Društveni vestnik. Kranjsko. Učiteljsko društvo za litijski šolski okraj naznanja avojim častitim Članom, da bo dne 12. novembra t. 1. ob 1. uri popoldne liospitacija v višnjegorski šoli. Tema: nčna slika ,,Lisica", obravnava gospica Pavla Tomšičeva. K tej hospitaciji najuljudneje vabi Josip Zajec, t. č. predseduik. Hospitacija v Št. Jerneju. J)ne 5. listopada 1903 bode lospitacija ob 1. uri popoldne v Št. Jerneju v III. b razredu. Uastopi g. Ivan Guutar. Tema: Soštevanje: Reševanje uporabnih nalog na pamet in pisraeno". — Sosednji tovariši in tovarišice se vljudno vabijo na ta sestanek. Štajersko. Konjiško učiteljsko društvo zboruje v četrtck dne 12. novembra t. 1. ob pol 11. uri v Konjicab po sledečem vzporedn: 1. Zapisnik in dopisi. 2. Iz šolske prakse: Nekaj o ulomkih (podava tov. Čeh). 3. Poročilo g. tajnika. 4. Poročilo gdč. blagajničarke. 5. Volitev društvenega odbora za 1. 1904. 6. Določitev dmštvenega prispevka. 7. Vprašalna skrinjica. 8. Društvene zadeve in nasveti. K obilni udeležbi vabi odbor. Učiteljsko društvo za mariborsko okolico bo zborovalo dne 5. novembra ob 10. Vzpored: 1. Zapisnik o zadnjem »borovanju. 2. Poročilo o skupščini ,,ZavezDikov". 3. Poročilo « skupščini nLehrerbunda" v Lipnici. 4. Tretji plačilni razred v deželnem zbora. 5. Predlogi, nasveti ali druge slučajnosti. Da bi po dolgem prestanku prišli vsi društveni člani! Požegar, predsednik. Slovenjebistriško učiteljsko društvo zboruje v četrtek dne 12. novembra t. 1. predpoldan ob 10. uri v Slov. Bistrici. Vzpored: petje — zapisnik o zadnjem zborovanju — dopisi — poročilo delegata o zborovanju nLehrerbundatt v Lipnici — predavanje — slučajnosti. K prav obilni udeležbi vabi odbor. Goriško. Iz Sežanskega okraja. Učiteljsko društvo za sežanski šolski okraj je zborovalo dne 15. oktobra ob 10. uri predpoldne^ v šolskem poslopju v Komnu. Še pred 10. uro se je zbralo učiteljstvo (8 učiteljic in 24 uciteljev v sobi III. razreda, kjer nas je že čakala komenska učiteljica gdč. E. Ingerl z deklicami 5. in 6. šolskega leta. (Paralelka 4. deškemu razredu.) Ob 10. uri se je pričelo aborovanje. Prva točka sporeda je bila: Učna slika iz prostoroSnega risanja. V eno uro trajajočem pouku nam je pokazala gospodična koleginja, kako naj se uči proatoročno risanje v ljudski šoli. — Gospodična je risala podobo na čisto tablo in deklice so risale za njo črtico za črtico na čist papir, t. j. v zvezku brez stigem. Po končanem pouku so deklice odšle, in vršila se je razprava o pouku. G. predsednik A. Berginc, nadučitelj v Povirju, pozdravi navzoče in otvori debato o pouku. Splošna sodba je bila prav povoljna toliko za gospodieno, kakor tadi za deklice. Goapod predsednik se je v imenu učiteljstva zahvalil gospodični za podano učno sliko. Vnela se je kratka debata glede prostoročnega risanja, zakaj eni so bili za to da bi se rabila mera pri pouku, da se izdelovanje toliko ne zavleče, a drugi, med temi gospodična Ingerl, da se mora vse izdelovati ,,na oko", zakaj ministerijalna odredba z dne 6. maja 1874, št. 5815, tako zahteva, kar jeseveda obveljalo. Pa tudi v knjigi nLebrplane fiir die Biirgerschulen und Erliiuterungen" beremo na 233. strani pasus, glaseč se: ^V Ijudskib šolah riše se le prostoročno brez ravnila in šestila", in v ravno izisli Berghoferjevi knjigi rDas Zeichnen nach der nenen Metbode iiir Volksscbulen" čitam: nGegen den Gebraucli von techniscben Hilfsmittela mufi namentlich im Interesse der Moral protestiert werden, da dieselbe eiuen Selbstbetrug der Schiiler veranlasst, allerdings muB danu die Richtigkeit der angestrengten Zeicbnungen nicbt vom mathematischen Standpuukte, sondern mit Riickaicht auf daa Alter und die Fiihigkeit beurteilt werden." — Debatiralo se je tudi glede risarskih šol, ki jih imamo na razpolaganje, in sodilo, katera šola bi bila najboljša. Eni učitelji ae poalužujejo Eiclilerja, drugi Fellnerja — Steigla, tretji Trettauerja itd. Končno je g. nadzornik M. Kante predlagal, naj počakamo Marinovo šolo, ki izide v tem meaecu, da vidimo, kaj bo ta strokovnjak v visanju zahteval ali predlagal; potem bomo sklepali. Ia pri tem je ostalo. Sledila je potera točka: Overovljenje zadnjega zapianika. Ta ae je odobril. Potem je sledil referat nNe jezimo se!" g. A. Koaovela, nadučitelja v Sežani. G. referent je poudarjal hnde nasledke jeze ter to z različnimi zgledi pojaanil glede na učiteljski položaj. G. A. Leban, nadučitelj v Komnu, pravi, da je bil referat jako podučljiv in da naj ga učiteljstvo uvažuje osobito z ozirom na jako razširjajočo se moderno bolezen, ki se imemije nervoziteta. — Prosi obenem g. referenta, da objavi ta referat v »Popotniku", kar je gospod Kosovel obljubil. — Potem so prišli na vrato razni predlogi. Navzoča gg. nadučitelja iz goriškega okraja sta vabila učiteljstvo k vstopu v deželno učiteljako društvo. V našem društvu je že vec učiteljev, ki so člani dež. učiteljakega društva, pa vendar jih je bilo še malo. Pristopilo je 15 novib članov. Slava! — Sprejel se je predlog, naj se naprosi c. kr. okrajni šolski svet, da nas oproati pouka onega dne, ko se zopet zbere učiteljstva Goriško-Gradiščansko v Gorici v veliko manifeatacijo povodom otvoritve deželnega zbora v prilog zvišanju učiteljskib plač. Zborovanje naj bi bilo ogromno, da pokaže učiteljstvo, da ne aamo prosi, ampak tudi zahteva povišanje svojih dohodkov vzporeduo z drugimi atanovi, ki imajo boljše dohodke, a manj dela od nas. Ako c. kr. okr. šolaki svet to dovoli, naj bi ae vae učiteljstvo udeležilo shoda, ki ae bo vršil baje meaeca decembra t. 1. pred otvoritvijo deželnega zbora. — S tem je bilo zborovanje ob eni uri popoldne zakljačeno. Bil je potem skupni obed v Krpanovi goatilaici. Obed je bil izboren; cene majbne in jedila okuana in dobra. nTeran" — to izvrstuo kraško vino — je učiteljstvu dobro ugajalo in mu je dalo razvedrila po duševnem delu. Učiteljstvx>, v veaelem krogu zbrano, je pelo lepe narodne pesmi, in šele proti večeru smo si v slovo segli v roke. Po obedu naa je poaetil g. Janko Bunc, c. kr. okrajni solski uadzornik v Pazinu. Naj še povem, da je bilo zborovanje v Komnu eno naaih najlepšib zborovanj. Pa saj je Komen lep, romantičeu kraj; kraj, ki mika vsakega v poaet, ako ga je kdaj videl.