-■ - . ' • • .7'-	i! .. (	.	. ■
Fonuniisift ši@witts& »tarn® 2® w.
30 -§t©vilka»	Mmrifeörj dm© 14. aprila 1019.	Letnik XI*
Inserat! ali oznanite
se računajo po 40 vfei o4 čredne peiftvrste: pf! večkratnih oznanilih vel& — popust	—-
„Straža“ izhaja, v pos-ddjek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo,
C* c leto ,	.	„ 15 -
*»©&»© Mav I Il«e — 2© irrnarfcv. —
®r«<SniSt-w«)> te upiavniätv« rsfdari&or Koroška itUca, - Telefon St. M3.
Neodvisen polliičeo list za slovensko ljudstvo
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od M.—12. ura dopoldne.
Sporazum doma.
*:i
V Cankarjevem Martina Kačurju Je čitati ne kako tako-le: Bili so časi, ko smo poznali v Zapolju samo dve stranki. Bili so nemškutarji ih bili so na rodnjaki. Kdor je bil narodnjak, ga nihče ni vpra -.šal, če ima poleg tega še kako drugo- prepričanje. iT.udi nemškutarja ni nihče kaj takega vprašal. Sedaj je uemškutarslvo v Zapolju premagano. Ali bo sedaj mir ? Nd ga. Spoprijeli so se stari in mladi in duhovi se cepijo po takoimenovanetn prepričanju. A toda, moj Bog, kaj je na vse zadnje prepričanje • • •
Mnogokje je danes kakor v tistem Zapolju. — Skupni boj zoper pritisk tujstva hoče ponehavati,. In čim bolj si domišljamo, da se postavljamo na lastne noge, tem bolj iščemo drugih medsebojnih razlik — strankarski boj stopa bolj in bolj v; ospredje-
Strank ne bo odpravil nihče. Vedno so bile in vedno bodo. Princip, po katerem se .stranke grupirajo, je lahko prav različen. .Ta princip je lahke prav dober dli zmoten, bodisi že po svojem bistvu,, _ bodisi v sled razmer in splošnega svetovnega položaja, S katero stranko bom šel, to je gotovo predvsem stvar notranjega prepričanja. Kdor, je strankar iz prepričanja, jie dober ud svoje stranke in nasprotniku časten nasprotnik. Strankarstvo iz dobičkarije ali podobnih razlogov je poguba lastne stranke in najboljša voda na mlin nasprotnih strank.
Strankarstva samega na sebi ni obsojati. Delovanje v javnosti je tem živahnejše, čim bolj stranke tekmujejo. Dr, Krek je pogosto povdarjal - to misel in že v zgodnjih dijaških letih smo jo čuli iz njegovih ust. Seveda ni nikoli pozabil naglašati, da je treba zdravih in jasnih načel.
Na taboru „Sv. vojske“ je letos to misel razvijal g. Albin Prepeluh.
„Vprašali me boste: Torej proč z vsakim medsebojnim bojem? — To vprašanje zanikam. Vse življenje je boj. Boj je edina možnost zdravoga napredka v človeškem dejanju in nehanju. Toda ta boj mora' biti pošten in zlasti v zadevah javnega življenja načelen. Za idejno podlago naj mu služi spoznana resnica in pravica, V vseh primerih moramo odklanjati laž kot bojno sredstvo----“
II.
Naši katoliški strajnki — v njenem političnem in kulturnem delovanju — skušajo očitati, da preveč povdarja svoje katoliško stališče. Tega bi sedaj ne bilo treba, pravijo. S preglasnim naglašanjem verskega stališča se vzgaja baje fanatično strankarst -vo v lastnem taboru, obenem pa izziva reakcijo v
nasprotnem taboru in tako. tudi tam indirektno goji fanatizem. Tako si vzgajamo v narodu strankar je, ki sc za svoje strankarstvo zmožni prodati sebe in svoj na®od . • «
Hud očitek — toda neosnovan.
Ali na podlagi verske misli, ali brez te podlage _ to je gotovo načelno vprašanje- Kdor je odločen za drugo, je po našem dobro podprtem prepričanju v zmoti. Toda obsojali ga ne bomo. Naj ga sodi njegova lastna 'vest in Gospod njenove vesti.
Kdor se odloči za prvo, kakor so storili pri -štaši katoliške stranke, mora, ravnati dosledno po svo-;ih načelih, no spoznani resnici. Verska načela so takega značaja, da morajo prevevati vso človekovo dejanje ih nehanje. Polovičarstvo ni nič vredno, kakor nikjer, tako^ zlasti tu ne Katoliška stranka — če hoče biti res načelna — ne more zamolčati, ne more zanemarjati svojega katoliškega stališča.
Vsi zahtevamo načelni boj, načelno postopanje. Ce torei naša stranka tako ravna, ravina prav in stoji tu častita pred celim svetom.
Strogo povdarjanje in izvajanje verskega stališča je najboljša garancija, da v naših vrstah he bodo zrastli fanatični strankarji, surovi nasprotniki drugače mislečih! Kje imate lepša navodila za medsebojno spoštovanje in ljubezen, nego ravno v katoličanstvu? Dosledno izvajanje katoliških načel in i-dealov bi moralo naše ljudi narediti strpljive in tolerantne do skrajnosti, S takimi ljudmi bi moral dobro shajati in v skupnih stvareh z lahkoto sodelovati tudi človek dijametralno nasprotnega mišljenja, Ce se to ne godi, Če je v naših vrstah kaj fanatizma in zagrizenosti, je to vsled tega, ker katoliško stališče premalo povdarjamo, premalo udejstvujemo, premalo v življenju izvajamo.
Zato le ne zamolčevati tega stališča! To je slab nasvet nasprotnikov, morda dobro mislečih. Jasnih in trdnih .načel je treba. Kdor pozabi in zamolčuje načela, pozabi, kaj ga loči od nasprotnikov. Njegovo načelo je potem le golo nasprotstvo, le strankarstvo — potem ni čuda, da postane zagrizen, fanatičen in nestrpen.
Ako se torej držimo svojih načel, M niso veljavna le od danes do jutri, temveč imajo večno velja- I vo, kdo bi nas ne hotel spoštovati? Za nas in za vse j pa veljaj to: Boj med nami bodi vedno načelen — in živeli bomo v lepem sporazumu.
Slovenci Širite „Stražo“.
Organizacija nradaiStva.
Iz uradniških 'krogov smo dobili ta le do pis: Dolgo smo trpeli pod nesrečnim avstrij »kim režimom, ki je povsod in vselej zatiral nas slovenske uradnike, dočim so nemški in nemčnrski uradniki dobivali najboljša in m,j lepša mesta. Slovenec z najboljšimi zmožnostmi in z najizvrstnejšo kvalifikacijo je navadno propadel proti Nemcu z najslabšo kvalifikacijo. Hvala Bogu, ti časi so minuli in upamo — za vedno.
A v zadnjem času smo začeli opažati mrke druge žalostne pojave, ki po mojem mnenju nam uradnikom nikakor ne bodo koristili, b mveč nasprotno zelo škodovali. Vedno bolj in bolj se nam namreč dozdeva, da nova, ko maj nekaj mesecev stara Jugoslovanska Demokratska Stranka (JD3) izrablja svojo navidezno premoč v svoje namene in da skuša na vsa važna in odgovorna mesta spraviti svoje somišljenike, ki bi bili eksponenti njihovih ciljev in zahtev. Med nami uradniki pa je veliko takih. ki se ne brigamo za strankarstvo in politike, ampak, ki res delamo samo na to, da bi koristili in pomagali slovenskemu ljudstvu.
Ker vedno bolj uvide varno, da nam lahko preti velika nevarnost, če bi se zapisali eni ali drugi politični stranki ali si ji celo popolnoma udinjali, se je pojavila med nami misel strokovne organizacije, ki bi zastopala le koristi in zahteve uradništva brez ozira na Djih privatno politično prepričanje. Jasno nam je namreč, da razne politične stranke, zlasti še novopečena J DS, ki se je umetao zasnovala in se tudi umetno vzdržuje, nimajo nobene stalnosti. Če pride draga stranka s popolnoma drugimi načeli na površje, bodo uradniki, ki so se posvetili prejšnjemu režimu
LISTEK.
O naših kraj ©pisnih imenih.
VII.	,
Kakor na marsikatero drugo reč smo se po polomu stare Avstriie vrMi z neko mrzlično naglico tudi na popravljanje naših krajevnih imen. Slovenski kraji severno od Drave so bili vedno pod nernjškim gospodstvom, delovali so tukaj večinoma nemški u -radniki in pisale so se nemške listine; ni čudo tedaj, da imamo tukaj toliko nemških spakedrank za naša krajevna imena, A ko popravljamo taka imena, bi se morali malo bolje ozirati na ljudstvo. Kratko -malo uvesti za nemški izraz kako slovensko ime, ki še večkrat nima me zgodovinske ^podlage ne ljudskega čuta, ne bo imena tako kmalu utrdilo.
Za vzgled nam je ime „Maribor.“ Ta novejša umetna tvorba je zdaj vendar že kakih 60 let stara, rabi se v Časnikih in knjigah in službeno. Ali med ljudstvom se še vendar ni uživila prav, to še rabi vedno svojo staro obliko „Marpruk.“ Ime, ustvarjeno po izzivih mariborskih Nemcev, ima svoje korenike vendar v nemškem imenu „Marburg“ = obmejni grad, naj se še „mar“ i „bor“ tako lepo slovenski razlaga.
Da, pa pri Marnberku (tako zdaj; službeno) v prvem delu ni misliti na isto koreniko, kakor pri Mar(eh)burg-u, nam kaže že razvoj imena. Naj se i-sto piše v, starejših virih z a, ae, e: prvi zlog se je vedno izgovarjal z a. Kakor prof, Cilenšek v „Straži“ (dne 4. aprila 1919, št. 2.7) trdi, ste bili tam res bržčas dve naselbini Čisto blizu, ker 1, 1268 imamo
tam „forum Redlach“ in kmalu potem, „villa Merin -bergf* (1271). Zadnje ime pa nas navaja k razlagi „Mareinberg“, t. j. „Marijin vrh“ ali breg. Ko so se posestniki menovali „Maihrenbenger“, je trg (forum) Radelj« sčasoma zgubil svoje ime in je vas (villa) z Radeljem spojena, dala celi naselbini svoje ime. Tako je paše seveda celo nemerodajno mnenje. Sicer smo čuli tudi od drugih isto misel, namreč, da je v besedi „Marnberk“ skrito prvotno ime Marijin breg. „Marbek“, kako neki ljudstvo ime izgovarja, pa še nam zdi le neko leno izgovarjanje Marnberka.
Za postajo „Weitersfeld“ med Spiljeni in Cmu-roKom se je uvedlo službeno ime „Trnje“ po dr, Kovačičevem predlogu. Bo se li to ime med ljudstvom ustalilo, ne vemo; pred kratkem smo slišali tam slovensko ime „Dolgo polje“, ki sicer nima podlage v zgodovinskem razvoju imena Weitersfeld, a se'vendar rabi.	1
Brali smo tudi ime „Zagože“, ki nam je bilo čiste neznano, ali smo ga smatrali za „Saggau“ ali v novi spakedrani obliki „Saga,.“ Ime Saggau, v starejših oblikah Sackau, Seckau, ima koreniko sek-ati za podlago. Da so bili tukaj nekdaj obširni gozdovi, nas prepričajo krajevna imena, Šahovske, doline in sicer: Haselbach, Klein lies eh?,»,. Großlieschen (leš-je), Kleinwuggitz, Großwuggitz, Wuggau, Buchegg (bukev), razni Eichbergi in Krast (hrast), (Saggau (sekati), 'Obergreith, Untergreith (roditi)., Zato pa se nam zdi oblika „Zagožje“, katero rabijo ljudje v Dravski dolini za Sakovsko dolino, celo primerno , akorhvno sta žo Radelj in Remšnik precej svojih gozdov zgubila. (V 17. stoletju so na severni strani, teh hribov lovili medvede in merjasce!) Ako rabimo tedaj mesto „Sakovska dolina“ — „Zagozdje“, se le prilagodimo ljudski • rabi besede.. Za del gradiške (Schloßberg) podobčine Remšnik, nemški „Unterberg,“
imenovan, smo slišali tam lepo slovensko ime „Pod-goro“ — čisto blizu Arveža,
Pri imenovanju novih učiteljskih moči za mariborsko okolico smo zadeli na ime: iSv. Ana na, Krivem bregu. Najprej smo iskali, kje bi to bilo;, kone-čna smo mislili na tiskovnega škrata, Pa kar v drugem odstavku zopet isto ime, ki nas je konečno privedlo na sled, da je v „Krivem bregu“ skrit ’naš do sedaj službeno in med ljudstvom obče znan „Krem-berg“, nemški „Kriechenberg.“ Da ste obe imeni — slovensko in nemško — spakedrariki, se spozna iz. tega, da se je kraj imenoval v srednjem veku „Dkri-sendorf“ ali „Okrischendorf “ Tudi krajevno ime „Chrebanach“, mogoče celo tudi ono „auf der Gri-ben“ se je v srednjem veku tam nekje nahajalo. Iz. teh imen se je bržčas izrodila oblika Kriechenberg in Krembergj, ki ,bi se po našem mnenju in po krajevnem značaju bržčas boljše glasilo:	„Greben“ ali
„Na grebenu.“
Cerkev sv. Ane je bila sezidana še le 1, 1700. V okolici se imenuje „Slovenska Sv, Ana“ v razliko „Nemške Sv. Ane“ (St, Anna am Aigen) severno od Radgone. Sicer pa, zakaj ne: „Sv. Ana v Slovenskih goricah“, ko leži res nekako v sredini Slov. goric, je skoraj, najlepša njihova razgledna točka in rJ v celih Slovanskih goricah enakega imena? „Krivi breg“ pa je ravno taka spakedranka, kakor „Krem -borg. “
Naše mnenje je, 'da še s službenimi določbami nemških in spakedranih imen nekoliko počakamo, a med tem pa pridno preiskujemo njihov zgodovinski izvor in razvoj, pa še bolje, da iščemo njihova imena med ljudstvom v bližnji in daljši okolici. Ravno v narodu se najdejo mnogokrat izvrstna m p rimerna imena. Ako porabimo taka potem tudi v službenih razmerah, se bodo gotovo tudi med ljudstvom hitro uživela in tako1 spakedranke zginile,	M, L.
strankarstva, doživeli presenečenje, da jih mogoče nova stranka, izpodrlae in pomete ž njimi, kakor se sedaj godi raznim nemfikim uradni* kom, ki so se dali zapeljati, da so bili eks ponenti nemštva, namesto, da bi delali za dobrobit ljudstva, med katerim so služili.
Iz teh razlogov ysmo se odločili za popolnoma nepristransko strokovno organizacijo, ki jo izvedemo v kratkem. Prosim Vas, da bi v Vašem cenj. listu na kratko opozorili urad cištvo na nevarnost, ki mn preti, ako se bo dalo izrabljati od JDS v strankarske namene. JDS še ni na krmilu in po mojem maenju sploh na krmilo nikdar ne pride.
Dostavek uredništva: Iz popolnoma stvar ni h razlogov pozdravljamo to gibanje med uradništvom. Kajti prepričani smo, da le na ta način, ako se uradništvo organizira v strokovni organizaciji, bo dobilo slovensko ljudstvd objektivne in pravične uradnike, ki se bodo res brigali za korist ljudstva in za svoj urad, ne pa za strankarske boje. Le korajžuo na delo!
Slovensko ženstvo protestira»
(Govor gdč. Milke Duller na ženskem protestnem shodu v Slove njgradcu, dne 28. marca 1919.)
Ljubljene sestre Slovenke!
Orjaška je bila borba, ki se je z velikansko silo vojevala skozi štiri leta! Orjaška je bila po svojem obsegu, saj se je raztezala skoro po celem «vetu, po morja iu po suhem, po zraku in pad zemljo. Orjaška je bila po števila bojevnikov, šteli smo milijone in milijone in še vedno nepregledna vrsta! Orjaška po svojih žrtvah na fronti m za fronto. Tisoči so krvaveli dan za dnevom, tisoči naših najboljših sinov in bratov, najkrepkejših mož! Za fronto pa je lakota in pomanjkanje kosila našo mladino ia naše starčke; matere in žene, sestre in neveste pa so točile jezero solza, ker je skoro vsaktera kgnbila svojo oporo, svojo nado in svoj up. V vsakem oziru orjaška je bila ta borba! Orjaške pa so bile tudi misli in ! ideje, za katero se je bojevala ta borba. Za nič manj ni šlo, kot osvoboditi Človeštvo nemško pruskega militarizma in imperializma, ki sta kovala težke verige narodnega in gospodarskega suženj stva vsem drugim narodom Kakor je nemški modroslovec Nitsche postavil svojega nadčloveka, ki naj s trdo pestjo in s surovo brezobzirnostjo pogazi vse, kar je slabotnejšega, kakor je ta novi modroslovec učil, da slaboten in majhen človek nima pravice do ž vljenja, tako je pmski militari zem betel postaviti nadnared, ki naj pegazi, u sužnji in uniči vse ene ki so slabotne ši in manjši. Nemški imperializem in nemški kapitalizem naj bi prepregla ves svet, zlasti pa naj bi čez trupla Jugoslovanov napravila gosjpodarski most v bogato in neizčrpno Azijo, odkoder naj bi se vo žile milijarde v nikdar site žepe nemških velekapitalistov. Drugi narodi, zlasti Jugoslovani pa naj bi jim delali pii tem tlako in z žulji in znojem komaj zasluženo trohico trdega in črnega kruha.
Orjaška borba je odločena. Nitsche s svojim nadčlovekom je padel, pruski militarizem s svojim nemškim nadnarodom leži Ina tleh. Verige so strte, vsi narodi so se globoko oddahnili in tudi nemško ljudstvo bo svobodneje dihalo in srečneje živelo, ko j m je sedaj odvzeta osa omamljiva in opijanljiva samozavest, da je edini nemški narod od Boga poklican, da vodi ves svet.
Ideja samoodločbe je zmagala! Ves svet — se je zdelo — je končal vojsko z mislijo, da Bog ni ustvaril nadnarodov, da ima tudi majhen narod pravico do življenja, temveč tudi pravico do pro-cvita, do napredka, do kältere. In kakor je že v našem osebnem življenju že davno prodrla v me so in kri krščanska misel, da mali in slabotni ljudje potrebujejo posebne nege in skrbi, tako je svetovna vojska pripomogla do zmage podobne misli, da se mora tudi malim iu slabotnim narodom posvečati prav posebna skrb in nega, da morejo procvitati in napredovati.
Toda kaj smo doživeli ? — Komaj smo se začeli zavedati teh odrešilnih idej, ki nam jih je prinesla svetovna vojska in nismo jih mogli še uve Ijaviti, kar se zopet pojavi na obzorja nadčlovek,
j. *s r, ji f u .	!■......, v j
nrdnarod ;na obzorja vstaja zopet imperializem — toda to pot ne več 1 Berlinu, temveč v Rimu in Parizu. Ida pošast, proti kateri se je 4 leta napolnilo jezero kivi in morje solza, ista pošast preži danes na nas in na naše mlado svobodno življenje; izpremenil se je samo brlog, v katerem ždi — in ime. Iste verige, ki so jih kovali proti nam nemški mogotci, iste verige — in še težje kujejo danes italijanski kovači v pariški kovačnici. Morda je razlike le toliko, da nas je tepel Nemec z biči, Italijan pa nas bo s škorpijoni. Vsaj novejša poročila iz neodrešene Jugoslavije kažejo to. Kako pa popolne ma slovenskem Krasu zatirajo našo sladko materino govorico, kako zapirajo in mučijo do smrti naše ljudi, kako izganjajo ntše zavedne politične in kulturne delavce, kako jim niti božje besede ne privoščijo v materinem jezika, kako z raznimi postavami o kopnih pogodbah skušajo iz trebiti ves slovenski živelj, ki ondi obdeluje zemljo že odkar so pred skoro 1400 leti zapustili Longo-bardi našo zemljo vse to, drage moje sestre, niso biši — to so škorpijoni!
Tadi me ljubljene sestre, žene, dekleta ne smemo več tiho in potrpežljivo prenašati krivičnega nasilja! Ako bi molčale,,mislili bi naši klevetniki da smo s tem zadovoljne, da odobravamo njih početje. Danes so časi, ko mora žena, ko mora dekle stopiti z zavihanimi rokavi pred prag svoje hiše ter vzdignit grozeče svojo roko: »Do sem in ne naprej U Tuđi me žene smo čuvarice naših domov, čuvarice naše rodne zemlje, ki se je nismo ugrabili, ki nam jo je dal Bog! — Me obmejne Slovenke vemo, kaj je tujčeva peta, kaj tujčev zasmeh in njegovo zaničevanje. Zato tudi najbolj uraeiemo duševno in telesno trpljenje naših sestra, bratov ob Soči in Jadranu, v Vipavski dolini in krog Postojne
Samoodločba narodov! Ali ni to ista ideja, ki je prisilila milijonske nemške armade, da so vklo-nile svoje glave in svoje orožje, ali ni ta svetovna ideja razorožila skoro nepremagljivega pruskega militarizma, ali ni ta ideja razdrobila v prah celo vrsto prestolov, raztrgala mogočne in silne države! Kaka moč, kaka sila ene same misli.
In danes se zdi, da ne govori nihče več o samoodločbi narodov, ia če govori, mu na višjih odločilnih mestih pravijo, da je idiot, da je norec! Zmagovito idejo o samoodločbi naj bi podrlo par časiihlepn h diplomatov in dvajsetorico podkuplje nih časnik «jev!? Ali je to rnagočs? Na videz — in za nekaj časa! Toda ideje, ki je razorožila milijonske armade, ki je vrgla prestole in razdrobila države, ne bo pokopalo deset diplomatov nikdar! In to je naša moč, naša nada! Nimamo diplomatov, nimamo svetovnih časnikov, nimamo zlata, kakor ga razsipljejo Italijani za svojo propagando, a imamo na svoji strt ni pravico, ki se pač da zatirati, a zatreti nikdar! Svetovna vojna nam je dokaz, porok zato. Zato pa kvišku glave! Sto viharjev je tekom - 1000 letne zgodovine junaško prenesel naš narod, a niso ga uničili in zato ve-rajemoj da bo tudi iz tega poslednjega viharja iz šel zmagoslaven in zjedinjen.
Živela Jugoslavija v solčni Gorici, kršni Istri, kraljici Dalmaciji)	> v
Resolucije.
1.	Narodno ženstvo Mis. dol. zbrano na prot. shodu dne 28. suše* 1919 v Slov. Gradcu protestira odločno proti neopravičeni osvojitvi slovenskega iti hrvatskega Primorja od strani Italijanov, kakor tuđi našega Korotana in Štajerja od strani Nemcev. Z vso močjo se upre proti eventualnemu sklepu mirovne konference, ki bi dopuščal, da ostane še nadalje velik del Slovencev in Hrvatov v robslvu italijanskega imperijalizma. Kri naših mladeničev, mož na bojišča, naše solze, v zaledju niso, ne smejo teči zaman. Tirjamo, kar je našega. Naš pa je Trst, naša Gorica, Istra, Reka in Dalmacija! Obračamo se do vseh mero tajnih činiteljev, obračamo se do naših bojevnikov, da dvignemo svoj glas, da dvignejo, če je treba orožje za našo staro pravdo.
2 N srodno ženstvo Mis.. dol. zbrano dne 23. sušca 1919 v S ov. Gradcu je ogorčeno nad barbarskim ravnanjem z našimi ujetniki v Italiji in prosi, da naj posreduje deželna vlada v Ljubljani, da nam Italija nemudoma vrne naše ujetnike.
3.	Narodno ženstvo Mis. dol. zbrano dne 23. marca 1919 v Slov. Gradcu zahteva aktivno in pasivno volilno pravico ženstva za vse zakonodajne zastope, zahteva zastopstvo ^ženstva v korporacije, ki odločajo o mladinskih šolskih, zdravstvenih in kulturnih zahtevah.
V vlaku, M se ]e odpeljal v soboto, dno 12.: t. m., ob 6. uri zvečer z ljubljanskega kolodvora proti Zagrebu, je nastala 10 minut pred Sevnico ob 9. uri 15 minut zvečer v nekem vagonu eksplozija. Dotični vaglon j© začel goreti,, kar je vlakovodja opazil' in vlak ustavil. Eksplozija je nastala vsled tega, ker se je nekemu potniku II, razreda na doslej še nepojasnjen način vnel bencin, ki ga je nosil s seboj. Žrtev, je bilo pri železniški nesreči razmeroma mnogo. 3 potniki so ostali na mestu mrtvi, zgoreli do zogiije-nelosti, 13 je ranjenih, med njimi nekateri tako težko, da ni nobenega upanja, da bi ostali pri življenju. Med ranjenoi so 4 Častniki, Pri ponesrečencih &o se odigravali v noči tragični prizori;
Interpelacije jugoslovanskega kluba. Poslanci Pišek, Grafenauer in tovariši so stavili interpelacijo na finančnega ministra, da predloži zbornioi zakon o obdačenju vojnih dobičkarjev, ki so si tekom sve -tovne vojne nakupičili ogromne dobičke, nadalje interpelacija istih poslancev na poljedelskega ministra glede nujne preskrbe umetnih gnojil in močnih krmil.
Regent Aleksander — pride tv Maribor? ^Slovenski Narod“ poroča, da bo regent 'Aleksander, ob svojem potovanju po Sloveniji pose til tudi Celje in Maribor«
Tudi nemški plemiči prihajajo na naga zborovanja. Na ljudski shod pri Gornji iSv, Kungoti dne 13. aprila je prišel tudi blaron Egger, eden najbolj zagrizenih nemških plemičev. Mirno je poslušal govornika. Nemiren je poštah le tedaj, ko so je govorilo o agrarni reformi. To je tisti Egger, ki je kot avstrijski ritinojster in poveljnik neke vojajške posadke v Dravski dolini leta 1314 preganjal zadravske Slovence.
Shodi na meji. Dne 13. aprila se je vršilo na jezikovni meji več ljudskih shodov, ki so bili vsi dobro obiskani. Vršili so se na pri-štam, ker 'e bilo število zborovalcev povsod tako veliko, da ni bilo -"o • biti zborovalnih prostorov. V St. 11 j u v SI. gor. je po rani maši govoril ravnatelj dr, ‘Jerovsek, v Svečini dr. Leskovar, v S t, J u r i j u ob Pes « gtci dr, VI, Sernec in nadučitelj Robhik, pri G o r -r> j i S v. Kungoti urednik žebot. Ljudstvo je povsod burna ugovarjalo proti italijanski crrabež-ijivosti.
Italijanski kralj pripravljen na beg. Po poro-č lih iz Lagana zavzemajo nemiri po celi Italiji tako grozečo obliko, da se italijanska kraljeva obitelj pripravlja na beg. V pristanišču Givita vecchia je zasidrana laška vojna ladja z namenom, da pravočasno spravi na varno italijansko kraljevo obitelj.
Napadalec Glemencean-a pomilcšfen. Iz Pariza javljajo, da je napadalec na Cietnenceau a Göttin z ozirom na njegove male otroke pomiloščen.
Organizacija slovenskega ženstva. Naše slovensko ženstvo, žene in dekleta, opozarjamo, da se je zasnovalo »Drašto slovenskega ženstva v zvezi s kršč. socijalno zvezo.« Društvo je zasnovano ha, podlagi krščanskega svetovnega naziranja in bo v tetke m organiziralo vse slovensko ženstvo. Natančnejše o tem še bomo poročali. Opozarjamo pa naSe somišljenice, da ne bodo — mogoče pre varjene — pristopile k »Splošnemu ženskemu društvu«, ki nabira in v tihem agitka za članice med vsem ženstvom. Tadi služkinje vabijo z obljubo, da dobe obleko, v to društvo. Kakšnega mišljenja pa je društvo, nam pove dejstvo, da se na tihem pripravlja prošnja na beogradsko vlado za — razporoko! Torej pozor!
Tedenske novice.
' " - ; ' -
ÜRj Jugoslaviji in na Cehoslova&kem ne Bo po e letnega (nemškega) Časa.-!
„Murska Straža.“ V Radgoni začne OB Veliki noči izhajati nov slovenski list „Murska Straža,“^
Višji šolski,'svet je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani Marijo Roschker, stalno učiteljico v Slov, Bistrici, in Josipa Čuček, nadučitelja v Žičah pri Konjicah.
Velikodušen dar Dijaški kuhinji v Mariboru . ,G. Marko Guček, zasebnik, Lesion a, pošta Pilštajn, je daroval Dijaški kuhinji v Mariboru 1000 K, Prisrčna hvala!
Narodna Čitalnica ,v. Pliberku na Koroškem potrebuje za svojo knjižnico nujno knjig, zlasti pri-povedovalne vsebine; pred vsem došli bi prav letniki „Zvona!“ ali „Dom in Sveta.“ Rodoljubi, rojaki — priskočite nam na pomoč, pomagajte nam pri probudi Korotana.	v
Nabor za podčastniško Šolo. Da se vsak izog -ne morebitnim nesporazumljenjem, se naznanja, da se vrši nabor vseh prosilcev za sprejem v'podčastm\ niško šolo v Beogradu ali Skopi ju v nedeljo, dne SKL
‘ 1 •	;	. r
U. aprila lMto
imM'&'. i' &tä-8-1 k :V7. A.
-töetefi&l'iMrdälÄWiiav M Ljubljani, m .mobranska vojašnica (20. pešači. puk.) na Poljanski cesti.	j
*, ;i > > Inozemsko manufakturno blago. Gospodarska Zveza v Ljubljani je prejela veöjo -množino inozemske«^ manufakturnega blaga. Kdor rabi tako blago , naj se takoj obrne na Gospodarsko Zvezo v Liu-
" Živinorejcem. Kdor ima težke vole, laliko iste zamenja za mlade vprežne vole. Več pove nredhiš vo „Slov. Gos, odarja“ pod naslovom ..Vol.“
•	, Dobava prehranjevalnih predmetov. Za pre -
hranjevanje moštva iti; živine v garnizijah dravske divizijske oblasti se potrebujejo naslednje vrste živil, oziroma krme: mesa, ovsa, ječmena, sena in slame. Poživljajo se vse osebe, ki se zanimajo za dobavo teh predmetov, da se obrnejo s ponudbami na 'komando dravske divizijske oblasti, kjer dobe natančnejša pojasnila in takoj SKlenejo direktno pogodbo .
—	Od pisarne komande, dravske divizijske oblasti E ■št. 4, dne aprila 1919, v Ljubljani.
Zveza kmetijskih podružnic za polit, okraj ljutomerski. Na shodu delegatov »Zveze« dne 6. t. m. v Ljutomera se je sklenilo sporazumno s predstoj r ikom davčnega okraj, oblastva, da naj občine v političnem okraja ljutomerskem v najkrajšem času iT.euojsjo po dva nepristranska kmetska zaupnika H boda v bodoče sodelovala pri izmeri dohodninskih ia vojn;h davkov ter ja priglasijo pristojni kmetijski podružnici. Načelnik podružnice sestavi po prejemu priglasov imenik teh zaupnikov ter ga pošlje čim prej načelniku »Zveze«, nadučitelju Cvetka v Vučji vasi. Obenem naj izvoli vsaka k met. podružnica sama takisto po dva zaupnika-fetrokovnjaka v kmetijskem gospodarstvu ter ju pri ^issi »Zv*zi«. — Ti zaupniki naj tvorijo v bodoče cenilno in prizivno komisijo pri izmeri dohodnine.
—	Opravičeni prizivi proti pretirano visoki do hodnini in vojnim davkom oziroma predujemom naj se sprejemajo in vpoštevajo. Zbor delegatov je o predmetu sklenil sledečo resolucijo, ki se po fije poverjeništva ministrstva financ za Slovenijo v Ljubljani; Dne 6, mal. travna v Ljutomera zborujoči delegatje »Zveze kmet. popražnic v politič. okraju ljutomerskem« izrečejo ogorčen protest proti dose daj kmetskim posestnikom dostavljenim pla Ciinim nalogom o pretirano visoki dohodnini, ki povzroča nevoljo in razburjenje ter zahtevajo odtočno, da se prizivom na podlagi ispovedb zaup aikov, ki jih določijo občine in kmet. podružnice »Zveze«, ugodi, nadalje da se naj ta davek odmerja pravično, rok za izterjatev predajemo v pa *« naj podaljša do leta 1920. — Zakon o osebnih davkih oziroma osebno davčna novela pa se naj čim prej izm premeni vsaj v tolike, da ne bodo po njem materijalno ogrožena kmetska gospodarstva
Osebna dohodnina. Iz ptujskega okraja nam pišejo: K članku »Davčni vijak« v Straži št. 27t z dne 4, aprila sprejmite še ta le dostavek: Ob * žalovanja vredno je dejstvo, da naše ljudstvo pred baci v a županom krivdo predpisa visokih dohod Bleskih davkov. Žalibog, da se nahajajo na de. «eli nekateri ljudje boljše vrste, ki to mnenje pod phojejo. Istina je, da župane davčna oblast nfk dar ni vprašala o dohodkih posameznih občaaov. Ako bi se pa zgodilo, bi bilo to edino v prid pre bivalstvu, ker noben župan v celem okraju ne bi mogel izvršiti takih krivičnih cenitev. Med vojno j® bil župan velik suženj, trpinčila ga je avstrijska c blast, očitala mu protidržavljanstvo, grozilo z raz pustom odbora itd., ako se ni pokoril in molčal To velja posebno o rekvisicijah in vojnem poso jilu. Sedaj bi še ga pa naj občani obrekovali! V pojasnilo vsem tistim, ki vidijo v županu izdajalca njih dohodkov, naj bo povedano sledeče: \V ptujskem okraju je davčna oblast cenila dohodke is vinogradov, kakor se je izvedelo iz zanesljivih vi sov, tako, da je računila na oral vinograda 5 po lovnjakov ali 15 hi pridelanega vina, katerega je v poprečno zaračunila po 4 krone 40 vin. liter, brez ozira na to ali je vinogradnik prodal vino ali ne. Sicer pa je sedaj, kakor smo izvedeli, plačevanje osehne*dohodninskega davka ustavljeno. Upamo, da bodo nove komisije, ki bodo cenile kmetove dohodke, bolj pravične.
Iz nove dežele, stari duh. Iž Podlehnika pri Ptuju piše naš sotrudnik: Pred leti umrli starši so zapustili svojim nedoletnim otrokom posestvo, z določbo ednakih delov. Ko so nedoletniki postali polnoletni, so posestvo sami preetnili. Eden iz med njih je prevzel posestvo, ostalim pa izplačal določene ednake deleže. Samo ob sebi se ume, da so dediči najbolje vedeli in znali ceniti, koliko je posestvo med njimi samimi vredno. Sedaj pa pride ljubo finančno ravnateljstvo ali druga davčna oblast ter pokliče prevzemnika v urad in ga hoče prisiliti k izjavi, da je posestvo dokaj več

.4 ti
C?
redto, ter zanteva, da se prevzemnik tej izjavi
n ooi, sicer se ga. bo k temu prisililo. Ati misli itoi uradnik, da jo posestvo njegovo, oziroma aepane stare Avstrije? To postopanje je nekaj •• lnega, da ne rečem ostrejše bes »de. Ati dotična last misli, da dediči niso zmožni ceniti vred •
* < 4 posestva sami med seboj? Kaj namerava do ia na oblast s tem pritiskom? O ljubi davčni vi* i*L? Ali zopet nastopajo stari žalostni časi birokrati ama? Stari dayčni vijak bi vendar moral v turi državi prenehati. Časi, v katerih se je z } galini n jnljudneje postopalo, reveže pa z dav-,*>. do krvi stiskalo, sp vendar minah ali ne?
Iz sodnije. Iz Ptuja nam pišejo: Po preobra to se je vse veselilo, da korupcija, ki je vladala i» »no pri tej sodniji zginila. Odslovili so zares nekatere uradnike, ostali pa so še stari sodni ca e ci in sicer znani Karel Sima na Bregu, ki je estre lit Ropa in pa znani zagrizenec in ovaduh Sošterič pri Sv. Vidu Slovenski aradniki občujejo s lemi nemško! Ali ni to škandal prve vrste? S trm se daje širjem ljudstvu povod, da si misli marsikaj, kar pa mi ne bomo razlagali. Prizna v* mo, da gospođom uradnikom Sima in Šosterič in različnih vzrokov dobro sodijo, pa to mora o-si ati v ozadju. Nova metla mora tudi ta dva ce ndca takoj pomesti. Saj je v okraju dovolj zmož-o h zavednih Slovencev, katere se lahko vporabi ki t uradne cenilce.
Razpis državnega posojila. Iz Zagreba smo do
bili naslednje telefomčnb poročilo: Preddela za vpisovanje 4% državnih bonov so že v polaem trnu. Finančno ministrstvo je poverilo te fiaanč ne transakcije sindikatu denarnih zavodov kraljestva SHS s sedežem v Zagrebu. V sindikata so z «jtopani vsi večji denarni zavodi v Zagreba, Bel g uda, Sarajeva, Ljubljani, Novem Sada, Spljitu.
D ibrevnika itd. Državno posojilo bo znašalo 200 n ilijonov K ia bo v polnem zneska vrojeno čez 6 mesecev in sicer dne 8. novembra 1919. Kakor smo izvedeli, se začne vpisovanje takoj po Veliki e oči in bo trajalo kakih 14 dni. Vojno posojilo bo j»ko ugodno obrestovano. Zanimanje za vpisovanje je na jugoslovanskem denarnem trgu že s« daj zelo veliko.
Iz šolske službe. Jos.;Poljanec, učitelj v Št.
I‘ia v Slov. goricah je imenovan za meščanskega ulitelja v Maribora.
Okrajno glavarstvo je poslalo trgovcem na de
kali sladkor za mesec april. Vsaka oseba dobi pol kilograma.
Vsi godbeniki bivših vojaških godb avstro-o irske armade, ki sedaj izvršujejo privatni poklic kot godbeniki, a niso pristojni v Jugoslavijo, se poživljajo, da vstopijo v našo voj. godbo. Ako se t: godbeniki temu pozivu ne bi odzvali, morajo n aše ozemlje takoj zapustiti in se vrniti v ono državo, kamor so pristojni. Vsi godbeniki ksterih f ö ta poziv tiče, naj takoj javijo mestnemu povelj siva v Mariboru sledeče podatke: 1. prejšnji vo »Ski čin; 2 ime; 3. pristojni kraj; 4. v katerih iaštjufhentih je izvežban; 5. sedanje bivališče,
Za, državne nslnžbence. Delegat finančnega mi istra je v sporazumu s predsedništvom Deželne '.lade odredil, da je državnim uslužbencem, ki imajo po dosedanjih predpisih pravico do draginjah doklad — izvzemši uradnike od Vil. činov-nega razreda naprej — izplačati na račun poviška teh doklad naslednje zneske In sicer K 100*— v prvem, K 150 — v drugem do peteih in K 200 — v šestem do osmem družinskem razreda. Za de lavstvo tobačne tovarne se zadeva posebej uredi.
Kraljica cerkvenega leta — Šmarnice za leto 1919, spisal M. Volčič, župnik v Breznu, izdal« Grilova tiskarna v Mariboru, so ravnokar izšle. V mični obliki razpravljajo razne Marijine praznike. Obsegajo lepe nauke za Marijine častilce. Ob ko a ca so pridejane mašne, spovedne in obhajilne mo lit ve in litanije Matere božje. Gena lični knjižici s poštaino vred znaš* K 8 40. Naročajo se v Ci rilovi tiskarni v Mariboru, Častilci Marijini, sežite takoj po tej najnovejši knjižici
Varnost na deželi. V soboto 5. t. m. okolu poldneva je Jožef Ki tek, posestnik v Vrhclah, okr. Maribor, zasačil na podstrešju svoje hiše nekega neznanega človeka, ki mu je hotel krasti meso. Ta pa potegne bodalo in ga zabode dvakrat v prsi. Kiteka so pripeljali smrtnonevarno ranjenega v Slov. Bistrico, kjer ga je dr. Lebar obvezal, potem so gi pa pripeljali v Maribor v bolnišnico. Orožniška postaja v Slov. Bistrici je takoj prevzela zasledovanje zločinca, ki je pri belem dnevu izvršil roparski napad. V zadnjem času se klati po de \ želi Več sumljivih oseb, ki skušajo izvršiti vse vrste *
SlL
Ut .»a ta goljufij. Treba je paziti m ia*e oseb» s» iti takoj najbUžji orožn. postaji!.
BofisL
Šoštanj. Naša mlada država se spono ladan-slo razcvita. Čeravno so mod vojno naši živin-sk sejmi popolno onemogli, vzlic temu je bil ua p Ani četrtek pri nas že precej lep živinski se-j« >» Kakor je pričakovati, bo na Velikonočni to r- k naš šoštanjski sejm poln živine posebno konj in gotovo ne bo kupcev manjkalo. Kmetje, okle-V. * - oo se s vsemi mo$mi živinoreje, tam naj bo tu še veselje. Vsak zaveden živinorejec naj pa bo £«»a Slovenske kmetijske dražbe v Ljubljani, ona j« naša učiteljica in podpora k umni živinoreji*
Slovenjgradec. Dne 15. aprila odpre takaj svojo t- to vino z mešanim blagom zaveden Slovenec Iv. F mik. Prepričani smo, da bo naše narodno k mefsko ljudstvo pogosto in rajši zahajajo k njemu i ■* or tukajšnjim zagrizenim nemčaijem, ki se ob r h -ih žuljih samo bogate in nas za to zasmehu-j- jW Podpirajte naše narodno geslo »svoji k svojim!«
St. Lovrenc na Pohorju. Šolsko vodstvo w Št,
Lovrencu na Pohorju izreka iskreno zahvalo^ vsem vrlim, narodnim prebivalcem ,šentlovreriške župnije za denarne prispevke za ustanovitev šolarske knjižnice. Posebna hvala gg. domačima duhovnikoma, ki sta razven denarja še dala lepo Število izbornih mladinskih knjižite.
Marbreg. Novi učitelji-voditelji, Muta: Wom-mer, Marbreg: Lešnik, Vuhred: Robič, Remšnik: Kavčič, Brezno: Krajnik, Pod Veljko: Brglez. — Živeli prvi slovenski oratarji obmejne lecme, Bog blagoslovi Vaše delovanje!
St. Iti v Slov. gor. Okrajno glavarstvo je imenovalo -nov prehranilni odbor. Dosedanji nemški, na čelu mu znani Gordon, je odstavljen. V novem odboru so: Svaty Karel, trgovec; 'Omerzu J., železničar ir p.; Sajevic Jakob, kaplan; Fluher Franc, posestnik; Geršak Ivan, posestnik; Poljanec Josip, učitelj. Temu odboru se bo odslej nakazovala moka in druga živila. Obenem ima ta novi prehranilni odbor nalog, od poprejšnjega prehraniluega odbora prevzeti vse knjige, račune, denar itd, Ako prejšnji prehranilni odbor oddajo zavlačuje, ima občina posredovati če treba z orožniško süq, da se oddaja redno in pravilno izvrši.
Pesnica. Na naši postaji je že od nekdaj velik promet, posebno s sadjem in vinom, V času voiske in Še sedaj pa kar mrgoli „rukzokarjey“,_ki poplavilo Slovenske gorice in se težko obloženi vračajo . Čakajoči na vlak pa iz hvaležnosti udrihajo po Jugoslaviji in po tistih, ki so jim nahrbtnike napolnili. Okrajnemu glavarstvu priporočamo, naj takim dol -gojezičnikom namesto legitimacije pokaže, če že '■ ne kajhe, pa vsaf vrata.	___
Shodi im prireditve*
V	pondeljek dne 21. aprila: V Žičah popoldne b 3. uri v posojilniških prostorih rodni občni,
'.oor hranilnice in posojilnice z običajnim dnevni redom. — Pri Sv. Benedikta v Slov. gor. opoldne ob 3. ari v društveni dvorani gledališka 4ra »Repoštev.« Nastopita povečani pevski in spo-i olnjeni tamburaški zbor s popolnoma novimi ko-&di — Pri Sv. Emi po večernicah pred cer ivijo shod SKZ. Govori dr. Ogrizek o ljudskih pravicah. Vabljeni so tudi sosedje in Hrvatje. — Na Frankolovem popoldne po večernicah, veselica kmetijskega katol. izobraževalnega društva s sledečim vsporedom: 1. Govor; 2 petje; 3. igre »Kuharica modra ptica« in »Ljubezen Marijinega . troka.« Gostje se vabijo, domači in ptnji, da pridejo v obilnem številu. — Pred igro bode govor g. župnika Požar. Društvo vabi vse domača in sosedna društva, da se vdeležijo v najobilnejšem števila. — V Konjicah popoldne ob pol 4. uri r telovadnici .deške šole »Vodnikova slavnost z obširnim vsporedom, natero priredita skupno dru šivi »Čitalnica« in »Bratno društvo«. Pridite v obilnem števila! — Pri Sv. Frančišku Ks. a Sav, dol. ob poln 3. uri popoldne v prostor,h pri »Martinovcu« gledališka predstava, katero priredi »Kat. bralno in izobraževalno drnšlvo«. Na vsporedu so dve igri: »Tri sestre« (dr. Krek) in' »Bacek v straha« in petje. Med odmori svira domača godbam» lok. — V Št. liju v Slov. gor. predavanja dr. Štefančiča po pozni maši v Slov. domu.
V	nedeljo, dne 27. aprila pri Mali Nedelji po rani službi božji v šoli zborovanje Kmetijske podružnice. Na razgovor pride poleg kmetijskih vprašanj tudi dohodnina, davek na vojne dobičke itd. z ozirom na kmetska gospodarstva. — Obenem se vrši shod »Zveze kmetijskih podružnic / polit, okraja ljutomerskem« Na dnevni red pridejo ta pot upravne zadeve. — Makolah po večernicah v narodni dvorani ustanovni shod »Kmetijske podružnice.« Gorari gospod nadrevizor Pušenjak.

Tino in lislo yoflo razpošilja fl.Oset, p. finžlanj,
Ponošeie eT leke
najraznovrstnejše ii dobregs sukna za moške ii enske se prodajajo po skinj u znižanih cenah v Maiibora. Dravska ni. 15, pri starem mostu.	369
Hiša z vrtom in njivu pripravna la stavbeni prostor se proda. V-praš* se: Tezen 5, Maribor. 70S
Proda te lepa mlado kobila maja bode žrebila. Vpraša se v ispravi.	700
Čreda ovac (24 glav) se takoj proda. Kje, pove uprava. 701
6 let stara močna kobila, ogrske pasmi, je na predaj pri Mariji Kolni r, Studenci pri Maribcru, Okrajna o. 5.	702
Kolje za vinograde se predaja dokler jih bo v nalogi v Meljski cesti 87, Maribor.	661
tfKALA .NAZNA£f!LA. 1	
	Učenec za mlin ae žprejme takoj < r parnem mlina v Kanili pri Pes niči. 665
ammm Kupi se; BDga	
Pisalni stroj se kopi. Ceujeue ponudbe pod „Stroj“ na Anosč-no ekspedicijo Al. M&te’.ič, Ljub Ijana, Kongresni trg 8/1. 585	Trgovski učenec se sprejme pri S g. A. Pinter, trg. s mešanim bla- | gom, Sior. Bistrica. 10 ]
Kroda se:K\®	Va Mazna; B"B® |
-m m	1. in največja jugoslovanska 1
tovarna za barvanje, kemično čiščenje, pranje ' in svetlo-iikanje perila
vedno vsakovrstno
...
.* obleke,	496
barva
Službe:
m s
Pridno dekle za pchišso ce ö in k otrokom «e takoj sprejme v dob-ri hiši pri g. M. Krautsdorfsr, Maribor, Bsnkalarigatse 4.	664
Učenec iz boljše hiše in dobro šolsko izobrazbo se takoj sprejme v veletrgovino in razpošlijalno B. Btermecki. Celje.	778
Planinsko letovišče išče zanesljivo računsko natakarico, katera je tudi sobarica.	709
Ekonom vešč sadje in rin-reje, kakor tudi v poljedelstvu, išče stolne službe. Nastop takoj. Naslov : F. P. Bv. Tomaž pri Grme šu, poštno ležeče.	710
Kot učenec želi vstopiti 14 j eten fant v kakšno trgovino s oskrba v hiši. Nsslov v nprari. 7i6
Dekla s aobrim plaoilom se ta&oj sprejme pri g. dr. Albingerjo, Gosposka ulica 8, Maribor. 714
Viničarja išče oakrbništvo B*cer hof pri Mariboru.	780
________Js________________
GOZDAR IN LOVEC s državnim ispitom, dolgoletno prakso (tudi ▼ vrtnsrstvu) vešč češkegs., alov. in nemškega 'etika, šali premem-bo mesta (tudi kot graščinski u-pravitelj). Cenjene ponudba pod „Splošno verziran“ n* .AconSno ekspedicijo AL MATELIČ, Koo grešni trg 8, Ljubljana. 785
2 kosi se i£menjata za pra-ee. Fisoherg. 9, Maribor.7s8
Siovinsk® liste v vsako kilo!
ätAfta vsakovrstno perilo, po ka-f « » terc pošlj. brezplač. na dom
svetlo-lika S3SWE
Josip Reich,
Ljubljana f Tovarna:^ E* ^
Poljanski nasip št. 4.
Podružnica:
Selenbnrgova ulica 3
Poštna nart čila se točno Izvršujejo
(Mišje ne zamudite uriliiej
tei si naročite za poskušajo eden, dva ali več zavitkov pralnega mila
20 ali 30 odstot. v kosih po ICO ai 200 g 20 odstotkov pralno milo komad K —.40 30 odst. pralno milo K 1 2C 38—40 odst toaletno milo 2 K in K 2 50 istotam aaj-finejše 66 odst. milo za britje 1 komad K 2.—.
Poštni zavitek:
5 kg 20 odstot. pralnega mila franko povzetje K 22 70, 5' kg 30 odst. pralnega mila Iranko povzetje K 32 70. Razpošilja tvrdka: Janko Pintar, Spodnja Šiška, Ljubljana.	405
Nsjden voz. Na Bregu pri Ptuju «e je ob času preobtata našel 1 voz. Lastuik voza so poziva naj se v tekr e«egs leta pri občinskem uradu na Bregu pri Ptuju oglasi. Županstvo občine Breg pri Poju.	7lt
Izginil je velik pes (Beraardiner). Kii.j trsj ve, naj naznani proti dobremu .lačilu v oBkrbniitvu Rzeerhof pri Mariboru. 781
#©© K. nagrade tisteEit. kateri mi pteskrbi gostilno ali kantino. Ponudbe na M. Vrbnik, Slivnio* pri Mariboru.	11
Obleke
od preproste do vsakovrstne najfinejše, domačo dobro in vestno delo, vsake velikosti, izborne kakovosti izdeluje točno ia solidno
ALOJZIJ ARBEITER, Maribor, Dravska ni. 15, pri starem mosta. 719
8 T iti A 2 A.
Laneno seme
kupuje v si ko količino po n »j višjih dnevnih cer ah
Impcrtna in eksportna dražba Horvat & Ko, < Ljubljana, poštni predal 129.
Velika zaloga lanenega olje, firneža ia nmivalnega 729	(toaletnega) mila.
vsako množino trdih cepanih suhih ter polsuhih drv, nadalje hrastovih hlodov vsake vrste in kakovosti od 10 era debelosti naprej dolgost po poljubnosti in pravega kostanjevega lesa. Ponudb© za fianko vagon oddajne postaje z navedbo časa dobave je nasloviti na:
Ivan Blatnik, trgovina z lesom Ločica p. Vransko pri Celju.
14. aprila 1919*
Kupim
653
Zahvala.
Podpisani Ivan Gregorič, posestnik v Podklan-cu št. 8 naznanim, da je vsied zlobne roke pogorel skedenj in kozolec. Zavarovan sem bil pri Vzajemni zavarovalnici vrLjubljani, katera mi je takoj točno plačala celo zavarovalnino. Zato me veže dolžnost, da se javno zahvalim
Podklanc, dne 28. marca 1919 727	- Ivan Gre£orič.
Pozor trgovci!
Razpošiljam na debelo po zelo nizki ceni sledeče bligo:
Cimet cel, poper cel, nageljnove žbice (Nelken) cele, žafran, paprika mleta, škroba, erdal in brilant kremo za čevlje črno in rumeno, vaselin (mast za čevlje) črna in ramena, ličilo (Wichs), žgano žico, žič-nike (žeblje) vsake velikosti. Sukanec (cvirn) črn iii bel.
J. Menart, trgovec
Domžale, Kranjsko*
512
Danes nePi£l^9m@StlJiV© P@ril@ se štedi
samo z uporabo mila
Tvornica milo in sod®
SRNA
Ig.Fock Kranj
Poskusni zavoji z 4 in pol kg vsebine
708
Pohištvo,
spalne sobe, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprat*, podloiki. modrasi, o torna ie, spalni in dekoracij,kl dirani, postelje, omare, mize in stoli Is mehkega in trdega lesa, želene postelje in umivalniki ter vse vrste ) lesenega, železnega in tapeciranega pohištva, v vsakem ■lega od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah.
pri tvrdki za pohištvo, SCAKEL PREIS,
Maribor, Stolni trg 4.	660
Svoboden ogledi	Ceniki zastonj!
Podjetniki ■»
i*i akordinti!
a
Odda se gradba nove javne okra ne ceste če« Prevorje okraj Kozje, in s cer za sedaj s mo en del. Oglasit sa jr nem n d on a in cstbno, da se oglede načrt, tereo ie stavi ponndbe Gradivo je večinoma ta mesta, ondje, stansvaoje 1 in deloma živež po dogovoru na razpolago. Z dalom e * a- I četi takoj po Veliki noči. Sprejme se tudi 10 prdmh de- j lavcev za drobljenje gramoza, dnevno ali na »koid. j
Stavbni odbor za novo ja »no okrajno cesto čez Pre- J vorje, okraj Kozje, p. Pilštanj, žel. post bt Jur ob j ž. •
Družba za električno obrt
Delniška dražba.
Montažni oddelek Maribora
Edmund Schmidova ulica št. 8.
Telefon št. 239.	Brzojavi: Transformer Maribor.
Dobava naprav za električno luč in električne sile v vsakem obsegu.
SilosUvni (dinamični) stroji in elektrobudniki za vsake tokovne vrste.
Prevozni in prenosni elektrcbudoiki za poljedeljstvo. Pretvorniki (transformatorji) in generatorji sa vsako delo.
Vetrila (ventilatorji) in ekshaustorji.
Vmesne razprave za vsakovrstne tokovode (Hoch-end Niedervolt).
Zaloga elektromaterijals, elektr. svetila in kurila. Proračuni stroškov in načrti (projekti) se rado voljno Jzdeiu ejo.	595
Trgovci* po zor!
Vsied prevzetja droge trgovi e se da v najem trgovska hiša, v kateri je že čez 10 let dobre upelj&na trgovina z mešanim bi? gern. Trgovina kži tik iarne cerkve na zelo prc metnem to jo. H šs fe velika in ima dosti prostorov za skladišč», nadalje krt s o veliko stanovanje. Tik hiše hlevi za živino in svic e. tfpraäa se pri lastniku Franc .Starčič, Sv. Barbara v Halozah. 732
***&for'
Lastniki vojnih posojil! Pozor1
Skled za vojaške vdove it sirote zavarovalni oddelek
,,Expozitura y Mariboru“
sprejema vojnoposojilne listine kot enkratno vp’a čilo zavarovalne premije in sicer
a)	za zavarova nje na doživetje ali smrt im 15 let proti izplačilu zavarovalne svate v goto vi o t t. j. za 1000 K nominale se izplača v gotov r s 1000 K.
b)	za zavarovanje na doživetje (hranilno ess dobo 12 let pod istimi plačilnimi pogoji.
Do 5000 K zavarovalne svöte brez zdram i kega pieizkovanja, nad 5000 K z zdravniških preizkovanjem.
Zavaruje se pod a) vsak zdrav v starosti 15 do 50 let; pod b) od rojstva do 50 let. 586
Nove mostne in decimalne tehtnice ter brzotehtnice &
košaro ali kavljem, decimalne tehtnice -grede-Ijnice, nteži iz železa so vedno v zalogi.
Tuill točno Izvršuje v»e *1. poprave
imenovanih tehtnic ter prelskušcvanja IstEfc
j?
Franc Žnidar,
kovač za lino orodje,
Pobrežka cesta 3, in Tržaška cesta 11. Maribcir.
Razpis« v
Pri zdravilišča v Rogaški slatini se oddajo potom javnega razpisa za zdraviliško dobo leta 1919, nastopni trgovski prostori proti navedenim letnim najemnim zneskom: I. Zdraviliška restavracija za 5r00 K, . II. Hotel „Pošta“ za 80(0 K. III Trgovina s mešanim blagom v „Tržaški hiši“ za 3000 K. IV, Brivnica in česalniea v „Zagrebški hiši“ za 700 K. V. Trgovina z delikatesami za 1000 K. VI. Trgovina z galanterijskim blagom za 1000 K. VIL Knjigarna za 500 K. VIII. Trgovina z zlatnino in srebrni no za 500 K IX. Trgovina z urami za 2 O K. X. Krojaš ka trgov na za 300 K. XI. Trgovina z modnim blagom (Kokoschineggov paviljon) za J200 K. XII. Paviljon za prodajo peciva za 200 K. — Navedene zneske je smatrati za najmanjše ponudke, vendar poverjeništvo za javna dela pri oddaji ni vezano na najvišje ponudke. GL de morebit nega prevzema inventarja, v kolikor je last dosedanjih na jemnikov, se mora novi najemnik sam pogoditi s svojim prednikom. Ponudbam, katere je vložiti do dne 20. aprila t. L
pri poverjeništva za javna dela v Ljubljani je poleg po nudbe najemninskega zneska priložiti dokaze: 1, strokovne usposobljenosti, 2. narodnosti in 3 zadostni višini obratne glavnice. — Natančnejša pojasnila date ravnateljstvo zdravilišča v Rogaški Slatini oziroma so tam razvidna. .
V. Ljubljani, dne 10. aprila lhl9.
Poverjeništvo za javna dela.	73fe
Zavarovanja
z enkratnim predplačilom premij t vojno-posojilnimi papiri se morejo sklepati pod sledečimi pogoji:
1.	Zavarovanji za primer ooživ&tja in smrti:
Kdor vloži vojno posojilne obligacije ali zakladnice za nominale K 1000 —, dobi po preteku 15 let v gotovini K 1000’—. Za primer poprejšnje snuti je gotovinski
g inesek K 1000— takoj pLčljiv.
2.	Sted Ina zavarovanja
(zavarovanja s (stalnim plačilnim rekom): Kdor vloži vojno-posojilne obligacije ali zakladnice za nominale K 1C00—, dobi po pretekn 12 let v gotovini znesek 1000 K Ta gotov nski znesek je plačljiv ša le po 12 letih. Ako ufarje zavarovanec poprej, se znesek izplača po preteka 12 letne dobe onemu, ki ima pravico do izplačila. — Police se morejo po 3 letih odkupiti s 5 odstotnim diskontom ali pa obremeniti do višine vsakočssne odkupne vrednosti s posojilom Ooresti s d računajo po 5 odstotkov.
Zavarovanja za primer doživetja in
smrti
za zneske ek , 5000'— se sprejemajo brez zdravniške preiskave, z» višje zneske je potrebna zdravniška preiskava. Tako zavarovanje more skleniti vsaka zdrava oseba v starosti od 15 do 55 let.
Stsdil ta zavare var ja
niso cmejena gledč vsote in starosti.
Vsi zaposlenci družbe imajo pooblastila, ki določajo obseg njih pravic in s katerimt se imajo občinstvu izkaza
vati.	726
Sklad za vojaške vdove m sirote, — Ekspozitura v
Mariboru. »odmjska u ica 14.
Izdajatelj In založnik: KönsorciJ „Straža.*
Odgovorni urednik: Vekoslav Stnpan.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru*