List 45. Tečaj LVI. i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr pofiti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. četrt leta 90 kr po na dom Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo Ljubljani se plača na leto n se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic ljublj ani 11. novembra 1898. Jubilejno leto pa družba sv. Cirila in Metoda. radostním pričakovanjem so nastopili narodi širne Avstrije leto 1898. In med temi narodi gotovo j . sveto mašo za presvetlega cesarja Frana Josipa pri kateri naj bi se družbini udje in drugi verniki spominjali tudi rajnke cesarice Elizabete. 2.) Zeli isti glavni odbor, da vse podružnice do Slovenci nismo bili zadnji, ki smo se srčno veselili konca jubilejnega leta mesto zabavnih shodov in ve-petdesetletnice cesarovanja našega presvetlega cesarja selic nabirajo jubilejnih darov za družbo sv. Cirila in in dobrega očeta Frana Josipa I. Metoda v Ljubljani in kupujejo njenih tem namenom Dasi nam je bilo vsem znano, da milosrčni izdanih slavnostnih knjižic. vladar tudi ob tako izvanredni priliki odklanja vse hrupne in potratne veselice, želeč, naj bi se le z do- brimi deli in obče-koristnimi ustanovami proslavljal njegov jubilej, vender bi z drugimi avstrijskimi narodi vred tudi Slovenci ne bili mogli v svojih srcih prikrivati iskrene radosti povodom vesele petdesetletnice ljubljenega zlato vladar ja, ampak bi jej bili dajali duška v raznih veselicah in slavnostih, —- ko bi ne bila, kakor strela iz jasnega neba, neizrekljivo tragična smrt presvetle, srčnoblage cesarice Elizabete spremenila splošnega veselja hipoma v še bolj splošno, vsa srca pretresujoče žalovanje. Izgubivši Jjubeznivo mater—cesarico Elizabeto pa se narodi mogočne Avstrije s podvojeno lju-beznijo oklepamo očetovskega srca toliko skušanega, a nikdar ne omahujočega cesarja Frana Josipa. Nabiranje darov se vidi sicer na prvi pogled samopridno, a v resnici bi bilo eminentno patrijotično dobro delo. Bilo bi dobro delo, ker se v družbinih zavodih vzgaja in podpira večinoma ubožna in zapuščena slovenska deca, ki se otima ne le potujčevanju, ampak tudi nravnemu propadanju s tem, da jo družba vspre-jema v svoje zavode, da jo poučuje in vzgaja v ka-toliško-narodnem duhu, in da jo gmotno podpira z obleko, učili in v mnogih slučajih tudi z najpotreb-nejšo hrano. — Srce krvavi glavnemu odboru družbe sv. Cirila in Metoda, ker mora skoraj v vsaki vod-stveni seji zaradi nedostatka potrebnih sredstev neugodno rešiti mnogo nujnih prošenj za podporo. Vsak dar za družbo sv. Cirila in Metoda je pa Njegov zlati jubilej moramo dostojno proslaviti, tudi eminentno patrijotično delo. Kogar z dobro vzgojo tako nam veleva verno in zvesto avstrijsko srce, resimo nravnega propada, tega rešimo omikani in a mesto veselic naj v teh okoliščinah poleg cerkvenih koristno delujoči človeški družbi, in s tem zabranju- slavnostij zavzemajo patrijotična dobra delà. jemo, da se ne množi število anarhistov in drugih In kako naj to izvršimo Slovenci? Družba sv. državi nevarnih ter vsakemu pravému domoljubju Cirila in Metoda v Ljubljani, ustanovljena v ta na- škodljivih nezadovoljnežev. Kogar obvarujemo, da ne men, da podpira in pospešuje slovensko šolstvo na postane narodni odpadnik, tega smo morda uprav s katoliško-narodni podlagi, smatra za svojo bistveno tem obvarovali, da ne postane neznačajnik in izda. in velevažno nalogo tudi gojitev iskrenega in pristno- jjca tudi v mnogem drugem oziru. Značajni in rodo-avstrijskega domoljubja. Zato si odbor : usoja njen glavni ijubni Slovenci pa so bili in bodo vsikdar zlasti ob južni meji naše države najboljša opora mile nam Nasvetovati vsem podružnicam, da oskrbe Avstrije in najzvestejša ter najtrdnejša bramba proti vsaka v svojem okraju začetkom meseca decembra vsem sovražnim nakanam. 442 Mislimo, da nam ni treba obširneje utemeljevati poziva za nabiranje jubilejnih darov v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Pripomnimo le, da je imela družba zadnji čas precej manj dohodkov, kot druga leta zlasti zato, ker je splošno žalovanje in pijeteta zahtevala, da se opuste vse — tudi že napovedane veselice, ki so druga leta donašale družbi lepih dohodkov. Ta izguba se lahko obilno nadomesti z jubilejními darovi, ako se nakloni družbi tudi to, kar bi bile veselice stale. Družba sv. Cirila in Metoda goji zlasti jedno željo, da bi mogla z jubilejnimi darovi poplačati še precej obilni dolg, katerega je morala narediti, da je pod lastno streho spravila tako potrebno — jedino slovensko ljudsko šolo v Trstu, in da je postavila lepo „Narodno šolo" v Velikovcu, na katero se smemo Slovenci s ponosom ozirati. Ta dolg kakor mora teži družbo in je vzrok, da moramo na boljše čase zavra-čati vse — tudi najbolj opravičene želje in prošnje za kakoršno koli razširjenje družbinega delokroga. Še nekoliko o tem, kako naj bi se nabirali jubilejní darovi. Umestno bo, ako vsa podružnična na-čelništva ob tej priliki skličejo svoje redne letne zbore, ali pa prekoredne, kjer so se redni za letos že vršili. Tu naj svoje ude, in po teh tudi neude, s primernimi domoljubnimi govori navdušujejo za to, da poleg rednih letnih doneskov darujejo še izvanreden, če tudi le majhen jubilejní dar. Marsikaterega domoljuba, ki še ni ud naše družbe, bo morda mogoče ob tej priliki pridobiti, da pristopi k jedni ali drugi podružnici ako ne kot ustanovnik z jedenkratnim doneskom 10 gld. ali kot letnik z 1 gld. na leto, pa vsaj kot podpornik z letnim doneskom 10 kr. Poslednji znesek bodo gotovo radi darovali prav mnogi izmed pripro-stega naroda, ako jim zavedni rodoljubi na primeren način pojasnijo lep in blag namen, česar jih vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda uljudno prosi. Pokrovi -tel jev, ki so vplačali jedenkrát za vselej vsaj 100 gld., ima družba sv. Cirila in Metoda že lepo število, 238 Vender upa vodstvo, da izvanredna prilika cesarskega jubileja navduši tudi za tak domoljubni dar še marsikaterega odličnega rodoljuba, kateremu to dopuščajo njegove gmotne razmere. Ganimo se, dragi rojaki! Naj se ob tej priliki poživi, naj mogočno vsplamti duh, ki vodi družbo sv. Cirila in Metoda. Obnovimo in razširimo v vse kroge gorečnost in navdušenost za mili naš narod, za dobro, nadarjeno, a ubogo slovensko mladino, katera je v toliko krajih v nevarnosti, da se nam odtuji in pogubi. Leto za letom čujemo na velikih skupščinah družbe sv. Cirila in Metoda obupni klic odposlancev slovenskega naroda iz tužne KoroškQ, lepe Štajerske in za vso Avstrijo tako važnega Primorja: „Morituri vos salutant!" Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda dobro pozna težki in skrajno nevarni položaj ob-mejnih Slovencev. A ono vstrajnosti ni izgubilo in noče obupovati. Dokler se borimo, dokler delamo za dobro stvar, za vzvišene ideje, — ne umiramo še ampak živimo. Pomagajmo si sami, in Bog nam bode pomagal. Le pogumno in složno naprej! Vse za vero, cesarja in domovino! Meseca novembra 1898. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v L j u b 1 j a n i. ® řift ťfc đft ífc řfc dfí âki ťf^ ^ ^ /iř; đb ťř- dfcdfeífcjÝi^jÝidt áři^fe^ A^iitifcđrtiiiđsđbđfe n w i? w 'www w ww www w £ w £ w w i ï » v w i' w ï w ¥ wwii ií * Politični pregled. Državni zbor. — Seje postajajo čedalje hrupnejše, odkar je razpala jedinost nemških strank V zadnjih sejah je zbornica razpravljala o predlogih, naj se ministerstvo obtoži radi kršenja ustave, katero je zakřivilo s tem, da je izdalo razne naredbe na podlagi § 14. Pri razpravi o teh predlogih je Schônerer na nezaslišan način zasramoval Avstrijo, proti čemur je ministerski predsednik grof Thun jako odločno in sreČno protestoval. Istotako so protestovali tudi razni drugi govorniki, katere so nemški poslanci, zlasti Wolí na nezaslišan način psovali iz izivali. Wolf je sam posegel v debato in pri tej priliki imenoval Poljake „ein Schmarotzervolk." To je prouzročilo nepopisen hrup. Predsednik je Wolfu sicer vzel besedo, a malo je manjkalo, da poljski in *,eški poslanci niso Wolfa na kosce raztrgali. Gniewosz je imenoval Wolfa poba-lina, a vsled Česar ga je Wolf pozval na dvoboj. Zbornica je obtožne predloge seveda odklonila. Položaj. — Razmere v dunajském kakor tudi v budim-peštanskem parlamentu se prostrujejo. čedalje bolj se kaže, da nagodbe ni možno rešiti parlamentarnim potom in vsled tega se sodi, da vlada zaključi zasedanje že tekom prihodnjih tednov, da uveljavi nagodbo izvenparlamentarnim potom in da nastane daljša doba absolutističnega vladanja. Nagodba. — Pododseki, katerim je naročeno prvo po-svetovanje o nagodbenih predlogah, kar ne morejo naprej z delom. Nemci zavlačujejo nalašč vse delo, hotec preprečiti parlamentarno rešitev nagodbe. Ako pojdejo posvetovanja v tem tiru naprej, jim še v desetih letih ne bo konec. Nemški nacijonalci. — Minolo nedeljo se je vršil v Gradcu shod zaupnih mož nemškonacijonalne stranke, kateri je odločno obsodil stvarno in mirno opozicijo nemških strank ter vsako zvezo mej nacijonalci in mej veleposestniki in se izrekel za najostrejšo obstrukcijo. Ogerska. — Opozicijonalne stranke so onemogočile doslej vsako posvetovanje o nagodbenih predlogah in sicer z obstrukcijo. Sodi se, da se bo morala vlada udati in predloge umakniti ter staviti druge, po katerih bo Ogerska svoje stališče napram Avstriji samostojno uredila, sčimur bi bil dualizem v bistvu uničen. * I 0 Francija. — Novo ministerstvo se je predstavilo parlamentu z izjavo, s katero se je izreklo na jedni strani za nadvlado civilne oblasti nad vojaško na drugi strani pa izrazilo vojaštvo svojo popolno zaupanje. Zbornica je program vdo-brila ali s tem še nikakor ni rečeno, da je ministerstvo iz vseh nevarnostij. 443 htevi temu Francoska vlada se je udala angleški za- stvari! Kjer je upnik po zakonih izročen dolžniku na Fašoda. in se je odrekla Fašodi, katero je bila zasedla Vzlic nadaljujeta Francija in Angleška s pripravimi za vojsko in angleški ministerski predsednik lord Salisbury je sam přiznal, da še niso odstranjeni- vsi vzroki nastalému konfliktu. Domneva se, da si hoče Anglaška sedaj zagotoviti Egipt, kar milost in nemilost, tam je možno dati samo jeden na- svet : kredit naj se utesni na kolikor najmanj mogoče Pisatelj teh vrst sem pri obrtni enketi na Dunaju spravil te razmere na razgovor in zahteval, naj se za- utegnilo prouzročiti velike in miru sila nevarne komplikacije, konito zavaruje plačilo rokodelskih izdelkov. Kreta. zvonilo. Turško Turškemu vladanju na Kreti je končno od-vojaštvo je začelo zapuščati otok, istotako Posledica tega nasveta inicijativni predlog, ka teri je podala jedna skupina poslancev avstrijskega dr- turško uradništvo, katero je moralo izročiti vso upravo doma- žavnega zbora in po katerem naj bi se malim obrtnikom crnom. V kratkem bodo velesile grškega princa Jurija slo- pridržala nekaka lastninska pravica do vseh njihovih vesno instalirale kot princ-guvernerja in mu izročile vlado. Tako je naposled po mnogih ustajah in krvavih bojah postal ta otok svoboden. Ali bo v novih razmerh tudi srečen? gfeftt {fef*tfc ítwtiítiítyíiítiífi AA&A&AA ife Obrtnija. naročnikom izročenih izdelkov, dokler ti izdelki niso po polnoma plaćani. Ali postane kdaj kaj iz tega predloga se tega seveda ni mogoče prorokovati, dasi uzakonila po mojem mnenju povsem naravna pravica njim Resnično in izdatno zboljšanje razmer pa se doseže jedino s tem, da se kredit znatno utesni Ako za četniki začeli svojo obrt s trdnejšimi načeli in gledali Kaj provzroči krojaču najvec škode in kako se je ubrani? (Spisal M. Kune.) (Konec.) boli » > tt na kakovost naročnikov, kakor pa na njih štedilo varovali samo svojo lastno korist. Od skupnih korakov mejsebojnega porazumljevanja, sestavljanja „črnih knjig v katere bi se vpisovali slabi plačniki, je po dotičnih narejenih izkušnjah pričakovati le delnega uspeha, zlasti Geslo: Krojač, postani trd! Zelo krivo je mnenje, da se brezvestni ljudje na- hajajo samo mej gotovimi stanovi. Izkušnja uči, da mora biti krojač nezaupen proti vsakemu, naj bode visokega ali nizkega stanu. Najboljše sredstvo, ubraniti se škode in nesreče, je pač to, da se nikomur preveč ne kreditira. Ako more človeč žj kdaj v loterijo nesti svoj denar, naj vsaj preveč ne riskira. Naročniku naj se da gotov njegovim plačilnim razmeram primeren kredit in naj se dogovori njim v naprej, da dobi drugo naročbo šele potem, ko je prvo popolnoma poravnal Zlasti nasproti ker je težko doseči jedinost in ker taka jedinost na- vadno ne traja dolgo. deželah j kjer je upnik bolje za- varovan napram dolžniku, tam je seveda možno tudi več kjer pa ni tako, tam je vsekako tišti na naj- riskirati, boljšem stališču, kdor najmanj kreditira. igra izuči Praktična izkušnja je najboljše navodilo, žal, da ulogo pregovor, da škoda člověka pri nj ej prvo Blagor mu, kdor se po škodi ne da prečestokrat opominjati. Kdor še v pravem času spozna da z lahko mišljenim kreditiranjem samo svoje imetje in svojo de lavno moč zapravlja in da je naravnost neodpustno tuje mladim Ijudem je treba previdnosti ker ti izgube često ves Mudi ob,aèiti > pri svojih lastnih ljudeh pa štediti in pogum pJačatii kadar zagledajo velik račun in krojač mora večkrat slišati popolnoma opravičeno oči tan je : Zakaj ste mu kreditirali ? Za izgubo bi bila tudi jedna obleka zadosto vala stiskati. Utesnitev kredita to moralo biti geslo vseh krojačev. Za vzgled naj bodo konfekcijonarji, katerih tišti Krojači, kateri znajo zlasti mlade ljudi pridobiti zadolževalci po pokliču nikdar ne nadlegujejo in katerim da mnogo naroče in ki dotičnike, kadar je račun narasel, sel vsed tega dosti bolje godi, kakor krojačem, ki delajo neprenehoma preganjajo tudi tacih krojačev je dobiti za naročnike in katerim delà iztirajevanje zaslužka več ne šteje nihče mej reelne obrtnike. Tudi ugled tacih sivih las, nega vse strokovne kalamitete skupaj mojstrov ne traja dolgo. Pravočasni opomini m slate dopo- racunov pomaga jo tu in tam se ploh ne delajo kupcije z ljudmi potem, ko so bili opominjani jboljše pa je ki plačajo > da še Ko tako ravnali vsi krojači i bilo vseh neznosnih razmer kmalu konec Na iztoženje se ni zanašati. Kdor kaj ima pusti tožiti, kdor pa ničesar nima, tistemu tudi » se ne m ni Att« A AA A A A A A A A A A A A A A A A A A AđftđbA A đe A A Ađtt »il« \ Kmetijstvo. 1 £••«•••••.................................................................. — i _ Poglavje iz svinoreje. Svinjereja na Kranjskem še davno ni tako razvita biti česar vzeti in ima krojač samo čast, da mora še pravdne kakor bi mogla in morala troške plačati. Tožba je toliko nevarnejša, ker v Avstriji družba se sicer tudi za svinjerejo zavzema in Naša c, kr. kmetijska kakor zakoni ščitijo in ejo dolžnika kar morejo Dohodka na drugih, uspehov, a tako tudi na tem polju dosegla jako lepih naš kmet je še indoleten in zato tudi svi- do 800 gld. ni možno zarubiti in isto tako ni možno za-rubiti hišnih potrebščin in pohištva. Dolžniku jo možno njereja na Kranjskem še dolgo ni na vrhuncu. vzeti samo mej luksus spadajoče stvari a ljudje i In vendar donaša svinjereja obilnih koristij j ako je necejo plačevati svojih dolgov, sploh nimajo takšnih umna. Od svinje malone lahko vse porabiš in obrneš v V prid, tudi parklji, kosti, ščetine in čreva ne gredo y nič. Svinjsko meso in mast sta skoro jedina poboljška, katera si more ubožnejši kmetovalec p ivoščiti. Prašič se spitagv kratkem času ter vrže lepe bankovce, za debela svinječeta se najdejo vedno dobri kupci. Ali svinje bi dajale še mnogo več dobička, ako bi jih vrstno in pravilno oskrbovali tečno, krmili in večkrat snažili. t Žal, da to naš kranjski kmetski gospodar še vedno ne pozna. Saj kmet zanemarja svinjo v vsakem oziru. Ne ozira se ne na pravilno branjenje, ne na zdrave hleve. za čistočo in snago pa se že prav čisto nič ne briga, kakor da je to popolnoma nepotrebno. Za vsako drugo domačo žival skrbi kranjski kmet bolje, kakor za prašiča. Ravno to je največja in najškodlivejša napaka pri naših svinjerejcih. Največ radi tega je toliko in tako nevarnih boleznij, največ radi tega se primeri toliko nesreč in toliko neuspehov. Glede na krmljenje in na snago store naši posestniki navadno to-le: V nesnažno, s staro, okisano pičo do polovice napolnjeno korito vržejo nekoliko klaje ter sem in tja enkrat prešičem površno nasteljejo. Edino, kar store za svinjsko snago, je to, da površno in m&lomarno na-stiljajo. Žive ljudje namreč še dandanes, koncem devetnaj-srega veka, v neki nespametni veri, katera uči krivo, da se valja svinja v blatu radi samega veselja do nesna-žnosti. Čim bolj je svinja blatna, čim bolj nesnažna, tem bolj ji vse tekne in tem bolj se debeli — tako zatrju-jejo in modrujejo neumni nevedneži in ljudje verujejo. To misel so podedovali od svojih starih očetov in še dandanes se je drže, kakor klošč svoje kože. Pred toliko in toliko leti ni bila živinoreja tako razvita, kakor je današnje dni. Ljudje so viděli, da se valja svinjče po blatu ter so dejali: „Glej no, kako mu valjanje po blatu dobro de.a To mnenje se je prelones od očeta na sina, od tega zopet na njegove otroke in tako je šio od ust do ust ter se je med nekaterimi ljudmi ohranilo nepokvarjeno do današnjega dne. Hvala Bogu in delovanju omikanih ljudij se naba-jajo tudi že gospodarji. kateri so se otresli starinske navade ter se drže novih in koristnih izkušenj. Umen živi-norejec da prašičem dosti sveže vode, da se v njej okop-Ijejo, očistijo in ohlade, nadalje jih omiva vsak dan s hladno vodo, potem jih pa odrga s slamo. Debele svinje spira tudi po zimi a ne z mrzlo, ampak z mlačno vodo — in kasneje jih odrga s slamo, da se posuše. Ta posel izvršuje v gorkih svinjakih, kajti znano mu je, da se sicer prašiči prehlade. Svinja ljubi čistočo in snago baš tako, kakor vsaka druga domača žival. čist in snažen prašič je vedno bolj zdrav kakor nesnažen ter donaša večjih dohodkov. kakor nečist in umazan prašič. To troje borna v naslednjih vrstah poskusili ča-stitim našim bralcem in bralkam v kratkem dokazati, da bodo v prihjdnje — na svojo lastno korist — umno ravnali s prašiči. Prašič pušča svoje blato vedno v jednem in istem kotu svinjaka. To stori, da ne ogrdi vsega ležišča. Nikdar se ne vleže na onesnaženi prostor. Ako je le še nekoliko čiste slame v hlevu, poišče si jo ter se zavije vanjo. Eer se onesnaži vedno v enem kotu in ker se ne vleže na blato, zatorej je smatrati za dokazano, da ljubi čistočo in da zametuje nesnago. Res je, da svinja rada drži blata, luž in mlak, a to stori brez dvoma samo zaradi tega, da se ohladi. Privošči svinji čiste vode za kopanje, osnaži jo po koži in prepričal se boš, da ne pojde nič več v blato in v mlako. Ali si že videl kdaj da se valjajo svinjče pozimi v blatu? Pozimi tega ne stori, ker mu ni vroče, a po letu mora iti v nesnažne mlake, ker mu ne daš hladne in čiste vode. Snaženje kože in umivanje z vodo je svinjam ravno tako ali še bolj koristno, kakor ostalim našim domačim živalim. Zaradi pomankanja vode in nesnažnosti nastane mnogo svinjskih boieznij. Vsak se je že lahko prepričal, da bolehajo prešiči po letu češče, kakor po zimi. Vzrok tej prikazni je nesnaga in velika vročina, katera škoduje posebno debelim svinjam. Ta prouzročitelljca boleznij pa se lahko odstrani s hladno vodo in snaženjem. Pravi ne-spametnež je torej tišti, ki se ne varuje škode. Zakaj pogine v železnišklh vozovih toliko debelih prašičev ? Zavoljo tega, ker jim primankuje sveže vode, da bi se skopali in ohladili. Kaj je vzrok različnim izpuščajem na koži, kateri so vžasih precej nevarni, ker se jim pridruži huda groznica? Najprvi, najpoglavitnejši in najčešči vzrok tej bolezni je vročina in nesnaga. Uši opazimo največkrat na blatni in zanemarjeni koži, čišta živina ne postane ušiva. Akoravno se priklati sem in tja kaka uš, vender se hitro odstrani s snaženjem. V nesnažnih svinjakih dobe zanemarjeni pujski včaših toliko uši, da začno hi-rati in hujšati in često tudi poginejo. Gniloba ščetin je jako nevarna svinjska bolezen, vsled katere pocepa mnogo živalij. Na gnilobi ščetin bolen prašič postane slab, ne-Vfcčen in kasneje prav nič ne je. Dlesna mu je vneta, iz gobca se izceja smrdljiva slina. Ščetine tičijo prav rabio v koži, malo dete jih more izpuliti, na koncu vsake iz-pnljene ščetine opazimo kapljico crne krvi. Žival vedno hira, da, često tudi pogine. Kaj pa je vzrok tej bolezni in kako jo zabranimo? Odgovor na to vprašanje se glasi : Najpoglavitnejši vzrok gnilobi ščetin je nesnaga. Omenjeno bolezen odvrnemo tako-le: Svinje imejmo v snažnih svinjakih, dajajmo jim tečne piče ter sveže vode za pijaco in kopanje in slednjič jih očedimo vsak dan po koži. Prašiči postanejo ikravi, ako se klatijo po nečistih kotih, kjer se nahaja človeško blato. Živinozdav« stvo uči, da se prikaže rdečica ali svinjska kuga največkrat med svinjami tistih gospodarjev, kateri jih drže vse leto v nečistih hlevih ter se za snaženje prav nič ne zmenijo. Nesnaga sicer ne povzroči svinjške kuge, 445 •ali vender jo pospešuje kakor pa snažne. nesnažne žívali zbole cešče i î zeleno trto, on mi je đejal, da bi nobene druge staro za ženo ne vzel » ko ) mene; Bog je njegova priôa » da mi Čeden in čist prašič se bolje razvija, hitreje raste ter se bolje spita, kakor nečist in nesnažen. To uči vsak- danja izkušnja in o tem se more vsak sam prepričati. Bodi mi dovoljeno v dokaz navesti vzgled, katerega sem izvršil pred nekoliko leti. zvěst osane, naj tako tudi jaz njemu, in bode me vzel za ženo, kadar mu bode mogoče. Oh i Ana ! Ne bodem pozabila nikoli istega večera, ko sva pod trto sedela. ko mi on svojo ljubezen zagotovil » mej tem ko v ninem svitu kos v bližnjem grmu prepeval. Za poskus sem odbral dve popolnoma podobni „Potem sem šla v E., mučila sem se z delom in svinji. Bili sta enako stari, enako veliki ter enako težki, vsak krajcar sem shranila da bi Tonetu kaj v hišo Prva je bila 14 dnij v nečednem hlevu, rila je po blatu, přinesla, če bi postala njegova žena. Bog je moja priča, kolikor ji je bilo drago ter se ni prav nič očedila Drugo da nisem na druzega mislila in ljubila, nego njega. Moje svinjo pa sem ukazal zapreti v čist svinjak, vsak dan so misli so se vrtele vedno krog njega. Nikoli mu nisem jo omili s svežo vodo in tudi za kopanje bila hladna bila nezvesta hiši v kateri sem bivala, stanovala je voda vedno pripravljena. Obe svinji sta dobivali enako tudi neka stara gospa, k njej sem ob nedeljah čestokrati hrano v enaki meri 15 dneh tehtala čisto in če dno držana svinja blizo kilograma več, kakor njena nesnažna tovaršica. Otresite se zastarele in jako napačne misli i da ni zahajala. Mnogokrati mi je dala vabilni list za gledišče, kajti njeni sin je bil glediščin igralec. Imel navadno male uloge, prestavljal je navadno kakega vojaka, kmeta potrebno snažiti prašičev. Samo poskusite in redno izvr- ali kakega viteza šujte, kar smo zdaj nasvetovali, korist in dobiček ne imela, in kedar sem gledišči sem se vedno prav dobro bila pri stari gospej je njeni sin izostaneta. imel vedno kaj povedati bodisi veselega, ali pak ža lostnega. Kakor se pa ljudi dobi, kateri ne morejo v &&&&&&&&&&&&&&&&&&&& miru žive ti m i* lit 5 in Poučni in zabavni del. v Zalostna Fanika (Ant. L. Mozirski.) (Dalje.) V. Obraz mili tvoj posili Mř je vedno pred očmi, Zdihujoče srce vroče Vedno k tebi hrepeni. prepire sejejo, tako je bilo tukaj. VI. Ločiva se, zdrava ostani, Poslednjič mi sezi v roko, Spomin pa mi v srcu ostani Ko drug te nevesto dobo. Zdi se mi, kakor bi bila danes ista nedelja » ko stara gospa zjutraj k meni prišla in mi povedala,, da bo njen sin danes v novi igri igral glavno ulogo. Ko njo še govorim vstopi sel je » rudečica me Tone. oblila j Jaz sem pa občutila ve-a se nisem upala javiti Nekaj minut je Fanika tako slonela in ihtela. Na to vzdigne glavo, popravi si lase, ki so se jej bili nasdi na čelo, prime staro Ano za roko in jo srčno poljubi. Nikomur na svetu nisem še povedala, kaj se mi pripetilo" pravi ona, „mislila sem î tega ne morem iz ustiti, a zdaj menim, da je najbolje ako vse javim. Kadar vam bodem vse povedala, boste uvidili, da meni ni mogoče tukaj ostati. Ako bi prej vedela, da se semkaj čuje piskanje vlakovo i ne bila semkaj prišla. Bila sem dostikrat tukaj, a nikoli se ni nič slišalo. „Verjamem rada u 1 pravi stara gospa i „kajti si samo po dnevi sem hodila, takrat pa v vasi prevec šuma î vozovi gor in dol tekajo in iz bližnje kovačnice se sliši kladivo i katero bije ob naklo, a sedaj je vse tiho. vse spi mirno v sanjah se zibaje. „Ipak povej, Fanika, kaj te teži?" » Predno sem v M. v službo šla, bila sem mnogo let v L., to že veste", pravi dekle, — „Tam sem spoznala Toneta M., bili smo sosedje, skupaj sva se igrala i ko sva še majhna bila ko sva pa zrasla, sedela sva svojega veselja. Koj ko sva sama bila, mi jel je očitati, da sem ga neprijazno sprijela. In ko je slišal, da sva se še z gospo zgovorila. da prideve zvečer v gledišče, dejal M Fanika to nič, idi in povej gospej i da ne pojdeš." Ako bi ne bil on tako ukazovalno govoril, bi bila jaz koj šla in mu željo izpolnila. a to me je ježilo, „komandirati", in odgovorila sem mu, da mi hoče on da se ne da ta reč spreobrniti Na to se je vjezil 9 ter dejal, da že ve zakaj tako postopam, nekdo mu je mu nezvesta in, da sem v namrec pravil, da sem nečega igralca zaljubljena, da on bi ne bil nikdar tega verjel, a da je sedaj tega preverjen. Dalje mi je rekel da tega odslejne trpi, in ako v gledišče grem, bi bilo to za njega največe razžalenje govoril, ali ako ga tako rada n celi svet! in jezen. Kaj ... Da bi le on tako grobo jaz ne bila sama svoja. Imela sem bilo mani gledišče, kaj komedijant mene je ježilo, da je bil tako ljubosumen » Tega ne trpim", pravim jaz na to jezna, „storim kar me veseli." Jaz pa nočem, 4da ideš v gledališče danes, večkrat v spomladi na zeleni trati. Sedela sva pogostoma v spomladi meseca maja zvečer na klopi pod veliko, vori on siljeno, koj ji moraš povedati. u odgo 446 % I) Nič ne povem u ) zavrnem » dobro pomni » da nisem še tvoja žena, ne pnstim si od tebe ukazovati. nobeden vedel, kdo je isti mož bil, kateri se je sam ob-sodil k smrti, po obrazu ni bilo ga mogoče več spoznati Po teh besedah je bled postal ko zid, Roko mi podajaje a njegovi suknji so bili našli v žepu nožič in zelen mo pravi : „Z Bogom, dobro se imej ali naše ljubezni je konec. " šnjiček, katerega sem mu jaz šivala govorila ? kaj še dalje Ihte nadaljuje dekle, „On je bil, moj Tone iskre mi po či. Meni je kri v glavo švigati, šla i srce mi mgÊÊggggÊg^ bii, pred menoj sem vidila kateri se je obupnost usmrtil. Od istega časa ne morem več slišati žvižganja odhajajočega ali dohajajočega vlaka, Vedno se mi zdi, da ga vidim z glavo na želez ju ležati, strastno bilo, mislila sem da Vendar sem bila tako pogumna, ter ga zavrnem da se lokomativa bliža in ga zmelje Jaz t jaz sem » Tudi dobro, midva ne bova vkup. « vsega tega vzrok, moja prevzetnost je kriva njegove ne » Tvoje žive dni me ne vidiš več « reče on. srečne smrti i ako ne bila tako grdo z njim govorila, Rada ga bila nazaj klicala, kajti pomilovala bi bil on še sedaj živ, zaradi tega meni srce poči. a n Za sem ga že, a bila sem še prejezna in tako sem ostala To sem pa vedela, da mi je tako ne vede kaj početi. me ni več veselja na svetu. „Uboga Fanika!" de stara gospa sočutno 9 » to je tesno pri srci, in da brez Toneta živela vse žive gotovo velika nesreča, sedaj razumem, da te nič već ne pni nesrečna. Z večer sem doma ostala, izgubila sem ve selje za gledišče, kajti v glavi mi veseli » preje sem bila pak že jezna na te, ko si delala, trgalo da se mi- slila, da bom zbláznilá kakor da bi blazna bila. Zaradi tega te le pomilujem, a imela si mi to prej povedati. Bi bilo zate bolja.a VII. » Bolje? a vrtu Mislili Čez ograjo vrtno gleda Mnogo mimo vre ljudij Deva bi eda. deva bleda! Njega od nikoder nij. Poslednji večer sem ga kakor navadno ćakala na pcd staro trto na klopi sede. Bil je krásen večer n Meni je pri srcu ponavlja ona z grenkim nasmehljajem, tako težko, tako težko! Ne morem danes odrinem. Morda dobim v ostati blizo železnice, stari hiši na podstrešju kak prostor za me, ako ne dem raje v gozdu prenoćila." i bo sem » da se spokori in da pride k meni v vas. varala sem se, v svojo sobo na okno sem slonela ter gledala tja čez vrtno ograja, po koji je imel priti. ne duha ne Ána položi roko na rame silno razburj enega dekleta „Bodi pametna Fanika" reče potem „jaz te v tem pustim iz hiše, danes moraš že tukaj prestati i za jutri so bodemo pa změnili. ne sluha ni bilo. Drugi fenti so v tropah do-hajali po cesti prepevaje. Mesec je gledal na moj žalostni obraz, kakor da IX. Obraz mili tvoj po sili Vedno mi je pred očmi, Zdihajoče srce vroče Vedno k tebi hrepeni. Čujejo se glasovi in bližajo se moški stopaji. Stara. Taje bila za me strašna noč, ne bi bila vrjela, da bode gospa stopi k oknu. Tiha noč je pokrivala lažnjivi svet. bi me hotel pomilovati, zvezde bledile so že nekolike svojo barvo spreminjaje. Hlapec je že v hlevu živino napajal. taka. Vlegla sem se na posteljo, a šele » ko solnce že Bleda luna s srebrnimi žarki se je přikazovala izza oblakov vzhajalo, sem zaspala in ko sem se vzbudila, je bilo jadraje po čarobnem nebnem oboku. Možje se bližajo, nesejo krsto, toliko je zamogla stara Ana s slabimi očmi moje srce labko in mirno. Ne bode tako hudo, sem si mislila bil ježen in ni vedel kaj govori, danes pride videti. Zdaj potrka nekdo na okno in znan obraz stoji gotovo nazaj in me prosi odpuščenja, a kadar mu bodem pred hišo. povedala, da nisem v gledališču bila, bode zopet dober. » Odpri Anaa pravi zdravnik, „ne moremo ubogega vem i Kako sem isti dan svoja domača delà opravila ne moža dalje nesti. „Stara Ana se žuri moževi žalji ustreči. kajti zdelo se mi je, da sanjam. Vedno sem morala Deklica ji počasno sledi. na Toneta misliti, — in vsakikrat, ko sem slišala domaći zvon na velikih dvorih zvoniti, mislila sem, da on » Čuj Kristjan" kliče Ana. bližaje se svojemu možu n kaj bode pak Fanika k temu rekla, da bolnika noter prihaja, a varala sem se, — bili so drugi, — pismonoša nesemo." „To nič ne pomaga" zavrne zdravnik staro ali kak berač. Ta dan je minul in še drugi, upala sem svojo, kajti ubogi mož ne sme zaradi tega poginiti.a še vedno, da Tone pride a ni ga bilo nazaj „Prinesite ga noter" pravi dekle zmirnim glasom. VIII Prepozno ! Zastonj ! Več dih mu ne veje Ne vrne se več življenje mlado. Zdelo se ji je, da je prejšnja v srci goreča strast § neko- liko pojema. Možje nesejo bolnika v sobo in ga položijo na posteljo. Ana se je morala vsesti, preveč je bilo Tretji dan zjutraj idem v sobo, da bi vse v red to za njeno občutljivo srce. opravila, in ko to delam, berejo žlahtni gospod gospej iz časopisa o nekej nesreći, katera se je prepetila ne- nese mrzle vode in prtiče. Fanika je postala bolj energična, zažge luč in pri kemu možu, kateri je na železnico legel im mu je vlak „Posveti mi, da lahko preiščem rane na glavi Čez glavo šel. Koj tako bilo brati v listu ni pravi zdravnik dekletu. 447 Vzela je čišto osnaženi svečnik in stopi k postelji. Bleda je bila, a njena roka se ni tresla. Njene oči, so se obračale na ranjenca, kateri je v nezavednosti, mrliču podoben, na postelji ležal, a komaj ga je dobro videla, da izpusti bolesten izdihljej iz ustnic in svečnik ji pade iz roke in padša sveča ugasne. „Kaj delaš Fanika", pravi resno zdravnik, „Ve ženske vendar niste za rabo." „Ali se motim" odgovori dekle, „on je mrtev, dolgo že mrtev. Zdaj se vzdigne Ana, in se bliža z drugim sve-čnikom k postelji. „Pojdi spat" pravi ona prijazno, bodem že jaz svetila." Dekle ni ubogalo. Zopet stopi k postelji, na vseh udeh jo mrzlica trese, in zopet upre oči na v nezavednosti ležečega. — „Tone, Tone; vpije zdaji „ali si ti, je li to mogoč?" „Ali si od mrtvih vstal?" — „Bodi tiho Fanika" kriči Jože nevoljen, „kaj neki vse to pomeni." Fanika se položi roko na srce, kakor da bi hotela miriti naglo bijoče srce in žalosti bolno srce. Potem se poda v svojo sobo in sede na sofo blizo okna. Tako je sedela mnogo časa tiho in v mislih utopljena, Bila je kakor okamnjena, v njeni glavi se je vrtelo. Kako je mogoče, da mrliči vstajajo, mislila se je, Baj nas uči sv. pismo, da bode stoprav sodnji dan pred sodbo zopet navzočni, Lučica vgasne, Fanika ne vstane da bi drugo zažgala. Tako je dolgo časa sedela in njene misli so postale sanje, v sanje se je zazihala, Tonetu se jej je sanjalo. Njeni udje so bili kakor v železje okovani, ustnice kakor zvezane, ne dala glasu od sebe. — (Konec sledi.) s îÉàj &&&& iitífcá&&&&&&&&&& AAdk.ft.iMt. AAAAAAAAAAAAA^B .............i.........................11 ■ 1111111111.........................................................jl^ «k»...........^..............s..............ÍIííyíí?.?."............=. fi — Osebne vesti. Višji davcni nadzornik J. Lončar je imenovan finančnim svetnikom v Ljubljani, davcni nadzornik J. Kalan pa višjim davčnim nadzornikom. — Okr. sodnik v Ajdovščini Mihael Gabrijelčič je imenovan de. želnosodnim svetnikom v Gorici. — Sodni pristav dr. Silvin Hrašovec je preraeščen iz Velikih Lašc v Maribor, sodnik pristav J Pogačnik iz Krškega v Kranj in sodni pristav Jos. Žmavc iz Žužemberka v Krško. — Avskultant v Ljubljani Milan Dolenc je imenovan sodnim pristavom v Žužemberku. — Cerkvene vesti. Kanonično vmeščena sta bila te dni čč. gg Gustav Š i i r a r na župnijo Borovnica in Fr. Lakm a y r na župnijo St. Jošt nad Vrhniko. — Mašniško posvećenje sta přijela Ferd. Zaječ in Franc Ambrož. — Nadvojvodinja Marija Antonija, velika vojvo-dinja toskánská, rojena 19. decembra 1814, je dne 7. novembra v Ortu pri Gmundenu umrla. Naj jej sveti večna luč ! — Odlikovanje. Finančnemu ravnatelju v Zadru Leop. Hočevarju je cesar podělil viteški križec Leopoldovega reda. — Castno meščanstvo je podělila mestna občina Metlika deželnemu predsedniku baronu Heinu. — Novomeški most. Novi zidani most, ki vodi naravnost s trga preko Krke, je srečno dogotovljen in se še porablja, stari most pa podirajo. — Izpraševalna komisija za ljudske in meščanske soie v Ljubljani. V to komisijo so poklicani za dobo treh let gg. ravnatelj Fr. Hubad (načelnik), prof. Jakob Vodeb in prof. Vilibald Zupančič (načelnikova namestnika) Kot elani pa profesorji Fr. Levec, Ant Črnivec, Fr. Orožen, Vilhem Hubad, Ivan Macher, Ant. Zuntek, Ivan Benda. Anton De-kleva in učitelj Anton Maier — Peticije za vseučilišče in nadsodišče so odpo-slale občine Homec, Smarca in Gojzd v kamniškem okraju in občina Šmihel-StopiČ v novomeškem okraju. — Javna predavanja v Ljubljani. V katoliškem domu prirejejo nekaj časa s^m javna predavanja, kar je vse hvale vredno Zadnje predavanje je bilo v nedeljo. Predaval je č. g. dr. Ušeničnik o začetku in koncem sveta. — Slovenci in pariška razstava 1. 1900. V Ljubljani se je sestavil poseben odbor, kateremu je naloga, prirediti skupen obisk pariške razstave Slovenci bi pri tem na-stopili kot posebna narodnost V tem odboru so : župan Hribar (načelnik), ces svet. Murnik (načelnikov namestnik), kanonik Sušnik, dr Krisper in notar Plantan. — Justifikacija v Novem Mestu. Minoli petek je bil v Novem mestu obešen 22 letni M. Režek, ničvreden člověk, ki je, jedva přišedši iz ječe, dne 24. julija t. 1. na Gorjancih umořil Martina Kostrevca iz Gaberja, da se je po-lastil svotice 6 gld, katero je umorjenec imel pri sebi. Režek se je pred smrtjo izpovedal in je přejel sv. obhájilo. — Sadni trg in sicer za namizno sadje priredi kranjska kmetijska iružba v drugi polovici meseca novembra. — Novo gospodarsko društvo se snuje na Igu, Dne 6 t m je bil osnovalni shod, kateri je bil mnogošte-vilno obiťkan. — Prvi slovenski parobrod je dala napraviti firma Gorup Izpustili so ga te dni v Trstu v morje. Parobrodu je ime „Triglav. — Primorski učitelji so imeli v Trstu in v Gorici shode, na katerih so se posvetovali o korakih, ki naj jih store v prid regulacije učiteljskih plač in sklenili, poslati k cesarju deputacijo, naj izprosi njegovo podporo. — Sekcijski šef v naučném ministerstvu gospod Anton Režek se je mudil te dni v Ljubljani. Inspi-ciral je obrtno strokovno šolo in se informiral glede ustano-vitve popolne obrtne šole. Ta velevažna pridobitev nam je popolnoma zagotovljena. — Poroke. Dež rac, oficijal g. Ivan Frelih v Ljubljani se je poročil z gospč. Faniko Kobilca gosp. Rajko Justin nadučitelj v Vrernah z gospč Marijo Puppis iz Košane, gosp. Fran Sadnikar, trgovec v Celovcu z gospč. Marijo Posod in g. Bernard Perko železniški uradnik v Velikovcu z gospč. Minko Mešek jz Litije. — Neprijetno iznenađenje V Trstu je přišel priprost člověk na pošto. Ker závitek, ki ga je hotel oddati, ni bil prav narejen, ga je uradnik vrnil. Neki navzočni gospod je uradniku rekel, naj moža pouči, kako mora biti závitek narejen, a uradnik tega ni hotel storiti. Dotični gospod je stopil k kontrolorju, a tudi ta ni hotel ničesar storiti. dokler mu ni gospod povedal, kdo da je, namreč nadvojvoda Salvator. — Znamenita ustanova. Slavni slovenski mečen gospod Josip Gorup, kateremu se ima slovenski narod zahvaliti za premnogo veledušnih ustanov in naprav, je v proslavo pet-desetletnice cesarjevega vladanja daroval svoto 30.000 gld v svrho, da se napravi iz nje ustanova v podporo mladeničev slovenske narodnosti, kateri studira jo na kaki trgovinski aka- 148 demi ji Ginieni po tem novem dokazu redkega rodoljubja in veledušne požitvovalnosti. Klicemo iz dna srca: Slava dičnemu mecenu Josipu Gorupu ! — Družba sv. Mohorja. Z razpošiljanjem družbenih kcjig smo ra nokar priČeli. Razpošiljatev se je nekoliko zavlekla zaradi raznih zaprek, ki se navadno le prerade vsako leio ponavljajo, in ker je imela tiskarna letos s knjigo „Naš cesar' zaradi večje oblike in mnogih podob podvojeno delo. Upamo pa, da bode baš ta knjiga po lepi vsebini in krasni zunanji obliki razveselila vse ude in da bode Slovencem trajen spomin petdesetletnice našega ljubljenega, toliko skušenega cesarja! Knjige razpošljejo se letos posameznim škoíijam potem redu: 1. goriška, 2. krška, 3. tržaška, 4. sekovska, 5. som-boteljska, 6 senjska, 7. tržaška, 8. razni kraji 9. ljubljanska, 10. lavaiitinska, 11. zagrebška, 12. Amerika in Afrika. Ce-njene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo „aviso", pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzroČujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo čast. poverjenikom povrniti posamezni udje. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v dru-žbeni tiskarni, prosimo naj čim preje pošljejo po nje, da nam zaboji ne zastavljajo prostora, katera nam itak primankuje na vse strani. O tbor se bode po svojih močeh potrudil, da udje sedaj knjige čim preje dobe v roke — Romajte torej knjige v toli častnem številu po vsem slovenskem. Budite rojake, poučujte jih, zabajte in razveseljujte jih ter vnemajte v srcih njihovih ljubezen do Boga domovine in cesarja! V Cel ovcu, dne 8. novembra 1898. Odbor — Umri je vpokojeni knjižničar dr Gotfrid Mays, jako učen in politično nepristransk mož. Potres. — Dne 8. t. m. zvečer po 11. uri se je v Trstu in v raznih primorskih krajih přiměřil potres. Posebno močan je bil v Dalmaciji, kjer je v Benkovcu in v nekaterih drugih krajih poškodoval več poslopij — Samomor. V Celju se je oběsil sodni dijurnist Nalbritter iz strahu pred kaznijo, katera ga je čakala radi deíravdacije. — Ponesrečil se je 4. t. m. v Beli Peči tesarski mojster Jernej Burja iz Zaspa pri Bledu. Pri polaganju tra-mov je padel tako nesreČno z zida na tlak, da se je takoj ubil. — Stekel pes priklatil se je zadnje dni s Hrvatskega in je v okolici Metlike popadel in ugriznil — kolikor ee je moglo dognati — 23 psov in 2 gosi. Storilo se je vse, da se prepreci razširjenje steklosti. Stekli pes je ugriznil tudi posestnika Antona Kočevarja iz RadoviČ in sicer v roko. Ko-Čevarja je okrajno glavarstvo takoj poslalo na Dunaj v Pa-steurjev zavod. - — Tatvina. V Ćrmošnicah je gostilničar Ivan Penca dal svoji ženi denarnico, v kateri je bilo 300 gld. Žena jo je položila na posteljo v sosedni sobi. Dva hrvata sta to viděla in denarnico ukradla ter zbežala. — Roparski napad. Iv Bežek iz Predjame je te dni roparski napadel ponočuega čuvaja Ivana Petrovčiča iz Bu-kovja. Poskusil ga je ubiti in oropati, a mož se je řešil. Ro-parja so zaprli. s — Ubegli kaznjenci. Iz kaznilnico v Kopru so v soboto pobegnili trije nevarni kaznjenci. Jeden izmed njih je s ponarejenim ključem odprl celici drugih dveh in potem so vsi trije srečno utekli iz poslopja ter v neki bližnji hiši dobili kmetsko obleko. V nedeljo zjutraj so jednega bogunov v Po-mjanu ujeli, drugima dvěma pa še niso prišli na sled. — Kurji tatovi. V zadnjih dveh letih izvršilo se je na pereferiji Ljubljane več kurjih tatvin, ne da bi bila mogla policija zasledit? tatove. Več šumnih oseb je bilo prijetih, toda spet izpuščenih, ker se jim ni dala izkazati krivda. Nekaj pred praznikom Vseh Svetih pa je izvedela policija, da so kurji tatovi na Golovcu, in da tamkaj pečejo iu kuhajo purane. Policija je preiskala in přehodila ves Golovec, pa zastonj, tatovi so jo bili že popihali proti Štěpánovi vasi. Na večer šel je oddelek v Štěpánovo vas k nekemn kozolc, kjer so baje kurji tatovi prenočevali. Detektiv, kaieremu je bilo znano, kaka znamenja z žvižgom si dajejo kurji tatovi, če hočejo drug druzega poklicati, zažvigal je párkrát in na to připlazili so se takoj s kozolca znani kurji tatovi, katere je policija zajela in odvedla v zápor. Sedaj se ti tički, katerim žilica ne da miru da bi ne kradli, nahajajo na žabjeku. Vrednost ukradenih kokoši, puranov in rac znaša gotovo nad 100 gld. Tatovi so postopaČi Franc Levc, Iv Plave in J. Bučar, Leopold Jereb in tisti, ki je bil ušel Perdanovim hlapcem in policiji po strehah v Vodnikovih ulicah. Vsi ti znani tatovi in prvi štirje so zaradi tega tudi izgnani iz ljubljanskega mesta. — Predrzna tatvina Kočevska orožniška postaja je dobila pred nekaj dnevi od orožniškega zapovedništva v Ogulinu na Hrvaškém obvestilo, da se je šest znanih tatov od-pravilo v Kočevje z usmenom, da izvrše tam večjo tatvino. Vsled tega so bile storjene najobsežnejše varnostne priprave in so razen orožnikov patroljirali tudi finančni stražniki in gasilci. Zlasti se je gledalo na razne pristave, češ, tatovi bodo bržeas kaj užgali in splošno razburjenost porabili, da izvrše svoj namen. Jedna patrolja je naietela na tri sumljive Hrvate in jih ustavila, a jih zopet pustila iti, ker so rekli, da so drvarji in da iščejo delà. To so se mogli tatovi smejati, ko so tako po ceni odnesli kopita. Patruljiranje je trajalo vso noč, vrh tega pa je tudi skoro vsak posamni prebivalec imel svojo stražo. V pivovarni g. Petra Jaklitscha je bilo kar vse polno straš, samo v jedni sobi )ih je bilo 17. A mej tem, ko so te straže popi vale in patrolje patrolirale, so se tatovi vtihota-pili v Jaklitschevo pivovarno in v najbližnji soseščini tište sobe, kjer je sedelo 17 straž, vlomili železno Wertheimovo-blagajno in odnesli 3000 gld. denarja. — Tatvina. Dne 1 novembra dopoldne je hlapec Anton Gracer vlomil v hišo posestnika Novaka iz Čateža in mu ukradel 500 gld. Novaka so sicer kmalu ujeli, a denarja niso dobili pri njem. — Nesreća Dne 10. novembra našli so ljudje v Gradašci v Ljubljani utopljeno žensko, katere nihče ne pozna. Ker ni na utopljenki nobene poškodbe in se je našlo pri njej 3 gld. denarja, sc doumeva, da jo žena po nesrečnem slučaju padla v Gradašco, v kateri je našla smrt. — Atentat na ulici. V Livornu je neki neznan jako fino oblečen gospod napadel na ulici policijskega uradnika Baroneta mu z britvijo přeřezal vrat in potem odnesel pete. Se doslej mu niso prišli na sled, — Smrt v cirkusu Posestnik c:rkusa Belley je dajal v Meranu predstave. Představil je novega konja Konj je nakrat z zadnjo nogo udaril in ravnatelja Belleya zadel s tako silo v želodec, ia je bil nesrečni mož hipoma mrtev. — Strašna lakota divja, glasom poročila ruskih listov, v okrožju Turgaj, kjer žive kirgizi pa tudi daleč na okoli po vseh planjavah. Samo v okrožju Turgaj je vsled kužnih bo* leznij poginilo 200 000 glav živine, v okrožju Irgis pa 350.000 glav v vrednosti štirih milijonov rubljev. S tem so ljudje izgubili vse svoje imetje in zavladalo je med njimi tako pomanjkanje, da je že vec sto ljudij umrlo od lakote. — Oče in sin Blizu Beljaka je železniški paznik za-gledal svojega sinčka, ta se igra na tiru, dočim se mu je bil vlak že približal na kacih 10 korakov. Mož je přiskočil, da reši otroka, a bilo je piepozno, vlak je povozil in usmrtil oba, očeta in sina. 449 — Roparski napad na železnici Pred postajo 'Chersey pri Wiudsorju na Angleškem je neki mož poskusil skočiti z vlaka. Sprevodniku se je čudno zdelo, kaj beži in ker je bila moževa obleka raztrgana in mož nekoliko opraskan v obrazu, ga je přijel. Ko so pogledali v kupe, v katerem se je bil ta mož vozil, našli so tam na pol mrtvega gospoda, ki je povedal, da ga je bil oni mož mej vožnjo napadel, mu vrgel vrv okrog vratu in ga davil ter — misleč da je že •mrtev — ga oropal. — Ponarejalec menic. Lvovska policija išče židov- skega denarnega mešetarja Adolfa Distlerja. kateri je bil po-naredil razne menice. dobil nanje 60 000 gld. in potem pobegnil. — Velika tatvina Podmaršalu Bordolu na Dunaju je sluga nečega druzega generala ukradel iz zapi te miznice blizu 1000 gld. denarja in za 12 000 gld. vrednostnih papirjev. — Ujeti defravdant. Roberta pl. Ullepitscha, sina predsednika okrožnega sodišca celjskega, o katerem smo v zadnji štovilki poročali, da je na Dunaju kot glavni blagajnik železniške družbe defravdiral večjo svoto in ž njo pobegnil, so že ujeli Dobili so ga v Švici in sicer v Curihu ter ga izro-čili dunajskému sodišču, kateio je bilo mej tem dalo zapreti tudi njegovo ženo. Ullepitsch je ukradel kacih 15 000 gld., a dobili so pri njem samo neznatno svoto. — Vatikan električno razsvetljen. V Vatikanu so vpeljali električno razsvetljavo z vodno gonilno močjo. — Važno podjetje Francozi nameravajo zvezati s podmorskim tunelom Evropo in Afriko Tunel bi držai oi Gibraltřírja 41 km na ono stran do Algerije. Delo bi trajalo ? let in bi vsak meter veljal 2500 frankov. — Hudodelstvo iz neumnosti. Dunajska kuharica Ivana Schindler si je vtepla v glavo, da mora na vsak način zabogatiti. Ker v loteriji ni iuaeia sreče, začela je kupovati srečke in promese Porabila je v to ves svoj zasiužek. Vse te srećke in promese kupovala je pri jedni in isti trafikantinji, To je trajalo več let. Ker pa kuharica le ni in ni zadela nobenega dobitka, šinila jej je v glavo misel, da je tega kriva nesrečna prodajalka Zeller in sklenila je, se nad njo mašcevati. Kupila je hudičevaga olja in ž njim rečeno Terezo Zeller polila. Zeller je grozno opečena. Kuharico so seveda zaprli. V ječi se do dobra prepriča, kako je sreča opoteča. — Zvit kupee. Abraham Švare v Lvovu je šel kupit česna. Pride do kmeta Klina, ki mu ga proda za 40 kr. Žid da goldinar in zahteva 60 kr. Ljudij je bilo polno, kmet ni utegnil izplačati in je rekel židu : Tam na vozu sedi moja žena, naj ti ona da 60 kr Žid je dobil 60 kr. od žene, a je tekel h kmetu nazaj, ga zmerjal, da pri njem ne bo več česna kupoval, vrgel česen nazaj in zahteval, da mu kmet vrne goldinar, kmet da goidinar in žid je pri tej kupčiji za-služil 60 kr. Tako je napravil tudi drugi dan, tretji dan pa ga je kmet přijel za vrat in ga izročil orožniku, kateri je zvitega Žida odgnal v zápor. — Političen dvoboj. V cetrtek zjutraj se je na Dunaju vršil dvoboj na sablje mej znanim poslancem Wolfom in poljskim poslancem Gniewotzem. Povod dvoboja je bilo to, da je Wolf v javni seji imenoval Poljake „ein Schmarotzervolk". Woliova sekundanta sta bila poslanca dr Lemisch in dr. Sylvester, Gniewotzeva pa Fvg. Abrahamowicz in Henzl. Raz-sodnik je bil podmaršal Schmidt. Gniewotz je bil ranjen na glavi in na roki in je bil s tem dvoboj končan. Wolf in Gniewotz sta si po dvoboju segla v roke. — Aretovan žurnalist. Povodom potovanja nemškega cesarja v Jeruzalem, je neki italijanski list poslal tja svojega poročevalca. Ta je spisal poročilo, v katerem je trdil, da je sultan potratil za sprejem nemškega cesarja šest milijonov zlatov, dočim je svojim vojakom še sedaj plačo dolžan. To pismo so Turki na pošti ukradli in pisatelja zaprli. Vlada Jaška ga še ni mogla osvoboditi. — Vojni minister, v cilindru. Stockholmski časopisi brijejo norce, ker je šel vojni minister baron Rappe v sijajni uniformi s cilindrom na glavi h krtnskemu svetu. Večina zahteva, naj se minister strogo kaznuje. — Hotele za ločene. V Ameriki, v južni Dakoti, je mesto Fargo, kjer imajo posebne hotele za one zákonce, ki se hočejo ločiti. Mož in žena morata prebirati vsak v drugem hotelu tri mesece, potem ju šele razloči sodišče — Razžaljenje Viljema II Toliko razžaljenj Nj. Veličanstva pač ni nikjer kakor na Nemškem ! Saj pa ne podaja tudi menda noben vladar toliko snovi slabim in dobrim do-vtipom, kakor Viljem II. Zadnja številka „Simplicissima" je bila konfiscirana radi pesmi, katero je napisal igralec Wedekind v Monakovem, in h kateri je napravil humoristično sliko Th. Heine v Lipsiji. Slikar je že zaprt, pesnika pa so hoteli za-pnti na odru, baš ko se je igrala njegova igra „Erdgeist". Ravnatelj Stollberg je prosil policaje, naj poČakajo do konca predstave. Policija sta se postavila pred gardarobo Wedekiuda. To pa si je napravil izvrstno masko ravnatelja Stollberga, ostavil garderobo in pobegni! v Svico — Nesreča na ladiji Parobrod „Neva" se je zadel te dni na Nevi v Peterburgu ob neko drugo ladijo, v kateri je spalo 25 ljudij. Od teh se jih je řešilo osem, drugi so utonili. — Goreče ladije. Iz Jekaterinoslava poročajo, da sta se na Dnjepru užgali dve ladiji, kateri vozita veliko množino petroleja. — Vzoren naroden častnik je bil vsekakor te dni v dunajski garnizacijski bolnici umrli stotnik Fr Matovšek, ki je zapustil vse svoje premoženje n?rodnim češkim svrham. Sokolu, šolski družbi, Komenskega šoli na Dunaju i. dr. V svoji oporoki je pisal: „Moj češki narod in dragoceni materinski jezik sta mi bila v življenju vedno najdražia; bila sta — * w mi edina tolažba v bojih življenja. Ker pa kot Častnik nisem mogel kazati se pri vsaki priliki Čeha, storim to v zadnji uri" Da naše bralce in prijatelje škode varujemo, smo primorani, jih opozoriti, da se zopet poskuša, posnemanja obče priljubljene Kathreiner-Kneippove sladne kave v trgovino spraviti. Sploh se to poskuša na deželi, kjer ljudstvo še ni dosti v dobroti prave robe podučeno Mi svarimo vsakega, da ne kupi drugo sladno kavo kot le pravo, katera je v belo-modrih izvirnih zavojih s podobo župnika Kneippa kot varstveno 7aamko z imenom „Kathreiner". Samo to sladno kavo je pri-poročil gosp. župnik Kneipp in le ta ima okus in dišava po bobovi kavi. 450 10. Loterijske srećke V Lineu dne 22. novembra t. 1. 2, 15, 9, 52, 53 V Trstu dne 22. novembra t. 1. : 57, 69, 62, 84, 71 V Pragi dne 28. novembra t. 1. 42, 29, 14, 54 * 77 Tržne cene. v Ljubljani dne novembra 1898. Pšenica kr. rž gl. kr., ječmen gl. 7.35 kr., oves gl. 6.40 kr ajdagld. 10.50 kr., proso gld. 7.25 kr., tursica gld. 6.50 kr. leča gld. 12.— kr., grah gld. 10.— kr., fižol gld. 10*— kr Vse cene veljajo za 100 kgr.) Blasnikova tiskarna y Ljubljani na Bregu št. 12 se priporoča si. občinstvu v zwšitev vsih tiskarskih del, kot: knjige, brošure, okrožn«ce. naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice. cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (p'akate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litograâska delà v eni ali večih barvah. Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije. Cenih se pošlje zastonj in poštnine prosto. i Spoštovani gospod! Zahvaljam Vas. da sté mi poslali tako izvrstno zdravilo proti kašlju in prsni bolezni. Porubil sein jedno steklenico trpotćevega soka, kašelj in prsna bolezen ini je skoro prene-hala. Pošljite ini takoj še tri ste-klenice Vašega izvrstnega trpotće-vejra soka, a zraven še tudi 2 za-vitka čaja proti kašlju. Z velespo-štovanjem Vaš liva lež ni JAKOB SUPPAN. V Dlvaci. 19. oktobra 1897. Trpotčev sok (Spitzwegerich Sait), kateri deluje tako izvrstno proti kašlju, prsnim boječinam, hri-pavati, težkemu dihanju pa tudi za stare bolezni, dobiva se vedno svež v lekarni pri Zrinjskem, H. Brod- jovin, Naj Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. pazi vsakdo na varnostno znamka, ker samo tišti trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na ste-klenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana. Cena steklenici trpotčev ega soka s točnim navodilom je 75 kr. Razven trpotčevega soka je dobro rabiti proti kašlju tudi planinski čaj. Cena jednega zavitka planinskega čaja proti kašlju je s točno poši-ljatvijo 35 kr. Oboje se pošilja vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj doda za poštni list in zabojček še 20 kr. Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski 20. Cénjeni gospod lekàrnik! Pred kratkim ćasom sem naroćil od Vas jedno stékleuico krepilnih švedskih kapljie. naredile so meni in mojim znancem tako dobro, da Vas moram za to dobro zdravilo nájtopleje zahvaliti. Blago volite mi za moje znance še tri *teklenice po 80 kr. po poštnem povzetju poslati. 8 spoštovanjem VID ZANIĆ. Modruš, dne 26. maja 1898. Prave krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčnim bolečinam, pcpravljajo prebavljenje, čisti jo kri, krepijo želodec. Po teh kapljicah izginejo vse želodčne in črevesne bolezni, a dobi se dober apetit Paziti znamko, ker treba samo na tište varnostno švedške kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana. Cena jedne steklenice krepilnih švedskih kapljie s točnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj doda za poštni list in zabojček 20 krajcarjev. Lekarna Zrinjskemu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20 Naroćila, katere znašajo 5 več, se pošiljajo poštnine prosto. gld. in Ze!o spoštovani gospod! Moja žena je iežala tri mesce vsled trganja in bolečin v kosteh. Precej, ko je začela rabiti Vaše »mazilo proti kostním bolečinam« je vstala že čez tri dni danes hvala Bogu hodi Zahva IJajoč se Vam za to izvanredno mazilo ostaj am pokoren sluga Bartol Lisički. Strmec pri Stulici, 22. aprila 1898. Mazilo proti kostnim bole činam (Fluid) je prav dobro zdra vilo proti trganju in zbc danju v kosteh, protinu, bolečinam v križu, proti prehlajenju, pri prf pihu i. t. d. Mazilo krepi oslabele žile in krepi stare nogah. ljudi » trpijo slabost na Vsaka steklenica mora imeti var- nostno znamko sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega hrvatskega bana ker samo tisto mazilo iz moje lekarne, ki nosi to varnostno znamko na steklenici. Cena jedne steklenice mazila proti kostnim bolečinam s točniuc navodilom je 75 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej » naj za doda še 20 kr. poštni list in zabojček Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20 Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikoyi nasledniki