Ceoa za % ‘Ji iorico 50 stotink
s
• Goriški lisi« izide vsako sredo in soboio zjutraj. — Uprava uredništvo v Gorici, Corso Verdi štev. 47 - Telefon štev. 29^ Oglasi se zaračunavajo po ceniku. - Kačun pri Cassa di Risnarmio Gorica,
Gorica, dne 5. avgusta 1944.
Za mesto Gorica in Trst: posamezna številka 0.50 lir, polletna naročnina 26. lir, celoletna 52,- lir — I/.ven mesta Gorica in Trst: posamezna številka lira, polletna naročil. 47.— lir, celoletna 90.-
Ni dolgo tega, ko je i-iko-zvani »Glavni Odbor Slovenske Protifašistične Ženske Zveze« izdal letak z naslovom: Matere, žene in otroci domobrancev.
Peščica izprijenih in mora! no propadlih žensk skuša iz svojih ušivih brlogov učiti narodno zavest in ogromni večini slovenskih mater in /ena, ki so ostale zveste narodu in pri svoji ženski in dekliški časti, očitati izdajstvo. Te gnile in ušive pojave po zelenih gozdovih in temnih, ušivih, a vendar »prijetnih« brlogov smatrajo svoj poklic, d’.i razveseljujejo tovariše po težkih bojih in bežanju, za tako vzvišen, da se hočejo predstaviti kot vodilna plast slovenskega ženstva, — a so same že davno pozabile, da so Slovenke in kar je še hujše — pozabile so, da so ženske.
In ve matere in žene ha o-svobojenem ozemlju, kaj pravite k temu, da so vaši sinovi in vaši možje, zapeljani po brezbožnem komunizmu, sedaj v družbi teh zloglasnih žensk, ki so svoje delovanje, ki prinaša narodu toliko dobrot, prenesle iz beznic, barov in zakotnih ulic v naše lepe gozdove, ne morda radi tega, ker je tam bolj romantično —• ne. amnak. da tam služijo narodu. Da vemo, da vam nravi-io. da služijo narodu. Prenri-čani smo, da ve kot poštene slovenske matere in žene tem zaneliivkam ne verjamete, ampak lih prezirate.
Matere, ki imate svoje sinove ali hčerke v gozdu, ali imate kdaj kako mirno uro. Vaš sin se potika kot žival po gozdu, nikoli ne spi v miru, nikdar se ne more odpočiti, preobleči, umiti. Slovenska mati, če bi sedaj v tem trenutku srečala svojega sina, ali bi ti ne bilo pri srcu hudo kot nebeški materi, ko je srečala svojega sina, vsega razbičane-ga, opljuvanega po krivdi zapeljanih ljudi. In tvoja hči, o mati! Ali nisi v njej gledala samo sebe. Ali nisi želela, da bi bila tako dobra in poštena, kot ti? Ali nisi vedela, da je tvoja dolžnost, tvojo hčer vzgojiti v dobro in pošteno mater, ne pa v sadistično naslado ušivih, garjevih in bolnih politkomisarjev in komandantov. Vem, da bo katera od vas rekla, da je njena hčerka v gozdu dobro preskrbljena. Oh res je to, dokler je lepa in »uživanja vredna«, bo jedla iz iste mize kot tovariš komandant. Ko bo pa tovariš komandant spoznal potrebo, da službeno prerešetan svoj harem, bo pa vaša hčerka šla »na dolžnost« v četo, k jer m življenje niti za propalice. Mati, ali te nič ne žgo te lepe oci tvojih otrok, ko so te hvaležno gledale, kadar si jih dojila?
Slovenska žena na osvobojenem ozemlju, te ženske propalice so v družbi tvojega moža, ki sirga poročila iz ljubezni, s katerim si se pred Bogom za vse življenje zvezala v veselju in trpljenju. Ljubila si ga in ga še ljubiš — Bog ve, če je on v družbi teh ušivih in bolnih žensk ohranil ono idealno
Napadi in prafepadi na vseh bojiščih
Uspešni protinapad pri Villedieu - Napredovanje sovražnika pri Firenze zopet ustavljeno - Julijske izgube sovjetov
Iz FLihrerjevega glavnega stana, 3. julija 1944.
Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil javlja med drugim:
V Normandiji je sovražnik, opirajoč se na topništvo in letalstvo cel dan srdito napadal. Povsod so ga nemške čete odbile po težkih bojih. Le na nekaterih krajih je zamogel priti do malih uspehov. Jugovzhodno mesta Villedieu napredujejo naše čete v protinapadu z oklopniki. Sovražne sile, ki napredujejo preko A-vranches so prodrle z oklopniki do Rennes in Dincn, ker pa so bile bloki ran.e Bojno letalstvo je razpršilo sovražne kolone v področju južno mesta Avranches in uničilo večje število oklopnikov, topov in vozil. Nad Normandijo in za-nadnim zesedenim ozemljem je bilo sestreljenih 18 sovražnih letal. 118 teroristov je padlo v bojih včerajšnjega dne. Od 6. junija dalje so banditi izgubili 7.300 mrtvih in 4.700 ujetnikov.
»V 1« še vedno napada po- i dročje velemesta London.
V Italiji so tudi včeraj nemške čete razbile vse prodorne poizkuse sovražnika pri mestu Firenze in mu prizadejale težke izgube. Nemci vzdržujejo dobro pritisk sovražnika.
Na severnem pobočju Karpatov so se izjalovili mnogoštevilni oklopni napadi Sovjetov. Pri Beskidskem prelazu je bil potom protiudarca sovražnik vržen nazaj.
V mogočnem loku reke Visle pritiska sovražnik v smeri mesta Baranov. Na severu pa sovjetski napadi niso imeli uspeha. Poizkusi Rusov prebroditi reko so se izjalovili. Severnozapadno Varšave divjajo hudi boji. Naše čete so zavzele v protinapadu mesto Radzymin. Na srednjem Bugu in pri Avgustovu napada sovražnik brez uspeha tudi pri Seinen - Vilkoviš in Mitavi se vršijo hudi boji. Pri Birsenu so naši grenadirji zopet zav-
zeli nekaj krajev. Vzhodno D vin e in na ožini Narve so naše čete zlomile vse prodorne poizkuse sovjetov. V velikih obrambnih bojih med Karpati in findskim zalivom je bilo meseca julija uničenih 3.908 sovražnih oklopnikov. Ktem treba prišteti še 250 oklopnikov, ki jih je uničilo bojno letalstvo. V tem času so sovjeti izgubili še 1.329 letal.
Gorica, 5. julija. - V. R. -Tudi v zadnjih treh dneh sovražnik ne more zabeležiti ni-kakega resničnega strategične-ga uspeha, kar pomeni, da se zamore brez skrbi govoriti o uspehu hrambe. Brezdvomno to daje precej na živce Anglo-amerikancev, ker bi se sicer ne bili odločili obstreljevati odprtih mest Pisa in Firenze. Posebno pri mestu Firenze se fronta spreminja v pozicijsko in tega se Angloamerikanci najbolj bojijo. Zdi se, da se tudi pripravljajo na novo izkrcanje v Italiji, ker zbirajo na več mestih izkrcevalno brodovje. Jasen dokaz, da boji ne gredo po njih željah.
Tudi v Normandiji je napredovanje zaveznikov zelo počasno. Nemci si dovoljujejo celo uspešne protinapade, četudi to gotovo trenutno ni v njihovem programu. Sovjeti so napravili močen sunek naprej a so se že zopet ustavili in tipajo po šibkih mestih brauibe. Teh pa ni — povsod
Vpoklicani Slovenci!
Naša domovina, mali ljubljeni del Evrope, je v nevarnosti. Naslanja se na mogočno in pravično silo Nemčije. Nemčija Vas zo-ve — tudi vi morate doprinesti k zmagi, ako hočete biti deležni dobrin bodočnosti!
Kdor se ne odzove, je ubežnik in ni vreden našega spoštovanja!
ljubezen, ki vaju je vezala. In sedaj je izginil v gozdovih. Mi vemo in tudi ti veš, da se že kesa, saj ga je vzgojila dobra mati, slovenska mati, rad bi pobegnil, a ne more. Za njim hodi kot za nezanesljivim, stalno zasledovalec z revolverjem v rokah in čim bi tvoj mož stopil za korak s poti, ga zadene krogla v tilnik. Glej žena, tvoj mož ni več človek, svoboden človek, ampak suženj, manj kot suženj.
Vam slovenske žene, ki imate svoje može pri domobrancih, da s pesmijo na ustih in s smehom v očen branijo našo sveto zemljo pred komunističnimi krvniki in njihovimi bolnimi priležnicami, pa očitajo izdajstvo, očitajo sam, da ne ljubite prav svoje drage. Slovenske žene, zavedajte se, da vas obrekovanje teh ušivih nestvorov še bolj očiščuje, da
blato ki leti iz teh gnilih ust ne pade na vas, ampak nazaj na te propale ženske, ki predstavljajo protifašistično žensko zvezo.
In otroci, katerih očetje so pri komunistih. Ti'bodo v svoji nedolžnosti največ trpeli radi narodnega greha, ki so ga zakrivile te ženske, ki se bojijo biti matere. Otroci, ne veste še, kaj ste ?g ubili! komunističnem raiu otok m; 'e, kaj je očetovska ljubezen, tam je otrok nekak letni pridelek države, ki ko dorase, predstavlja s tisoči in mil j oni drugih brezoblično ma.-o. Ko boste dorasli in bo takrat naša dežela že davno očiščena teh komunističnih barab in njihovih priležnic, boste z grozo spoznali, kai vnm te hotel storiti ta »Odbor slovenske protifašistične ženske zveze«.	F.
stoji mogočna nemška hramba in vsak uspeji rdečih čet je strašno krvavo plačan. Pomisliti treba še, da stoji za nemško hrambo še mogočnejša rezerva in za njo — cela Evropa.
*
Novi položaj Turčije v Berlinskih komentarjih
Berlin, 3. avg. Z odločitvijo, da prekine s Nemčijo diplomatske in gospodarske odno-šaje, se je Turčija pedala na pot, ki je nasprotna njeni tradicionalni politiki in nikakor ne odgovarja resničnim interesom turškega naroda. Turčija je zavrgla nevtralnost, no da bi bilo to treba.
S tem korakom si je Turčija naložila težko odgovornost. Prijateljske vezi med nemškim in turškim ljudstvom, ki so se izražale zlasti v prisrčnih kulturnih stikih, so bile nasilno prekinjene. Turčija se je predala skupini velesil, katerih nameni se nikakor ne ujemajo s turškimi koristmi.
Sofija, 3. avg. V Sofiji posebej podčrtujejo izjavo turškega ministerskega predsednika Saradžogluja, ki je dejal, da ta turški korak še ne pomeni vstopa v vojno.
Otok Rab očiščen tolp
»Adria Zeitung« poroča iz Zagreba:
Uradno poročajo, da je bil otok Rab popolnoma očiščen partizanov. Ta otok obsega 92 kv. kilometrov in ima 6000 prebivalcev. Slikovito glavno mesto z zgodovinskim obzidjem in lepimi stavbami, med temi je tudi stolnica iz 13. stoletja, je bilo po Badoglijevi kapitulaciji zasedeno po partizanih. Sedaj pa je ves otok z glavnim mestom vred popolnoma očiščen tolp.
Italijanski komunisti hočejo požigati cerkve
Trst, 3. avg. Italijanski odbor brezbožcev, ki je bil pred kratkim osnovan v Rimu, se je obrnil, kakor javlja fašistični časopis »Italia Republi-cana«, z oklicem na italijanski narod, v katerem med drugim izvaja: »Italijani! V tako imenovanem večnem mestu je bil osnovan italijanski odbor brezbožcev. Naš spored se glasi: Konec z vero. Onemogočite farje. Oni so naši sovražniki. Italijani, Boga ni. Bog je izum farjev in škofa, ki vlada v Rimu. Zažgite cerkve. Uničite slike malikov«.
Atentat na palačo „Giustinian“
Trst, 3. avg. Pri nekem terorističnem atentatu na palačo »Giustinian« v Benetkah se je porušilo pet nadstropij te zgodovinske zgradbe, kakor javlja tržaški »Piccolo«.
Dva stebra slovenske kulture
Slovencem je visoka kultura, ki smo si jo znali razviti, lahko v resničen ponos. Kljub temu, da smo majhen narod, imamo bogato leposlovje, raven naše ljudske izobrazbe je visoka in še v današnjih dneh, ko med grmenjem topov modrice spe, knjižna, leposlovna in znanstvena proizvodnja zavzema pri Slovencih zavidljivo visoko stopnjo.
Naše svetle, nehruaoe zmage
\ prav dejstvo, da smo se navzlic temu, da smo bili docela prepuščeni sami sebi, ustvarili tako visoko kulturo, je dokaz take narodne sile in takega napora, da ga v resnici lahko primerjamo z bleščečimi zmagami na bojnem polju. Naše leposlovje, naša znanost, naša ljudska izobrazba so naše svetle, nekrvave zmage. Upravičeno je zapisal Ivan Cankar leta 1912.: »V svoji ječi in revščini In mnogoštevilnih nadlogah smo povzdignili svojo kulturo tako visoko, da je kras in veselje. To je izraz narodne moči, ki ne zaostaja prav nič za tisto močjo, ki se ie pojavila pod Lozengradom in pri Kumanovem«. V tem trenutku bi radi opozorili na dva stebra te naše slovenske kulture. Prvi je naše šolstvo, durgi so naša prosvetna društva.
Slouensho šolstuo
Kako slovenski narod živi za slovensko šolstvo, je najboljši dokaz to, kako so zlasti Primorci z ljubeznijo grad/V/ pred desetletji svoj šolski sistem. Koliko nabirk, koliko od ust pritrganih krajcarjev je šlo za novo nastajajoče šolske domove. Vsaka opeka teh šolskih gradb je mrtev simbol žive ljubezni slovenskega človeka do domače izobrazbe. In ko so nastopile razmere, v katerih se slovensko šolstvo ni moglo razvijati, je sleherna preprosta slovenska družina postala šola, sleherna mati u-čiteljica. Človek iz velikega, modernega sveta težko razume to intimno navezanost Slovenca na domače šolstvo. Pr, tv t-iko kot ‘‘ ki živi itedi velikih razmer, )iikdar ne more razumeti ljubezni preprostega človeka do svoje kmečke domačije.
Zahteva po šolstvu pa ni zgolj reakcionarna, čustvena in romantična zadeva, ampak pojav, ki se organično da vključiti v splošno narodno teženje po napredku in po dosegi tiste življenjske ravni, kot jo imajo sosedni močni narodi. Zahteva po slovenskem šolstvu ima svoj politični, gospodarski in če hočete strateški zvenk. Brez šole ni kruha. Brez solidne osnovne izobrazbe, ki jo dobi otrok, ni kvalitetnega delavca, ni kmeta, ne obrtnika. Nihče pa ne more izoblikovati kulture nekemu ljudstvu tako precizno, zasejati semen tako globoko, kakor šola v domačem jeziku. Subtilnosti ljudskega duha, ki se zrcalijo v jeziku, so nenadomestljive. Graditi proti njim, se pravi zidati na pesek. Samo izoblikovane množice
so lahko homogene in samo take lahko posežejo uspešno v gospodarski razvoj in lahko doprinesejo v skupni borbi narodov.
Prosvetna drnitua
7.e v prvih desetletjih slovenskega narodnega prebujenja so se osnovala prosvetna društva, tako imenovane či talnice. Iz njih je vzklilo in se razvilo prebujenje med širo ke plasti slovenstva. In potem so bila vseskozi prosvetna društva žarišča slovenskega živlienja, tekmovalnice, v katerih so se urili in izurili ntfši najboljši duhovi. V njih je postajalo slovenstvo iz množice občestvo in poleg šolstva so ona pred vsem najbolj po* magala k razvoju slovenske izobrazbe. Iz njih so izšle tu di naše gospodarske organizacije, naše zadruge, te žilave premagovalke kapitalističnega oderuštva.
Najprej je potrebna misel, jasnost, prosveta, ir. iz niih Šele bodo izšla dejanja Danes naj postanejo kulturni krožki braniki resničnega, nepokvarjenega slovenstva pred poplavo boljševiškega inter-nacionalizma.
Slovenska misel, razvij se!
Ko tako želimo, zahtevamo in se trudimo za slovensko kulturo, se zavedamo, da ne I izpolnjujemo samo svoje dolžnosti nasproti lastnemu na rodu, ampak vršimo tudi svo-| ie evropsko poslanstvo. Evro-; na postaja namreč iz dneva v dan bolj enota. Napredek tehnike in prometna sredstva , tira razvoj političnih oblik v I vedno večje prostore. Tako lahko skorajda z met if'žično gotovostjo trdimo, da sc bodo evropski narodi vedno boli povezovali v skupnost. Dana-šn vojna je jasen dokaz za našo tezo. Če pa ie Evrona organizem, ne ho nihče, kdor čuti evropsko, mogel želeti, da bi na zemlji, ki jo skozi i stoletja posedujejo Slovenci in ki je za Evropo tako va/nr> križišče potov, nastal nekak prazen prostor, poseljen z bledo nehomogeno in neizoblikovano množico kulturno in politično nizko stoječih ljudi Če nam je pri srcu moč celega telesa, bomo pospeševali harmonični razsoj vseh udov. Zato kličemo z vsemi dobru mislečimi:	Slovenska	misel,
l rrzvij se!	-m-
KULTURNI OBZORNIK
„Pesmi o Maji"
ALOJZ GRADNIK:
»Pesmi o Maji« Ljubljana 1944
Naš rojak iz Medane Alojz Gradnik, ki zadnja leta stalno živi v Ljubljani, vzor toliko mladih pesnikov, vsebinsko najmočnejši oblikovalec slovenske vezane besede, nas ie znova presenetil z drobno, a mikavno pesniško zbirko.
V	dvaindvajsetih pesmih skozi usta neke umišljene deklice Maje čustvuje ob naravi in modruje ob simbolih. Deloma je to zgodba Maje, ki se pogovarja z morjem, metuljem, materjo, Maziljenim, mrtvim bratom, izpovedujoč jim svo-
io	mlado strast in kes in ljubezen. Še vedno je čutiti Gradnikovo včasih tako krepko izraženo povezanost i zemljo in krvjo, a sedaj tiše zapeto in prehajajočo v višji, duhovni svet Taka je na primer pesem Maja in mati, vsa še uglašena na tajno prelivanje in sožitje med bitji, a priznavajoča Boga kot vir vsega življenja: »V morju bova kaplje male, - bova tam šele spoznale: - tok, priTok, odtok je krog, - v večnem krogu - večni Rog.«
Žal kot že v »Zlatih lest-
vah« odklon od poetičnega naturalizma, za Gradnika tako značilnega, ni prinesel s seboj tudi izbrušenejše oblike, marveč prej neko površnost. Morda smo še vedno preveč v objemu naturalizma, da zahtevamo za duhovnejšo poezijo finejše izraznosti, medtem ko nas v naturalizmu niti jezikovne napake niso tolikanj motile. Kolikor so Majina čustvovanja obrnjena navzven, kot so pogovori s sfingo, mečem, staro knjigo, a/iii'ir> so najmočnejše sodobno barvane socialne refleksije. Kdor živi sredi bolečine našega naroda, bo najži-veje začutil s pesmijo Maja in mesto. »Tako bi rada spet se k vam vrnila! - Kot lastovka, ki staro gnezdo išče - in obletava črno pogorišče, - bi se pod oglenela bruna skrila. -Srce bi čivkalo ko tožba ptičev. - In prišla mati k meni bi in rekla: - ,Ne joči,’kruh sem za obisk ti spekla, - grenak je, od pepela je mrličev.’« Vendar Gradnikova socialna lirika izzveni optimističneje kot modna socialna pesem ljubljanskih salonskih levičarjev minulega desetletja. Revežem v azilu govori sočutna Maja: »Ah, prišel Kristus neki dan bo k vam, - poklical vas in peljal vas drugam.«
Slovenske šole
Zopet nam je po dolgem času dovoljena slovenska šola v Gorici. Zagotovljeno nam je, da bomo imeli v jeseni redni slovenski pouk, zato se bodo naši otroci že sedaj pripravljali nanj v slovenskih pripravljalnih tečajih. Namen je, da se naša mladina duhovno in praktično prio'tvi na našo šolo. Duhovno, da stopi vanje duh slovensr in praktično, da bo v jeseni pouk hitreje napredoval ter se tako olajša delo staršem, učiteljstvu in otrokom.
Tečaji se bodo vršili v jutranjih in prvih popoldanskih j urah v osnovni šoli v Via Ma-meli 10 in sicer brezplačno.
; Vpisovanje v tečaj bo vsak dan od 7.—10. avgusta od 8. do 11 ure dopoldne.
Pohitite z vpisa v m d m, da bo tako čimprej možno začeti z rednim poukom, da bo hitro nadoknadeno. kar je bilo ne po naši krivdi — zamujeno!
Tabor v Kobaridu je preloian na 13. t. m.
Istega dne se bo vršila tudi Igra in sicer popoldne!
Na banki
Te dni sem imel opravilo v Banchi d ltalia. Ko sem čakal ra vrsto, sem poslušal slede:i razgovor med dvema žensk i-m-i 7 naših hribov:
»Odkod ste doma?« »Iz Zakol ire«. »Ali ni tam doma n .š sh‘vni pisatelj Bevk?« »Priv od r.as je«. »Ali prihaja pogoste ma domov?« »Pred par me-:i*ci je bil in nam je predi-val.« »Kaj je povedal?« »Joj, kfko ta mož laže! Bil je pri na--' že ob zlomu v septembru in nam je takrat slovesno ob ljubljal, da bomo o božiču jedli bele potice. On jih gotovo c J septembra do sedaj le naprej je, saj berači po vseh hribih, ali mi moramo stradati :n se pierivati za zrno soli in košček kruha.« »Torej po vaše ta mož ni tako velika slovenski. osebnost, kakor misli ,o £oi:ški ljudje?« »Kako bo tak človek velik, ki ima za seboi in pied seboj tako grdo življenje? Gorje bi bilo nam, a-ko M imeli samo take voditelj.:. Pri nas ga ljudie tako ma-
lo	obrajtamo, da njegovih kiTg niti ne pogledamo, saj so v njih same svinjarije. Pa l sc zdi, da sam dobro ve, kolika med nami velja. Gotovo ga je sram samega sebe in 1 ju -d . Zato zlasti zadnje čase nič \e' ne hodi med nas. In nihče ne joka za njim ...«
Dejstva in ugotovitve
Neizogibna usoda sredine
Bismarck je dejal, da je politika umetnost možnega. Nek znan in vpliven političen pisatelj je zapisat, da velja ta Bismarckova opredelitev zlasti za politične praktike malega formata. (Pri nas n. pr. za sredinske voditelje).
Čim bolj se kak mali politik varuje velikih idej, toliko hi trejši, lažji in vidnejši so njegovi uspehi. Brez dvoma pa so tudi obsojeni na minljivost in često ne preživijo svojega očeta. Delo takih politikov je redkokdaj važno za bodoče rodove, kajti njihovi nestalni uspehi temelje na skrbnem odganjanju vseh velikih vprašanj in načel, ki edina morejo imeti vrednost za potomce. Tako omenjeni pisatelj.
Kot da bi bile besede napisane za našo sredino. Brež vsake ideološke podlage se skuša povzpeti na površje in prevpiti levico in desnico. Gesla so ji prav poceni: mi smo za narod, ker nismo za nikogar drugega. Roke drže križem, samo čakajo — neoma-deževani. Domobranstvo naj narod popelje kot Mojzes skozi puščavo, tisti, ki mu odpre vrata v obljubljeno deželo. bo sredina. Slab račun! Marsikdo bi sedel in zabavljal, češ glejte me, čist sem! S takimi malimi politiki se zgodi, da sicer za trenutek pridobe simpatije, a ker naro du ne dado nič, jih narod tudi kmalu pozabi, včasih tudi morebiti — prekolne.
S splošno lakoto si hoče komunizem pomagati do revolucije
Narodni osvobodilni odbor v Furlaniji je 28. julija 1944. izdal »v imenu italijanskega naroda« poziv furlanskim kmetom, naj z vsemi močmi sabotirajo mlatev. Mlatilnice ne smejo delati več kot 5 ur na dan, vsak pridelovalec sme dnevno pripeljati k mlačvi največ en voz, delavci pri mlatilnici morajo tudi med dovoljenim peturnim delom z opozicijo in sabotažnimi dejanji ovirati mlatev itd. Kjer bo mlatilnica delala več kot pet ur, jo bodo komunisti brez o-zira na morebitne osebne sankcije razbili.
Nič ne pomaga, če komuni sti take zločinske ukrepe zavijajo v plašč borbe proti okupatorju ali celo zaščite malega človeka. Učinek uničevanja
najvažnejših pridelkov za prehrano more biti v vsakem primeru samo eden: ljudska lakota. Z lakoto bo komunizem najlaže d os a gel to, kar je njegov bistveni cilj:	nezado-
voljstvo in revolucijo. V prav mali človek pa, ki mu komuni zem obljublja raj in oblast, bo prva žrtev te revolucije.
Pozdrav s pestjo -ostane
Okrožni odbor OF za Pivko je izdal 20. 6. okrožnico »Vsem rajonskim odborom OF«, kjer pravi med drugim:
»Naša vojska je od zaveznikov in tudi od sovražnikov priznana kot zavezniška vojska in moramo stremeti za tem. da tudi na zunaj dobi znake redne vojske. Disciplina, oficirski čini, vojaški pozdrav itd. so nujni ukrepi za to.
Povdarjamo pa v tej zvezi, da velja vojaški pozdrav sa rr>n redno vojsko, doč’m /p odrede in politične delavce o-st^ne pozdrav OF, to ie pozdrav s pestjo.«
Razveseljivo prznanje
La Voce di Gorizia dne 29. julija 1944. v uvodniku z naslovom »Poziv k sodelovanju« priznava:
»Tako se je zgodilo, da so se Slovenci dan za dnem oddaljevali od Italije, ki jim je, kršeč najosnovnejše pravice naroda, postala kruta mačeha«.
Se strinjamo.
Širite »Goriški list”
Ponovno epozoriio našim dopisnikom
Naš list je hvaležen vsem svojim številnim dopisnikom za njihovo sodelovanje in v resnici potrebujemo čim širše mreže dopisovanja, zlasti ve-sri iz dežele. Toda ponovno prosimo naše dopisnike, naj bodo v svojih dopisih stvarni, ji>sni in kratki, izogibljejo naj se vseh fraz in poročajo naj St.mo o bistvenih, o važnih zadevah. Kakor se neradi komu zamerimo, vendar bomo morali v bodoče — ne glede m ugled tega ali onega našega sotrudnika — take dopise ali krajšati, «• li spreminjati ali na — z obžalovanjem — odložiti za nedoločen čas.
»Goriški list«.
Dr. Karel Štrekelj
V	Gorjanskem na Krasu se je 25. februarja 1859. rodil e-den največjih slovenskih jezikoslovcev dr. Karel Štrekelj. Ze v zgodnji mladosti .je pokazal izredno zanimanje za jezikoslovna vprašanja. Kot 12 leten dijak goriške gimnazije je že izročil slavnemu poljskemu učenjaku Baudo-min-u do Courtenay, ki se je večkrat mudil med Slovenci ter se je zlasti zanimal za Rezijane in njihov govor, zbirko skrbno zapisanih tekstov, v svojem domačem (srednje-kraškem) narečju. Gimnazijo je dovršil z odliko. Nato pa se je vpisal na vseučilišče na Dunaj. Obiskoval je zlasti slavistična predavanja. Pripravljal se je že takrat na to, da bi postal profesor na vseučilišču. In res se je kmalu habilitiral za privatnega vseučiliškega docenta. Ob tej prikliki je predložil temeljit, nemški pi-
san spis o »Oblikoslovju Goriškega srednjekraškega narečja«. Ta spis je I. 1886. izdala dunajska akademija znanosti.
Izredni profesor slovanskega jezikoslovja je dr. Štrekelj postal 1. 1896. in sicer na univerzi v Gradcu. L. 1908. pa je napredoval do rednega pro fesorja z nalogo, naj se pri predavanjih posebno ozira na slovenski jezik in slovstvo. Nepretrgano znanstveno delo pa ga je prezgodaj utrudilo Odložiti je moral svoje pero in 7. julija 1912. je v Gradcu umrl.
Dr. Štrekelj je bil nenavadno marljiv znanstvenik. Ves prosti čas je prebil v svoji domači knjižnici, v kateri je nakopičil izredno veliko jezikovnih zakladov. Pisal je tehtne razprave v Ljubljanski zvon, v Dom in svet, v Zbornik in v Letopis Matice Slovenske.
Zlasti ga je zanimala etimologija, to je nauk o izvoru besed, in slovnica. Bil je soizdajatelj svetovnoznanega časopisa za slovansko jezikoslovje »Archiv fiir slavische Phi-lologie«, ki ga je začel izdajati veliki hrvatski učenjak Ja-gič. Napisal je več sijajnih razprav o vplivu slovenščine na sosedne jezike, n. pr. o slovenskih elementih v besednem zakladu štajerskih Nemcev in o slovenskih besedah v furlanščini in italijanščini. U-rejeval je tudi slovenski prevod državnega zakonika.
Velikansko delo so tudi j »Slovenske narodne pesmi«, ki jih je Štrekelj 1. 1895. začel izdajati pri »Slovenski Mati-I ci«. Uredil jih je štirinajst S zvezkov. To je monumentalna zbirka, eno tistih velikih del, na katere smo lahko po pravici ponosni. Štrekelj se je pri urejevanju te zbirke oziral predvsem na znanstveno vrednost; s točnimi zapisi je rešil zelo veliko lepih biserov naše ljudske poezije, ki bi se
bili v vrvežu nervoznega modernega življenja gotovo izgubili. V njegovi kniigi jih pa ima danes na razpolago i znanstvenik i pesniško razpo ložen človek, ki išče lepote tu di pri stvaritvah preprostega ljudstva. V Štrekljevih časih je bilo proti njegovim »Narodnim pesmim« mnogo godrnjanja, danes je to zelo iskn na in cenjena knjiga, ki je ponesla Štrekljevo . lavo v širni slavistični svet po E\ ropi in drugam.
Naš učenjak je zasnoval in deloma izvršil tudi zgodovinsko slovnico slovenskega jezika, v kateri je hotel popisati razvoj slovenščine v teku stoletij od početka do naših ča-sov; Tudi to je velikansko delo. Štrekelj ga je dovršil samo do polovice; potem mu je smrt iztrgala pero iz rok.
Mnogo se je bavil s pravopisnimi vprašanji. V njegovem času naš pravopis še ni bil tako ustaljen kot danes, štrekelj se je živahno udeleževal časopisnih razprav o
pravopisu. V podlistkih »Slovenca« je 1. 1900. in 1901. objavljal obširno razpravo »O Levčevem pravopisu in njega kritikih«. Kljub temu pa je slovenski pravopis hodil svoja pota.
Kot človek je bil Štrekelj cel mož. Bil je delaven, značajen in učen. Za svoja predavanja, se je pripravljal zelo vestno. Tudi kot sin Cerkve je bil vedno zvest veri svojih očetov ter je vse verske dolžnosti vedno natančno izpolnjeval. Ko je začutil, da se mu bliža smrt, je uredil vse svoje pozemeljske zadeve, zlasti svoje rokopise. Pred smrtjo je bil dvakrat previden in ob nedeljah je, ko je bil že bolan, vedno bral iz mašne knjige. Ko sam ni mogel več, je pa naprosil svojo ženo, da mu je brala mašne molitve. Pri njem sta vera in znanost živeli mirno in složno druga poleg druge. Zato je pa tudi dosegel take lepe uspehe kot malokateri učenjak.
n.n.
IN
I. SLOVENSKA AKADEMIJA
VERDIIEVOGLEDALIŠČE - GORICA
NEDELJA 6. AVGUSTA 1944.
S R O R e:
•O. ZUPANČIČ:
Z. PRELOVEC: PREŠEREN-VILHAR: JUVANČIČ : ROBIDA-PAVČIČ: P. GOLIA: NARODNE: PREŠEREN:
B. SMETANA:
D :
I. DEL
Pozdravna beseda.................govor
Kralj Matjaž...........................  deklamacija
Ljuba si pomlad zelena........tenor solo
Mornar ................................tenor solo
Beseda ..................................deklamacija
Pastirica .............................sopran solo
Monolog Petrčka pred kraljem Matjažem	deklamacija
Slovenske narodne pesmi	....	violina-klavir
Od železne ceste.........................deklamacija
Dvospev iz : „Prodane neveste" ,	.
II. DEL
B. SMETANA: PRODANA NEVESTA
Janko, Mihov sin - Kecal, mešetar - Krušina, kmet VAŠČANI. FANTJE. DEKLETA 'Glasbeno vodstvo: g. prof. KOZMARA / Režija : g. PFEIFER, član nar. gled. v Ljubljani / Vodja zbora : g. GORENŠEK
III. DEL
NARODNA:	Soča bela.........................moški zbor
V. VODOPIVEC: Noč na Adriji ................................mešani zbor
Vodja zbora : g. GORENŠEK
Vslnpnit:)! zu I. sluuuisliii aUiidimiijn diiliiti! vsak dan od !!. dn li. ur« |itipuldiiH jih upravi »liiiriškuga lisla“, kurzu Verdi 47. 1’uhililK, da si zai|uiuvilu prosim'!
Redka stvar je draga stvar. Večer slovenske besede in glasbe bi navzlic višini, ki jo obetajo izvajalci, ne bil tolikega pomena, ko bi Gorica imela priliko večkrat slišati slovensko govorico na odru. Tako pa stoji pričakovanje jutrišnjega večera manj v zna menju umetniškega užitka kot v znamenju praznika goriških Slovencev.
Še nekaj velja poudariti. Ko se prebuja slovenska kultura na Goriškem, je od nas samih odvisno, kako se bo mlada setev razrasla. V trenutku, kakršen je sedaj, mora vsakdo vsaj 7. odobravanjem priliti nežni rastlinici, da ne uvene, ko je komaj dobro vzklila. Kdor stoji ob strani in čaka, kaj bo, ni nič boljši od onih, ki jim je naše delo trn v peti.
Socialno skrbstvo
za družine delavcev, internirancev in jetnikov.
Družine, katerih člani so bili odvedeni v Nemčijo na de-
lo	ali v internacijo ali v zapor, imajo pravico do podpore, če dokažejo potrebo. Prošnje je treba napraviti na posebnih tiskovinah in zraven priložiti vse take izkaze, ki potrjujejo resničnost navedb v prošnji (družinski list, kakršenkoli izkaz o imovinskem stanju, morebitna zdravniška izpričevala, potrdilo o internaciji ali zaposlenosti, zadolžnice v slučaju zadolženosti, i. p.). Iz krajev, k jer ne poslujejo županstva, veljajo primerne izjave izdane od župnih uradov. Za hitrejši postopek pri reševanju prošenj se priporoča, da so listine napisane v nemščini. Podrobnejše informacije in pomoč ter posredovanja v teh kakor tudi v drugih podobnih zadevah nudi slovenskemu prebivalstvu novoustanovljena Socialna pomoč v Gorici v Morelliievi ulici št. 25 v uradnih urah od 9. do 12.
Fantje gredo k vojakom
Zgodaj v jutro se oglasi pesem slovenskih fantov, ki gredo na nabor; sprva tiho in mehko kot spev slavčka, potem vedno glasneje in močneje, da zadoni med hišami kot mogočna pesem zvonov in budi Goričana. Med svežimi fantovskimi glasovi se prelivajo zvoki harmonike. Brez nje slika slovenskega fanta, ki odhaja k naboru, ni popolna. Z njo hoče izraziti svoje veselje, da se je iz kratkohla-čega pobiča razvil v čvrstega mladeniča, ki je sposoben za boj. Ta njegova prelevitev pa ne sme ostati skrita, spoznati jo morajo vsi ljudje. In kdo bi je ne videl? Kako veselo in razposajeno korakajo po glavnih goriških ulicah! Razo-glavi, da jim pali sonce že itak temna lica in smejočih oči, po-
lo	slovenske narodne pesmi in tu in tam izpolnijo pavzo z veselim vriskom, da kar jek-ne od sten visokih hiš. In v gumbnici druguje rdeči nagelj rožmarinu in roženkravtu' ki jnu ga je dalo v spomin ljubljeno dekle, morda solznih °či. Poda on je fant, proč solzel Zdaj je vojak, zbogom de-
kle! Njegova ljubica bo odslej naprej puška, ki ga bo spremljala od zore do mraka, od večerne do jutranje zarje. In zvesta mu bo.
Zesem harmonike pa mu vzame tudi strah pred grozo vojske. Nemirno mu drse prsti preko belih tip in tesmnih gumbov, a hkrati živahno, da nreženejo bojazen. Kmalu je pozabljena in pesem vriska veselo.
Petje pa grla suši, zato jih je treba pogosto namočiti. Spomnijo se gostilne, kjer so točili dobro vino in zavijejo tja. Pred vrati pa začudeni obstanejo, kajti gostilna je zaprta. Pesem za trenutek utihne, fantje zmajejo z rameni in znova se jim izvije iz prsi vesela pesem, ki jih spremlja do naslednje gostilne. Tu si nalijejo božje kapljice v kozarce, razposajeno in samozavestno trčijo in si z njo »privežejo dušo.«
Regruti se zbirajo na trgu Battisti. Marsikoga spremi mati in mu daje zadnje nauke, ki si jih vsakdo najbolj zapomni. Navadno pa je sin tisti, ki mora tolažiti žalostno mater, ki se boji žrtev. A njega žrtve ne plaše. Saj ga kliče dolžnost, da se odzove resnemu pozivu.
Nekateri gredo v gozdove. Ni jim mar ne družine, n« domovina. Tja jih žene samoljubje. Toda pošteni in zavedni slovenski fantje gredo visoko zravnani po poti svoje dolžnosti. Marsikdo je že izgubil dom in družino in zdaj je pripravljen darovati na žr-tveniku domovine tudi svoje mlado življenje. Ne boji se odkritega boja, sovraži le zahrbtnost in strahopetnost gozdne vojske.
Njegov odločilni sklep krepi pesem, ki utihne šele v pozni uri: »V boj, v boj, v boj, za dom v boj ...«
Slovenci vpoklicanih letnikov!
I usodnem trenutku je vedno vsak Slovenec na svojem mestu! To mesto je danes v bojnih vrstah! Za Evropo, za dom, za narod! Med vami ni strahopetcev. Dolžnost kliče — odzovite se!
Lepa je senčica jevorjtva...
pravi naša narodna pesem in tako bi lahko dejali tudi mi, kadar nas na sprehodu zanese v Manzonijevo ulico. Tu rastejo namreč srednjevisoki javorji in njih senca zariše prav lepo ploskev na gladko cesto. Listje ni preveč gosto, a lepo široko in gladko. V vetrnih dneh se obrača v sapi in v soncu zablesti pogosto kot srebro.
Javor je skromno drevo in priljubljen za nasade in drevored. Gnojil ne rabi, korenine razprede na široko in globoko, zato vsrka dovolj vlage tudi ob suši. Ljubi sonce in to ie lastnost, ki jo vrtnarji zahtevajo od nasadnih dreves. Z njimi lahko olepšajo puste ceste, kjer bi drugače žgalo sonce in bi morale biti ulice zapuščene. V hladni javorjevi senci pa se vsakdo rad izpre-haja.
V	Manzonijevi ulici so javorje obstrigli, kajti drevesca so še mlada in skrbni vrtnarji jih hočejo disciplinirati. Ne dovolijo jim, da bi rasli kot zapuščena mladina brez vzgo-ie, zato jih že sedaj navajajo na red. Bili so tudi malo preveč radovedni in so izteza-
li	svoje veje proti oknom tamkajšnjih hiš. Čeprav so jih o-striali, je sence še vedno dovolj.
Prav lep je javorjev sad, ki ima obliko zrakoplovovega o-grodja z dvema propelerjema, ki se v vetru lepo vrtita. Otroci, ki so precej iznajdljivi, so prvi poslali taka letala pod sinje nebo.
Privezali so jih na sukanec, ga ovili okrog prsta in spusti-
li	v zrak. Pluli so le takrat, ko so tekli tudi otroci, propelerji so se pa le vrteli! Celo na vsak prst so si privezali po enega in eskadrila je šla na napad v sovražnikovo mesto.
OPOZORILO
Oddelek za protiletalsko zaščito pri goriški prefekturi o-pozarja prebivalstvo, da se smejo predmeti po letalskih napadih porušenih poslopij prodajati le z odobritvijo 'nemškega svetovalca in prefekture. Prebivalstvo se svari pred samolastnim prisvajanjem predmetov.
Dolžnost vsakega Slovenca!
Braniti domovino do zadnje kaplje krvi! In naša domovina je v nevarnosti... Ksi mladeniči poklicanih letnikov morate vedeti, kje je vaše mesto! Ako se boste odzvali polnoštevilno, bo naš narod dokazal, da je res vreden svobode in jo bo po zmagi tudi deležen!
Naš živilski t g
Sredi poletja smo, ko zori sadje in lepo uspeva povrtnina in tudi cvetje. Sonce in dež sta orumenila glavnato solato, da je krhka in porabi le malo olja. Zeljnate glave so trde in prav tako lepo rumene. Nare^ zane na drobne rezance in mešane s kumarčnimi rezinami nam dajo izvrstno solato. Med to lahko narežemo tudi zeleno papriko. Na trgu dobi' mo že pekočo papriko, ki je zelo močna, zato je smemo dodati raznim omakam prav malo. Stročjega fižola je še vedno dovolj, a je precej žil-nat. Pridna in skrbna gospodinja pa žile pri čiščenju fižola vedno odstrani. Vedeti mora, da so neprebavljive in poleg tega ni prav nič lepo videti fižol, ki ga prepletajo zelene niti kot bršljan drevo. Bučk ni več veliko. Več je rdeče pese. Kupim le srednje debelo, ker je mehka in ni lesena. Taka se nrav hitro skuha. Zelena je dobra za razne juhe, prikuhe in solate. Kot solato lahko napravim kuhano in ohlajeno ali pa surovo, narezano na fine rezance, moram jo obtežiti in po nekaj urah odtisniti vodo. Potem natresem vanjo nekaj skodelic kuhanega in prav tako ohlajenega fižola v zrnju in zabelim. Veliko je sladkega korenja, ki sem ga že večkrat kupila, da sem ga pripravila kot solato poleg suhih jedi.
Medtem ko je breskev vedno več, pa prineso marelice le včasih na trg. Tudi smokev ni več toliko. Lepa so jabolka, mehka in trda, sladka in kisla. Za kompote kupimo sladka, za zavitke pa kisla. Če hočemo uživati presna jabolka, moramo prav tako kupiti trda. Hruške lahko izbiramo, mehke ali trde, mokaste ali mokre. V prejšnjih letih je bilo dovolj borovnic in malin, danes jih pa ni. Bile so osvežujoče in iz njih sem si večkrat pripravila sladke hladne pijače. Jagode moram kupiti le prav redko. Čudno pa sc mi zdi, da prodajajo grozdje le v nekaterih trgovinah s sadjem, na trg ga pa ne prinese nobena kmetica. Seveda zdaj še nima pravega okusa in je tudi prekislo, ker je prehitro trgano.
Tudi cvetja je veliko. Lahko izberem preprosto ali razkošnejše, seveda po primerni ceni.	Gospodinja
PosBor I
Od 21. Jo 6. ure zjutraj je prepovedan vhod in izhod v mesto Goric i. Ta predpis še vedno drži in bodo straže na blokih dosledno streljale aa vsakogar, ki bi se jim med temi urami približal.
Avtobusna progi Gorica Tržič
Da se omogoči zveza z Benetkami, bodo vozili od 1. avgusta dalje avtobusi na progi Gorica-Tržič iz Gorice ob 5.30 in 13.
ŽEGNANJE NA TRAVNIKU
V nedeljo 6. t p. praznuje Travniška •serk e v god farnega patron;> sv. Ignacija. Pontifi kalno mašo ho daroval ob 8 uri nadškof msgr. Margotti. Slovenska maša bo zato četrt ure pozneje kot navadno, to je ob 9.15
NESREČA V STRAŽCAH
V torek 1. avg. se je pripetila v livarni v Stražcah nesre ča. Mehaniku Santo de Mar co, 32 let staremu, ie t_ksp!) dirala posoda z stisnjenim zrakom. Ponesrečenca so takoj odpeljali v bolnišivco ulica Brigada Pavia.
PONESREČENCI
Mala Frančiška Podberšič iz Coroninijeve ulice si je pri padcu zlomila desno nogo.
. 51-letna Cecilija Fioreli iz Pa-scolijeve ulice 2 si je pri padcu izpahnila desno nogo. 31-letna gospodinja Marija Černič iz Rupe pri Mirnu si je pri poljskem delu porezala levico. Levo nogo ima ranjeno 6-let-na Ivanka Simeoni iz Križne ulice 2. Ponesrečil se je 20-letni dijak 1. Mantovani. Ponesrečenci se zdravijo v goriš' ki bolnišnici.
TRUPLO V SOČI
V Soči p n železniškem mostu so v sredo popoldne našli truplo mladega fanta, katerega istovetnost se še ni ugotovila. Zdi -e, da ’re /a nekega mladeniča 'ti;iaj )2ega v ulici Rabatta.
DOPISI
KOBARID
Ves Kobarid stoji v znamenju priprav za prvi slovenski protikomunistični tabor, ki se vrši v nedeljo 13. t. m. Izdani so bili v ta namen posebni plakati v belo - modro - rdečih barvah. 13. avgust mora biti za kobariški kot narodni praznik. Na ta dan naj Koba-ridci izpovedo svoje slovenstvo in svoj protikomunistični nazor. Dežela goriškega slavčka ne sme zaostajati za ostalimi pokrajinami slovenske domovine.
Novoustanovljeno prosvetno društvo v Kobaridu ima pred seboj široko delovno polje. Med tem ko se v Gorici pripravljajo slovenski predšolski tečaji in druge kulturne prireditve, si je tudi Kobarid zarisal delovni načrt za izobraževalno delo.
AJDOVŠČINA
Pred tednom dni je prispela v Ajdovščino skupina domobrancev pod vodstvom nadporočnika Kosa, da pripravi vse potrebno in organizira Narodno stražo.
2e februarja smo Ajdovci upali, da bodo domobranci, k: so se tu mudili, ostali pri nas in vršili prepotrebno službo v blagor ljudstva.
Čeprav še trška »jara gospoda« ni spregledala rdeče nevarnosti in čeprav bodo domobranci našli veliko nezaupanja, sovraštva in dvolične igre, naj ne obupajo. Kajti našli bodo tudi mnogo prijateljev, silnih m še boljših. Toda teh je vedno več. Gnev raste in prišel bo trenutek, ko bo bruhnil na dan.
GORE PRI IDRIJI
Ustanovljena je pri nas postojanka, ki je kmalu doživela svoj ognjeni krst. Po enournem boju pa se je morala Vojkova brigada umakniti. Spomin pa bo imela v nekaj mrtvih in ranjenih.
Vesti iz Trsta in okolice
UREDITEV PREVOZNEGA PROMETA
Po odredbi tržaškega prefekta je bil ves prevozni promet z motornimi vozili enotno urejen. Prevozniška podjetja so po novem organizira-
li	v skupni zvezi, ki urejuje razdelitev dela. Motorna vozila ostanejo v lasti tvrdk. Načelno ne sinejo motorna vozila brez posebnega dovoljenja preko meja tržaške občine. Razdeljevanje pogonskega sredstva bo v bodoče izvedeno po organih na novo ustanovljene zveze. Določbe odredbe se ne nanašajo na motorna vozila, ki so last nemških ali italijanskih oblastev. Zvezo vodi komisar inž. Bar-cia, ki mu stoje ob strani kot svetovalci štirje predstavniki prevozniške stroke.
PRIJAVA DELAVSTVA
BOLNIŠKI BLAGAJNI
Prefekt tržaške pokrajine je izdal odlok, po katerem morajo obratovodje v tržaški pokrajini prijaviti do 10. avgusta pri bolniški blagajni vse dne 31. julija zaposlene delavce. Od L avgusta dalje je treba vsakega na novo nameščenega delavca ali odpuščenega delavca v 3. dneh objaviti.
TRGOVINE ZAPRETI
BREZ DOVOLJENJA JE PREPOVEDANO
Sindikat trgovcev sporoča:
Razni trgovci imajo navado zapreti trgovine za več dni, ne da bi prosili za dovoljenje oblasti. Opozarjajo se vsi lastniki trgovskih obratov, da je treba imeti za zaprtje dovoljenje Kvesture. Proti kršilcem se bo postopalo.
ODDAJA BICIKLJEV
Komanda mesta in prefektura v Trstu sta odredili oddajo prijavljenih moških ko? les.
Odškodnino za oddana kolesa bosta določila dva strokovnjaka in jo bodo izplačali določeni denarni zavodi na podlagi oddajnega lista.
Kdorkoli bi se odtegnil od daji, bo kaznovan po uredbi Vis. komisarja št. 9.
Kolesa je treba oddati, v vojašnici Duca d’Aosta pri sv. Ivanu.
PTSMA ZA PRIZADETE PRI
LETALSKIH NAPADIH
Pisma namenjena stanovalcem hiš. porušenih pri letalskih napadih, ni bilo mogoče dostaviti, ker niso znani novi naslovi prizadetih. Zato naj prizadeti dvignejo pisma pri osrednjem poštnem uradu o-kence št. 21.
SMRTNA KOSA
Te dni so umrli v Trstu 75-letna Helena Buda, 47-letna Ivanka Černe, 32-letna Ana Pelosa-Juračič, 19-letna Hedvika Gorjup, 58-letni Klement Kamber, 79-letni Jurij Ventu-ra, 80-letna Marija Gerželj, 69-letna Angelika Bon, 24-let-ni Jožef Hočevar in 77-letna Olga Žnidaršič.
POROKE
Poročili so se te dni v Trstu delavec Anton Žibert in gospodinja Laura Machi, uradnik Konrad Conzuli in gospodinja Marija Sila.
NOV CENIK ZA IZVOŠČKE
Tržaška občina je izdala razglas z novim cenikom, ki je obvezen za tržaške iz-voščke.
BEG IZ TRŽAŠKE JEČE IN POVRATEK
Mario De Marco je izrabil lepo priliko, ki mu jo je nudil položaj 8. septembra in pobegnil skozi vrata ječe v ulici Nizza, kamor ga je spravila obtožnica radi nič manj kakor 19 tatvin. Dosedaj ga niso mogli izslediti. Oni dan zvečer pa je videl našega junaka vicebrigadir Stoppa, baš ko je hotel De Marco stopiti na tramvaj na trgu Svobode. Policist je takoj najel avto in tako prehitel tramvaj ter ga primoral, da se ustavi. De Marco se pa ni udal takoj, temveč je skočil na avto in skušal razorožiti policaja, ki je imel v rokah pištolo 1 e-kom ruvanja je policaj sprožil dvakrat pištolo in ranil De Marca v desno stegno in v trebuh. Sedaj se De Marco zdravi v tržaški bolnišnici, kjer bo moral ležati pod dobrim varstvom pet do šest tednov, nakar se bo moral vrniti v svojo celico v ječi.
Možje in mladeniči vpoklicanih letnikov!
Evropa vas zove in Vam nudi čast, da se ob strani Nemčije borite za njeno boljšo bodočnost. Ne verujte nikomur, ki vam napačno svetuje — storite to, kar vam svetuje vaša poštena slovenska vest — med Slovenci ne sme biti omahovalcev, ubežnikov, lopovov. V bran za Evropo, za Nemčijo, za domovino.
Kmetijstvo
Oranje po žetvi
Cilj vsakega obdelovanja zemlje je, da jo spravimo v grudičasti zlog. 'laka zemlja i — sipka in rahla — postane kmalu godna, ker vanjo nemoteno prihaja zrak, preobilna vlaga pa se neovirano od-ceja. Taki zemlji ne škodi toliko moča, pa tudi suša se ne ; pozna takoj. Pravilno kro-I ženje zraka in vode omogoča
1	talnim drobnoživkam hiter ! razvoj in razmnoževanje, te pa s svojim življenjem pripravljajo iz kamenitih sestavnih delov zemlje in iz odmrlih '• delov rastlin in živali novo i rastlinsko hrano. Poletna toplota življenje drobnoživk še podpira.
' Po žetvi je zemlja na površini zbita v trdo skorjo. Ta preprečuje kroženje zraka in s tem tudi zavira razmnoževanje drobnoživk v zemlji. Iz zbite zemlje tudi vlaga veliko hitreje izhlapeva, deževnica
Spor
KOBARID
30. julija se je vršila spet nogometna tekma med člani domobranske in nemške posadke iz Kobarida ter člani italijanske posadke iz Robiča. Prvi sta nastopili 9. četa SNVS in 5. četa nemške posadke. Zmagali so domobranci s 5 proti 1. V drugi tekmi sta si stopili naproti 3. četa nemške posadke in Italijani iz Robiča. To pot so pa zmagali Nemci z 9 proti 0.
NOVA ZMAGA KREŠE-VIČA
Kreševič je zopet odnesel lepo zmago v podistični tekmi na 10 km. Sploh je bila tekma njegov monolog, četudi mu je v začetku precej grozil Žerjal iz Milj. Kreševič je rabil za 10 km. 49 min. 56 sekund. Sledil mu je Žerjal z 51 min. in 57 sekund.
PLAVALNE TEKME NAJMLAJŠIH V TRSTU
V	kopališču Ausonia v Trstu so se vršile v nedeljo plavalne tekme mladih moči in tržaškega plavalnega narastka. Tekme so se dobro obnesle in vzbudile veliko upanja na mnogotere mlade plavače.
V	100 metrih prostega sloga je zmagal Marinovič z 1 min.
11	sek. Ženske: Penko 1 min. 27 sek. 100 metrov na hrbtu Gei 1 min. 25 sek. Tudi drugi rezultati so bili večinoma dobri.
pa vanjo teže pronica. Čeprav za sedaj ne manjka vlage, moramo vendar paziti tudi na to in preprečiti nekoristno odtekanje in izlapevanje, ker ne vemo kaj še pride. Čuvati je treba vlago in jo zbirati v zemlji. Zbita zemlja se že v nekaj sončnih dneh toliko osuši, da rastline v njej ne dobe več potrebne vlage. Zbita, zaskorjena zemlja ima, kakor pravimo, zrnati zlog. To neugodno stanje po žetvi je treba popraviti z obdelovanjem, zemlji je treba zopet dati grudičasti zlog.
Oranje je pri nas osnova obdelovanja. Po žetvi je treba strnišče sprašiti — t. j. plitvo podorati. S tem razbijemo skorjo na površini in spravimo zemljo spet v grudičasti zlog. To je pri nas najnavad-nejši način obdelovanja poletne prahe. Res s tem spravimo na površino nebroj drobnoživk in jih s tem izpostavimo uničenju po sončnih žarkih, vendar damo drugim možnost hitrega razmnoževanja in dosežemo še druge prej navedene prednosti. Prav zaradi uničenja drobnoživk so v novejšem času nastopili nekateri proti oranju in obračanju zemlje, ki je z oranjem v zvezi. Zato priporočajo posebne vrste strojev, ki zemljo samo drobe, pri tem pa ne
obračajo. V to vrsto spadajo tudi okopalniki in brane. Če zemlja ni pj^eveč plevelna, je prav alhko shajati tudi brez oranja. Na zelo težki zemlji je včasih težko orati; če zaradi obilnejše moče ne moremo na njivo s plugom, si pomagamo pri obdelovanju poletne prahe z osipalnikom in brano. Nikakor pa zemlje ne smemo pustiti neobdelane.
Za oranje je treba izbrati pravi čas, ko je zemlja primerno osušena; ne sme pa biti premokra, pa tudi ne presuha.
Ako orjemo težko zemljo, dokler je mokra, se vale izpod pluga velike kepe, ki se nočejo razpustiti in postanejo kot kamen trde, ko se osuše. Težko jih je zdrobiti, sipka zemlja pa iz njih sploh ne nastane. Tudi človeške in žival-s ske stopinje in plug sam stlačijo premokro zemljo, da je kot kamen, ko se osuši. Tako zemljo je kasneje težko spraviti v red.
Jesensko oranje v mokrem ima manj slabih posledic, ker zimski mraz zemljo naknadno zrahlja. Na peščeni zemlji o-ranjc v mokrem ne škodi toliko, kakor na glinasti.
Orati ne kaže tudi presuhe zemlje. Težka zemlja se suha sploh ne da orati, ali pa le s i težavo
Odgovorni urednik: Dr. Milan Komar - Gorica
q
1
ADRIA
MUSTRIERJE
danes tiooašleotMi!
Jerzy Zulujski:
27
ma
sre6rni o6li
7 Prečni soteski, 82. ura popoldne.
Nekaj mi pravi, da je vse zaman. Hočem, obupno hočem, da bi živel, tembolj goreče si želim tega, ker čutim v možganih nagnusno kačo, ki proti moji volji šepeče: Ce on umrje, bo Marta enega od vaju, morda bo tvoja... Ne, ne! On mora živeti! In če umre, pojde Marta za njim, to yem. In kaj potem? Kaj potem? Čemu naj bi ostala tu midva sama? Kakšen smisel bi imelo to? Nekoč se mi je na moč upiralo, da midva služiva temu paru, zdaj pa čutim, da je v tej služtii edino opravičilo najinega življenja na tem čudnem svetu- Z njuno smrtjo bi se začela tudi najina smrt. Kaj naj midva ustvariva sama iz sebe? Ničesar? Najino življenje in najino delo? Komu v prid? Se nama samima ne. Torej čemu ... čemu?
A kaj če bi Marta le prebolela njegovo smrt? Kaj če bi enemu od naju ovila' roko okoli vratu in mu prižela usta na usta tako kakor zdajle To-
mažu ... In kaj oe bi jih prižela meni? ... Tako mi je, ko da se je nekje globoko v mojih prsih razpočila žareča kroglai zraka, ki me duši in mi plameni po žilah ...
Proč, proč s to mislijo! Saj bi utegnil biti tudi Varadol... Zakaj zlodja je zašla ta ženska med na)s! Čutim, da proti svoji volji, proti svoji pameti začenjam mrziti Varadola in želeti smrt Tomažu . •. Ona pa sedi spokojno in upira pogled v umirajočega prijatelja . •.
Tomaž noče umreti. Obupno se otepava smrti. Neprestano, čeprav sam sebi ne verjame, govori, da bo okreval in zahteva od nas, da mu pritrjujemo. Neodkrito prikimavava, le Marta z nizkim, pojočim glasom ponavlja: »Da, živel boš... ti moj . ; •« In oči se ji zameglijo v razkošju in opoju- Mar si zares utvar j a, da bo to truplo brez moči, brez kaplje krvi v žilah, živelo?!
In vendar, kaij bi dal za to, da bi živel!
Opoldne se nismo ustavili. Pripeka ni bila tako huda. in zaradi Tomaža« moramo hiteti! Za nami je dobršen kos poti, kar smo odšli izpod vznožja Platona. Zdialj smo prodrli do polovice v Prečno sotesko- Pred sončnim zahodom se moraimo dokopati do Morja mraza.
Varadol je napravil nekaj posnetkov površine Zemlje, ki naj bi nam pomagali pri orientaciji v tej okolici. Sprva smo nekoliko oklevali, ali naj poskusimo priti skozi sotesko ali ne, Tomaž pa nas je s trdovratnostjo bolnika. ki ne trpi ugovora, prenagnil, da smo krenili vanjo in se obrnili naravnost proti severa- Nesrečnež si je na jasnem, da bi ga pot čez Močvirje megle, koder bi morali, če se bi hoteli ogniti Alpam, ubila.
Kaj je napravila bolezen iz tega človeka! Svoje dni je bil odločen, priseben, miren, preudaren; neupogljive volje, zd?' pa je kakor muhasto in trmasto dt; ( šteje nas za vsako malenkost, pc.trn ra se spet opravičuje in nas milo prosi, naj ga re-imo •., Vendar nam je ljubše, če je tak, kakor če leži po cele ure vznak do kra^ ja izčrpan, brez moči, bolj podoberi mrliču kakor živemu človeku. Včasih postane sila zgovoren, kakor bi se 'hotel ob zvoku svojega glasu uveriti, da je še živ. Nihče ne sme črhniti besedice o njegovi nezgodi, kar sapo mu zapre, da umolkne in jame trepetati od nog do glave, z obrazom polnim čudne groze- Zaman skušam razvozlati njegovo skrivnost...
Bilo je opoldne, ko smo se ustavili pod ogromno pečino, ki je zapirala pot v sotesko- Z velikim trudom smo si utrli pot nanjo in z nje še enkrat
vrgli pogled na neizmerno planoto Morja nalivov. Gledali smo ga zadnjič: strahotna, brezupna puščava.•• In vendar moram priznati, da se nisem poslovil od nje brez nekakšne žalosti, čeprav nam razen s trpljenjem, napori, obupom, ni -postregla z ničemer. čudno je človeško srce: prebijali smo se čeznjo noč in dan cela dva meseca in zdaj • •. oziral sem se po njej malone s koprnenjem.. •
Skozi sotesko pot ni preveč zamudna in naporna- Velikih kleči ni, manjšim pregradam, ki ne segajo čez celo sotesko, pa se je dokaj lahko ogniti-Sonce stoji na nebu tako, da obseva oba bregova. Na obeh straneh se dvigajo strmoglavne peči do štiri tisoč metrov visoko. Soteska, ki je -ob vstopu široka nekaj kilometrov, se proti severovzhodu vse bolj tesni- Njene orjaške stene se nal pogled vse ože stikajo, kakor bi nas hotele vkleniti. Dozdeva se nam, da rijemo skozi hodnik, vsekan v živo skalo. Daleč ne-'kje pred nami na koncu tega hodnika se sveti okno, podobno ostri, globoki zarezi v bele stene, ki jo zasla-nja krpa neba. Morda me oko vara, ai dozdeva se mi, da to nebo ni več tako črno in da zvezde niso tako številne in bleščeče — dokaz, da je nad Morjem mraza ozračje gostejše! Barometer se polagoma dviga- Da bi le mogli s Tomažem do krajev, kjer bo
zraka dovolj;
V Prečni soteski, 168. ura popoldne, tretji dan.
Odkar je vzšlo sonce, smo prevalili že preko petdeset kilometrov. Zdaj hitimo proti izhodu soteske- Skalno 'brezno se yedno bolj oži, stene ob 'obeh straneh pa so vse nižje- Vse kaže. da se do sončnega zahoda pripeljemo na piano k Morju mraza.
Kakšen strašo« kirižev pot smo imeli! Kakih deset ur samo strmimo k 'Woodbcllovi mrežnici — mar že sedaj? Ob slehernem šumotu vzdrhtimo. H koncu gre • • . O tem ni nobenega dvoma več. Zdaj je tih in miren, gleda nas s prosečimi očmi, ki razodevajo silno hlepenje po življenju. Toda pomoči ni-
Pretres ob vožnji čez zadnjo hudo razpoko ga je še huje prizadel. Za nami je bilo že dve tretjini poti, ko 'smo iznenada naleteli na oviro, ki tias je malone primorala vrniti se nazalj k Mornju nalivov. Sonce je bilo že nizko nad obzorjem in zahodna pobočja soteske so tonila v noči, ki je kedaj vanjo posvetila Zemlja- Morali smo se držati vznožja vzhodnih sten, če nismo hoteli zaibresti v temi. Stene so sc tu pognale v vrtoglavo višino kakoir pobočja Alp, pod katerimi smo1 se vozili dopoldne.
(Nadaljevanje sledi.)