KRANJSKI ZVON ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. Izdaja: mestni župni urad v Kranju, j Izhaja zadnji teden v mesecu. m L. 1933. Št; 8. Posamezna štev. 2 Din. ;•»*•.' fi! :u''j-..fif M-'.:t.r.'T>! in jlsrisU fii '»ovostbO*. mu*.*- V premišljevanje Rim. 12, 1-21. Rotim vas torej, bratje, pri usmiljenju božjem, dajte svoja telesa v živo, sveto, Bogu prijetno ev; tako bo vaše bogoslužje po pameti. In ne ravnajte se po tem svetu, ampak preobrazujte se z bnovo svojega mišljenja, da boste preskušali, kaj je volja božja, kaj je dobro in njemu všeč in popolno. Zakaj po milosti, ki mi je dana, naročam vsakemu izmed vas, naj ne misli o sebi več, kakor e sme misliti, temveč naj misli, kakor je prav, vsak po meri vere, ki mu jo je Bog udelil. Kakor imamo arnreč v enem telesu mnogo udov, vsi udje pa nimajo istega opravila, tako je množica nas eno telo v ristusu, posamezni pa med seboj udje Imamo pa darove, ki so po dani nam milosti različni: če pre-ostvo, naj bo po nauku vere, če strežništvo, naj bo v strežbi, kdor je učitelj, naj bo pri poučevanju; ki nam j ?ftj)ra z> da naše ljudstvo še ni zapustilo svojega Boga, i ^ w Se temne sile naših dni prizadevajo, da bi nas Bogu 1 °dtujile. Preko vsega drugega dela mora biti naša stvar to, da branimo svojo vero v Kristusov križ, ki edini nas bo rešil, tako posameznika kakor vso človeško družbo. Dobro je to, da še vemo, kaj so nam cerkveni knezi, znamenje naše edinosti v cerkvi, saj združeni z njimi smo prosti vsake zmote, varni v svoji sveti resnici. Z njimi smo močni, zato smo v nedeljo pokazali, kako hvaležni smo jim za njihovo vodstvo, ker duh božji je, ki jih vodi. Če je bil v nedeljo na Stadionu morda kdo, ki je prišel le hladno opazovat, pa ga je vendar zgrabila verna množica, ki se je iskreno privijala velikemu križu, ki se je dvigal nad oltarjem in objemal ves prostor in vse ljudi. Tako zaupno je bilo videti, kot bi se res vsi naslonih na križ, v katerem je naše odrešenje. Pa so potem prišli še naši cerkveni knezi in z njimi naš jubilant nadškof Jeglič, potem šele smo začutili, da smo zbrani res vsi. V tistem trenutku je bil Stadion spremenjen v cerkev, tiho in zbrano, samo tisoči in tisoči robcev, ki so se dvignili v pozdrav, so dokazovali, da je v nas še močno življenje, čeprav smo brea šuma spremljali najsvetejšo daritev in tako obnavljah spomin odrešenja. Po slovesnosti pa je pričala glasno pesem Stran 2. KRANJSKI ZVON Štev. 8. »Povsod Boga« našo odločnost vztrajati pri križu in Cerkvi do konca. Veliki dan je minil, vera in naša zvestoba pa naj ne mine. Velika slavnost naj bo dokaz in nova pobuda, da smo Slovenci vedno pri Kristusovem križu in njegovih apostolih — pri svojih škofih. Prof. Watzl: Marija, Mati krščanske edinosti. Največji in najbolj častitljiv praznik Marijin praznuje krščanstvo ta mesec, Marijinega čudovitega poveličanja: prepričani smo, da je bila presveta Devica po svoji smrti z dušo in telesom vzeta v nebesa ter je prejela večjo čast in srečo, kakor je čast in sreča vseh angelov in svetnikov, ali kakor pravimo v pesniški podobi: »Kateri te je v nebesih kronal.« Star praznik je to: v 6. stoletju že povsod razširjen, celo krivoverske ločine nestorijancev in monofizitov, ki so se odcepile od katoliške Cerkve v prvi polovici 5. stoletja, so ga praznovale vkljub sicer strastnemu nasprotovanju proti rimski Cerkvi. Tako globoko ukoreninjen in star je bil med njimi. Bizantinski cesar Mavrici j (582—602) je zaukazal, da se ta praznik praznuje po vsem cesarstvu 15. avgusta. Prav v istem času je papež Gregor Veliki določil tudi 15. avgust kot praznovanje spomina Marijine smrti, dočim se je na zapadu ta spomin praznoval iz neznanih vzrokov 18. januarja. Ta rimska navada se je potem razširila po vsem zapadu. Še danes praznujejo ta Marijin praznik vse vzhodne ločene cerkve in jim velja kot največji Marijin praznik. Nehote nam pride na um: ali bi se ne mogli vzhodni in zapadni kristjani, katoliška in pravoslavne cerkve, ze-diniti tudi v drugih rečeh, če smo že edini v praznovanju Marjinega vnebovzetja? Kdo to bolj želi kakor katoliška Cerkev in njeni resnično dobri verniki! Naj bodo tudi te vrstice, sestavljene v počeščenje Matere božje za njen veliki praznik, posvečene veliki zamisli zedinjenja, ki ni nikdar zamrla v katoliški Cerkvi, a ni bila še nikdar tako živa in močna, kakor uprav v naših dneh. Po zadnji večerji je govoril Cospod Kristus svojim učencem v slovo lepe in ganljive besede ter jih zaključil s slovesno višjeduhovniško molitvijo, v kateri Očeta ponovno prosi za apostole in za svojo Cerkev: »Da bodo vsi eno«. (Jan 17, 21). S to vzvišeno molitvijo je hotel Gospod pospešiti uresničenje svojega prerokovanja: »Da bo ena čreda in en pastir« (Jan 10, 16). Žal, da se ta napoved še ni uresničila; da, nasprotno, tekom stoletij je doživelo vidno kraljestvo Kristusovo, da so se ločili mnogi narodi od njega. Zlasti dva velika taka odpada sta zelo oškodovala Cerkev: eden se je izvršil v 11. stoletju, drugi v 16. stoletju. Kako je bilo to mogoče: Bog je človeku pustil svobodno voljo, in nič čudnega ni, da je stara zavist in zloba hudobnega duha ter verska nevednost in nepoučenost v zvezi s popačenostjo srca in nravi razdrla in raztrgala krščansko edinost. Veliki odpad v 11. stoletju in vse od tam izvirajoče verske družbe ali cerkve imenujemo z enim skupnim imenom: pravoslavje ali tudi vzhodne cerkve, vzhodni ločeni kristjani, dočim znači beseda protestantizem vse one mnogoštevilne in med seboj zelo različne ločine, ki so odpadle od katoliške Cerkve v 16. stoletju po Lutru in v duhu njegovih zmotnih naukov. Med tema dvema skupinama ločin pa je velikanska razlika! Protestanti so po veliki večini prišli tako daleč, da niti v Kristusa-Boga ne verujejo več, presv. Reš-njega Telesa in sv. maše itak nimajo več, da torej, ako vzamemo stvar prav natančno in točno, niti kristjani niso več. A pravoslavni — recimo jim tako — so kristjani, ker verujejo v Kristusa-Boga ter so katoliški Cerkvi sploh mnogo bližji nego protestanti. Pravo za pravo jih loči te ena velika zmota: rimskega papeža ne priznavajo niti *° namestnika Kristusovega niti kot naslednika sv. Petra, ka' terega je Gospod Jezus sam postavil za papeža, anipf imajo v vsaki državi svojega vrhovnega verskega p°|. varja. Ta zmota je splošno znana vsem vernikom, doc^ za druge razlike v naukih preprosti narod ne ve dosti, n. P?-glede izhajanja Svetega Duha, ah pa so tiste razlike neb1' stvenega, večinoma obrednega značaja. Verujejo p* , Odrešenika Boga Jezusa Kristusa, ga imajo v presv. ReS' njem Telesu in pri sv. maši, so torej res kristjani, D* splošno zelo pobožni in verni, zlasti v Rusiji in Aziji. Zanimivo je vprašanje ozir. odgovor nanj: Zakaj f je pravo krščanstvo pri protestantih izgubilo tako korenit in zakaj se je pri pravoslavnih ohranilo, četudi je 500 te starejše? Odgovor je lahek in kratek, jasen in umlJi*' protestanti ne častijo Marije, a pri pravoslavnih je sv. gorodica v največji časti in slavi, vsaj po zunanje ne maW kot pri nas katoličanih. Prazniki, božja pota, podobe, litve, pesmi, cerkve: vse to služi našim ločenim brato"1' da častijo Marijo ter se ji zaupno priporočajo za pomoč i priprošnjo pri Bogu. In to jim je rešilo krščanstvo! To Marijino češčenje pa naj bo tudi tisti proponioče^ kateri naj naše ločene brate pripelje čimprej nazaj v * toliško Cerkev. So kristjani, a vendar pogrešajo toliko Pr, pomočkov, da bi se krščanstvo moglo med njimi razžive in razcvesti v njihov časni in večni blagor prav krepko močno ter roditi obilnih in sijajnih dobrih del. RazD,°r' tejši med njimi sami odkrito priznavajo, da je njih kršca stvo postalo le prevečkrat gola zunanjost ter premalo se v srca ljudi in jih preobrazuje notranje in od znotraj 11 zunaj. i Zato pa so se zadnji papeži, zlasti Leon XIII., Benedi XV. in Pij XI. z vso vnemo lotili velikega dela: združenj, vzhoda z zapadom. In vsi priporočajo kot najučinkovite.1 pripomoček češčenje Matere božje, ter nas'katoličane poZ!e ljajo, naj molimo k Mariji v ta namen stanovitno in goreč : Od združene prošnje toliko milijonov je po znani obJ.lu Gospodovi res upati lepih uspehov, zlasti ker se obračan do Marije, skupne matere! Če se bratje in sestre SP { med seboj, eno jih druži še vedno in navadno, tudi sp sprijazni med seboj: skupna ljubezen do matere in ljube/ iste matere do vseh. Tako naj sedaj tudi nas zdnizM ljubezen do Marije, s čemer se bo poživila tudi skup ljubezen do Kristusa, potem ne bo več tako težko Prein,e. Štiti predsodkov in nesporazumljenj, pa bomo po želji P1 svetega Srca v duhu že ena čreda in en pastir, dokler ti napoči za nebo in zemljo preveseli dan resničnega, de} skega, zunanjega združenja. Komur ni krščanstvo samo na koncu jezika, }i0 ^ je ljubezen res več nego lepa, a kratka rečenica, ki jo r j kadar mu tako kaže, in kdor res ljubi Marijo, se bo ^ odzval klicu vrhovnega poglavarja sv. Cerkve ter D°./°|,o-k Mariji za skorajšnje zedinjenje. Na Marijin prazni« , mo Mater Gospodovo prosili vsak v svojih potrebah; P^ tako — toda povzdignimo roke in srca višje in dalje pr * ozkega obzorja svojih lastnih, tu pa tam kar malenk°S f nadlog ter molimo zaupno in vneto: Marija, Mati krščan^i edinosti in Kraljica miru, prosi za nas in naše ločene bra Žid prof. Einstein o Kristusu« Znameniti učenjak in ustvaritelj relativne teorije v * fesor Albert Einstein je po izgonu iz carstva nadebuo^., Hitlerja postal ponovno predmet pozornosti celega ^ nega sveta. Tako je poročevalec angleškega lista dav Evening Post«, da ugotovi za Hitlerja tako ne^'^ židovstvo znamenitega učenjaka, poprosil Einsteina za jf govor o njegovem stališču do Kristusa. Razgovor 3 začel sledeče: $ »V kakšni meri, g. profesor, je na vas vplival0 ščanstvo?« KRANJSKI ZVON Stran 3, Einstein je odvrnil preudarno: »Že kot otroka so me temeljito poučevali tako o Svetem pismu kakor o — Tal-mudu. Jaz sem Žid, vendar je božanska slika Nazarenca spustila v meni neizrečno silne vtise.« »Ste čitali Emil Ludwigovo knjigo o Kristusu?« »Emil Ludwigov Jezus«, se je glasil odgovor, »je prepovršna knjiga; kajti Jezusova veličina je presilna za do-^isleke ljudi, četudi so mojstri v izražanju. Nikomur se jje more posrečiti, da bi obravnaval krščanstvo zgolj z duhovitostmi.« »Torej priznavate zgodovinsko eksistenco Jezusa ?« »Brezdvomno in odločno. Nikdo ne more čitati evangelijev brez čuvstva Jezusove resničnosti; kajti srčni utripi nJegove božanske osebnosti vibrirajo v vsakem opominu, v sleherni besedi. V takem življenju ne more biti legend !*! DaJk. Kako povsem drugačen je n. pr. vtis, ki ga dobimo v povestnici legendarnih junakov stare dobe, n. pr. 0 Tezeju. Tezej in drugi junaki njegove vrste so lahko ži-yeli ali pa ne, v'obeh slučajih pa brez škode ali koristi za eloveštvo, dočim ne more nikdo osporiti resničnosti Jezusovega življenja, vsaj resen mislec ne.« »V eni svojih knjig trdi Emil Ludwig, da so mnoge Jezusove besede le kopije, oziroma istosmiselno izražanje besed drugih prerokov.« Einstein je odločno odgovoril: »Nikdo ne more utajiti aH ne pripoznati dejstva, da je Jezu,s v resnici živel na zemlji in da so njegove besede čudovito lepe in v svoji Preprostosti božanske. Četudi so se posamezniki podobno lzražali, vendar se na takih mestih ni nikdo tako božansko izražal kot On.« Tu se je razgovor končal. Nehote se moramo pri tej priliki spomniti na globoko Pomemben izrek preroka Davida: »V času konca se bo spoznanje pomnožilo; razumniki bodo razumeli, ampak noben brezbožnik ne bo razumel.« (Daniel 12, 4, 10.) Kako velika duševna razlika je med bogoljubnim učenjakom Einsteinom ter biografom Emilom Ludvvigom, ki je sicer nedvomno eden prvih mojstrov peresa in izraza! Emil Ludwig poveličuje v svojih spisih smrtne veličine tega sveta ter jim ustvarja »nesmrtne« spomenike, pri tem pa čisto pozablja, da Jezus ni »od tega sveta«. Slišali smo židovo moško besedo, a kaj slišimo dostikrat pri nas ? Oholi laži-inteligenti, katerim je smoter življenja vse kaj drugega, kakor iskanje in spoznanje resnice, Pozabljajo, da so člani velike družine, ki pričakuje v Gospodovi molitvi zaprošeno, v svetem pismu obljubljeno in s hrepenenjem pričakovano kraljestvo božje. Židovski učenjak je osramotil marsikaterega »kristjana«, ki se v svojem plitkem mišljenju o veri zdi sam sebi velik. (Po Slovencu, dne 2. avg. 1933, št. 173.) Kristus — naš Kralj. Tako tiho, kakor se je izvršilo angelovo oznanjenje, ?e je tudi Kristus rodil. Za njegovo rojstvo razen Marije 111 Jožefa ni vedel drugi kot ubogi pastirji na betlehemskih poljanah. Bilo pa je zato toliko večje veselje v nebesih; sv. pismo nam tako ljubko pripoveduje, kako so se veselih nebeški angeli. Zbrali so se na nebu in pred začudenimi pastirji Boga hvalili govoreč: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji.« Ta skromni, tihi dogodek nas lepo uči, da kar je neznatno in rezpomembno pred svetom, to je veliko pred Bogom. Božje Dete, Kralj vseh kraljev, torej ni našlo častiv-°ev v svoji ožji domovini. Ne judovski kralj ne narod se ^ niso prišli poklonit. Prišli pa so njegovi častivci od drugod, iz daljne Mezopotamije, in so s svojim prihodom opo-2or/iU Jude na rojstvo Sina božjega. Bih so to mezopotam-j*ki učenjaki-zvezdoslovci, ki so imeli radi svoje učenosti Mik ugled in vpliv v svoji domovini in so gotovo prejeli 0(1 svojih vladarjev knežje naslove. Ti knezi so kot učen- jaki gotovo brali tudi sv. pismo, ki so ga zapustili Judje v babilonski sužnosti tamkajšnjim rodovom kot dragocen zaklad za iskanje resnice. Brali so gotovo vse one lepe prerokbe, ki napovedujejo, da bo prišel na svet Odrešenik, ki bo vladal kot mogočen kralj vsem narodom na zemlji. Sv. pismo starega zakona tudi napoveduje na nekaterih mestih Mesijo kot zvezdo, ki bo izšla iz Jakobovega rodu. Najlepša prerokba te vrste je ona od krivega preroka Ba-laama v 4. Mozesovi knjigi. Dogodilo se je takole: Izraelce, ki so prihajali iz Egipta v obljubljeno deželo, so ovirali narodi, ki so bih tam prvotno naseljeni. Med temi so bili tudi Moabljani, potomci Abrahamovega brata Lota. Med temi Moabljani je živel tudi neki krivi prerok Balaam, ki je za bogato plačilo rad prerokoval Moabljanom srečno bodočnost, zmago v bojih itd. Na svojem potu v obljubljeno deželo so tudi Izraelci prišli v stik in v nasprotje s temi Moabljani. Tedaj je poslal moabski kralj Balak preroka Balaama, da bi priklical prekletstvo božje nad Izraelce. PreVok Balaam je res šel, da bi Izraelce preklel, toda Bog ga je prisilil, da jih je nehote blagoslavljal. Ob tej priliki je tudi napovedal, seveda nevede po božjem navdihu, prihod Odrešenika izmed judovskega ljudstva: »Videl ga bom, toda ne sedaj, gledal ga bom, toda ne od blizu. Zvezda izhaja iz Jakoba in palica se dviga iz Izraela, ki bo udarila moabske vojvode in pokončala vse Setove sinove.« Prvi del prerokbe pomeni, da bo Mesija rojen šele v daljni bodočnosti. Drugi del prerokbe pa govori o pokončanju Moabljanov in Setovih sinov (potomci Seta, Adamovega sina), ki so podoba hudobnega duha, ki ga je premagal Kristus v smrtjo na križu, in trdovratnih grešnikov, ki jih bo Gospod ob poslednji sodbi strogo sodil. Mesija se kot zvezda nopeoduje še na nekaj drugih mestih v sv. pismu (Iz 11, 1; Ps 2, 9), zato ni čudno, da so Modri, ki so poznali sv. pismo, ob nenavadnem nebesnem pojavu kometa v času Kristusovega rojstva sklepali na izpolnitev starih prerokb. Ti Modri so hoteli novorojenega kralja počastiti. Čeprav so uvideli naprej vse težave, ki so združene z njihovim potovanjem — hoditi bo treba čez širne puščave, trpeti lakoto in žejo, biti v nevarnosti pred roparskimi tolpami, porabiti za potovanje velike vsote denarja — vendar so vztrajali v svojem sklepu, samo da pridejo k Jezusu. In Bog je uslišal njihovo srčno željo, kajti čudežna zvezda, ki so jo zapazili v domovini, jih je vodila na potu in privedla na cilj. Modri so za nas lep zgled požrtvovalnosti in velikodušnosti do Jezusa. Več vredno kot vse zemeljsko bogastvo, kot svetna čast, da, celo kot naše življenje je to, da ostanemo v ljubezni združeni z Jezusom. Ko so prišli Modri v Jeruzalem, glavno mesto Judeje, so se oglasili v kraljevi hiši, ker so bili prepričani, da bodo tu našli novorojenega kralja. Saj sv. pismo starega zakona tolikokrat napove, da bo Mesija potomec kralja Davida in da bo zasedel njegov prestol. Toda kako so bili presenečeni, ko ne kralj ne narod nista vedela za rojstvo Sina božjega, šele oni, tujci, so zdramili Jude, da so začeli preiskovati sv. knjige in so našh pri preroku Miheju napovedano, da bo rojstno mesto Odrešenikovo Betlehem (ki leži jugozahodno od Jeruzalema). Ko so prišli Modri v Betlehem, niso našh božjega Deteta v kaki sijajni palači, ampak v skromni hišici. Vendar jim je Jezus za njihovo žrtev in trud izkazal milost, da so v njem spoznali pravega Boga, ki je prišel na svet odrešit človeštvo iz sužnosti greha. Padli so predenj, ga molili in mu darovali zlata, kadila in mire, kakor je bilo takrat na Vzhodu v navadi darovati kraljem in velikašem. Ta zunanja darila so bila seveda le znak njihove žive vere v Jezusa in njihove goreče ljubezni do Jezusa, iz katere so bili pripravljeni zanj darovati vse, celo svoje življenje. Kakšno 3tališče pa je kralj Herod zavzel proti Jezusu ? Ali ga je tudi on sklenil tako lepo počastiti kakor Modri? Na prvi videz bi se zdelo da. Kajti, ko so bih Modri še pri njem, jim je naročil, naj se vrnejo k njemu, ko najdejo Stran 4. kranjski: zvon Štev. 8. Jezusa, da bo tudi on šel in ga počastil. V resnici pa je imel namen od prvega trenutka, ko je slišal o Jezusu, umoriti ga, kajti z bal se je za svoj prestol. Herod je bil sicer premeten in preudaren vladar, zelo zvit, toda grozovit in krvoločen ter do skrajnosti ljubosumen na svoj prestol. Svojih ciljev sploh ni znal drugače dosegati kakor z nasiljem. Ker je torej slišal, da se je rodil v njegovem kraljestvu novi kralj-Mesija, se je zbal za prestol in sklenil tega novega kralja čimprej odstraniti. O duhovnem kraljestvu Kristusovem pa seveda Herod, ki je bil ves zakopan v posvetno oblast in slavo, niti pojma ni imel, Jezusovo življenje je bilo sedaj v veliki nevarnosti. Pričakovali bi, da bo Bog Oče kaznoval Heroda za njegov hudobni sklep in tako rešil svojega ljubega Sina. Pa se ni tako zgodilo. Modrim je v spanju naročil po angelu, naj se ne vračajo k Herodu. Ker pa Herod ni miroval, je tudi Jožefu zapovedal angel Gospodov, naj vzame Marijo in Jezusa ter naj beži v Egipet. Koliko časa je sv. Družina ostala v Egiptu, ne vemo, ker nam sv. pismo tega ne pove. Pač pa poroča sv. pismo to, da se je šv. Družina, ko se je vračala iz Egipta, na božje povelje rajši umaknila v Galilejo pred Arhelajem, ki je bil vreden naslednik svojega očeta Heroda. Vendar se ne smemo čuditi, zakaj mora naš Gospod radi nekaj krivičnih oblastnikov prestati toliko trpljenja. Saj ni prišel Gospod na svet grešnike sodit in pogubljat, ampak jih s trpljenjem odrešit. In kdo je zmagal nazadnje v tem boju — ali preganjani Jezus ali Herod in Arhelaj? Herod je umrl, Arhelaj je bil od Rimljanov pregnan, Jezus pa je ostal in širil uspešno svoj zveličavni nauk po vsej Palestini. Tako kakor naš Gospod nekdaj, zmaguje danes nad krivičnimi svetnimi oblastvi sv. Cerkev, ki je Kristusova ustanova, kadar ji ta kratijo njene pravice in jo hočejo uničiti. Kajti sv. Cerkev, ki ji je namenjena prav taka usoda, kakor nekdaj našemu Gospodu v življenju, je duhovno in torej nepremagljivo kraljestvo Kristusovo, zato se tudi ne bori proti krivičnim svetnim oblastem s tvarnim, ampak z duhovnim orožjem, ki je zahteva pravice, ljubezni in miru. Dočim so svetna kraljestva časna, ki dosegajo le končne cilje, zato vedno znova nastajajo in minevajo; zgodovina nas uči, da propadejo tem prej in tem žalostneje, čim krivičnejših sredstev se poslužujejo v boju proti sv. Cerkvi. Ko se je sv. Družina vrnila iz Egipta, se je naselila v Nazaretu v Galileji. Jezus se je tu pripravljal tiho in ponižno na poznejše javno delovanje 25 do 30 let. Končno je odšel od doma, da si poišče podanikov in ustanovi božje kraljestvo na zemlji. Najprej je šel k Janezu Krstniku, ki ga je krstil. Sv. Janez Krstnik, ki je oznanjal ljudem, da se je božje kraljestvo približalo in naj zato s pokoro in z dobrimi deli pripravijo svoje duše na prihod Odrešeni-kov, je lep zgled zvestega in ponižnega služabnika Kristusovega; saj je govoril o sebi množicam, ki so ga izpra-ševale, če je on Mesija, da ni vreden, da bi odvezal jermen njegovega obuvala. Po krstu je odšel naš Gospod v puščavo, kjer ga je hudobni duh skušal. Trikrat je skušal satan Gospoda in tretjič ga je vzel na visoko goro, mu pokazal vsa kraljestva sveta in njih slavo ter mu rekel: »Vse to ti dam, če predme padeš in me moliš.« A kaj mu Jezus odgovori: »Poberi se, satan; zakaj pisano je: Gospoda, svojega Boga, moli in njemu samemu služi!« — Kakor že vemo, so Judje pričakovali Mesija, ki bo prišel na svet kot Bog v velikem sijaju in bo ustanovil mogočno svetno kraljestvo. Pa spet hoče Gospod osvoboditi Jude njih prevare, zato se je prepustil tej tretji skušnjavi satanovi. Ako bi Gospod sprejel ponudbo hudobnega duha, bi s tem potrdil, da hoče ustanoviti svetno kraljestvo. A Gospod je to ponudbo odklonil, kajti on je prišel na svet, da izpolni voljo nebeškega Očeta, da v trpljenju in ponižanju odreši človeštvo. S svojim odgovorom hudiču je hotel Gospod reči: Jaz sem pravi Bog, ki mi ni za svetna kraljestva, ampak sem prišel ustanovit božje kraljestvo, v katerem bodo ljudje molili Boga, Kralja vseh kraljev, in mu služili v duhu in resnici. Tako se je naš Gospod dolgo pripravljal na javno delovanje v potrpežljivosti, skromnosti in skritosti, izpolnjujoč v vsem voljo svojega nebeškega Očeta. Kako pa se je Gospod boril za svoje božje kraljestvo s hudobnim duhom in s svojimi sovražniki in kako veličastno je končno zmagal, bomo videli prihodnjič. Ponoćno razgrajanje in pijančevanje. Sresko načelstvo v Kranju je izdalo naslednji razglas: Opazilo se je, da se je v Kranju in okolici zadnji čas zopet razpaslo čezmerno pijančevanje in nočno razgrajanje. Ob tem so se dogajali tudi izgredi in pretepanje v gostilniških prostorih oz. na cesti. Nekajkrat je morala nastopiti policija in orožništvo, da se je vzpostavil mir in red. Vpitje in tulenje ter pretepanje bodisi po dnevi, bodisi ponoči ne samo da ni v čast prebivalstvu, marveč spravlja lepi Kranj in oblastva v čudno luč, posebno v času tujske sezije, ki se je zopet pričela. Gostilne in kavarne so ustanovljene radi okrepčila, oddiha in poštene zabave, ne pa za priliko, da se neugnanci napijajo, preklinjajo in vpijejo sredi kranjskega mesta ali v okolici. Kdor se je v svojo nesrečo napil, naj gre vsaj mirno domov. V gori navedenih lokalih, pa naj gre za mestne ah okoliške obrate, mora vedno vladati red in točnost zapiranja. Vsakršni izgredi in prestopki v tem oziru se tu ostro kaznujejo in se bodo i vnaprej. Sreski načelnik: Dr. Ogrin 1. r. Res, prav na mestu se nam zdi zgornji razglas. Žalostno je, da nekateri v težki gospodarski krizi še pijan-čujejo in po nepotrebnem zapravljajo denar, dočim se za reveže in sirote ter brezposelne, katerih je tudi v Kranju dovolj, ne zmenijo in nimajo srca zanje. Čas bi že bil, da bi se resno zavzeli za nje ter skušali lajšati bedo. Že domačih revežev je dovolj in še prihajajo iz drugih krajev,, posebno iz rudarskih revirjev v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku itd. Kako lepo bi bilo, res v duhu Kristusove ljubezni in v duhu toliko opevanega človekoljubja, če bi zbrali denar, ki gre za alkohol, in bi ga poslali ubogim delavskim otrokom v krajih brezposelnosti. Sresko načelstvo lepo prosimo, da bi v Kranju energično napravilo konec pijančevanju in ponočnemu razgrajanju, saj bi se denar mogel obrniti v koristnejše namene, kakor je čezmerno pijančevanje. Posebno bi prosili sresko načelstvo, da pazi na one lokale, kjer se zbirajo delomrzneži, poklicni postopači, da napravi red. Koliko gorja in hudega se rodi v takih lokalih, ki prav gotovo ne pospešuje treznosti, varčnosti, skromnosti, kjer ne uspeva nobena čednost, najmanj pa čistost in nedolžnost. Župnija Kranj. Oznanila za avgust. 4. Prvi petek v mesecu, ob 6. uri sv. maša z blagoslovom. 5. Praznik Marije Snežne in god sv. Ožbalta, ob 6. uri soseskina sv. maša v Cirčičah. 6. IX. nedelja po binkoštih in praznik izpre-menjenja naSega Gospoda Jezusa Kristusa. Prva ne- KRANJSKI ZVON Stran 5. Ija v mesecu, ob 6. uri sv. maša z blagoslovom, mesečno pv- obhajilo za moške. Ob 10. uri tudi sv. maša v Čirčičah. opoldne ob četrt na 6 v roženvenski cerkvi shod dekli-5Ke Marijine družbe. c Porcijunkulski odpustki se morejo prejeti v župni erkvi in sicer od sobote opoldne do nedelje opolnoči vsk'*rat' 1{adar obiščemo župno cerkev in molimo tam akokrat po 6 očenašev in zdravamarij in vselej čast bodi. poved se more opraviti že pred nedeljo. Odpustki se mo- reJ° nakloniti dušam v vicah. 9- Obletnica po pokojnem dekanu Koblarju, ob pol 8 m* sv. maša z libero. 10. Sv. Lavrencij, mučenec. i 13. X. nedelja po binkoštih. Popoldne ob 3. uri Dr ^ ^rems'covem shod za žensko Marijino družbo, naj-?.el.so litanije Matere božje za vse, nato pa govor za manjino družoo žena. , 14- Vigilija k prazniku Marijnega vnebovzetja, jC(P°vedan strog post, zdržek mesnih jedi in pritrganje pri 15. Praznik Marijinega vnebovzetja, zapovedan pet nilC' ob 6* u" sv* maša 1 1 bogoslovom, ob 10. uri pa ^eta sv. maša z dvema blagoslovoma. in in^a Prerns,covem Je ta dan cerkveno žegnanje, ob 6. 10. uri sv. maša z blagoslovom, obakrat je darovanje cerkvene potrebe. Popoldan ob 3. uri pete litanije Ma- tre božje. « Na praznik ob 6. uri so v župni cerkvi litanije presv. kip3 ^ezusovega. nakar gre procesija v roženvensko cerkev, Jer bodo pete litanije Matere božje. Na d*6' Sv. Joahim, oče prebl. Dev. Marije, in sv. Rok, 05 Pllngratu bo ob 6. in 9. uri sv. maša z blagoslovom. Q Pol 8. uri v roženvenski cerkvi sv. maša. V župni cer-Ufl se bo obhajalo ob tri četrt na 6. uro in četrt na 8. °- Sv. maše v župni cerkvi ta dan odpadejo. 20. XI. nedelja po binkoštih, sv. maše po navadi, rtiaš ~V' Jernci' aP°stoli ob 6> uri soseskina sveta sa na Rupi. 27 VIT ^upi, doma po navadi. Popoldne shod III. reda. Ha d.^7." nedelja po binkoštih, ob 10. uri sv. maša Seznam poročenih v prvi polovici leta 1933. w 1- Bučan Franc, hišar in sedlar — Mlinar Julijana, etllJa, poročena 8. 1. v Kranju. w 2. Ziherl Anton, zemljak — Šink Francka, hči posestma, poročena 25. 1. v Kranju. j-j, 3. Pompe dr. Janko, zdravnik — Savnik Anica, hči 8°vca in posestnika, poročena 5. 2. v Kranju. tv ^- Pogačnik Alojzij, mizar — Šmid Alojzija, kuharica, TOročena 12. 2. v Kranju. ^ 5. Kosti dr. Janko, referent pri pokojninskem zavoja ~"~ Crobath Stojislava, hči trgovca, poročena 12. 2. na rezJah. v , 6. Vidmar Srečko, trgovec — Mandeljc Franja, pri- ttla uradnica, poročena 15. 2. v Ljubljani, g 7. Zaplatil Viljem, črkostavec — Zupan Angela, tr- ska pomočnica, poročena 19. 2. v Kranju. W ^* ^erman Franc, posestnik — šifrer Pavla, hči pomnika, poročena 19. 2. v Kranju. je 9, Grošelj Franc, sin zemljaka — Urbane Marija, hči "ijaka, poročena 20. 2. v Kranju. d6i IO- Urbane Ivan, kovač — Dolinar Marija, tovarniška ayka, poročena 20. 2. v Kranju. 11. Kos Maks, mizar — čebulj Frančiška, šivilja, poročena 25. 2. v Kranju. 12. Bončiiia Franjo, zvaničnik fin. kontrole — Tome Helena, priv. uradnica, poročena 26. 2. v Kranju. 13. Belehar Jožef, sin hišarja — Naglic Angela, poročena 26. 2. v Kranju. 14. Pravst Andrej, tovarniški delavec — Mu m Marija, poročena 30. 4. v Kranju. 15. Brezar Vladimir, trgovec — Pogačnik Marija, priv. uradnica, poročena 20. 4. v Ljubljani - Trnovo. 16. Sušnik Anton, delavec — Krmelj Stanislava, delavka, poročena 7. 5. v Kranju. 17. Šlibar Vincenc, mizarski pomočnik — Flere Ivanka, tov. delavka, poročena 15. 5. v Kranju. 18. Šenk Janez, čevljar — šenk Marija, pletilja, poročena 14. 5. v Kranju. 19. Pikec Anzelm, preglednik fin. kontrole — Maraž Judita, kuharica, poročena 14. 5. v Kranju. 20. Osojnik Janez, trgovski sotrudnik — Limder Vladistava, priv. uradnica, poročena 14. 5 na Brezjah. 21. Schober Geza (Viktor), gostilničar — Kulovic Terezija, poročena 28. 5. v Kranju. 22. Govc Mirko, Kazimir, mizar — Markun Terezija, poročena 28. 5. v Kranju. 23. Kogovšek Andrej, tovarniški delavec — Logar Jožefa, tov. delavka, poročena 4. 6. na Brezjah. 24. Vižintin Ludvik, poslovodja konzumnega društva — Peneš Bozalija, šivilja, poročena 5. 6. v Kranju. 25. Zupan Tomaž, posestnik — Košir Ivanka, poročena 18. 6. v Kranju. 26. Stumpf Franc, potnik — Smolej Elizabeta, delavka, poročena 25. 6. v Kranju. Razno. Razstava slovenske cerkve. Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v okvirju jesenske razstave ljubljanskega velesejma v paviljonu, v katerem je bila lani razstava »Žena v slovenski umetnosti«, razstavo slovenske cerkve. Razstava naj pokaže lepotno vlogo cerkve v naši pokrajini, njeno umetnostno in estetsko bogastvo v notranjščini in podrobnostih, njen zgodovinski razvoj in njeno sodobno stanje. Pri tej razstavi bo tudi posebni oddelek za stare nabožne podobice, katere bo zbral in uredil A. Winter, tajnik kreditnega zavoda v pokoju. Gotovo ima ta ali oni stare podobice, ki bi spadale na razstavo. Če bi morebiti kdo imel stare podobice in bi bil pripravljen poslati jih na razstavo, naj sporoči župnemu uradu, da bomo mogli obvestiti g. Winterja, ki bo primerno sortiral in uredil podobice. Garancijo, da se podobice ne bodo zgubile ali kakorkoli poškodovale, prevzemajo prireditelji. Ali se povsod izpolnjuje? Ministrstvo prosvete, oddelek za osnovno nastavo, je z razpisom z dne 4. februarja 1932, št. O. n. 89. 557-31 naročilo kr. banskim upravam sledeče: »Učitelji in veroučitelji, posebno po vaseh, se poživljajo v prvi vrsti, da po svojem zvanju in dolžnosti delajo za dvig vere in morale in pobijanje grdih razvad. Zato izvolite priobčiti in priporočiti učiteljstvu meščanskih in osnovnih šol, da ob vsaki priliki delajo z živo besedo in s svojim osebnim zgledom na versko-moralnem izobraževanju ljud>-stva svojega kraja in na odstranjevanju vseh versko-mo-ralnih napak in razvad, zlasti še kriminalnih.« Ne opuščajmo angelovega češčenja. Škofijski list od 10. maja 1933 poroča: Sedanji sv. oče Pij XI. "je odločil: Oni, ki ob času, ko zvoni zjutraj, opoldne in zvečer, ali pozneje brž ko morejo, pobožno molijo angelovo češčenje z Stra^B? Sftv* običajno molitvijo, ali o velikonočnem času antifono »Raduj se, Kraljica nebeška« z molitvijo, ali namesto angelo-vega češčenja, oziroma namesto velikonočne antifone pet zdravamarij,'morejo vselej, kadar-to pobožno vajo vsaj s skesanim srcem opravijo, dobiti odpustek.desetih. Jet in popolni odpustek pod navadnimi pogoji, če so to vajo opraVr ljak ves mesec. ...... .....| & Večerni tečaj za kuhanje; V Marijanišču še prične: dne 16. avgusta; Večerni tečaj za,kuhanje. Tozadevna; pojasnila daje vodstvo zayoda. .'Priporočamo! . ■'.'<■ .avsUviMitri U&ttn'M — r-w.d/.«b .»aoiuA žhmvK .bi v{rz~>'A v .o .T £ii<>Soioq ,«3lv£l Tr *.voJ ,m Župnija Šmartrn pri K Oznanila za avgust. 6. IX. nedelja po binkoštih. Božja služba po navadi, popoldan molitv. ura. Ta dan porcijunkulski odpustki. Cerkveni shod p i Sv. Joštu nad Kranjem. Dne 6. avgusta t. I. bo veliki cerkveni shod pri Sv. Joštu nad Kranjem. Ob 10. bo maševal in pridigoval prof. Lojze Pavlic. Po maši bo zunaj cerkve predavanje o kmetski in delavski kulturi ter treznosti. Po predavanju bo sprejem prošenj in razna pojasnila. 10. Sv. Lavrencij, mučenec. 13. X. nedelja po binkoštih. Božja služba po navadi. 14. Zapovedan post. 15. Vnebovzetje Marije Device. Božja služba zjutraj in ob 9. z blagoslovom. Zjutraj vesoljna odveza in skupno obhajilo Marijine družbe. Popoldan pete litanije Matere Božje in shod Marijine družbe v Domu. 20. XI. nedelja po binkoštih. V farni cerkvi Božja služba po navadi, ob 9. tudi božja služba pri sv. Joštu. 24. Sv. Jernej, apostol. V Stražišču ob 8. sv. maša za sosesko. 27. XII. nedelja po binkoštih. Božja služba ob 6. in 9. v farni cerkvi, ob 9. tudi pri sv. Uržuli v Sp. Bitnju. Umrli. 4. julija. Marija Lužan, roj. Kalan, vdova dninarica v Stražišču, stara 79 let. 7. julija. Jera Hilšenfelder, vdova dninarica v Sr. Bitnju, stara 71 let. 7. julija. Frančiška Trilar, samska, posestnikova hči v Stražišču, stara 49 let. 12. julija. Martin Bitenc, vdovec, železniški uslužbenec v pok. v Stražišču star 76. let. 15. julija. Franc Bajželj, vdovec, sitar v Stražišču, star 77 let. Poročeni. 2. julija. Šetina Alojzij, tovarniški delavec iz Št. Vida nad Ljubljano in Ana Hobič, tovarniška delavka iz Poljan nad Škofjo Loko. 10. julija. Alojzij Togel, tkalski mojster in Alojzija SchSn, oba iz Šternberga na Moravskem. Kranjski zvon! Pokorit Fran. Kranjski župniki 41. ..Jiuiez Krstnik Tdbatf (Telleban),*est-nl.vikarij ,,(}67Žt-7G,.),. Ljubljančan, roj. v stolni,žugn* dne. 17, junija 1620.\6ee mu.je bil Mihael,, mati pa..Wt?#fa Masnik jei'r^vatai mpstaj mogel , ■ i•»(<>. vii »».— .. Radovljici, potem pomagal v Vodicah in Šentjerneju 2 let!' rfieseca:junija.':1673:l je prižtel >za.mestnega kaplanafv J&afl* kjer je naslednje leto leto postal me^tnfc' provikar, .kater" službo je vršil 4 leta. Mož ja bil žejo vročekrvne narave-Potegoval se je pri genžfliffM%ikar^?'Mipu;Trpinu z» svoje subvikarske zadeve in pravice zoper kaplana Mart;na Ariharja," češ, da se on vanje vtika. Pri vizitaciji v Kranj" 1. 1674. je bil opomnjen, da naj bo vesten v svoji sHižW' L. 1675. pa je meseca jul. dal župno desetino v najel11 raznim strankam v Kranju. Iz Kranja se je preselil za župnika v Pilštanj začetkom 1. 1676. S tem se je v Kranju odrekel tudi officiaturi Fe-r1"1' jevega beneficija sv. Reš. Telesa. Dne 27. avg. 1676. zaznamovan v Pilštajnu kot priča testamenta ge. Helene ReglD Zehentner baronice pl. Zehentgruch roj. baronice Reistfjr Odtam je odšel naposled za župnika k sv. Petru pod h-11' nigspergom ob Sotli na Štajerskem 1. 1668., kjer je ko ud mengeške bratovščine sv. Mihaela legel v hladni S1'0 meseca novembra 1688. k večnemu počitku. 42. Mgr. Frančišek Jožef Gazzaroli a. GarZj' r ollshof en,10 mestni župnik od začetka 1. 1676. do • novembra 16886., ko je resigniral na Kranj, ker je^P031" »vicecancelarius« (generalni vikar) v Passavi. Luč sve je ugledal v Trstu 1. 1633., modroslovje in bogoslovje P' študiral na Dunaju in dovršil s stopnjo »magistra« ter D ondi tudi v mašnika posvečen 1. 1650. na naslov lastneg patrimonija. Služboval je izprva kot hišni kaplan (saCVj lan) pri baronu Wageliju, od tam pa prišel na cesars dvor na Dunaju. Župnikoval pa je potem v Lad na sp° njem A atrijskem, odkoder se je preselil na škofovo P vabilo na Kranjsko. Prejel je mestno župnijo v Kranj ter bil obenem škofov generalni vikarij do njegove smr leta 1683. V Kranju je užival več beneficijev, kakor: 3 ' Boštjana »in Pomerio« (Pungrat), sv. Katarine in sv. L' narta v župni cerkvi (1675—29. 8. 1687), ko je resigni^' dalje na Vačah in na Dunaju sv. Lenarta »ad gradus ' M. V.« Dohodkov je imel 1400 D. Bil je tudi ud mengeS* bratovščine sv. Mihaela,11 a so ga 1691. izbrisali, ker l odšel v daljne kraje. Rad je kumoval. Pod njim je cerkev sv. Jožefa na Hujah posvečena dne 5. maja 1°8. Škof Žiga Krištof Herbestein je vložil v svetinje sv. m čencev Bonifacija, Mavricija in Feliktana ter podelil 0 pustke. Kranjci so sv. Jožefa že od nekdaj radi čast • Ko pa je bil leta 1621. praznik sv. Jožefa vpeljan in JS pomočnik v kužnih boleznih češčen, ko je cesar Leopol° ' (1656—1705) ga izvolil za patrona cele Avstrije, so predramili tudi Kranjci na pobudo svojega župnika zarolija, prenovili cerkev na Hujah, ki je bila posvece malo pred odhodom njegovim iz Kranja. 8 Ign. Orožen VI. str. 86. in 383. — Kranj. žup. arhiv-Zgod. Zbor št. 24. str. 383. i» Ljublj. kap. arhiv f. 88. — h škof. arh. št, 25. str. 234. — W Vizit. zapisnik v škof. arh. 1685. str. 543. SI. 1870 str. 124. — '■i Zgodov. Zb. St. 25. str. 396. — Kb. Zb. — Letopis Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: Jožef Košir, kaplan v Kranju. Za tiskarno Tiskovnega društva Jos. LinhartJ*1^ 80