DOLENJSKE NOVICE Vse ilopise, iiurofiiniio in 07.iiAnilH f!|)riiJ«iiiH tishania J. Kriijuc nnsi. Dolenjske Novice izhajajo i sftli ííeirtelí ; ako : : ie ta dan praznik, dan poprej, : : Ccuu jim je za celo leto 11) K, za pol leta 5 K. NaroCnina za NemSijo, lioauo in druge evropske države snaša 12'— K, za Ameriko 14' List tli oglani ee p)učii,jeJo naprej. - K. Kabo SB pripravljii perocidovo shropilno zmes za trte. ■s V Iiekterili oličiuali na Dolenjskem vinogradniki še niso prejeli za škropljenje potrebne galice, ilasi je za to [nepotrebno viiiograihůšiío opravilo že skrajni ŽaH. Ker imajo posamezitiki še stare zaloge perocida iz vojnih let, sledi tukaj navodilo, kako tla je perocid piipraviti za škropljenje trt. Da pripi'avitiio sto litrov perocidovo-apnenc škropilne zmesi, rabimo za prvo škropljeitje dva kilograma Čistega perocida (št. i.) V petdesetih litrih vode raztopimo perocid tako, da ga po pesteli stresamo v vodo in pri tetn vedno ntešaino. Če se jo perocidov prah sprejet v kepice, ga je treba poprej zdrobiti. Ko smo vea prali stresli v vodo, še nekaj časa mešamo in mešanje večkrat ponovimo, da se prah iiitreje raztopi. Tekom dvanajstih nr (Čez noč) se raztopi v perocidu vse, kar je v njem vaztopiiega. V drugi posodi razmešamo 2 kilogr.' (Îiïitega, mastnega, ugašejiega apna v 2(11 vode na redek belež, kf ga precedimo skozi gosto sito v večjo, najmanj sto titi'ov držeío posodo. Nato vlivamo polagoma, med vednim mešatqem, perocidovo raztopino v apncn beleŽ in sicer tako, da ostanejo neraztopljeni ostanki perocida v prejšnji posodi. Zato tudi perocida tik predno ga vlivamo v apnen belež, ne smemo več ineSati. To ve^a zlasti, Ce rabimo surov perocid (št. II.), ki ima dosti iieraztopnib tujih primesi, ki bi, iia trto prišle, listje lahko opalile. Ko smo obe raztopini potnešali, do-bitiio 70 litrov tekočine, ki jo nato dopolnimo s 30 litri čiste vode na lUt) litrov in vse še enkrat premešamo. Predno pa zmes rabimo, inoi amo jo preskusiti z belim, fenoiftaleinovim papii jem ali ni več kisla, ker bi sicer trto opalila. Ako postane bel, vanjo pomočeii pi'eskusni papii' rdet;, potem je apna zadosti, drugače ga ^a je treba še dodati. VeC apna dodati, kakor je treba, da papir pordeči, nikakor ne kaže, ker pomanjšuje preobila množina aima učinkovitost Škropilne zmesi. Pri di'ugem in tretjem škropljenju napravljamo škropilno zmes ravnotako kot v prvič, aamo da vzamemo perocida in (ai) ^apna več, namreč ])o tri kilograme vsa-cega za sto litrov škropilne zmesi. Ako rabi kdo surov perocid, ki je slabejši od prvo.ga, ga mora vzeti za prvo škropljeiije 3 kg, apna pa 2'/^ kg, za drugo in tretje škropljenje perocida po 4 kilogr,, apna pa jio 3 kilogr. za vsakih ato litrov vode. Opomiiiu) še, da smo na Kranjskem svoječasno (med vojsko) potom kmetijske družbe dobivali le čist perocid, to je perocid št. I., ne pa surov perocid (št. IÍ.). Pi'aviln« pripravljena in pravočasno j'abljena perocidovo-apnena Škropilna zmes učinkuje ravnotako dobro, kakor za polovico šibkejša galično-apiiena zmes, zlasti če se ne pridene preveč apna. Pripravljena perocidovo-apnena zmes se pa drži dlje, nego galično-apiiena, ki je pravzaprav le prvi dan polnovredna. Vin. nadzornik B. Skalický, Novo mesto. Popravek. V članku „Najnovejše in najvažnejše izkušnje glede zatiranja peronospore ali paleža" v zadnji številki našega lista, vrinila se je pomota gléde množine apna, ki ga je treba pri pj-iprav-Ijanju galično-apnene škropilne zmesi. Na vsak kilogi'am galice naj se tedaj vzame največ ie en in pol kilograma (ne pa dva in pol kilograma, kakor je bilo pomotoma navedeno) ugašenega apna, ker zmanjšuje preobilica apna učinkovitost škropiltie zmesi in ovira asimilac^o (presnavijanje), ki jo opravljajo titni listi. Najbolj zanesljiva pa je raba preskusnega (íeiiuiťtalei-novega) papirja, ki bi se morala povsod udomačiti. Izreja molzne živine Marsikateri gospodar, kateri je med svetovno vojno spoznal l'aune kraje, si je zaželel rediti lepo, mlečno živino. Da tako živino danes težko dobimo, ve vsak. Premožnemu posestniku ne bi bilo težko kupiti si tako živino in jo naprej rediti, revnejšemu pa to ni mogoče. Tak gospodar si bo moral tako Živino sam izrediti. Moramo pa pred vsem pomisliti, da mora tak napredni živinorejec tudi poznati vsa tiačela umne živinoreje, torej, da moia dati živini ugodno poitlago za razvoj. Kaj niu bo pomagala lepa, draga krava, ako jo spravi v smrdljiv, teman hlev in ne bo skrbel za zadostno množino tečne krme in za redno oskrbo? Taka ki'ava mu bo dajala vedno manj in manj mleka, postajala mršava in navsezadnje zbolela, ker ni vajena takim l azmeram. Tudi zarod od take krave nç bo nič prida, ker se tii mogel ugodno razviti, Toiej v prvi vi'sti treba skrbeti, da popravimo svoje hleve, da so zadosti zračni, svetli, po zimi dositi topli in da je prebivanje v takih hlevih zdravo, kar je najbolj važno posebno za žlahtno živino. Potem se šele začnimo ozirati, kje dobimo podlago za svojo bodočo riijo. Ako imamo v svojem hlevu dobro razvite, zdrave mlekarice, pripuščajmo take k istotakemu bikn. Ce jè žival čistokrvna, je važno, da si Čisto rejo naprej ohranimo. Tudi s križanjem se dajo doseči lepi uspehi. V splošnem je treba upoštevati to, ilK se vse lastnosti starišev podejujejo na zaroti. Predvseiii torej razne bolezni, dalje sposobnost za užitek idr. Ako hočemo doseči najvišjo stopinjo podedovane zmožnosti za ndečnost, moramo odbirati teleta le od takih dobrih mlekaric, ker se natii ua ta način ta lastnost prtïiiaSa iz enega roda na drugi rod. Parimo torej podobno s podobnim, da dobitiH) zarod podoben starišem. Rojena teleta vzgajamo pogosto na ta na-iiîn, da jih pustimo sesati pri kiavi, kadar' hočejo, ali pa jili pripuščamo h kravi 4 ali 5-krat na dan. Pi'i tem načinu reje ni mogoča kontrola množine mleka, katero tele popije in se lahko zgodi, da se tele presesa, kar povzroča drisko, napenjanje itd. Najbolj modem način iarfcje telet je z napajalniki. Na ta način dajemo teletom poti ebno množino mleka, katera se vsak tetlen za en liter pt)veča. Ker je želodec novorojenega teleta majhen, pustimo ga popiti k večjemu en liter naenkrat^ torej prve dni štiri do pet litrov na dan. Napajanje iz navadnih golid se ne priporoča, ker teleta mleko hlastno popijejo in se lahko zgodi, da jih napeiija, dobijo drisko itd. Pri napajanju z. napajalniki moramo gledati na največjo snago; to se doseže z umivanjem posode v vroči vodi. Tudi gumijevi sesek se mora po vsakem napajanju izprati v vroči vodi. 14 dni staro tele se začne nčiti jesti suho krmo in taka je najbolj prikladna dobra otava ali dobro seno.- Od takrat naprej -aačne tudi prežvekovali in se 1'azširi prebava na vse štiri dele želodca. Tudi je prav, ako polagamo teletom zmečkan oves v snažno koritce, kateremu primešajmo tji do pet gramov soli in klajnega apna. Tudi posoda s svežo vodo ne sme manjkati. Će nima tele zadosti soli in apna v krmi, začne lizati zid, dlako, in to povzroči lahko želodčni katar. Da preprečimo teletotu li-zaivje zidn, je treba zid z deskami v višini 1 meter do l'20m obložiti in vsaj enkrat na leto pobeliti. Takim teletom privoščimo najniaiij B tednov polno mleko, ker le na ta način se nam hitro in dobro razvijajo. Odstavljanje naj se vrši polagoma, na ta način, da vsak dan nadomestimo en liter polnega mleka z enim liti'om posnetega ndeka, segreta na 30 do 35'^C. — Odstavljenim teletom privoščimo vsak dan dopoldan gibanje na prostem v tekališča. Gibanje na prostem upliva dobro na pravilen razvoj posameznih udov, posebno pljuč in nog. Polletne živali lahko ženemo na pašjiike, kar jim posebno dobro ugaja. Pri hlevski reji in pri paši naj se vrši prehod iz suhega zimskega krmljenja na poletno zeleno krmljenje počasi, da se obvarujemo prehude driske in s tem ahujšanja Živine. Mlade živine, vzrejene za mlečnost, ne smemo debeliti, ker to ni na mestu. Mesnata, pitana žival navadno malo molze, debele telice se prezgodaj plemenijo in težko ubrejijo. Pji normalni, pravilni reji se tiiora žival zrediti vsak dan približno za 1 kg- Žive teže, po treh mesecih mora toi'ej tehtati 150 kg, enoletna 300 kg, dvo-lettia 400 klgr,, štii'iletna pa tloseže težo 500 kg. Ako hočemo imeti lepo razvite krave, ne smemo telice prezgotlaj pripuščati, ker z oplemenjen jem uporabi žival vse snovi nujno potrebne za razvoj svojega telesa, za Zarod. Najboljša starost za plemenitev telic je eno in pol do dve leti. Priporočal bi posebno manjšim posestnikom izrejo uprežnih krav namesto volov. Največji ponos našega manjšega posestnika je, ako ima lepe voli. Lahko rečem, da se take lepe vole v drugih krajih redko dobi. Se-vetla obrača tak gospodar vso svojo skrb volom, katerim znese vso najboljšo krmo in gospodinji ni mogoče potem krav dobro prehraniti. Navadno se pri takem posestniku dobijo slabo razvite molzne krave. Kakšen dobiček pa ima od volov? Delo v podobi uprege, letni prirastek in gnoj. Od krave ima ravno Isto, Poleg tega pa še najmanj 1500 litrov mleka in eno tele na leto, katero lahko služi kot zdravi zarod Zgodovino fponči^honshego somostona in cerhvB v Novem mestu. SEStauil P. Rlfonz Furlan. Vanj so pridno pisali p. Florentin Hrovat, p. Ladislav Hrovat in mnogo drugih do današnjega dne. Veliko je spisov, ki zaslužijo bili natisnjeni v posebni knjigi v dulioviio korist Slovencev. Tu je bilo tiskano vodilo 3. reda; Vzemi in beri; porcijuiikula; v Ljubljani Anton Padovanski (13 torkov)"; „Vodilo ni razlaga l.reda"; „Prava nevesta Kristusova" v Brežicah iid. Učencev pa niso samo učili v soli, mnogim kako leto ccz 18 učcnccm ljudske šole in ginniazije so dajali lirano opoldne in zvečer ter kruh zjutraj in ob 4. uri popoldne, tudi v svetovni vojski do danes. Scve, samostan nima posestva, nima bogastva, ako ne bi pomagali dobri ljudje na deželi, ne bi niogel učencem hrane in kruha dajati. Zato dobrotniki na biri veliko dobro store, ko prostovoljno žita ali druge reči dajo, ko iz samostana pobira. Veliko dobrega dela dijaška Marijina kongregacija, kateri so dali frančiškani v rabo del samostana, V tem samostanu cvete svetovni tretji red, na katerega je stavil rajni papež Leon XIÎ1, vse svoje zaupanje in ravno tako njegov učeiiec sedanji papež Benedikt XV. Tu je 111. red organiziran in dela veliko dobrega, posebno lani iti letos za mestne reveže, ko si ni iiiliče upal zanje skrbi sprejeti, O tretjem redu pa več pri zgotiovini íraiičiškanske cerkve v Novem mestu. Dobrotniki novomeškega samostana. Prva dobrotnica je g, Elizabeta Črnomaljska, ki je kupila prostor za samostan, cerkev in vrt. Pomagali so Novomeščani pri zidanju ^niostana in nove cerkve. Ta samostan ni imel nikdar posestva; fraiiči51o-trata. Prežgi malo Črne moke na zabeli in převři na njej iižolovo vodo, deni malo majerona-in česna in zakuhaj riža ali kaj drugega, ali vlij na posušen ržen kruh. Tako je tudi porabna za jnho voda, na kateri so se kuhali šti'uklji, donia narejeni makaroni, rezanci in podobno. Malo se pri-beli, pa je cena in dobra juha. Beli pesek. Fini beli pesek ne služi lahko samo za umivaitje posod v kuhinji, ampak tndi za roke. Posebno žene, ki delajo iiuiogo doma, po kuhinji, dobijo na rokaii madeže, ki jih ne morejo tako naglo ^ izprati. One bi morale imeti vedno posodo s toplim finim peskom. Pito se l oke ziibajo s peskom, potem se jili inora umiti z mil-nato yodo. Politični pregled. * Celovec in Gosposvetsko polje Jugoslovansko, Ljubljanski dopisni uiad poroča dne G, t. m, ob 13, uri poluradtio: Ker Nemci niso sprejeli naših pogojev za pie-mii-je v OKnačenem j'oku, so naŠe hrabre čete danes zavzele Celovec — spomenik naše stare slave in veličine, metropole slovenskega naroda. Ljubljanski dopisni urad poroča dne 6, jutiija ob 18. uri iz poluiadnega vira: Danes ob 16. tiri je bilo v Ljubljani končno-veljavno podpisano od delegatov kialjevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Nemško-avstrijske republike premirje radi borb na Koroškem. Stranki sta se popolnoma sporazumeli. Jugoslovanska npiava in za-sedenje na podlagi te pogodbe obsega Rožek, Celovec in Velikovec, dočim ostane Nemcem Šent Vi(Í, Feldkirchen in Beljak z železniško progo v Trbiž, Severno od jugoslovanskega ozemlja je v pogodbi ustanovljena do deset kilometrov široka nevtralna cona, v kateri se ne sme nahajati nemško-avstrijsko vojaštvo in je prebivalstvo popolnoma razoi'oženo. Nenî-ška Avstrija se je zavezala, plačati vse škode, prizadete vsled vojnih operacij zasebnemu in javnemu imetju. Sovražnosti so ustavljene. ^ Ljubljanski dopisni urad poi'oča dne 6. junija ob 18. ui'i iz poluradnega vira: Mesto Celovec je bilo danes po jugosio-siovanskih četah brez boja zasedeno. Pie-bivalstvo je čete prijazno sprejelo. V mestu vlada popoln red in mir, za katerega jamčijo jugoslovanske čete. V vsej kraljevini vlada vsled sklepa pi'emii ja veliko zadoščenje in nepopisno navdušenje, ker k jngo-slovanskemu ozemlju spada tudi historično Gosposvetsko polje, kjer so bili vstoličeni slovenski vojvode. Naša deputacija pri Wilsonu. Pariz, 5. junija. Danes ob pol 15. uri je Wilson sprejel v svoji palači na Place des Etats Unies slovensko deputacijo, in sicer gg. dr, Brejca, dr. Ehrlicha, Goloiuiba, škofa Jegliča, dr. Novaka, Prepeluha, dr. Rav-niliarja, dr. ShVegla, dr. Trillerja, župnika Trunka. Deputacijo je pi'edstavil dr. Sbvegel, ki, je tolmačil angleščino in slovenščino. Deputacijo je sprejel sam predsednik Wilson v svoji .sprejemnici. Dr. Brejc je Wilsona nagovorit z „Ave Wilson, morituris Sleveni te salutant", in je naglašal, da iz-gleSa, kakor da bi nas Slovence razkosali (íiíozofija in teologija) v Ljubljani in na Trsatu; učitelje na tej Šoli so imenovati generalne lektorje. Studium morale (nravoslovje) 2 dvema učiteljema (bogoslovni učitelji) v Samoboru, pozneje v Brežicali. Studium philosophicum (modroslovje) je bilo zaradi pomanjkanja prostora nastavljeno na Sveti Gori pri Gorici, v Novem mestu in v Klanjcu na Hrvaškem, To modroslovje je imelo dva razreda (sedanji 7, in 8, razred gimnazije); v vsakem razredu je poučeval po eden učitelj (lektor piiilosophiae). Leta 1735, je p. Teofil Zmizer poučeval modroslovje v zališkem samostanu, V tej Soli je bilo navadno po šest klerikov; Valentina Vodnika nisem našel med njimi, bil je pred ko ne y Klanjcu; njegov stric Fr. Marcel Vódnigk je bil v Novem mestu v tej šoli 1. 1756; (Protocollum Conventus Ncosfad. ab anno 1748—1763,) Leta 1783. sta šc imenovana učitelja modro-slovne Šole v Novem mestu in sicer pater Frančišek Tschokl in p. Narcis GrilHz, ki je bil vodja; imen klerikov ni v zapisniku. Z dvornim odlokom 1. 1783. so prenehale vse modroslovno in bogoslovne šole in fraiičiš-kauski kleriki so morali obiskovati svetne niodroslovnc in bogoslovne Šole, pri nas do leta 1821,, ko je dovolil cesar France i. modroslovno ill bogoslovno šolo s pravico javnosti v Gorici na Kostanjevici, kjer so pripravljali mlade patre za gimnazijske profesorje. Uimiiazija, j Ko so videli meščani, da poučujejo v samostanu svoje klerike v modroslovju, so začeli misliti na gimnazijo, Vicedom kranjski grof Henrik pl. Arzon je prišel leta 1744. iz Ljubljane v Novo mesto in priporočil meščanom, da naj se pogodijo s samostanom, ki naj bi z letno denarno pripomočjo začeli u,čiti v t) razredih. Na ta način bi se mesto opomoglo gmotno in duševno ; dijaki bi prihajali v mesto, kjer bi imeli stanovanje in lirano, meščanom pa bi ne bilo treba pošiljati svojili sinov v Ljubljano. Frančiškanski predstojnik je bi! voljan sprejeti to ponudbo, ako jim cesarica Marija Terezija to izroči, mesto pa zida šolsko poslopje in se zaveže samostanu oddajati določeno svoto denarja vsako leto za Irud, Dne 3, februarja 1745. so se meščani obrnili s prošnjo na cesarico. Razložili so, da j^ mesto ubogo, stiskano, zadolženo, v največji potrebi in ako ne bo hitre pomoči, se bodo morali meščani izseliti. Ta žalosten stan mesta sili meščane, da prosijo pomoči v fem, da bi jim dovolila gimnazijo. Cesarica Marija Terezija jc to prošnjo poslala svojemu namestniku vicc-domn grofit Arzoim v Ljubljano, da vse to preišče in jej Sporoči. Meščani so želeli, d:i naj bi se brodovina (mostnina) zvišala. Do zdaj je dobivalo mesto od broda čez Krko letno 501 gl.; državi je oddajalo 230 gl.; za popravljanje broda so letno porabili 10 gl., mestu je še estalo 271 gl, zato ni treba zvišati brodarine, L. 1746. so meščani drugo prošnfo poslali cesarici, katero je uslišala dne 16. aprila 1746. Mesto se je zavezalo napraviti šolsko posiopje in je vzdrževati v dobrem stanu, frančiškanom dati vsako leto podporo 300 gl. in 12 funtov mesa (takrat je sta! 1 funt govedine 5 krajcarjev) na teden, kadar ni posta, in gimnazija šola ostatie frančiškanom na večne Čase. Frančiškanski provincijal se pa zaveže vedno skrbeti za potrebne profesorje za nižjili 6 razredov (prefekta in tri profesorje). To pogodbo je podpisal mestni sodnik (Župan), mestni svet, provincijal p. Sigismund Skerpin in njegovi svetniki (de-finitorji). Vicedom kranjski grof Henrik Arzon jc odobril to pogodbo. Cesarica Marija Terezija je 8. avg. 1746. zapovedala vsi svetni in duhovski gosposki in vsem podložnim, da naj frančiškane v miru puste, njihovo gimnazijo drugim gimnazijam enako vredno ijnajo in njihovi učenci na.drugI gimnaziji nadaljujejo svoje nauke, ako prestopijo v drugo gimnazijo. Ljubljanska gimnazija Jezusove J družbe je bila vzgled za .novomeško, samo grščino so črtati in disciplino so svojo imeli. Od 1. do 6. septembra 1746. je imel p. Sigismund Skerpin posvetovanja s svojimi svetniki (definitorji) radi nove novomeške gimnazije. Takrat so napravili pravila za profesorje in dijake. Najimenitnejša pravica novomeške gimnazije je biia ta, da se v šolske reči ni smela vtikati nobena oblast ne posvetna, ne duhovska. Ravnatelj gimnazije, imenovan prefekt, je bil neomejen v Šoli; za vse, kar so počenjali dijaki, so bili odgovorni samo njemu. Tudi če so razgrajali po mestu, jih ni smel prijeti mestni sodnik, to je župan, ali njegovi stražniki, naznaniti jiii je moral ravnatelju, ki jili je kaznovat, kakor se mu je prav zdelo. Zato so v prostih dneh profesorji hodili na sprehod z dijaki, da niso delali izgredov. Po zimi je trajat pouk v šoli od po! 8. do 10. lire, po letu pa od 7. do 9. ure dopoldne, popoldne pa od 2, do 4. ure. Ob nedeljah in praznikih so imeli mašo ob pol 9. uri, poteni pa v šoli propoved in sicer L in 2, razred v eni sobi, drugi razredi pa za-se. K sv. obiiajilu so hodili po dvakrat na mesec. Veliki teden so imeli duhovne vaje. Vsak razred je imel svojega zaščitnika ali patrona; prvi razred angelja variha, drugi razred sv. Petra Regalata, 3. razred svetega licrnardina Sijenskega. na 4 države, da bi nas skoraj dobra V2 jiripadla pod tuj jaretii in da ga prosimo, naj se zavzame xa naše ■ popolno osvolio-jeiije. Wilson je v svojem odgovoru omenil plebiscit na Koroškem, proti Čemur so pa naši ugovarjali in navajali razloge, ki govore proti plebiscitu, ki bi v sedanjih vaz-merab še ne mogel povsodi pokazati pravega [iiisljenja prebivalstva. Govorilo se je tudi o tem, kako in v kakib mejah naj bi se tak eventualen plebiscit izvršil ter posebno o tem, da bi se tak plebiscit ne dal izvesti pod nemško upravo, ti Prepeluh je prosil Wilsona, naj bi se posebno onim našim niairtšiuam, ki utegnejo priti pod Italijo, dala garancija za kulturni razvoj in obstoj, dalje, da se naj Wilson zavzame, da nam Lahi puste neokrnjeno vsaj ono od "NVilsona samega pj'edlagano ozemlje. Wilson je oboje obljubil. — Deputacijo je jako pi'ijazno sprejel. Razgovor je ti'ajal tričeti t ure. Tekom razgovora so se člani delegacije prepričali, da je Wilson izvrstno infoiitiii'an o vseh podrobnostih. Wilson je omenil, da jç naše težnje iti želje z vso vnemo pri njem zastopal naš i»ai'iški poslanik gospod Vesniá Končno se je zahvalil Wilsonn za njegovo naklofrjeiiost ljubljanski knezoškof dr. Jeglič, ŽeleČ mu sreče in blagoslova. Vabilo na ustanovni občni zbor Gremija trgovcev za politični okraj Novo mesto. — V nedeljo Í 5. junija se vrši ob 13. ari (Î. uri popoldne) v Mestni dvorani v Novem mestu ustanovni občni zbor „Gremija trgovcev" za novomeški okraj s sedežem v Novem mesta. Tega zborovanja naj hi se udeležili kar v največjem števUu vsi trgovci in trgovke iz Novega mesta in celega novomeškega okraja. — Prav vljudno Vas vabimo na ta važen shod. Pridite gotovo in pripeljite seboj še druge Vam znane trgovce in trgovke, katerim se iz kakršnegakoli vzroka niso mogla dostaviti vabila. Da sř ustanovnega občnega zbora zares udeležite, zahteva nujnost potrebe naiega stanovskega združenja v močno trgovsko organizacijo. Vsi stanovi se združujejo v skupno delovanje. In ravno trgovec, kot pripadnik enemu najimenitnejših stanov, ne sme zaostati za drugimi. V združenju in prijateljstvu je moč. Delajmo vsi skupno za svoje stanovske koristib^ez razlike političnega in strankinega mišljenja in prepričanja posameznika I Bodimo složni in edini in najlepši uspeh nam je zagotovljen! Spored zborovanju: Î.) Pozdrav in poročilo načelnika pripravljalnega odbora. 2.) Predavanje o trgovskih organizacijah in gremijih. (Govorniki iz Ljubljane.) 3.) Prečltanje pravil. 4.) Izvolitev načelnika, odbornikov in namestnikov. 5.) Pobiranje pristopnine. ' 6,) Raznoterosti Če se ustanovnega občnega zbora ne udeleži zadosti Članov, vrši 1 uro pozneje nov občni zbor, ki bo pa sklepal veljavno pri vsakem Številu navzočih članov. Še enkrat, če hočete sebi in svojemu ' stanu dobro, pridite vsi na zlwrovanje. Novo mesto, meseca junija 1919. Pripravljalni odbor \ za ustanovitev uGremija trgovcev^ za politični okraj Novo mtsto. Obrtni naraščaj» Obrtno društvo pi-av živahno napi'e-dlije v smislu svojega pi'ogi'ama. Osnovalo si je pomočniški odsek, kateremu je določen delokrog, ki so se ga pomočniki 7, veseljem rprijeli tem bolj, ko imajo lep vzgled v društvenem ilelovanjn svojih delodajalcev. Društveniki so sprevideli, da le v samopomoÈi se zamore olírtni stan dvigniti v stanovi-ki izobrjizbi, da si le na ta način pridobi splošni ugled med di'agîmi stanovi. V dosego tega cilja boče di'uštvo posvetiti aviijo moi tudi obrtnemu naraščaju. Ta naraščaj dohaja v pretežni večini iz kmetskega stanu. Ljudska šola, ki je navadno prenapolnjena, ne more tega ntiditi kot pa mestne šole, radi tega so vajenci komaj za silo v najpotrebnejših predmetih poučeni. Dokler so bile vpeljane obi tno-nadaljevalne šole, so pi'idnitii^ vajencem nudite marsikaj koi'istnega. Žalibože, da jih je svetovni preobrat zaprl in se ne zna, kdaj se zopet otvorijo. Vajetici so prepuščeni obžalovanja vredni usodi. — Mojstri tudi ne morejo vsega sami storiti. Radi tega bo moralo kaj ukreniti ravno obi'tno društvo, dobro se zavedajoč, da je solidni stavbi dober temelj, obj tnenm stanu pa izobražen obrtni naraščaj. Opazovalo se je, da naši vajenci nekaj pogrešajo, kar bi jib storilo ponosne na njihovo naobrazbo, da po prestam" nČni dobi zamorejo vstopiti v krog pomoCtn'kov in iti neusti'ašeno med svet. Obrtno društvo je tedaj sklenilo, da se bodo s 15. junijem pričeli tudi vajeniški sestanki in sicer vsako nedeljo popoldan od pol štirinajstih, trajajoč k večjemu eno in pol ure. říajpi vo se bo delovalo na tp, da se vcepi vajencem stanovska zavest, dostojno občevanje z mojstrom, pomočnikom in drugim družinskim članom, vzgledno obnašanje izven delavnice in vljuden nastop v vsakem ozii'ii, Di'age volje bo priredilo društvo za vajence primerne zabave in izlete v prostem času. Vpoštevale se bodo tudi iijili želje, ako bodo kazali veselje in zaniitianje, do strokovne izobrazbe in stanovskega poduka, ki ga bodo vodili mojstri sami. Prirejala se bodo tudi predavanja. Naši inteligenti, mladinoljubi, bodo imeli hvalevreden posel, ako bodo hoteli se par ui' žitvovati za naš mladi obi'tni naraščaj. Ni naš namen, delati s tem kako propagando, paČ pa se želimo vsega poprijeti, kar je koristno za pošteno človeško družbo, ker le popolno izobražen človek se zamoi'e izogniti raznim zapeljivim mrežam med svetom. Torej gg. mojstri, di'uštvo vas hoče olaj.šati v vaši težki nalogi s tem, da se bo potrudilo vaše vajence napeljavati k vsenui dobremu in jih napraviti koristne čiaiie obrtnega stanu in človeške družbe. Storite tudi vi svojo dolžnost, da greste društvo vsestransko na roko, da priporočate svojim vajencem, da se zanesljivo 15. t. m. vdeleže prvega sestanka ob pol 14, url popoldan v društveni sobi Narodnega doma. DomaČe in iuje novice. Protestni shod proti razkosanju jugoslovanske zemlje v Novem mestu dne 9, junija ob 10, url na Glavnem trgu pred mestno blšo se je vršil ob veliki množici ljudstva. Shod je otvoril g. župan Rosmanti. Glavni govornik g. dr. VasiČ je v temeljitem govoru razložil usodepolne posledice krivičnega miru za naš narod. Nato jeg. dr. Režek prečital resolucijo proti razdelitvi slovenskega naroda. Občinstvo je i'esoiucijo burno odobravalo In z navdušenjem sprejelo. Javno predavanje. Narodna čitalnica v Novem mestu uljndno vabi p. n. občinstvo na javno predavanje o osvobojeni Koroški, ki se vi'ši v petek dne 13. t. m. ob pol 21. url (pol 9. uri zvečer) v Narodnem domu. Predava g. lavnatelj Josip Wester, Ker je Čisti dobiček namejijcn .koroškim beguncem In je tvai'ina posebno z ozirom na pi'avkar izvi'Šeno osvoboditev tiižnega Koi'otana po naših hiabi'ih četah nad vse zanimiva, pričakujemo obilne u^ieležbe. tJeiie sedežem po 2 K, stojišča po 1 K, za dijaštvo, vojaštvo in sokole-lelovadce po r>0 vin. Pieplačila se hvaležno spreje-jiiajo. — Odboi'. Umrl je dne 0. jtinlja v Ljubljani v Leoninu preč. P. Konstantin Luser ter bil pokopan Ji. junija. P. Konstantin Luser jo bil rojen 23. februaija leta 1849. v Novem mestu, sin znane novomeške rodbine. V fi'ančiškanski red je stopil dne 1. oktobra leta 18fiB., v mašnika je bil posvečen dne 3. novembra leta 1872. Po dokottčanem bogoslovju je naredil pi'edpi-san izpit za bogoslovje In sicer iz cksageze nove zaveze; postal je ob enem oiganist in učil koralno petje. Ko ao prenesli bogoslovje Iz Gorice v Kamnik leta 1883., se je tudi on tja podal in še dalje uČil svoj predmet. Leta 1896. In 1897. je bil generalni delinitor in je stanoval v Rimu. Provincijalom slovenske frančiškanske pokrajine je bil izbran leta 1898. in t. 1901. Kot namestnik vrhovnega predstojnika je obiskal redovne pokrajine fi'ančiškanske na tJeškein, Hrvaškem In Avstrijskem. Bil je izvrsten cerkven govornik in pevec. Bolehal je že kaka tri dobra leta. R. I. P:! Umrl je na Dnnajn dne 1. t. m. g. dr. Karel Dernov.šek, prokurisi. anglo-avstrijske banke. Dr. Kai'el Dernovšek se je rodil 1. 1875. na Raki na Doleifjskeni, Dovršil je pravne študije na dunajski nniveizi. Vstopil je v državno službo pri finančni upravi in do 1. ] 905. služboval v linančtieui ministrstvu, od koder je prestopil k Anglo-banki. Veljal je za izredno nadarjenega In vestnega strokovnjaka v narodnem gospodarstvu, osobito v davčni upravi in bančnih ]»osliii, Živo in iskreno je ljubil svojo do-tiiovino in v bolestnem hrepenenju je čakal, da se more vrniti v domaČo deželo, ki ji je hotel služiti po najboljših močeh. Prezgodnja njegova smrt je velika izguba za narod, ki potrebuje veščih in navdušenih delavcev. Dolga mučna bolezen ga je dižala na Unnaju in poslednje mesece v bolniški postelji, dokler ga nI rešila tiha smi't. Pokojni je bil zet g. Franca Šiikljeta, čegar edino hčer je bil poročil leta 1902. Zapušča vdovo in Šesteio otrok. Bodi pre-blagemu pokojniku tuja zetnlja îakka, dokler ni mogoče prepeljati njega truplo v domačo prst. Blag mu spomin! Poroka. V áaiihelu se je na binkoštni pondeljek poročil posest, sin Žan Strajnar iz Velike Cikave z Marijo Fink, mlinar-jevo hčerko iz Smolenje vasi. Obilo si-eČe! Izlet v Črnomelj je priredila podružnica „Slomškove Zveze" za črnomalj.ski in novomeški okraj dne 5. junija. Kljub slabim razmeram se je učiteljstvo „Slomškove Zveze" in „Zaveze" udeležilo sestanka v precej velikem števila. Navzoče je pozdravil predsednik p. Hnbei't. Nato je imei predavanje p. Akvin o oi'ganiza-ciji. V uvodu omenja sedanji pojav, da vse sti'emi za oi'ganizîranjem. K temu sili posamezne sloje notranja in zunanja sila. Sistem zadnjih let je razdelil vse. Organizacija je v marsičem podobna organizmu. Kakor je pri tem skupnost sil in dela posameznikov, tako se vse tudi strne v organizaciji, odkoder posameznik zajema nioči. Tu je jako velik pomen za posameznika in skupnost, odkoder izvira tudi potreba organizacije. Ta socialne sloje zopet dvigne do veljave in moči. Govoi'nik nato pojasni kulturna vprašanja, okrog katerih se gibljejo učiteljske organizacije. Povdarja stanovsko organizacijo, vendar pa ta nikakor ne sme zatreti in omejiti prepričatija posameznikov. Pustiti jim mora prostost, da se organizirajo, ozii'oma pristopijo k organizacijam, katerim hočejo. — Razvila se je živahna debata o l'eieratu. V debato so posegli gg: nadučit. Zagore, Skube ter Gebauer, ki izi'aža veselje nail lepo slogo učiteljstva. Predlaga, naj vse učiteljstvo pristopi k uniji jiigoslov. učiteljstva, ki se v k]'at,kem ustanovi v Zagrebu. Trdi: „Pogoj za vstop v unijo je vstop v „Učiteljsko društvo". Ne pove pa, ako je tmli vstop v „Slomškovo Zvezo" veljaven pogoj za pristop k uniji. V lepi slogi se je končal sestanek. Do solidarne, močne unije jngo-Slovan, učiteljstva je pa še najbrž dolga, trnjeva jiot. Vsaj tak sum nam je vzbudia veČina učiteljstva Či'uomaljske šole, ki se sestanka ni udeležila. Semenj v Črnomlju bo v torek ilne 17. junija t. 1. za Živino, prašiče in razno blago. Drugo porotno zasedanje se je začelo pri okrožnem sodišču v Novem mestu dne 1 1. t.. m. Prvi je bil na vrsti Jožet-Medvešček iz Ključevca pri Ki-škem. Obtoženec je po deiiiobillzaciji avštr. ar;uade trgoval z živežem, a ni imel pri tem sreče. Ko se je viačal v tioči od 18. na 19, aprila donmv, je ukral v vasi Oitnerno pri Trbovljah poaestnlcl Poloni Mrežar lep par volov in ga odgnal proti Celju, da bi ga tam prodal. Toda na ])otu so ga o tatvini že obveščeni orožniki aretirali. Obtoženec je svoje dejanje skesano prlpoznal. Obsojen je 1)11 ladi hudodelstva tatvine na 1 leto težke ječe, poostrene z 1 trdim ležiščem vsak mjesec. Društveni vestnik. Obrtno društvo za Novo mesto in okolico je na Binkoštno nedeljo popoldan imelo svoj drugi mesečni sestanek v svojem lokalu Narodnega doma. 1'deiežba je bila bolj lokalnega ozira in to pa radi tega, ker se ni moglo še vse Člane pravočasno obvestiti. Vsa poročila so se sprejela brez ugovoi'a. Izblagajnikovega poročila posnamemo, da ima društvo do tega dne 2243 K dohodkov. Društveni odlmr je imel dosedaj od obstoja društva 9 odborovih sej, v katerih so se temeljito pretresovala razna obrtna vprašanja in sklepi. Člani so sprejeli z največjo simpatijo odborovi sklep, da se d;i- dvema najbolj potrebnima obrtnikoma iz društvene imovine po 50 kron podpore, na kai' so člani prostovoljno darovali skoro enak znesek. Tako bodeta dobivala g. Mikec, sobni slikar, kateri leži že tretje leto bolan na revmatizmu, da niti postelje ne more zapustiti, in Miha Jazbec, krojač, kateri je v 94. letu, ki živi na milosrčnosti njemu dragih, za dalj časa tedenske podpore po 10 kron. Ko prične društvo z zabavnimi jirireditvami, se bodejo dohodki uporabljali za podporo potrebnim onemoglim obrtnikom, Pi'ečital se je uvodni članek Obrtnega vestnika v dokaz, da je strokovno in obrtno glasilo politično nestrankarsko, torej stremi po enakih načelih kot društvo samo In se ga priporoča v naročbo in podpiranje. Prečita se dopis deželne komisije za stvarno demobilizacijo, v katerem se ta komisija popolnoma strinja z odposlano resolucijo na deželno vlado 12. maja t. 1., kar je dokaz, da tudi deželna vlada upošteva našim zahtevkom po možnosti ugoditi. Da diuštvo nživa splošen ugled, naj služi v dokaz tudi to: Piedsednik prečita dopis Mestnega županstva vlož. It. 968 z dne 6. jun. t. Í.,.'V katerem se sporoča sklep Mestno občinskega odbora, da je isti sklenil v svoji seji dne 2. junija 1919, da iz lastnega nagiba podai'i Mestna občina društvu svoto 500 kron z željo, da naj društvo vedno deluje za prospeh obrtnega staini. Ta dopis se je sprejel z največjim veseljem, enako tudi dar tn se sklene, da se vpiše V imenik članov tudi Mestna občina novomeška kot vstanovnica pod št, 118. Občinski odbor je s tem sklepoiii poživil diuštvo in njega odbor k inte+zivnejšeuni driTovanju; društvo si bode vedno prizadevalo na gospodarskem polju Iti na )'oko Mestni občinski upravi, kar naj bodo dokaz sklenjene in odposlane resolucije na predsedstvo deželne vlade za Slovenijo. Predsednik priporoča da se Člani udeležujejo redno vseh prireditev, ker na sestankih se goji Čut stanovske zavesti. Taki sestanki se vi'še prihodnjo nedeljo 15. t. m. pri Štembuiju i[i 2SÍ. t. m. pa v Řt. Petru pri Florjančiču, kjer se bode tudi skrbelo za primerno zabavo. — G. Siillaj, čevljarski mojsl.tíi', se zavzema tui)i za bolniško za-vai'ovanje, na kai' se mn pojasni, da je bila ustanovljena že leta 1905 mojsterska bolniška blagajna^ v Ljnidjikni, ki Še danes sodeluje. Društvo ima namen tndi o tem razmoti'ivati, ko pridemo v pravi stadij dižavne upiave SHS. — G. Mirtič spoi'oča kot predsednik pomoč, odseka, da vslcd powaitieznih članov odliora, ker so zapo-slovani v prostih nrab pii drugih nai'odnih društvih, ni mogel dosedaj kaj temeljitega izkazati, pač pa upa do prihodnjega lue-seČnega sestanka kaj več poročati. — Vzai^ie se na znanje, da se pomoč, odsek mailjlvo udeležuje pevskilivaj pod spletnim vodstvom g. Hladnika. K zaključku se Še priporoča v naroČbo Dol. Novice, katere naj bi postale ob enem tudi društveno glasilo. Uredništvo je našemu društvu zelo naklonjeno,. ter brezplačno sprejema razna društvena naznanila, zato bodi naš odmev v tem, da si časopis nai'oće vsi naši Élaiii, iz katerega izvedo vse dmštveiie sklepe iii iia/,naiiila. Nato se prefiltajo sledeće resolucije (ki so se 9, t, m. odposlale deželni vladi) in se sprejmejo soglasno. I. Predsednistvo Deželne vlade za Slovenijo v Ljnbljani. — Obrtno ilruštvo xa Novo mesto in okolico je pri tiieseřneiii sestanku 8. jnnija 1919 sklenilo sledeče resolacije: I Obrtno društvo za Novo mesto in okolico, obstoječe po ogromni veKini iz članov Novega mesta i[i Kaiulije, si usoja naprositi predsedstvo deželne vlade za notranje zadeve, da blagovoli pospešiti spojitev predmestja Kandija z Novim mestom. DrnŠtvo uvideva, da zaniore taka spojitev koristiti obojestransko na gospodarskem, narodnem in socialnem polju. Upoštevati se mora, da niti Novo mesto, še manj pa Kandija, nima lastnih poslopij, ki bi bila sposobna za ljudske deške in dekliške šole. Vsled ogromnili stavbenih stroškov je tu potrebna davčna moe, ki naj se ži'tvuje za vzgojo naše mladine. Razni predsodki, ki so bili vpoštevaui pod avstrijsko vlado, ne pridejo veČ v poštev. Poleg tega ima društvo namen delovati na gospodarskem polju za obrtni stan. Za Novo mesto je to mogoče, ako bode imelo zaslombo v većini obi'tnega stanu, in v to je zopet na mestu spojitev Kandije z Novim mestom, ker pre-pereČa vprašanja, ki so tudi deloma nalog vlade, bode društvo drage volje sodelovalo, da se rešijo vsestransko zadovoljivo. Ker se goji želja po spojitvi na obeli straneh, in ker so dani vsi predpogoji, upa društvo na ugodno rešitev v najkrajšem Času. IL Člani Obrtnega društva za Novo mesto in okolico s pomočniškim odsekom zahtevamo : 1. Da se potrebna obrtno-nadaljevalna Sola že s priietkom šolskega 1. 1919/20 sigt^rno vpelje, ker obrtnega narašćaja brez šolske strokovne naobrazbe ne moremo smatrati sposobnega za življenje. 2. Šola naj bi bila v novem gimnazijskem po.slopju, ki odgovarja vaem tozadevnim potrebam, tudi učne moči so na razpolago. 3. Vlada naj preskrbi potrebna sredstva za pokritje stroškov, da ne bode prišel obstoj obrtno nadaljevalne Šole zopet v nevarnost, kar bi bilo v škodo obrtnega stanu in celokupnim interesom države SHS. 4. Vlada naj v najkrajšem času ustanovi v Novem mestu meščansko šolo, katero smatramo kot najbolj primerni učni zavod za obrtni stan. 5. Zahtevamo, da naj se deluje na to, da pride obrt do svojega samostojnega zastopstva v sedanji trgovski in obrtni zbornici. n. Predsedništvo Deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani. — Oirtno diuštvo za Novo mesto in okolico sklene predložiti osrednji di'žavni vladi kraljevine Si'bov, Hrvatov in Slovencev sledečo resolucijo: Obrtniki, zbrani 8. jun. 1919 na mesečnem sestanku v Novem mesta, razmotrivši sedariji kritični položaj, v katei'cm se nahaja del našega naroda, ki ga hoče tujec vkovati v suženjske verige v smislu prokletega impei'ialîzma za' vedno s tem, da je zasedel del našega ozemlja, v katerem prebiva Čistokrvni slovenski narod, kakor se nahaja na Goriškem, v Trstu in njega okolici. Reki, Istri in Dalmaciji, enako na zapadnem delu Korošite. PreŠinjeni naroilne zavesti in neomajane ljubezni in zvestobe do svojih rodnih bratov, zavračamo vsaki mir. po katerem l)i zgubiîi kak del našega narodnega ozemlja, in tudi najmanjši del svojih bratov. îîahtevamo z vso odločnostjo, da niti eden naših delegatov v pariški konferenci ne podpiše miru, po katerem bi zgubili najmanjši košček naše zemlje. Tak nepremišljen korak bi v doglednem času povzročil novo vojno, ki bi iznova bila povod svetovni vojni. Utrjeni, če tudi izmučeni v vojnih težavah, je nam ljubše, ----r' da se borba za naš obstanek nadaljnje nasproti vsem imperialističnim ciljem, ker se zavedamo, da imajo gotovi državnilii v Parizn, kojim je izi'očena usoda eviop-skib narodov, premalo smisla o svetovnili demokratičnih načelih, katere si hoče svetovni proletarijat zasjgurati za vedno, in to v narodnem kot gospodarskem smislu. To nam daje zavest, vztrajati v pomanjkanju in ti'pljenju, da s tem osi'ečimo nas narod iz tujčevega jarma. Držitiio se načel največjega državnika Wilsotia, na samoodločbi narodov. Za to načelo smo pripravljeni iti v boj do skrajnosti, kei' pia-viea mora nad krivico zmagati! — Obrtno društvo za Novo mesto in okolico: Filip Ogrič, predsednik; M. Jlalovič, tajnik, iK obema resolucijama se pridružujejo tudi sledeče strokovne zadruge: Kolektivna zadruga za sojini okraj Novo mesto: BVanc Blažon, načelnik; Čevljarska zadruga za sodni okraj Novo mesto: Leopold Oigler, načelnik; Mizai'ska zadruga za politični okraj Novo mesto: M.MaloviČ, podnaČclnik. Shod se zaključi ob pol 17. uri. izlei. Obrtno društvo v Novem mestu priredi izlet v nedeljo dne 22. junija v Št. Peter. Natančnejši spoi'ed prinese prihodnja Številka Dolenjskih Novic. Kdor se namerava izleta udeležiti, naj se prijavi zaradi voza,pri g. Jos. Košii'ju na Glavnem trgu. Vožnja na lestvinem vozu bo tje in nazaj 3 K za osebo. K obilni udeležbi se vljudno vabi. Kegljanje obrtnega društva se vrši vsako sredo pri g, Miirnu na Bregu ob 19. uri. Prijatelji kegljanja dobrodošli! Doneski k vremenoslovju Bele Krajine. j Sa^eij VI. Kakšno vreme smo imeli v Beli Krajini, zlasti v adleški župniji, v zadtyih 10 letih v posameznih mesecih. Mesec avgust je bil, razun prve tretjine, ko smo imeli prav lepo in gorko vreme,* in razun zadiijega tedna, prav neugoden, grd in nenavadno moker, ker je obilno deževalo, posebno še po noči. Imeli smo večkrat tudi hude nevihte z nalivi, z bliskanjem, grmeiijem in tresk'anjem. Po več krajih v Beli Krajini je naredila tudi toča veliko škode. Ljudje niso mogli spravljati otave, detelj in tillli fižola, ki je gnil po njivah. Tui-šica, ki je bila nenavadno visoko vzrastla vsled obilne moče, do treh metrov in čez, ni mogla zoi'cti. Tudi za grozdje je bila prevelika moča, hladno vreme in megla piav neugodna. Naj navedem tu nekoliko natančneje o nevihtah in toči v Beli Krajini. II. avgusta je bil prav soparen dan. Okrog poldne je bilo od Preloke in Vinice sem močno oblačno in je začelo grmeti. Gi'melo je potem skoraj celo popoldne. Okrog 6. ure pa je nastal hud vihar z nalivom, ined katerim je padala nekoliko tudi toča v AdlešiEih, Gorenjcih, Vrhovcih, Selili, Vel. in Mali Plešivici. Od začetka je padala le drobna, kasneje pa precej debela. Ker pa je padala med dežjem in bolj redko, ni napravila skoraj nič škode, le v Selih se je bolj poznala na letini, v Mali in Veliki Plešivici pa na "grozdju. Nekoliko bolj pa je pobila tia Butoraju in v Zorencali v črnomaljski župniji. Po noči potem pa smo imeli od 1. do 2. zopet hud vihar z nalivom. Tudi drugod po Kranjskem je bil tega dne strašen vihar, posebno po dobrepoljski in ribniški dolini, kakor je pisal „Slovenec" z dne 13. avg, Št. 183, v Ljubljani pa silna toča, o katei'i je pisal ,Slovenec" z dne 12. avg. št. 182 tole: „Včeraj iiopoldne okrog 4. ure se je nad Ljubljano in enim delom ljubljanske okolice vsula tako debela toča, kakršne tu ne pomnimo že nekaj desetletij. Posamezni ledeni kosi so bili težki 6V2dkg, merili pa so v premeru do 6 cm. Toča je tolkla četrt ure, Hudoui-ni oblak je pi idrvel preko sv. Jošta proti Šmaj'ni gori ter se je obrnil na ljubljansko polje-pri Ježicí in preko Ljubljane. Čini oblak je bil širok 2 do 3 km, na obeli straneh oblaka je bilo pa jasno. Toča je pobila v Ljubljani na stotine Šip, oklestila di'evesa, po Ijuliljan-skih in bližnjih vrtovih je uničila sailje, ajiio popolnoma, deteljo, repo, ližol, pc.so, kumare, salato, zelje itd. l.jndje so ponekodi jokali ol) teli strašnih prizorih. Okoli 11. uie po noči je toča zopet bila." — 14, avg, v soboto zvečer pa je nasr.al zopet hinl vibar pii nas, ki je močno otresel sadje, z gi'merrjem, bliskom in hudim nalivom, V istem času pa je pobila toča tudi Pod-gradom pri Novem mestu, v semiški župniji, posebno hudo pa suhorsko župnijo. O strašnem vihaiju in toči v snliorski župniji je pisal „Slovenec" z dne 19. avg. Št, 188, tole: „V soboto zvečer je bila pri nas strašna nevihta, kakršne ne pomnijo tu najstarejši ljudje. Divjala je celo uro in lomila drevesa. Okoli 8. ure zvečer pa so prihrumeli preko visokih Gorjancev črni, pogubonosni oblaki z bliskom in strašnim grmenjem ter so se hitro razprostrli Čez celo župnijo. Začel je na to dež liti na vso moč, kakor da bi se odprle vse za-tvornice neba, vmes pa padati toča, da je bilo joj ! Debela je bila kakor lešuiki in je rožljala blizo pol ure. Po nekaterih vaseh se je nasula do kolena, zato ni čuda, daje oklestila mnogo dreves, uničila vse grozdje po vinogradih in sadje po vrtih. Uničena je tudi vsa ajda, proso, repa, fižol, zelje in detelje. Koruza je tudi razcefrana in prelomljena. Silni nalivi vode so tu in tam odnesli nekaj vinogradov s trtami vred, trgali 'njive in zemljo s krompirjem vred odnašali na druge njive. Po nekod je nastopila voda v hlevih, da so morali ljudje po noči živino ven izganjati. Bila je res sti'ašna in grozna noč! Zjutraj na vse zgodaj so šli ljudje pogledat polje in vinograde in so se silno presti'ašili, ko so videli strašne poraze. Vse je jokalo, mlado iti staro, možje in Žene, Češ, kako se bomo přeživili čez zimo v tem hudem Času," — „Dol, Novice" z dne 20. avgusta št. 21. pa so poročale: „Huda ura, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje, je razsajala pri nas 14. avgusta zvečer med 8. in 9. uro. Imeli smo strašno povoden in točo, da je bilo kar groza, V Bušinji vasi so na št. 19. do 22. komaj izgnali živino iz blevov, da bi je ne zalila bnčeča voda. En gospodar je gazil vodo do vrata, da se mu je posrečilo rešiti vso živino. Teleta je moral nesti ven za vratom. Svinjakom so odpirali vrata, prašiči so vendar sami plavali in se rešili. Samo Markotu Kraševcu št. 20. je utonilo 15 kokoši." — G. župnik au-horski pa je sporočil piscu tega stavka še; „Toča in nalivi so naredili škodo tudi še v semiški župniji. Seglo je od Luže., Čez Maline do Cerovca. V metliški župniji pa je uničila toča grozdje v Trnovcu in na Lokvici. Dalje ni padala." — Tudi 15. avg. na vel. mašo po noči okrog 10. ure smo imeli pri nas hud vihar, v Podzemlju pa in okolici pa je pobila tudi toča. Lovski pes Cbrake) temnorujave barve, trdodlat|| vist, — Znilteviljte cenik! Razvedrilo. Mladi virtuoz. Sinko: „P t) p a, k it J pravite, ali slišijo na otii stiani ceste, l