanje načrtuje, potlej spoznamo organb8' cijo, ki z oblikovanjem osebne®8 standarda svojih delavcev hitreje izpolnjuje svoje proizvodne, naloge, dosega zadovoljivo stopnjo produktivnosti ter utrjuje stalnost članov delovnega kolektiva, kar je osnov8 za boljše in prizadevnejše uveljavljanje samoupravljanja, gospodarjenja y podjetju.	•	...
O produktivnosti in organizacij dela s poudarkom na medsebojn0 sodelovanje posameznih obratov ^ mizarskega, ključavničarskega, tera-cerskega, železokrivnice, avto-pa1.^ in žage — nazorno pripoveduje Prl' mer Skopja, ki je močno angažira-slovensko gradbeno operativo in pri tem tempo dela na že začetih delih v ničemer zaostal. Tako v Spld^j nem gradbenem podjetju GrosuplL: V sodelovanju z raznimi gradbeni^ •podjetji, daje Grosuplje poroušen®' mu Skopju 120 strokovno usposoD_ 1 j enih delavcev z vso potrebno th®' hanizacijo. Ta pomoč pa ni le l0®. timacija solidarnosti, ampak leS1*, macija sposobnosti prilagoditve te ^ jim delovnim akcijam, smotrnosti razporeditvi svojih moči ža nenebn. doseganje načrtovanih ter hkra nepredvidenih nalog.
Panorama, GrosupUa
^V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\^\\V\N\\\V\\\\\\\^^	X	Ž
y
VRAČANJE
VLOŽENEGA
DENARJA
KMETIJSKA ZADRUGA GROSUPLJE obrestuje precejšnje investicije, ki jih je leta in leta vlagala v usposobitev rodnih površin. 400 hektarom bo letos dodala nadaljnjih 300, s čimer bo pridobila močno krmno osnovo za načrtovanih 300 stojišč v hlevih, kjer danes že vzreja 150 glav govedi. Hkrati pa potočni zadrugi zemlja osnovo za pridelovanje kvalitetnega semenskega krompirja, ki ga za zdaj prideluje na 60 hektarih — kar je bržkone sploh največji kompleks za krompir v Sloveniji — ter si od letošnje letine obeta blizu 400 vagonov izbrane sorte.
Tretje, kar vzbuja pozornost, je Plantaža jablan, ki obsega polnih 100 ha. Na jesen bodo jabolka prvega rodu že godna za bero; na-sledno jesen pa že 300 vagonov prvovrstnih sortnih sadežev.
Te dejavnosti — poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo — izpopolnjuje kooperacijski odnos z zasebnimi kmetovalci, naseljenimi ob robu posestev kmetijske zadruge. Tem nudi zadruga strokovno pomoč, mehanizacijo, umetna gnojila, močna kr-hiila v zamenjavo za vzrejo živine kot tudi za pridelovanje poljskih kultur. Obenem pa kmetje pomagajo Zadrugi v dneh, ko sta polje in gozd Najzahtevnejša. Takšnole vse tesnejše sodelovanje med zasebnimi kmetovalci in proizvajalci družbenega sektorja je pravzaprav ključ do popolnejšega izkoriščanja zemlje ter njene rodovitnosti in uvod v začetek takšnega gospodarjenja, ki prinaša s tržnimi presežki. smotrn gospodarski račun z naraščajočim Skupnim in osebnim dohodkom.
100 in več milijonov je doslej zadruga investirala za svojo dejavnost; 100 in več milijonov ji bodo Skoraj Začela vračati polja in senožeti, vzorno urejeni hlevi in ne naposled Sozd, ki je v teh krajih svojevrstna gospodarska enota pod vedrim nebom.
Bežna ilustracija vsakdanjega poslovanja Kmetijske zadruge v Grosupljem nehote sproži misel, ki zadeva morebitno združitev vseh kmetijskih gospodarskih organizacij v komuni v močno enoto, \ kombinat. Misel je vsekakor opredeljena za skupni naslov, izpisan z velikimi črkami, ki ga sestavljajo naslovi sicer Popolnoma samostojnih obratov.
Uspehi Kmetijske zadruge Grosuplje že napovedujejo dan, ko gozdno gospodarstvo ne bo več živelo kmetijstvo, ko bodo hektarski donosi ob zmernih proizvodnih stroških vračali delovni organizaciji vložen denar in trud. Samo kooperacija z zasebnimi kmetovalci je lani presegla realizacijo lesne proizvodnje, letos se ji bodo pridružile še druge Panog« poljedelstva in živinoreje. Pridružijo se ji seveda lahko le ob Načrtnem pridobivanju novih površin, ob izbiranju donosnejših poljedelskih kultur, ob intenzivnem povečevanju krmne baze s povečevanjem števila stojišč v sodobno izgrajenih hlevih, skratka z upornim izvajanjem zamišljenih elaboratov.
Značilna dolenjska pokrajina — v ozadju Višnja gora
ZNAČILNOST
POLJEDELSKIH
POVRŠIN
Kmetijska zadruga v Stični poklanja dobršen del proizvodnih obveznosti v oskrbo zasebnim kmetovalcem. Karakteristika tal namreč °nernogoča arondacijo večjih kompleksov, primernih za mehanizirano °bdelovanje in je zavoljo tega kooperacijski odnos z vsakim kmetovalcem na območju zadruge edina Ppt do donosnejšega poljedelstva in ^vinoreje. Uveljavljanje tega odno-se kaže v lanskem za 12 odstot-k°v povečanem planu, letošnje polije pa opozarja na novih 6 lodstot-^Pv, g katerimi bo presežen letošnji Plan proizvodnje. Med drugim bo tiMa zadruga za trg 600 ton sernen-®kega krompirja; s pridobivanjem Rožnih površin bo zadruga povečala 2dajšnjih 150 stojišč za 150 novih.
no proizvodnjo 10.000 pitancev — be-konov.
Nagel razvoj KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Grosuplje najlepše prikazujejo naslednje sikope številke: brutoprodukt leta 1959 je znašal 88 milijonov din, 1962 520 milijonov din, letos pa okroglo 900 milijonov din; leta 1959 je gospodarstvo redilo 295 glav goveje živine, 1963 jih ima 1750; leta 1962 je dalo na trg 340 ton mesa, letos 740 ton, lani je dajalo za potrošnjo mesečno 100.000 litrov mleka, letos pa povprečno po 150.000 litrov mleka na mesec. K temu moramo dodati še 12 vagonov pšenice in nad 30 vagonov krompirja. Ta močno povečana proizvodnja dokazuje, da so sredstva, vložena v izgradnjo gospodarstva, dobro naložena in da dosegajo svoj namen.
ODLIKE
ZNAČILNEGA
STIŠKEGA
BLAGA
Od nadalnjega razvoja stiškega živinorejskega pbrata je precej odvisna proizvodnja v obratu Ljubljanskih mlekarn v Stični. Obrat dobiva zdaj- blizu 600 litrov mleka dnevno od stlške zadruge; s povečanjem stojišč jih bo dobil tisoč dvesto, kar bo vsekakor v prid njegovi proizvodnji, M s svojo ponudbo znanega stiškega trapista ne zmaguje povpraševanja.
Mehaniziran obrat — v stranskem krilu stare graščine — lahko dnevno predela 4000 litrov mleka; razumljivo torej, da obrat ne oskrbuje samo domača in najbližja zadruga s svojim posestvom, pač pa tudi zadruge v oddaljenejših krajih. Sezonsko obeležje obratu daje poraba mleka, ki je v poletnem času dokaj več-
BOJ ZA VODO NA SKOPIH x TLEH
Kmetijska zadruga Dobrepolje bije vsakdanji boj za vodo. 85 hektarov arondiranih površin, namenjenih proizvodnji krme, senik, silos, mehanizacija, skladišče — vse to služi 120 stojiščem v vzorno urejenem hlevu. Zadruga bo dala letošnjo jesen 100 vagonov presežka merkantil-nega krompirja, hkrati pa dosega uspehe z vzrejo plemenske govedi — sivorjave pasme — ki dopolnjuje program pitanja živine, kar sodi med pomembnejše dejavnosti dobrepoljskih zadružnikov.
Stranska, a vendar . donosna dejavnost zadruge je — suha roba, saj je zadruga izplačala proizvajalcem V prvem polletju 24 milijonov dinarjev samo za zobotrebce. Gozdovi so 'razmeroma skopi, zato je tudi promet lesnih sortimentov nizek.
Dobrepoljsko kmetijsko in živinorejsko gospodarstvo je danes zaokroženo: zadruga posluje s čistimi računi, kar je dograjevala v poslednjih letih, je dograjevala iz lastnih sredstev. Samo letos je investirala v mehanizacijo novih devet milijonov dinarjev! To zaokroženost pravzaprav utesnjuje pomanjkanje — vode. Voda je problem, ki se vleče skozi dolga desetletja, že nekaj let zapovrstjo pa vse odločneje terja rešitev. Tamkajšnje košenice in še ne-arondirana zemljišča lahko oskrbe več sto giaV govedi, nikakor pa ne omogoča oskrbo več kot zdajšnjih 120 stoiišč kapnica niti ne zajetje z vodovodom, ki ga je.zadruga izpeljala za potrebe lastnega hleva.
Prav zato velja dobršna mera pozornosti iskanju nadaljnjih možnosti za izgraditev vodovodnega omrežja, ki lahko podeseteri rodovitnost slikovite dobrepoljske kotline.
80 traktorjev z raznimi priključki, ki gravitirajo iz več ali manj oddaljenih zadrug ter posestev. Obenem pa opravlja »Agroservis« vsa priložnostna dela na raznih avtomobilih, servisne storitve pa opravlja za motorje znamke »Tomos« in »Pretiš«.
100-članski delovni kolektiv — med njim 50 kvalificiranih delavcev in 17 vajencev — pravzaprav ne opira svoj vsakoletni proizvodni plan na konstante v remontu in servisu. Njegovo delo je izrazito sezonsko in ima v času zime še največ opravka s poljedelskimi stroji, v poletnem času pa z motorji in drugimi vozili. Zaradi te značilnosti dopolnjuje podjetje svoj plan s proizvodnjo raznih strojnih elementov za potrebe odjemalcev v kooperaciji — za »Agro-stroj«, za »Kemoopremo«, »Mlino-stroj«....
Ob tem pa je uveljavilo servisno službo za popravila in rekonstrukcijo parnih kotlov —- teh je v Sloveniji blizu 600 — kar ga znatno za-posijuje. Zanimanje vzbuja z vgraditvijo tako imenovanega ekrana, cevnega omrežja, s čimer dvigne grelno moč kotla za dobro tretjino.
Lani je »Agroservis« ustvaril 121 milijonov v realizaciji, letos bo dosegel 150 milijonov dinarjev. Z razpoložljivimi sredstvi dograjuje potrebne mehanične delavnice, kjer bodo delo-vni pogoji neprimerno boljši, ter z nabavo sodobnejše strojne opreme omogoča delavcem znatno boljše tehnične pogoje.
ZRCALO
DRUŽBENEGA
STANDARDA
V grosupeljski komuni, središču obrata ELEKTRO LJUBLJANA OKOLICA je bilo leta 1945 elektrificiranih 136 naselij s 183 km nizkonapetostnega omrežja in 138 km vi-
'"v J
i
j
■.XX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXWXvXXXV,X\WXXXXXX\XXXXXX\XXXXXNXXXXXV\XXXXX\VxXXXXV^.X
DELAVSKA ENOTNDST - St. 38 - 28. septembra 1963
OSNOVE ZA VELIKE POVRŠINE
r Kmetijsko gospodarstvo
rosupije ustvarja z novo pridoblje-lrni zemljišči močno krmsko osno-h°. za intenzivno živinorejo. Letoš-J* Plan, ki predvideva pridobitev Se.- n°vih hektarov, bo vsak čas do-Zen. Močvirne in občasne poplav-v? Površine — okrog 450 ha — bodo Za °. z agromelioracijo usposobljene visoko proizvodnjo. Tako bo že esetletja stara zamisel za osušitev osupeijske kotline postala stvar-^ost. Povečane in izboljšane površi-® bodo dajale dovolj osnovne kr-e za rejo 2500 glav govedi in let-
»Agroservis«, Ivančna gorica
— nova proizvodna pogoji
hala — boljši delovni
ja kot v jeseni in zimi. Lani je dal 7-članski delovni kolektiv domačemu trgu 6000 kg mesečne proizvodnje trapista.
Stiski trapist je mlečni proizvod posebnega okusa in kvalitete. Značilnost mu daje temperatura in stopnja vlage v kleti, kjer počiva ali, kot pravijo v obratu, dozoreva. Klet — kot osnovni proizvodni prostor — je s svojo zmogljivostjo prir lagojena zmogljivosti strojev, s katerimi je obrat dobro oskrbljen. Po-'* temtakem so osnovna sredstva tu in je le še rešitev vprašanja večjega mlečnega donosa v bližnjih živinorejskih središčih pot do višje dnevne in mesečne proizvodnje.
ZA POTREBE
MEHANIZIRA-
NEGA
KMETIJSTVA
Avtomehanična delavnica v Ivančni Gorici drami misel na morebitno krajevno tradicijo v tej dejavnosti; domnevo še poglobi srečanje z »Agroservisom« — tudi v Ivančni Gorici — ki je specializirano podjetje avtomehanične stroke za potrebe kmetijske mehanizacije. Od njegove dejavnosti je odvisno blizu
Tovarna suplje — vozarne«
»Motvoz sukalka pri novem stroju
in platno« Gro-v oddelku »mot-' sukalnem
sokonapetostnega omrežja in 241 km daljnovodov, ki oskrbujejo z električno energijo 212 naselij.
Transformatorske postaje, ki jih je bilo 1945 samo 20, so zadostovale le za razsvetljavo po hišah, za kuhanje,, gretje in pogon strojev. Kljub temu, da je njihovo število do lanskega leta naraslo že ha 72, potrebe po energiji naraščajo še hitreje.
V gospodinjstvu je bilo na področju grosupeljske komune leta 1952 porabljeno 543.158 kWh, leta 1957 že 2,110.000kWh, lansko leto pa 3.997.000 kilovatnih ur.
Tudi v industriji in ostalih panogah je porast neverjeten. Leta 1952 nekaj preko 1,055.000 kWh, pet let nato že 2,075.000 kWh in lani kar 4,356.000 kWh.
To izredno povečanje potrošnje električne energije je poleg izgradnje . noVlh objektov omogočila tudi predelava visokonapetostnih daljnovodov iz 5 kV na 10 kV (leta 1956) in zgraditev novega 35 kV daljnovoda Kleče—Grosuplje z razdelilno transfor-" matorsko postajo 35/20 kV v Grosupljem leta 1960.
Geslo povojne elektrifikacije »LUG V VSAKO HIŠO« — je doseženo, saj sta na celem področju komune le morda dve izraziti hribovski naselji z nekaj na daleč raztresenimi domačijami, kjer si zvečer svetijo s petrolejkami. Dosti je še hiš, k'jer potrošijo manj električne energije, kot pa znašajo stroški vzdrževanja električnih naprav. Električni razsvetljavi pa se bodo pridružili še'1 radijski sprejemniki (brez katerega že skoraj ni hiše), električni štedilniki, peči in motorji, za kar bo treba vložiti še znatna, sredstva za izboljšanje energetskega stanja v električnem omrežju.
ODVISNOST OD KONČNEGA IZDELKA
Grosupeljska tovarna »Motvoz. — platno« je podjetje, ki pripisuje odločilno vlogo pri formiranju svojega dohodka končnemu izgledu svojih proizvodov iz konoplje, manj iz lanu in bombaža. Ta izgled je vsekakor odvisen od oplemenilniee, od obrata, kjer dobe platna ter drugi izdelki tovarne potrebno voljnost, želeno barvo, primerno odpornost.
Zategadelj ni nič nenavadnega, da kolektiv namenja svoja sredstva izpopolnitvi obrata oplemenitilnice, ki lahko podvoji, celo potroji prodajno vrednost surovega izdelka. Novim strojem v predilnici, ki teko komaj dobri cjve leti, služijo v sosednjem obratu statve starejšega datuma. Člene v proizvodni verigi dopolnjujejo še vrvarna, motvožarna, šivalnica in barvarna. Pomembnost naštetih oddelkov skrb za opleme-nilnico sicer ne podcenjuje, vendar pa se kolektiv odloča ■ za njeno obnovitev predvsem zaradi odmerjenih sredstev.
Sicer je 'tovarna v Grosupljem starejši industrijski objekt. Med člani kolektiva naštejemo mnoge, ki so v podjetju deset, petnajst pa tudi več kot dvajset let. S svojimi delovnimi izkušnjami usposobljavajo starejši delavci mlajše; dosedanja praksa je dala tovarni iet.no 60 in več članov kolektiva kot polkvalificira-ne in kvalificirane delavce. Z raznimi tečaji — vodijo jih domači strokovnjaki — dosega 506-članski delovni kolektiv visoko strokovno raven, ki jo še izpopolnjuje z učnimi programi Tekstilne šole v Kranju.
V tovarno prihajajo delavci iz mnogih bolj ali manj oddaljenih naselij. Stična, Ponikve, Trebnje, Šent Lovrenc so kraji, v katerih že skoraj prehaja iz roda v rod poklic tkalke, predice, šivilje. Vse do letošnjega julija so delavci izgubljali dragocen čas s čakanjem na vlakovne in avtobusne zveze; z nakupom avtobusa pa je kolektiv precej rešil problem čakanja in prometnih zvez. Uvedba lastnega prevoznega sredstva je močno vplivala na počutje delavcev, hkrati pa na produktivnost posameznikov ter na delovno disciplino. Ureditev dovoza delavcev je zlasti pomembna zavoljo treh izmen, saj v vseh oddelkih, razen v tkalnici, kjer sta uvedeni dve izmeni, tečejo stroji od jutra do večera in od noči do dne.
Točnost prihodov in odhodov, spočiti delavci in njihovo počutje pa so pogoj za razmišljanje o uvedbi skrajšanega delovnega časa, v katerem naj bi kole'ktiv ob izpopolnjeni organizaciji dela ter z višjo stopnjo produktivnosti dosegal iste proizvodne rezultate kot jih dosega zdaj, pri 48-urnem delovnem tednu.
- 25 odstotkov svojih izdelkov tovarna izvaža; s 1500-tonsko surovinsko osnovo konoplje — domač proizvod — dosega v proizvodnji milijardo 300 milijonov dinarjev realizacije, kar uvršča Tovarno motvoza in platna med močnejše gospodarske organizacije v komuni.
i

I
I
K VEČJEMU ŠTEVILU ZAPOSLENIH
Ljubljanska tovarna konfekcije — Modna oblačila — ima svoj obrat v Krki, majhnem naselju ob izviru značilne istoimenske reke. V obratu je zaposlenih 120 ljudi, pretežno delavk. Opremljen s sodobnimi šivalnimi stroji opravlja obrat razne sto-ritve za matično tovarno, predvsem pa je specializiran za izdelavo športnih oblek in krojev. Delavke so več ali manj na delovnem mestu usposobljene moči, saj je delo v obratu organizirano na tekočem traku. V proizvodnem poslopju je za zdaj dovolj prostora: z napeljavo vodovoda bo obrat lahko še povečal število strojev — zdaj jih je 100 —, vsekakor pa bo uvedel popoldansko delovno izmeno, saj. je dela na pretek. Z novo izmeno bo podvojil število zaposlenih, kar bo nedvomno ugodno vplivalo na standard domačinov iz Krke in iz številnih manjših okoliških naselij.
USVAJANJE PLETILJSKE PROIZVODNJE V AMBRUSU
Tovarna pletenin »Rašica«, svoj sedež ima podjetje v Gameljnah pri Ljubljani, ima številne obrate — kot samostojne ekonomske enote — raztresene po raznih slovenskih komunah. V grosupeljski občini sta kar dva takšna obrata. Prvega smo predstavili, drugi pa je v Ambrusu! Tudi za ta obrat velja smotrnost izbire kraja, kjer je dovolj pridnih'ženskih rok, ki so v pletilski proizvodnji osnovni kapital. Matična tovarna je opremila obrat v Ambrusu s potrebnimi pletilnimi stroji, hkrati pa dobavlja obratu surovino z vsakomesečnimi naročili. Ambrus je specializiran obrat zal proizvodnjo težke ple-tilske konfeksije. Dobršen del njegovih proizvodov je namenjen izvozu. Specializacija pa je obenem, da je osnova za doseganje kvalitete, tudi ključ do tiste stopnje produktivnosti, ki je lahko konkurenčna na tujem tržišču. Ta stopnja sicer ni dosegljiva čez noč, dosegljiva pa je vsekakor ob poglabljanju specializirana proizvodnje.
POGLABLJANJE
SPECIALIZI-
RANE
PROIZVODNJE
Sodobni načrti za stanovanjsko opremo so osnova proizvodnje podjetja »Strojno mizarstvo« v Šentvidu pri Stični. 75-članski delovni kolektiv je spremljevalec stanovanjske gradnje; z vgrajevanjem stenskih omar, kuhinjskih kotov, lesnih elementov raznih funkcionalnosti posodablja videz času primerne stanovanjske opreme. Podjetje je izdelovalec opreme — letno potroši v ta namen 1000 kubikov kvalitetnega lesa — ter hkrati monter na terenu.
S to specializirano mizarsko dejavnostjo dosega letno 140 milijonov dinarjev v realizaciji.
Odlika notranje organizacije dela v podjetju je v smotrni razporeditvi obveznpsti: v času, ko gradbena dejavnost zamre, kolektiv pripravlja vnaprej dogovorjene elemente za stanovanjsko opremo, v času visoke gradbene sezone pa se ukvarja predvsem z montažno dejavnostjo v posameznih stanovanjskih hišah.
PROGRAMI-
RANJE
ZAHTEVNE
PROIZVODNJE
Obrat ljubljanske tovarne »Zmaj«
— Šentvid pri Stični — zaposluje 75 članov delovnega kolektiva. Po desetih letih je začel obrat osvajati kvalitetno proizvodnjo ogljeno-gra-fitnih izdelkov, ki pravzaprav predstavljajo manj znano blago sicer znane to.varne »Zmaj«, močne proizvodne organizacije za proizvodnjo galvanskih členov, baterij.
Obrat v Šentvidu proizvaja kino-elektrode, elektrode za kopiranje in v zadnjem času — elektrode za žleb-ljenje. S temi elektrodami posodablja varilno tehniko. Gre namreč za elektrodo, ki ima v sebi vgrajeno cevko. Njena uporabnost je dvojna: z električno iskro vari slabo varjeni del, s pomočjo kompresorja pa skozi cevko izpihava stopljene kovinske delce, žlebi varjeni predel med dvema me-taloma. S tem postopkom je možno ponovno varjenje. Doslej je varilna tehnika upoštevala izbijanje ali izži-ganje varjenega predela, zdaj jo bo skoraj zamenjala tehnika izžleblja-nja. Tovarna »Zmaj« že beleži precejšen krog stalnih odjemalcev njenih elektrod za izžlebljanje. S tem bo nedvomno povečala krog svojih
»Modna oblačila« Ljubljana — obrat »Krka« v Krki proizvodnja je organizirana na tekočem traku
odjemalcev ter prilagodila povpraševanje lastni ponudbi, ki je lahko glede na razpoložljive strojne zmogljivosti desetkrat večja od zdajšnje.
Ob ogljeno-grafitnih izdelkih je še zmerom osnovni proizvod tovarne — baterija. Od nekdanjih pet tipov proizvaja danes tovarna okoli 40 tipov raznih baterij za potrebe splošne potrošnje in zd potrebe radijske in industrije otroških igrač.
Poleg baterij in elektrod pa izdeluje tovarna tudi 7 vrst različnih baterijskih svetilk, pripravlja pa še tri nove tipe, ki bodo zelo koristni in potrebni zlasti šoferjem. V prehodu lanskega v letošnje leto je povečala proizvodnjo za 30 odstotkov. To povečanje predstavlja dosežen najvišji nivo možne produktivnosti in hkrati zadovoljivo stopnjo izpopolnjene organizacije dela.
benega.pohištva. Oba obrata sta vsak na svojem predelu mesta. Namen kolektiva je, da prej ali slej združi obrata pod eno streho.
Značilnost obrata za stavbeno pohištvo je v izdelavi prepotrebnih gradbenih elementov — vrat, oken, okvirov — kot v storitveni dejavnosti — razna popravila, adaptacije, zamenjave — za potrebe komune. V pohištvenem obratu pa izdeluje 70-članski delovni kolektiv — 55 je kvalificiranih mizarjev — pohištveno opremo po individualnih naročilih, kar nedvomno terja visoko strokovno raven podjetja. V prid te ravni govori podatek, da je kolektiv dosegel lani 148 milijonov v skupnem dohodku, v letošnjem polletju pa je. že presegel 95 milijonov, pri čemer ni povečeval števila zaposlenih.
»Strojno mizarstvo« Šentvid pri Stični — obrat v Stični
V OBRATU »RAŠICE« ŠENTVID PRI STIČNI
Domačinke in pletilje iz bližnjih naselij tvorijo 55-članski delovni kolektiv ekonomske enote Tovarne pletenin »Rašica« v Šentvidu pri Stični. Prostora je sicer malo, pravijo v obratu, tako da dela kolektiv v dveh izmenah; pletilni stroji pa vendarle ustrezajo vsakdanjim naročilom.
Pletilja izdela v osmih urah do 5 kosov; dlje proizvaja enak proizvod, laže dosega in presega delovno normo. Pri uvajanju novega proizvoda pa potrebuje približno pet ur, da osvoji proizvodnjo novega vzorca. Obrat v Šentvidu prejema naročila tudi do 5000 enakih kosov — namenjenih izvozu — kar ugodno vpliva na dvig produktivnosti in na kvaliteto opravljenega dela. V morebitnih zastojih, kadar zmanjka volne, delavke pletejo iz raznobarvnih ostankov živopisane proizvode po lastni presoji, z lastno domiselnostjo. Ti vzorci so namenjeni otrokom do 14 let.
CILJ:
ZDRUŽITEV
OBRATOV
Splošno mizarsko podjetje Grosuplje ima dva obrata. V prvem uveljavlja proizvodnjo stanovanjskega pohištva, v drugem proizvodnjo stav-
UVELJAVLJANJE NA TUJEM TRŽIŠČU
40 milijonov deviznih dinarjev bo letošnji predvideni delež deviznemu prilivu izvoz lesne galanterije dobrepoljske »Stolarne«, podjetja oti jugovzhodnem robu Vidma. Z rekonstrukcijo žage, ureditvijo skladiščnega obrata ter z nameravanim poveča-
njem sušilnice povečuje delovni kolektiv Stolarne svojo proizvodnjo. 2e v šestih letošnjih mesecih je podjetje preseglo lansko realizacijo v istem času za 12 odstotkov. Letošnja zima1 je onemogočala pravočasno nabavo lesa. S tem je nakazala potrebo gradnje obsežnejšega skladišča • in umetne sušilnice, kar oboje edino lahko zagotavlja nemotenost proizvodnje.
SREČANJE Z DVEMA OBRATOMA VELIKE »ISKRE«
Višnja gora je mesto. To uvrstitev med naselji si je pridobila v davnih časih. Vendar pa ima Višnja gora kaj malo mestnega obeležja; to šele nastaja in morda ji daje kanček svoj-stvenosti dveletni obstoj obrata »Iskre«. V tem obratu je zaposlenih 90 žena in deklet.
Delo v obratu izpopolnjuje proizvodni program Iskrine tovarne v Fr-žanu. Delo ni zahtevno in je potemtakem umljiv podatek, ki pravi, da Višnja gora ne sega po kdo ve kako kvalificiranih delavcih. Obrat sam usposobi novega delavca. To usposabljanje ali uvajanje v delo ne traja več kot nekaj dni in že je delovni uspeh nove delavke lahko enak vsakodnevnim uspehom starih- članic delovnega kolektiva.
Preprosto in vendar izredno zahtevno ter odgovorno delo, ki terja natančnost in preciznost v vsaki delovni operaciji, pa vendarle ne omejuje splošno razgledanost posameznih delavk, ki vedo o »Iskri« ter o njenih obratih dosti več. Vsak član delovnega kolektiva prejema glasilo »Iskre«; z njegovo vsebino je sproti informiran o proizvodnih namerah, o uspehih in načrtovanjih, o investicijah in drugem.
Še v začetku letošnjega leta — ko je štel kolektiv le 35 članov — je bil delavski svet kolektiva celoten kolektiv. Prav te dni pa prebira kolektiv med posamezniki najprimernejše za kandidate v delavski svet.
*
1 Dobrepolje je kraj drugega Iskrinega obrata v grosupeljski komuni. Tudi tamkajšnji 63-članski delovni kolektiv so pretežno žene in dekleta.
Obrat je dokaj samostojen s svojo proizvodnjo televizijskih stabilizatorjev. Povezan z ostalimi Iskrinimi
»Elektrostrojno podjetje« Grosuplje — strojna
armatur
obdelovalnica sanitarnih
obrati — Horjul. Ljubljana — prilagaja proizvodnjo zmogljivostim d°' baviteljev raznih polizdelkov, pa tu" di sam izdeluje posamezne sestavne dele za svoj končni proizvod. Stabilizatorji, ki omogočajo nemoten televizijski sprejem tudi v krajih, kjer je slaba, nestabilna električna napetost, so vedno bolj iskano blsš0-Obratu Dobrepolje služi za ugodno prodajo proizvodov organizirana prodajno servisna služba, ki je tudi obrat Iskre.
Proizvodnja v tem obratu je nekoliko zahtevnejša; nova delavka potrebuje za priučitev na delovnem mestu tudi do tri mesece, da dosega delovni uspeh starejših delavk.
Kolikšnega pomena je Iskrin obrat za Dobrepolje in .za okolna naselja, izpričuje poldrugi milijon mesečnega osebnega dohodka zaposlenih, ki ostaja v tamkajšnjih trgovinah, ki oblikuje osebni standard prebivalcev. Dobrepolje je bilo še pred desetimi leti izredno pasiven kraj. Domačini so hodili in še hodijo na delo v oddaljenejše kraje. Zategadelj je obrat Iskre izrednega pomena za usklajevanje števila zaposlenih moških z ženskami.
V obratu je zdaj zaposlenih 65 de-, lavk; z nadaljnjim izpopolnjevanjem proizvodnje bo obrat podvojil število članov svojega kolektiva. Številke — 120 zaposlenih — pa bržkone ne bo . skoraj presegel ali vsaj ne do dne, ko bo izpeljano vodovodno omrežje v tem predelu Suhe krajine. Od vode je namreč odvisna izvedba načrta, ki pripoveduje o gradnji lakirnice in obrata za galvaniko. Ti dve dejavnosti bi vsekakor omogočili P°' večanje fizičnega obsega proizvodnje, uvedbo proizvodnje novih elementov in povečanje števila zaposlenih.
DOMAČI IZDELKI ISKANO BLAGO
Mesno podjetje v Stični odlikujejo znani stiski mesni izdelki. Lani je podjetje nudilo tržišču 797.000 kil°' gramov mesa in raznih izdelkov —;
" upoštevane so stiške klobase — pri čemer je realiziralo 361 milijonov dinarjev. Z letošnjo predvideno proizvodnjo bo podjetje približalo svojo realizacijo 500 milijonom. Značilnost poslovanja 57-članskega delovnega kolektiva je vsekakor v organizaciji notranjega poslovanja, saj Zavod za spomeniško varstvo ne dopušča ni-■ kakršnih prezidav v starem stiškeffl samostanu, kjer ima Mesno podjetje svoje proizvodne obrate.
IZPOLNJE-
VANJE
POSAMEZNIH
NAROČIL
Splošno mizarstvo v Višnji gori j® manjše obrtno podjetje. Njegova odlika je v visoki strokovni sposobnosti, saj se podjetje loteva razmeroma zahtevnih naročil posameznikov. Ob izdelavi stanovanjskih opyem pa podjetje uveljavlja še proizvodnjo stavbenega mizarstva, izdelave oken in vrat, kar prilagaja potrebam gradbeništva.
SKLADNO Z ZAHTEVO TRGA
Prostovoljna delovna akcija k?' lektiva — Elektrostrojno podjetje Grosuplje — v kateri je vsak član opravil 30 delovnih ur, je vsekakor izpopolnila videz male tovarne o*-1 robu mesta, ki vzbuja pozornost. Th so razvrščeni: upravna zgradba. gaf' derobe in sanitarije ter proizvajali1® dvorane. Tu se ustvarja letno ve® ko 300 milijonov skupnega dohodka, ki ga 145-članski delovni kolekti^ dosega s proizvodnjo raznih armatur in elektroizdelkov.	v .
Z lastno livarno, vrsto stružni® in obdelovalnih strojev ter z obratofh galvanike je Elektro-strojno P0?' jetje opazni ponudnik specializiranih proizvodov za potrebe gradbeništva« sanitarne opreme in za potrebe šir°' ke porabe. Sezonsko izrazitost v Pr®' izvodnji blaži kolektiv z notranjo organizacijo dela.
O razvoju podjetja prepričljiv , govori lansko mesečno povprečje realizaciji — 25 milijonov. Maja me' seča je podjetje približalo svojo r®. alizacijo že 31 milijonom, kar gov°J_ v prid prekoračitvi letnega plana -fj 276 milijonov dinarjev — za kak-nih 20 odstotkov.	,.
Grosuplje nima nikakršne trad cije v metalno-elektro stroki, veI1{i;ti pa je uspelo v minulih letih pridob1. za to dejavnost lepo število mla“vj danes strokovno usposobljenih d®la cev. Z njimi je nekdanja inštalate ska delavnica prerasla v industn. sko podjetje; elektro, kleparsko vodovodnoinstalatersko stroko * dopolnila z uvedbo zahtevnejše Uv r ske proizvodnje ter z galvaniko, * je vsekakor omogočilo kolektivu sl® cializacijo proizvodnje. Danes je P ■ jetje pomemben člen med trgovi^ ’ ki mu dobavlja surovinski
alierial.
in trgovino, ki je njegovih izdelkov.
stalen odjeh1'
al®c
jStAV^^NOTNC«^
V\\\\\\\vN\v\\\\\\\vx\\\\\\\voa\\\\\\\V\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\W^^
PO STEZAH DESETEGA BRATA
.Nikakor ni slučaj, da je nastala ra slovenska povest v slikovitem ;°lju položnih gričev, lepih gozdov, ^kožnih njiv in košenic — v svetu, Je danes območje grosupeljske ko-Slučaj ni zato, ker sta čas in j‘ienje izoblikovala iz tamkajšnjih ■Načinov premišljenega, treznega .°veka, iz tamkajšnjih domačij pp poljubna zatočišča. Jurčič je v teh pih znal najti Desetega brata, pa javlja, ' znal je poiskati galerijo finalnih človeških podob. Enako 6ro navdušenja in privlačnosti razijo tudi kraji vzdolž leve in des-; strani prvih kilometrov »Ceste atstva in enotnosti«. Od Stične Mo Muljave tja do Krke, od po-fpjega naselja v Dobrepolju pa do .pr j a mimo znamenite Višnje gore,
1 ,°lž in počez po poteh komune sre-“Ješ turistične mikavnosti, ki bi jim Mko našel primero.
.Prav zavoljo tega je turizem gobarska panoga v komuni, ki se ?uja. Turistično društvo skladno z .^inskimi podjetji ustvarja temelj Panogi.
Program nadaljnjega razvoja te rPodarske dejavnosti govori o dveh finskih središčih: »Grosupeljčan« J'gostinsko podjetje v središču Grošlja. Njegovo poslovanje je naklo-bo vsakdanji oskrbi prebivalstva j? Piimoidočih gostov. Lepo oprem-M prostori mu vsekakor omogoča-
i,	(razmeroma visok promet, saj je v usnjem letu že doslej presegel za
j,	odstotkov predvideni plan. Ob bralnem gostišču pa ima »Grosu-Jjčan« v oskrbi še manjši gostinski Jat v Predstrugah, prav zdaj pa G°ča o ureditvi obrata »Majolka« ,,barju, ki se namerava priključiti •fSovemu kolektivu. Semkaj sodi še
stišče »Pri mostu«.
Ob značaju vsakdanjih storitev — Jbizacija družbene prehrane — pa S^ovlja podjetje s svojimi enotami ^Pomembno funkcijo v razvoju tu-
|, ^tazitejša turistična dejavnost je S gostišča »Polževo«, že stare turi-be postojanke na položnem hribu M Višnjo goro. Gostišče je zname-j 0 leto in dan; v letnem času nudi bna zadovoljstva ljubiteljevem (Ma, v zimskem pa idealna smu-SL.ca za priložnostne ljubitelje zim-1,‘b športov. K temu gostišču sodi
V	dograjena restavracija »Taborna jM«, ki je vsekakor mnogo obeta-[,a turistična razglednica. Z name-Mho dograditvijo novih prostorov prenočevanje bo ta kraj lahko po-
V	prijetno rekreacijsko središče
Mne.
j.	bosuplje na tem področju gospelu isnja dohiteva zamujeno. Primer-
k.	Ztnogljivosti mu vsekakor omogo-
Vsakoletno preseganje plana in * Zlitino uveljavljajo v naših go-Mto-turističnih koledarjih.
POSLUH
Za potrebe
GOSTINSTVA
podobne kuhinjske opreme — me-pbski center v Puli, Motel v Med-Ve?’ hotel Petovia v Ptuju in v Slo-V»6tn Gradcu — so proizvod obrt-lija Podjetja »Kovinostroj«, specia--ega Podati3- hi je nastalo iz k.	slrrnmnp ki iuča vrtinarske de-
!ai skromne ključavničarske de-Vij‘‘.lce. s posluhom za potrebe raz-Slb°čega se gostinstva ter s smi-
hliQJsk° opremo si je podjetje prido-hij baklonjenost večjih trgovskih ta, "- »Contal« Ljubljana, »Grič« Vk6'3. »Tehnooprema« Beograd in v večjih jugoslovanskih središčih, tistem dela v podjetju zahteva Sporoma visok kvalifikacijski se-delavcev, saj opravi skupina tii01, štirih delavcev celotno naro-°d načrta do montaže. Prav ta sit,,?1' narekuje podjetju izrazito Za rast vajenskega kadra. Ob-Hjj p Pa kolektiv štipendira na sred-iljJ visoh tehnični šoli dva mlada Ml a — ker so pač vsakdanja na-hjb’ ki opozarjajo na nujnost sko-bti3e izpopolnitve 36-članskega ko-taa a. (že strokovno usposobljeni z novimi kvalificiranimi in ^^kvalificiranimi močmi. To podboj, še uspeh v realzaciji, saj bo ^ til-- i® letos doseglo 135 milijonov •tii),berjavi z načrtovanimi stotimi ti°hl.
v proizvodnji so raztreseni bil’ ki onemogočajo koncentracijo ter njih večje izkoriščanje.
sodi namera kolektiva, ki o lastnih skladih, namenje-
ni J5racjn ji večjega ter enotnejšega
bi^yaialnega	■»
prostora z večjimi zmogljivostmi. S tem
Polževo — priljuu.»v«iii izletniška točka
Znameniti višnjegorski polž
dnevno mlinarji potrošnji. Odlika mlina so stroji: za grobo in za fino mletje. Pogon je električna energija, ki je še zmerom zanesljivejša od vodne. Mlin v Stični oskrbuje lastno in sosedne komune. Njegovi potrošniki so večja kmetijska posestva, pa tudi manjši zasebni kmetovalci. Zanimivo, mlin sprejema v mletje vse od enega do tisoč kilogramov. Njegovo poslovanje je pravzaprav takojšnja zamenjava žitnih zrn z moko želene kvalitete.
j*
K *vod._lu 1U1U61J1V„„„. „ —
ia.r^ena m°žnost za nadaljnje * °lnjevanje serijske proizvodnje.
Naš vsakdanji KRUH
^6(i zidovi starega stiškega samo-bičn tiho meljejo kolesa starega rMvvga mlina> podjetja, ki ga beke9 in vodi štiričlanski delovni %vn • 4 tone žitnih zrn gre lahko bb0 skozi valje, štiri tone prvo-s hele moke in otrobov, pa dru-vsakdanjega kruha izroče
Obrat »Valjčni mlin« v Stični
BOGASTVO
LEŽI
V GOZDOVIH
Proizvodno in trgovsko podjetje »Gosad« je obsežna delovna organizacija, ki se ukvarja s tremi osnovnimi dejavnostmi: odkupom, predelavo in prodajo zdravilnih zelišč in suhih gob na domačem, pretežno pa na inozemskem tržišču. Največ blaga se zbira v grosupeljski občini, t. j. v naših centralnih skladiščih v Stični in Šentvidu, kjer se blago predeluje in pripravlja za prodajo. Poslovanje je predvsem odvisno od organizacije odkupa. Semkaj sodi služba vzgojno-informativnega značaja, ki seznanja ljudi s številnimi vrstami zelišč in seveda z neomejenimi možnostmi zaslužka ob stalnem sodelovanju z odkupnimi centri.
Na bogastvo naših. gozdov opozarjajo nekatere številke. Med cvet-, jem zbira »Gosad« 38 različnih vrst, med listjem 50, med rastlinami 91, med koreninami 43, med plodovi 15, enako ne zanemarja lubja, semen, oljnih rastlin, raznih vršičkov, gomoljev in mahov. Njegov odkup razgrinja izredno raznolike možnosti zbiranja zdravilnih zelišč, ki jih nabiralci lepo posuše in potlej prodajo v naj-bližnjih odkupnih centrih. Ob zeliščih pa organizira podjetje vsako leto v času sezone še odkup posušenih gob in drugih gozdnih sedežev. Svojo odkupno organizacijo sestavljajo kmetijske zadruge in izpostave
v Novem mestu, Veliki Nedelji, Mostu na Soči in v Stični.
Kako pomembna je »Gosadova« dejavnost, dokazuje tudi to, da je v preteklem letu izvozil zdravilnih zelišč, suhih in svežih gob za tričetrt milijona dolarjev.
POMANJKLJI-
VOST
PRODAJNIH
PROSTOROV
40 poslovalnic trgovskega podjetja »Tabor« pomeni močno trgovsko omrežje, ki sega tudi izven meja komune,. vendarle pa pomanjkljivi prodajni prostori le slabo omogočajo dvig prometa z uvedbo sodobnejših načinov , prodaje. Prav zato so prizadevanj a^ trgovine naklonjena hitrejšemu pdsddotiljanju lastnega poslovanja, ki za zdaj ptfesega milijardo 300 milijonov v letnem prometu. Drugo leto bo podjetje zgradilo sodoben trgovski lokal v Šentvidu pri Stični; 25-milijonska investicija je vsekakor breme za kolektiv, ki ima sicer številne materialne obveznosti še do drugih lokalov, enako potrebnih obnovitve ter prilagoditve zdajšnjemu načinu prodaje.
POTUJOČA
PROIZVODNJA
»A g r o m e 1« je kombinat svojstvene, potujoče proizvodnje. Njegov obrat v Podsmreki je enako svojstven servis, ki s svojo dejavnostjo omogoča nemoteno dejavnost številnim »potujočim družinam«, osnovnim proizvodnim celicam kombinata. Podsmreka namreč kompleti-ra panje, toči med, pripravlja hrano za čebele, kuha razna voščila, skratka — spremlja potrebe proizvodnih celic.
Obrat je sezonskega značaja. Sicer je v njem zaposlenih 9 čebelarjev, v času sezone pa tudi 20. Leži v primernem kraju ob avtomobilski cesti, v nekakšnem geografskem središču med posameznimi »pašami«, med posameznimi "proizvodnimi eno-
Te enote obsegajo razsežno območje: Nova Gorica, Bela krajina, Prekmurje, Pohorje, Gorski ko tor in celo Lika — so kraji, kjer kombinat vsako leto organizira proizvodne centre za bero medu. Ti centri so tudi vsako leto večji, po številu panjev številčnejši. Kombinat sam proizvaja tako imenovan tip industrijskega panja.
Ob lastnih središčih pa poklanja kombinat precejšnjo mero skrbi poglabljanju kooperacijskih odnosov z zasebnimi in zadružnimi čebelarji. Njihovi proizvodnji dobavlja panje, reprodukcijski material.
»Agromel« ni le proizvajalec, pač pa je tudi podjetje, ki se ukvarja s trgovinsko dejavnostjo. Nemčija, Avstrija, Švica — so na spisku njegovih stalnih odjemalcev. Povpraševanje v tujini za temnim medom, dalmatinskim »žajbljem«, zgodnim cvetličnim medom — je na pretek. Hkrati pa je med domače potrošno blago, ki počasi in vendar vztrajno spreminja svoje obeležje priljubljenega zdravila v obeležje vsakdanjega prehranskega blaga.
Splošno dejavnost Kombinata naposled dopolnjuje še proizvodnja matičnega mlečka.
OBILICA ŽETVE JE ODVISNA OD SEMENA
Skladišče ljubljanske »Semenarne« v Selu pri Radohovi vasi, je ena izmed mnogih poslovnih enot Jega edinega slovenskega in največjega jugoslovanskega podjetja za proizvodnjo ter prodajo semen. Funkcija skladišča ni v dobesednem smislu naslova, ampak opravlja skladišče zahtevne proizvodne naloge: kot zbiralni center opravlja odkup in kot proizvodna enota pripravlja iz se* menskih osnov kvalitetno seme, namenjeno domačemu in tujemu trgu.
Na jesen prične delo v skladišču. Čiščenje ter priprava semen sega vse tja do meseca aprila, ko pravzaprav potrka na vrata prodaja. Semenarna polovico svojih proizvodov izvaža; s polovico pa oskrbuje domače odjemalce.
Pridelovanje semen je organizirano na družbenih gospodarstvih in v kmetijskih zadrugah. Pozornost drami letošnji pridelek semenskega krompirja, ki je izredno kakovosten in ga je več kot lani. Kmetijsko gospodarstvo Kranj in Kmetijska zadruga Cerknica sta za Semenarno Ljubljana letos prvič uspešno pridelovala semenski krompir na velikih površinah, pod strokovnim nadzorstvom Kmetijskega instituta Slovenije.
Povečevanje proizvodnje pa seveda povečuje proizvodne naloge v skladiščih Semenarne; tako drugod, tako v Radohovi vasi, kjer stoji eno naj starejših skladišč podjetja, saj so nekateri delavqi že 20 let zaposleni v tej stroki. Značilnost sezonskega dela pa narekuje svojstveno razporeditev delovfiih ur.
SPEDITERSKA DEJAVNOST V IVANČNI GORICI
Tovrstna dejavnost pravzaprav preseneča; toliko bolj, če vemo, da je nastala s prizadqyanjem nekdanjega avtoprevozniškfga podjetja, ki se je ukvarjalo s privozom blaga in
ljudi ter z avtomehaničnim, servisom. Delovni kolektiv se je letbs združil s podjetjem »Slovenija-avtopromet« Ljubljana ter postal njegova samostojna ekonomska enota. Združitev je ugodno vplivala na povečanje prevoznega parka enote v Ivančni Gorici: Zdaj ima samo za špeditersko dejavnost na voljo 12 kamionov in avtobus za prevoz potnikov na območju komune.
Spedicijske storitve opravlja Ivančna gorica za razne komitente v Jugoslaviji. Levji delež pri realizaciji plana daje transport, znatni pa tudi mehanična delavnica, ld opravlja razne servisne storitve za potrebe lastnega voznega parka kot za potrebe priložnostnih interesentov.
PRIL A GO JUVAN JE ZAHTEVAM ODJEMALCEV
Voda je tudi za »Apnenico« nerešen problem na poti hotenega prila-gojevanja zahtevam številnih odjemalcev. Podjetje načrtuje proizvodnjo hidriranega apna; samo takšna proizvodnja je vezana na velike količine vode. Vode pa v Dobrepolju ni! Treba jo je voziti od drugod.
Sicer pa ima »Apnenica« odlične pogoje za nadaljnji razvoj. Z novo pečjo — njena dnevna zmogljivost je 30 ton apna ob primerjavi s staro pečjo, ki daje dnevno 16 ton — je. približalo podjetje letno proizvodnjo 12 tisočim tonam apna. Za tolikšno proizvodnjo je dovolj kupcev — premalo pa je železniških vagonov, da bi lahko sproti. odpravljali tonske pošiljke. Tej težavi se pridružuje še zamotano vprašanje 'zaposlovanja, saj domačini ne kažejo posebnega zanimanja za delo v sicer mehanizirani in sodobno opremljeni apnenici. Delavci iz Makedonije in Dalmacije pa bremene kolektiv z umevnimi stanovanjskimi problemi.
POGOJI ZA NADALJNJI RAZVOJ
Dejavnost Komunalnega podjetja v Ivančni gorici je v precejšnji meri odvisna od sredstev, s katerimi letno razpolaga komunalni sklad pri občinskem odboru. Ta sredstva pa vselej ne omogočajo popolnejšega izkoriščanja zmogljivosti delovnega kolektiva, predvsem pa ne usmerjajd kolektiv v večstransko specializirano dejavnost. Tako j e v glavni,oskrbi podjetja 56 "kilometrov cestnega omrežja.	>
Nedvomno pa so v obsežni komuni odlični pogoji za uveljavljanje raznih storitvenih dejavnosti Komunalnega podjetja, ki bi lahko urejevalo zemljišča pred licitacijami, izgrajevalo vodovodno in kanalizacijsko omrežje, obnavljalo fasade, izvajalo razna druga instalacijska dela. V tem je tudi perspektiva podjetja, le da prebrodi trenutne težave: pomanjkanje strokovnih kadrov in pomanjkanje mehanizacije za opravljanje nekaterih zahtevnejših poslov. Tako za primer — Komunalno podjetje koplje kanal za glavno kanalizacijsko žilo v Ivančni gorici ter bo lahko opravilo vsa zemeljska dela, asfaltirati pa razkopane ceste ne bo moglo, ker nima za takšno dejavnost potrebnih strojev.
Urejanje kanalizacije za novo poslopje zdravstvenega doma v Ivančni gorici — Kanalizacijo izvaja Komunalno podjetje Ivančna gorica, poslopje pa gradi domače Gradbeno podjetje Grosuplje

Industrijsko idealni čebelji panji ko rabinata »Agrohmel« na paši v Liki
Mar ni prijeten takle izlet v dvoje? Zdaj, ko je TOMOSOV COLIBRI postal vozilo za dva, si še vi lahko privoščite tak užitek. Ne pozabite: tudi COLIBRI je ena tistih trdnih vezi, ki druži dva prijatelja!
T0V1BM MOTORNIH VOZIL TOMOS - KOPER
Vodoravno: 1. vojaško spremstvo, straža, 8. kraj v Kosmetu, 9. britanski protektorat v Arabiji, 10. vrsta prozorne tkanine, 11. ime ameriške filmske igralke (Novak), 13. samoglasnik in soglasnik, 14. velika, udomačena ptica s prekrasnim perjem (množ.), 15. nebesno telo, zvezda repatica, 16. zgodovinsko mestece v Dalmaciji, 18. slavni francoski kipar (Auguste), 20. sultan v jugovzhodnem delu Arabije, 21. simbol kemične prvine, 22. prislov kraja, 23. ptica pevka, 24. oglas, naznanilo v časniku, 27. dovoljenje, pravica.
Navpično: 1. muza ljubezenskega pesništva, 2. jezen, 3. glavno mesto pokrajine Schles-wig — Holstein (ZR Nemčija), 4. kratica za mednarodno organizacijo, 5. kratica naše največje tovarne radioaparatov in televizorjev, 6. kazalni zaimek, 7. prebivalec Anama, lli vrsta pe-
[/	2	3	*	5	e	7
e						
9				ES	T.	
to			S	11	fS	
~f3~		S	Ut			
™S=1		15				
16	<7					r
te					n	19
So				UT		
22		1		23		
29		25	26			
27						
— V podjetju ne delim0 več stanovanj, niti ne taz-pravljamo o nagrajevanju* pa sem, si zaželel tnalo cit' kusa!
či, 12. trščica, 14. živalska smrt, 15. sklep skladbe, 16. vrsta močnega razstreliva, 17. pripadniki sosednje države, 19. rakev, 21. kratica angleške letalske družbe, 23. visoka gora v Julijskih alpah (2245 m), 25. simbol kemične prvine, 26. enaka samoglasnika.
— Ali misliš, da on Zn° plavati?	|
— Se vprašaš! Ima avto, | vilo in račun v banki! §
Zapisek iz grafično predelovalnega podjetja EMBALAŽA, Maribor
Na poti do milijarde
Grafično predelovalno podjetje »Embalaža« Maribor je sicer še mlado, saj letos zaključuje šele sedmo leto samostojnega dela. Vendar so si v tem kratkem času pridobili prav lep sloves med odjemalci; slednje še najbolj zavoljo kvalitete izdelkov, ki jih dobavljajo odjemalcem ter zaradi nenehnih prizadevanj 127-članskega kolektiva »Embalaže« Maribor, da bi izbor izdelkov čimbolj popestriti; razširili na proizvode, ki jih je treba uvažati; skratka zategadelj, da bi s kvaliteto in asortimentom čimbolj zadovoljili kupce.
Interesentov za izdelke podjetja »Embalaža« Maribor pa -je vedno več; v zadnjem času celo preveč, da bi podjetje lahko sprejelo vsa naročila, čeprav obratujejo v treh izmenah. »Embalaža« Maribor namreč proizvaja najrazličnejše izdelke iz papirja, kartona in lepenke. Eden najvažnejših proizvodov tega podjetja so papirne cevke za tekstilno industrijo. Podjetje dobavlja tbdi razne vrste kartonske, lepenčne in papirne emba-
iclŽG
V letu 1957, ko je bilo podjetje ustanovljeno, je 57-član-ski kolektiv ustvaril proizvodnjo v vrednosti 57 milijonov dinarjev. Po letošnjem proizvodnem načrtu naj bi izdelali
nekako za eno tretjino milijarde dinarjev izdelkov. Glede na to, da so osemmesečni proizvodni načrt izpolnili z 124,36 % se je kolektiv obvezal, da bodo letni plan dosegli do praznika naše republike 29. novembra. Po osnutku perspektivnega načrta razvoja podjetja »Embalaža« pa naj bi v letu 1970 dosegli proizvodnjo v vrednosti ene milijarde 'dinarjev oziroma količinsko: 1800 ton izdelkov.
V podjetju menijo, da glede na potrebe tržišča ne bi bilo primerno, če bi kakorkoli bistveno spreminjali sedanji proizvodni program. Zato bodo tudi v naslednjih! sedmih letih ostali pri sedanji usmeritvi, proizvodnje. Pač pa bo največ prizadevanj veljalo modernizaciji proizvodnega postopka ter popestritvi izbora izdelkov. Tako naj bi osvojili proizvodnjo zahtevnejših vrst papirnih cevk za tekstilno industrijo, Pri tem gre predvsem za kvalitetno oplemenitev izdelkov po postopku impregniran j a in bakelizacije. Tako bi »Embalaža« Maribor našim tekstilnim tovarnam med drugim začela dobavljati tudi najbolj obstojne in proti mehanskim obremenitvam dovolj odporne tekstilne cevke, ki jih zdaj v velikih količinah uvažamo iz raznih zahodnoevropskih držav.
Postopek osvajanja nove proizvodnje bi bil precej hitrejši, če podjetje ne bi imelo težav zaradi nepopolnega in zastarelega strojnega parka. Prav zato je z razvojnim programom »Embalaže« predvideno, da bodo dokupili še nekaj novih strojev ter preuredili in razširili tudi delovne prostore, kar bi olajšalo organizacijo
sla in proizvodnje ter povečalo rentabilnost poslovanja. Seveda pa sta obseg in potek modernizacije podjetja odvisna tudi od razpoložljivih kreditnih sredstev.
Z razvojnim programom grafično predelovalnega podjetja »Embalaža« Maribor je torej predvideno kar trikratno povečanje proizvodnje po
Brusilni stroj
za brušenje papirja — prva občutljivejša pri izdelavi tekstilnih tulcev
faza
vrednosti. Vendar ne samo to: »Embalaža« bo začela tudi izvažati. Prve pošiljke za izvoz bodo odposlali že naslednje leto.
Ob vseh dosedanjih uspehih pa kolektiv mariborske »Embalaže« spremljata velika želja in skrb: da ne bi imeli tolikšnih težav s surovinami. Kritična je predvsem preskrba z valovito lepenko in s papirjem za tekstilne cevke. Bili so dnevi, ko so zavoljo pomanjkanja surovin ustavili stroje in — čakali, kdaj bodo spet začeli z delom. Kakršen koli izpad v proizvodnji pa je zanje dvakrat nevaren. Prvič zato, ker lahko bistveno ogrozi poslovni uspeh podjetja. Drugič pa gre za to, da novo vpeljani sistem nagrajevanja po enoti proizvoda zares spodbudno vpliva na prizadevanje kolektiva za povečanje in pocenitev proizvodnje ter izboljšanje kvalitete. V dveh mesecih, odkar velja novi sistem, se je zaradi boljše kakovosti, manjših proizvodnih stroškov in povečanega obsega ‘proizvodnje — vse to pa pripisujejo spodbudnejši delitvi po delu — tolikanj povečal dohodek, da so osebni dohodki za 25 % višji kot v prejšnjem razdobju. Neredna preskrba s surovinami kot posledica okoliščin, na katere v podjetju ne morejo vplivati, pa bi lahko precej ogrozila ta komaj sproščeni polet proizvajalcev v »Embalaži« Maribor.
Ta prostor smo odstopili grafično predelovalnemu podjetju »EMBALAŽA« Maribor
— No, direktor, kaj mi' šiite, kdo je zadel na lote' riji?
— Kakšen direktor pa je' | če letuje v campingu? f — Direktor gimnazije!
— Kupili so moderno P° hištvo!	|
llllllllllllllllllllllllllllilllllllllllillliililllllllllllllllli1111111111
,XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV.XXXXXXXXXXXX.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXX''
Spored RTV Ljubljana za teden od 30. septembra do 6. oktobra 1963
PONEDELJEK
30. septembra
4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) —	8.05
Angleški madrigali in ljudske pesmi iz 16. in 17. stoletja —
8.30	Petindvajset minut v vedrem ritmu — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Ponedeljkovo dopoldne ob narodni pesmi jugoslovanskih narodov —
10.15	Debussy in Ravel —
10.35	Naš , podlistek — 10.55 Vsak dan nova popevka —
11.00	Pozor, nimaš prednosti!
—	12.05 Zabavna glasba —
12.15	Kmetijski nasveti —
12.25 Domači napevi za prijetno opoldne —	12.45 Novi
posnetki Ljubljanskega vokalnega okteta — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Pol ure pred štirinajsto —	14.05
Matija Tomc: Variacije na pesem »Od kneza Marka« —
14.35	Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbene uganke — 18.00 Poročila — aktuaR nosti doma in v svetu — 18.10 Pisana paleta — 18.45 Na mednarodnih križpctjih —	19.00
Obvestila —	19.05 Glasbene
razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00—22.00 Skupni program JRT — studio . Zagreb —	20.55—21.10 Kulturni
globus — 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana
—	23.05 Če želite — zaplešite!
TOREK
1.	oktobra
4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Iz manj znanih oper velikih mojstrov —	8.35 Kitara in
harmonija — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Mojstri simfonije — 10.15 Nekaj uvertur iz znanih operet
—	10.35 Zborovske skladbe E. Cosetta in B. Papandopula — 10.55 Vsak dan nova popevka
—	11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — J2.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne —x 12.40 Prizor iz 3. dejanja opere »Ognjeni angel«
—	13.15 Obvestila in zabavna
glasba — 13.30 Za oddih in razvedrilo —	14.05 Radijska
šola za višjo stopnjo — 14.35 Lisztove klavirske skladbe —
15.15	Zabavna glasba — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev —
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Planinska oddaja — Odmevi z gora... — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — . 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Sprehod po Pragi — 20.20 Radijska igra — 21.07 Serenadni večer
—	21.34 Z lokom po strunah —
22.15	Naš nočni kaleidoskop —
23.05	Mladim plesalcem smo nocoj pripravili...	—	24.00
Zadnja poročila in zaključek oddaje
SREDA
2.	oktobra
4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) —	8.05
Opera in balet — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.25 Popevke v sredo dopoldne —
10.15	Petar Stojanovič: Trio za dve violini in violo v treh stavkih —	10.30 Človek in
zdravje — 10.40 Pesmi iz mehiške revolucije — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 12.45 Narodne pesmi iz Srbije
—	13.15 Obvestila in zabavni
glasba — 13.30 Znamenite arije za mezzosopranistke — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Novosti iz naše fonoteke —	15.15 Zabavna
glasba — 15.40 Amaterji pred našim mikrofonom —	16.00
Vsak dan za vas — 17.05 Promenadni koncert — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Od skladatelja do skladatelja — 18.45 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila —
19.05	Glasbene razglednice —
19.30	Radijski dnevnik — 20.00 Malo novega — malo starega
—	21.05—23.00 Skupni program JRT — studio Ljubljana —
23.05	Franz Schubert: Klavirski trio op. 99 v B-duru — 23.40 Za lahko noč pojeta Lji-ljana in Nat »King« — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
ČETRTEK
3.	oktobra
4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) —	g.05
»Višegrad« in »Vltava« — dve simfonični pesnitvi — s.35 Portret v miniaturi — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Dva dueta iz Puccinijeve opere Madame Butterfly —
10.15	Zabavna glasba — io.so Pet minut za nove pesmice in Pozdravi za mlade risarje — 10.55 Vsak dan nova popevka
—	11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba —
12.15	Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 12A5 Tri vesele pesmi in dva stavka iz SonatLne Marijana Kozine — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 V paviljonu zabavne glasbe —
14.05	Iz slovanskega opernega repertoarja — 14-35 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo
—	15.15 Zabavna glasba — 15.38
Marijan Lipovšek: II. suita za godalni orkester — 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Trije mladi izvajalci —	18.00 Poročila —
aktualnosti doma in v svetu — 33.10 Turistična oddaja — 19.00 Obvestila . 19-05 Glasbene razgledhice —	19.30 Radijski
dnevnik —- 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Lahka glasba z orkestroma Herman Hagestedt in Gabriele 21.00 Literarni večer — 21.40 Slavko Osterc: Suita za violino in klavir —
PETEK
4.	oktobra
4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Iz starejše slovenske glasbe —
8.30	Zabavna orkestra Gustav Brom in Len Mercer — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Petkovo koncertno dopoldne z ansamblom »Slovenskih solistov«
—	10.15 Zabavna zbora Norman Luboff in Miško Hočevar
—	10.35 Naš podlistek — 10.55 Vsak dan nova po;pevka —
11.00	Pozor, nimaš prednosti!
—	12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 12.40 Nekaj zborovskih skladb Brede S ček zapoje Mariborski komorni zbor — 13.15 Obvestila in zabavna glasba
—	13.30 Iz Skandinavije do Pi-
renejev — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Zvoki iz Jugoslavije — 15.15 Napotki za turiste —	15.20 Zdbavha
glasba — 15.40 Majhen zborovski koncert del Ubalda Vrabca — 16.00 Vsak dan za vas
—	17.05 Dragulji iz oper —
18.00	Poročila — aktualnosti do-
ma in v svetu — 18.10 Pisana paleta — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik —	20.00
Skladbe Zorka Prelovca —
20.15	Tedenski zunanjepolitični pregled —	20.30 Haydn-Mo-
zart-Beethoven —	21.00 An-
sambel Mojmira Sepeta in kvintet Jožeta Kampiča —
SOBOTA
5.	oktobra
4.00—8.00 Dobro jutro! f pisan glasbeni spored) — 6.30--6.40 Napotki za turiste in Pregled športnih dogodkov za nedeljo — 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji —
8.35	Malo instrumentov — veliko glasbe — 9.25 Slavnostni zvoki ob pričetku praznika —
10.15	Rezervirano za pr e: i tis slavnostne seje skupščine SRS
12.05	Zabavna glasba —	12 15
Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Iz našega zabavnega arhiva — 14.05 Jugoslovanski pevci v tujih operah —	14.35 Naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo
15.1.5	Zabavna glasba — 15.15 Zabavna glasba — 15.35 Violončelist Pierre Fournier ‘grn Bočchcrinija — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino
—	17.50 Deset minut z orkestrom Ronald Binge —	18.00
Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 13.10 Skladbice za kratek čas — 18.45 Novo v znanosti — 19.00 Obvestila —
19.05	Glasbene razglednice —
19.30	Radijski dnevnik — 20.00 V narodnem tonu —	20.20
Mark Twain: Večni škodljivec
—	21.00 Za konec tedna — ples
—	22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Za ples in razvedrilo — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
NEDELJA
6.	oktobra
5.00—8.00 Dobro -1utro!6;č'' san glasbeni spored.) 2,00
6.35	Napotki za turiste " ^9 Mladinska radijska iSra jih Iz partizanščine — 9.05 gcslovanskimi pevci, 0
l.OO	Se p __	10.30
rite, tovariši...	—
slovenske simfonične ljte ^ — 11.00 Rezervirano za s slavnostnega zborova13 ^ x
20-letniei Kočevskega
13.15 Obvestila in	/
glasba — 13.30 Za našo	/
do111	.
poldfl® p
14.00	Koncert pri vas 14.15—19.00 Danes P°P° _ 16.00—16.20 Humoreska ^
partizanskega humorja______jp 00
—18.15 Radijska igra Obvestila — ' 19.05 razglednice — 19-30 jipc° dnevnik —	20.00	^
zeleno . .	— 20.40	'
n ut v tričetrtinskem ^ 2!'^
20.50 Športna poročila gyl^ __________________ 22.15 * 1#1,
s p’!;
esP"
lil vedri ritmi — 23-05 s 2
Zbor v operi
glasbo v novi Zadnja poročila in oddaje