Slovenski tednik za koristi delavnega ljudstva v Ameriki GLAS SVOBODE V slogi )e moč! GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AME“RIK.I Od bo)«L do zmage! Slovénie Weekly devoted to the interests of the laboring classes Stev. 14. a tarad as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Poat-Offioe at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 5. aprila 1912. Kdor na misli svobodno, sa na mata boriti sa svobodoI Leto XI. Razgled po svetu. CESAR AVSTRIJSKI IGRA. Dunaj, 2. aprila. — Dunaj Čanje so slišali v odmev prvemu aprilu grožnjo, ki je prišla iz cesarskega dvorca samega. Spor, ki še vedno obstoji med avstrijsko in ogrsko vlado radi enotnega armadnega jezika in rekrutnega zakona ogrskega, bi kmalu imel daljše dimenzije. Ker je dunajska vlada sprevidela, da so jo ogrski agrar-ci ugnali v kozji rog, je pričela “hudo” nastopati proti ogrskemu ministrskemu predsedniku Khuen-Heđervary-u. Cesar Franc Jožef je moral sam ugrizniti v kislo jabolko in poklicati pred svojo apostolsko obličje upornega grofa premiera, in mu zagrozil, da odstopi kot ogrski kralj, če se madjarske zahteve ne vzamejo iz površja. Sicer so se Madjari “u-dali”, toda grožnja ogrskega kralja ne bo našla odmeva v Budapest! Fakt je, da so Ogri vzeli kroni pravico, poklicati ogrske rekrute pod zastavo, ker jih brani zakon, ki potrjuje edino ogrski parlament, da ima o tem pravico u-kazovati. Ogri so pred leti storili Avstriji to ljubav, da niso poklicali pod zastave rekrutov in dunajska cesarska vlada je morala poklicati, če jc hotela imeti ogrsko armado — stare rezerviste. — Waleski princ v Pariz. London, 3. aprila. — Tukaj je zbudila veliko senzacijo novica, da se bo angleški prestolonaslednik, mladi Waleški princ podal za daljše bivanje v Pariz k markiju Breteuil. Mladi dečko se hoče priučiti boljši francoščini in pojde tja s svojim učiteljem. Časopisi so tipanja. da bo Waleski zljubil Pariz, kot pokojni stari oče Edvard VII. Gospod Breteuil je bil dolgoletni intimni prijatelj pokojnega kralja veseljaka. Otroci štrajkarjev umirajo. London, 31. marca. — Vlada je dobila danes grozno poročilo o veliki smrti štrajkarskih otrok. Med otroci razsaja huda bolezen radi -—■ pomanjkanja zadostne tečne hrane. Če se ne bo otrokom takoj pomagalo, bo dežela zgubila polovico malih. Zdravstveni urad v Manchester poroča, da vmre tam okoli 85 do 135 otrok od 1000 v starosti pet let. Mnogo mater se je izjavilo, da nimajo dovolj mleka za dojenčke, kar najbolj povzroča toliko smrtje med malimi. Iz mesta Hanley se poroča, da je tam 8,000 babigs pod letom starosti, ki nimajo dovolj mleka, ne druge hrane. Minimalna plača. London, 28. marca. — Zgornja hiša je danes potrdila predlogo o minimalni plači, ki je stem postala zakon. K zakonu, kakor se je pričakovalo, ni bilo nič pridjane-ga od lordov. Zakon bo takoj, ka-korhitro bo od kralja podpisan, stopil v veljavo. Nemčija zanika. Berlin, 4. aprila. — Ker se je po njuyorških časopisih razglašalo. da ima Nemčija namen, v Meksiko poslati nemško vojaštvo, je danes zunajni urad to novico e-riergično zanikal in izjavil, da 'Nemčija nima nobenega vzroka, da bi kaj podobnega storila. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: sa 9 10.35 ............... 50 kron aa 9 20.50 ....'........... 100 kron, sa $ 41.00........................ 200 kron, za 9 102.50 ....... 500 kron, sa 9 204.50 ....... 1000 kron, sa $1020.00 ....... S000 kron- Poštarina je riteta pri teh «Totah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. NaSc denarne poSiljatve izplačuje c. kr. poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične je do $50.00 v (jotorini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft: FRANK SAKSER OO. 82 Cortland St, Haw Yo*k 04 st. Clair Are., N.pE. Clavaland, Ohio USTRELIL STOTNIKA. Berlin, 30. marea. — V mestu Osterode, Vzhodna Prusija, se je danes zvršila grozna vojaška tragedija. Mušketir Cynersleben od 18. pehotnega polka je ustrelil stotnika (Hauptmann) Reetsch in potem še sebe. Prostak je zapustil pismo, v katerem pravi, da je ustreljeni stotnik Reetsch z njim uganjal tako konjederstvo, da je popolnoma o-bupal in bil primoran po enoletnem groznem trpljenju in šikaniranju od strani stotniške šikane zadnjega in sebe ustreliti. Stotnik Reetsch se je v kritičnem trenotku nahajal na dvorišču vojašnice z drugimi častniki. Krogi j a ga je ubila na mestu, ne da bi kaj spregovoril še. Potem je morilec še s seboj obračunal. Oficirji so strmeli in — molčali. Par let je temu, kar je bil v isti vojašnici ustreljen nek prestrog konjiški stotnik (Rittmeister) in sicer od dveh oficirjev, ki sta bila umora oproščena. Nekateri vojaški predstojniki so res prave zverine in barbari. Protest proti klerikalizmusu. Dunaj, 1. aprila. — V Dunajskem novem mestu je zbruhnil štrajk učencev srednjih šol. Pritožujejo se čez hud klerikalizmus, ki so ga upeljali kateheti in nekateri klerikalni profesorji. Protest proti klerikalizmusu na srednjih šolah v Avstriji je občen. Angleški rudokopi za štrajk. London, 3. aprila. — Angleški štrajkarji so se izjavili za štrajk. 189*623 je volilo za, in 151,107 premogarjev štrajkarjev proti štrajku. Upa se pa kljub temu štrajk zaključiti seveda pod dobrimi pogoji za fb ,a ».¿tvo. Vr' ** Hrvaška samosvoja. Dunaj, 3. aprila. — Brzojavi iz Zagreba poročajo, da so hrvaški poslanci v saboru, (deželnemu zboru) volili za suvereno Hrvatsko, kar pomeni, da so se od Ogrske ločili. Ogrska vlada je potem ustavo preklicala in vso vlado je vzel v roke kraljevski komisar. Italijanski kralj obišče ruskega carja. Petrograd, Rusija, 28. marca. Naznanja se, da obišče italijanski kralj Viktor Emanuel to leto carja Nikolaja, najbrže v Krimu. Obisku pripisujejo veliko politično važnost. Za mandžursko vlado. London, Anglija, 29. marca. — Neka danes iz Tinentsina semkaj došla brzojavka naznanja, da podpirajo kapitalisti n,a južnem Kitajskem načrt, po katerem naj bi prišla mandžurska cesarska rodbina zopet do prestola. Življenje starega vojaka. Minneapolis, Minn., 1. aprila. Kako se godi starčkom v Ameriki spričuje naslednji slučaj. Policija je “prijela” radi vaga-bundaže 104 letnega starčka Lorenca Baker, ker se je preživljal s tem, da je prosil pri usmiljenih ljudeh hrane, da ni na cesti zmrznil in umrl lakote, kar se v Ameriki velikokrat pripeti, ker našim ljudskim zastopnikom se zdi smešno, da bi glasovali za Bergerjev starostni penzijonski predlog, ki bi saj nekoliko opomogel starim, dela nezmožnim ljudem, kar bi bilo vendar lepo za tako “civilizirano in cerkveno” deželo. 104 leta stari “vagabund” se je torej moral danes zagovarjati pred sodnikom radi tega, ker ni hotel od lakote umreti in je mislil, da mu ameriška svoboda saj toliko dovoli, da si sme poiskati hrane potom prosjačenja. Baker je izpovedal, da je iz Nemčije, province Schleswig-Holstein in se je 1. 1848 vdeležil velik bitke za svobodo. V Ameriko je prišel 1850 1. Starčka je sodnik “obsodil” v sirotnišnico. Glas Svobode staue $2.00 na leto. Razne novice. STAVKA PREMOGARJEV. Po celi deželi se danes čuti prihod premogarske stavke. Sicer se poganjanja še vrše med delodajalci in premogarskimi voditelji, vendar je malo upanja na miren sporazum. Faktično stoji delo v jamah Illinois države, Ohio, Pennsylvania, Iowa, Virginia, Indiana in druge in z vsakim dnem narašča vrsta brezposelnih. Lahko računamo, da je na odstavki čez 400,000 premogarjev in se bo število še povečalo, če pride do pravega štrajka. Smodnišnica v zrak. Paterson, N. J., 1 aprila. — Strašna eksplozija se je pripetila v pet milj od tu oddaljeni smod-nišnici v Mountain View. Smodnišnica je jako razdrta. Tovarna stoji pod vodotvorom Du Pont de Nemours Co. v Wilmington, Del. Dva delavca sta ostala na mestu mrtva; 3 so težko ranjeni. Mrtev je superintendent Karl Schultz in delavec Charles Rišek. Delavcu Viljemu Spernow so bile odbite obe roke in njegova smrt je blizu. Tri poslopja so zletela v zrak. O nesreči se ne ve nič podrobnosti. Zmaga tekstilnih delavcev. Boston, Mass., 2. aprila. — Čeprav je še mnogo tkalcev v državi Massachusetts na štrajku — glavni štrajk v Lowell je končan in sicer s častno zmago ondotnih delavcev. V New Bedford se je štrajk 30,000 delavcev preprečil s tem, da so tovarne povišale za 10 odstotkov tkalcem plače. To pa ni ostalo samo za Bedford, temveč obsega to povišanje še drugib^ 100,000 tkalcev v New England državi, kar je pripisovati veliki energiji štrajkarjev. Sedaj se bodo plače tkalcev e-nakomerno uredile tako, da bodo delavci v Maine do Connecticut države, ki isto delo delajo, imeli tudi enake plače. $10,000,000 stane lastnike tekstilnih tovaren letno 10 odstotno povišanje pri plačah delavcev. BODITE PREVIDNI S PREMOGOM! Ljudstvu naklonjeni časopisi o-pozarjajo občinstvo v Chieagi in drugod, da naj bo previdno s premogom, ker radi nesoglasja med delodajalci in delavskimi voditelji 400,000 premogokopov v Zjed. Državah ne dela in bo vzelo najmanj 20—30 dni, prej ko se bo doseglo novo sporazumljenje in do takrat bodo vse premogovne jame zaprte. Lastniki jam so izjavili na svoje odjemalce, da nimajo več kot za 14 dni v obilici premoga in se naj tegadelj jako pazi na premog. Danes že čutijo vse železniške družbe pomanjkanja premoga in če bo premogarski štrajk, izdajo nov vozni red. “Glas Svobode” naj kroži od rok do rok! 14,000 TESARJEV V CHICAGI ŠTRAJKA. V Chieagi štrajka od 1. aprila 14,000 tesarjev. Skoro na 5000 novih stavbah, ki bodo stale $50,-000,000, so bile danes nemogoče v napredovanju dela, ker so vsi tesarji zaštrajkali. Štrajkujoči zahtevajo povišanje plače od 60 na 65 centov na uro. Voditelji štrajkarjev so izjavili, da bodo zahtevo po povišanju še zvišali, če se ne bodo delodajalci hitro vdali. Delavcem se je ponujalo 621/2 centa na uro, kar so pa odklonili. Vrše se redno pogajanja med delodajalci in delavskimi zastopniki, toda do danes brez uspeha. Če ne pride v 14 dneh do sporazuma, bo praznovalo morebiti 160,000 tesarjev. Prevladuje mnenje, da štrajk ne bo dolgo trajal. Tudi mnogo Slovencev je v tesarski liniji. — Hrvaško predavanje. Imeli smo zadnjo nedeljo po-poludne Jugoslovani v Chieagi veliko hrvaško predavanje odkrivalcev bratov Seljan, o katerih smo že v zadnjih dveh izdajih spregovorili natančneje in upamo da istega ni treba ponavljati. Predavanje se je vršilo v Plisen Auditoriju v veliki dvorani ob mnogoštevilni vdeležbi Jugoslovanov in posebno je še bilo o-pažati lepo vdeležbo Čehov, ki so tudi drugače šli bratoma Seljan na roko. Predavanje se je vršilo s skeoptičnimi slikami in vse zanimivosti vredno in se je povoljno zaključilo. Kakor čujemo, bosta brata Seljan imela še eno predavanje posebej za Srbe v Chica-gi in potem odpotujeta na še vero-zapad. Grajati imamo pa dve stvari: Če kaj Slovani priredimo, in posebno Jugoslovani, in če se isto vrši v dvorani, ki ima za pred sobo saloon — pa večina “posluša” vse zanimivosti v — salunu. Če se pa še kedo po dolgem žretjn in pitju “odpravi” v dvorano, pa se tako vede kot v oštariji. Nekateri naši ljudje dvorane od oštarije sploh ne razločujejo! . . . To se mora grajati! Vse graje vredno je tudi mno-gokatero prirejanje od strani naših ali hrvaških odborov, kot je bilo to zadnje predavanje bratov Hrvatov. Glas Svobode je prinesel dolgo brezplačno reklamo za predavanje, uredništvo je samo letalo o-krog za podatke, slike in drugo — vse iz lastne inicijative in iz ljubezni do jugoslovanske prireditve, da se pokaže naše bratstvo, moč, zjedinjenje. Pa kaj smo imeli od vsega tega? Pokazalo se je ravnotako, kakor se Slovencev ne bi maralo. Ne mi, ne kdo drugi Slovencev ali naših organizacij, ni dobil nobenega povabila ali se nas kako drugače spominjalo. Če se z nami tako postopa, se človeku kar naenkrat “jugoslovanstvo” pokaže v drugi luči, tako malo na — Ni naša krivda da smo to zapisali ! M. A A„ à A 11 AA -I < < < Izpolnite in izrežite spodni listek ter ga pošljite z naročnino vred na “Glas Svobode Co.”, 1809—1813 So. Loomis St., Chicago, 111. Celoletna naročnina $2.00 in polletna $1.00. Naročilo za Glas Svobode. V prilogi pošiljam v gotovini poštni nakaznici znamkah svoto $. čitaj:.......................................kot naročnino na GLAS SVOBODE, katerega pošiljajte na sledeči naslov: Mr........................................... . država. To je je j stara i 1 ) nova l naročnina. Ime pošiljatelja:. ► ► ► ► ► ► V ^ w w PIROVA ZMAGA NAD SOCIJALISTI. Milwaukee, Wis., 2. aprila. — Socijalisti so “premagani”. Dr. G. l4.. Balding, neodvisni kandidat za službo župana, je danes tu odnesel zmago nad socialističnim kandidatom Emilom Seidel. Balding je bil izvoljen s 43,177 glasovi; Emil Seidel je dobil 30,200 glasov. Od 33 mestnih občinskih svetnikov, je 26 “neodvisnih” in sedem socijalistov. Sedaj bo občinski za-stop obstojal iz 26 “neodvisnih” in 11 socijalističnih aldermanov. Velika podkupljenja. Ko se je zvedelo, da je Emil Seidel, socijalist “premagan”, so pričeli na dan prihajati kapitalistični časopisi s svojimi “extra” in kričali: Socijalisti vrženi iz mestnega zastopa. Socijaliste se je za “večno” pomelo. Itd. Dr. Balding se je po končanem boju izjavil na jako grd način. — Rekel je, da pomeni njegova “zmaga”, zmaga pravega ameri-kanizma proti “tujemu” socijalizmu. Nek drug mišmašlerski alderman je rekel med drugimi bu-dalosti tudi to: “Grd madež, ki je bil do danes na “našem” mestu, je opran. Milwaukee je sedaj zopet amerikansko mesto, ki zida na amerikansko ustavo in amerikan-ske zakone in vlado. Mi smo se sramote zadnjih dveh let oprostili in smo svetu dokazali, da smo prebivalci Milwaukee pravi Amerikanci, in ne socijalisti in Anarhisti. ’ ’ Berger zmage poln. Ko je edini soc. kongresnik V. L. Berger zvedel, da so socijalisti premagani, se je izrazil: čeprav bo poraz mihvauških socijalistov druge socijaliste presenetil, si ne morem kaj, da ne_ bi izrazil svojega odkritega veselja nad pojavom, da je v Milwaukee več socijalistov, kot v kteremkoli amerikan-skem mestu. Jaz sem prepričan, da se bodo glasovi socijalistov v dveh letih jako pomnožili, in da bo zmaga naša.” “Jeseni bomo zopet prišli, močnejši in mnogoštevilnejši, kot kdaj poprej”, je rekel eks-mavor Emil Seidel. Socijalizma ne vstavi nihče več. “Res je, da so socijalisti Amerike nad rezultatom v Milwaukee jako presenečeni, toda nič senza-cijonelnega ni ta “zmaga” dem. in rep. tistim socijalistom, ki poznajo amerikanske razmere,” Tako se je izjavil tajnik socijalistič-ne stranke John Work. Sovražnik združen. “(Pomisliti moramo nadalje, da so se demokrat j e, republikanci, prohibicionisti, La Folletova stran ka in ves klerus združil proti socijalistom pri zadnjih volitvah v Milwaukee. Nadalje se je bojevalo proti socijalistom devet angleških dnevnikov noč in dan. Denar se je metal v kupcih volilnim mana-gerjem in podkupilo se je vse, kar je bilo mogoče dobiti naprodaj sploh. Vedeti moramo nadalje, da so socijalisti pridobili 4000 glasov in če bojo v bodoče tako napredovali, bo ne samo Milwaukee, temveč vsa.Amerika v 25 letih socialistična.” Tako se je izrazil vodja socijalistične stranke v ¡Chieagi, sodrug W. E. Rodriguez. Zmaga združenih pijavk v Milwaukee, ni nobena zmaga pač pa dokaz, da so socijalisti v tem mestu močnejši kot kedaj poprej: primorali so vse druge stranke, da so se strnile proti socijalistom in parola je bila: boj socijalizmu. Volitev v Chieagi. Pri zadnjih volitvah v Chieagi so zmagali na celi črti Harrisono-vi demokrat je. Pridobili so 4 al-dermane in tudi drugače je ljudstvo jako volilo za demokrate. — Chicaga ni bila nikoli močno republikanska; pri zadnjih volitvah je celo jako nazadovala. Demokratov je bilo izvoljenih 25 in samo 11 republikancev. Od socijalistov ni bil izvoljen nihče. Dobili so socijalisti nekaj čez 18,000 glasov. — Slovenski Dom. Slovenski politični obrambni klub za mesto Chicago je na svojem ljudskem javnem shodu zadnjo nedeljo na predlog g. Prešerna sklenil resolucijo, ki poživlja vse v Chieagi živeče Slovence na vstanovitev Slovenskega Doma v Chieagi, 111. To je bilo eno najbolj perečih vprašanj javnega shoda v Hillmo-vi dvorani zadnjo nedeljo popo-ludne. V Chieagi žive ¡Slovenci v družabnosti v veliki zanemarjenosti in popolnoma sami zase. Kdo je kriv takim razmeram, bi bilo preobširno tu govoriti, največ je pa tej zamrzli družabnosti med Slovenci Chicaga krivo dejstvo, da še nimajo Slovenci v Chieagi svojega skupnega prostora, ki bi veljal za nekako narodno shajališče, kar imajo v toliki meri na razpolago bratje Čehi, ki pa Slovenci tega tako pogrešamo. Ravno v Chieagi vidi vsak slov. rodoljub, kako smo v resnici nazaj za drugimi, kani je privedlo narod ozko pedantstvo starega na-ziranja in kam še po tej poti pridemo . . . Govornik g. Prešeren je sam po-vdarjal, da se bo i sedaj njegovemu predlogu ugovarjalo, čez, da je še prezgodenj, nestvaren, ne-tehničen in kar govornika in vse čuteče Slovence Chicage najbolj boli — neizvideljiv. (?) Beseda neizvedljivost se je porodila v bučah nekaterih, slov. napredku sovražnih patrijotih, ki si ne štejejo v svojega mrtvaškega pota življenja večje zasluge kot to, da s scagavostjo omejujejo stvarno delovanje narodnih bojevnikov in jim prekrižavajo z Napoleonovo poveljniško žilico — “neizvedljive” načrte, misli in programe — in pri tem se čutijo še vse časti vredne in ponosne — pijavke! . . . Naj danes v Chieagi Slovenci priredimo kako veselico, ples, koncert, zborovanje ali kako igro — moramo iti k tujcem.pod streho. Moramo! Moramo! Moramo! IV Chieagi se vstanovi gotovo ¡Slov. Sokol. Kje naj fantje telovadijo, imajo svoje vaje? itd. Vse naše društvene seje se vrše v tujih prostorih in vse to mi rade-volje — trpimo in prav smehljajoče gledamo! Revčki smo, pa prav za res! Pri-družejemo se z vsem svojim vplivom lepemu načrtu Slov. pol. ob, kluba v Chieagi za vstanovitev lastnega ¡Slovenskega Doma za Slovence v Chieagi in naj se istega zgradi na delniški ali kaki drugi podlagi. Narodu bo vseeno le v korist! ________________ Obiskal nas v uradu iz Ely, Minn., rojak Škrjanc, ki se podal iz Chicage v Pittsburg, Kans., za delom. Pritožil se je prav hudo čez “chika-ško” zimo ! Nam je prav žal, da je odnesel grde spomine iz naše metropole. Srečno potovanje! Listnica upravništva. Tudi današnjo izdajo Glas Svobode smo poslali na ogled par sto novim ljudem. Kdor se naroči, naj spopolni na 1. strani priobčen listek za naročilo na Gl. Sv, — Tisti, ki nočejo lista, naj nam takoj odgovore, da prekinemo z pošiljanjem. Novi naročniki naj pošljejo naročnino. Listnica uredništva. ¡Somišljenik Ant. Fisher, Globe, Ariz.: Radi pomanjkanja prostora ni prišlo v današnjo izdajo. Zdravi! — Frank Skrabar, Breezy Hill, Kans.: Pride gotovo v prihodnjo štev. Oprostite! — Louis ¡Stimac, New England, N. Dak.: Da se z nami strinjate, nas prav veseli; Vi za nas — mi za Vas! Zdravo! — Mrs. J. Beitz, Spana-way, Wash.: Lepo poročilo o pe-rutninstvu v prihodnjem listu; hvala za temeljito poročilo in še kaj enakega za naš list, ker marsikateremu čitatelju in čitateljici bo jako vstreženo z Vašim člankom. Pozdravljeni! i Zahodna Podporna Bolniška Jednota. RAVENSDALE, WASHINGTON. Vatanovljena aprila 25. Ink jrporirana 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: K8AXS JERA.S, B jx 44, Taylor, Wash. Podpred»ednik: PAVEO KOS, B:>x 10, Ravensdale. Wash., Box 44. Tajnik: FR .VNK TOSTO VRŠNIK, Taylor, Wash., Box 44. Blagajnik: BLAŽ FELICIA. M, Bjx8I, Enamclaw-Krain, Wash. NADZORNI ODBOR: JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash. MARTIN MEŽNAR, Taylor, Wash. MATIJA KOREN, Taylor, Wash. POROTNI ODBOR: FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash. JOHN PETEK, Enumclaw, Krim Wash. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. SHAW Seja gl. odbora vsako zadnjo ned eljo v mesecu v Ravensdale, Wash., v dvorani Pavla Kos. Uradno glasilo je Glas Svobode Aystrijski Jugoslovani in morje. Spisal dr. Karl Slane. Ali Hrvati, in pod tem imenom jemljem tudi iSrbe, niso po absolutizmu dosti trpeli glede narodnosti. Njihovi graničari so bili že v času Marije Terezije nemčeni, ali Maro j čiči, Filipoviči so ohranili vedno zvestobo slovanski domovini. Nekaj nemških vasi so dobili v teh časih Hrvati, ali oni so trdni in zdaj po aneksiji Bosne in Hercegovine še trdnejši, ravnota-ko tudi dalmatinski Hrvati. Ker je pri nas dinastija vse, bo ta sedaj tudi Hrvate lahko izigravala proti Madjarom, Nemcem, Lahom, ako bi ti hoteli biti preveč samosvoji. Po samostojnosti stremijo vsi narodi naše Avstrije, ker le v njej vidijo mogočnost razvoja v časovnem duhu. Ta stremljenja pa pridejo v navzkrižje z interesi dinastije, ker si ta ne bo dala jemati oblasti čez armado in druge u stanove in ne bo hotela biti zgolj osebna vez. Med dinastijo in posameznimi narodi bo tedaj vedno kaj navzkrižja in, ker sta Nemec in Madjar že precej močna in avstr. Lah ni brez pomena, (saj če zastoče, čujemo takoj odziv iz italjanske države!) smo Slovani dobri za protitežja. Takim protitezam se mora kaj dati, zastonj ni nič na svetu; Čehi so v pretečenih desetletjih že dobili marsikatero važno pravico, ki jim olajšuje njihove boje proti Nemcem. Hrvati si bodo tudi zasigurali, a-ko bodo pametno lavirali, v naši državi svojo bodočnost. Mi mali Slovenci smo reveži. Mi nič ne štejemo, Spadamo pod 'avstr, deune dežele in teh se ne: sme spreminjati; še zjediniti se nas ne sme pod eno politično deželno vlado • — Nemci bi tako zavpili, da bi odmevalo v nemškem rajhu. Da bi se nas zjedinilo z Dalmatinci, tudi na to ni misliti, še manj pa z vsemi Hrvati. Mi za enkrat nič ne štejemo in ker Nemci na 'Češkem ne morejo pridobiti več ta.1 in tudi ne drugod, so za nas Slovence tako skrbni, da nam že skoraj zraka primanjkuje v ljubeznipolnih objemih Nemcev in Lahov, katera soseda si privoščita vsak en kos naših dežela. In vendar smo glede rešitve Trsta in A-drije pred Italjani poleg Dalmatincev in isterskih Hrvatov najvažnejši avstr, narod. Katol. duhovnik sedi v Avstriji v vladni hiši na dobrem mestu, ta bi lahko kaj pomagal na tem mestu slov. narodu. Ali ta naš duhovnik mora nastopati, kakor velevajo koristi hierarhije kat. cerkve, ki niso identične s koristmi slov. naroda. Kat. duhovnik je najstarejši mednarodni element na svetu, kat. duhovnik ima svojo državo in mora za njo skrbeti, skrbeti za to, kar vsebuje skrb za svoj stan, za sebe. človek brez familije, lastnik velikih fondov in, dokler neumnost ne izumre, srečni posestnik petič pobožnih ljudi, ali vsaj umirajočih, katerim še podedovani katolicizem v krvi leži. Politična moč je važna za življenje vsakega naroda. Ako bi vrhovno vodstvo kat. cerkve hotelo (in hotelo bi, ako bi bilo videlo v tem zase posebne koristi!), bi mi Slovenci bili že pri vladah upoštevan narod; ako bi kat. duhovnik hotel, bi Nemci ne bili politični zavezniki avstr. Ttaljanov, nas bi se že davno upoštevalo v zvezi z drugimi Jugoslovani kot narav- nega stražnika Adrije in Trsta pred zgubo po kaki nesrečni voj ni. Ako se nas avstr. Jugoslovane okrepi kulturelno, gospodarsku, da zavladamo v obmorskih mestih v Istri, Dalmaciji, na Slovenskem, kdo more potem roko položiti na ta državi toliko vreden in tako važen svet in morje ob njem? V Avstriji obstoji vladanje dostikrat v pametnem izkoriščanju raznih narodov, protistavljanju, zastavljanju, protežiranju enega proti drugemu. V Švici tega ni, tam so ljudje vseh treh narodnosti, nemške, francoske in italjanske enako omikani in dobro izhajajo. V Avstriji se bo tako, kakor gori povedano, diplomatiziralo še dolgo; dokler pa bo kat. duhovnik imel kaj veljave v drž. vladah, bode vlekel z zastopniki onih narodov, kateri imajo in bodo imeli začasno največ veljave v vladah; — “kaj mu more dati ubogi zlodij”, pa velja zanj glede revnih narodov. In tako mi Slovenci in tudi drugi avstr. Jugoslovani nimamo politične moči, ne moremo nastopati ne proti Nemcem, ne Madja-rom, ne Kaljanom, kakor bi bilo ¡prav za nas in dinastijo, za vso 'državo, da bi bili trdni stražniki 'jadranskega morja. Škodilo državi tudi ne bi, ako bi bilo naše gospodarstvo dobro razvito; nekaj davkov bi lahko plačali več. Tako pa težavno gradimo naše poslopje kulture, tako se težje pripravljamo za izvrševanje kapitalističnega gospodarstva na vsej črti in težje pripravljamo njega kulturo. Zadnji bomo, ko bo prihajalo že kaj drugega na površje razvojev, — Na Slovenskem smo nekaj časa prav srdito gledali na naše fa-rovške ljudi. Videli smo, kako pomagajo zavirati razvoj naroda v boljše. Seveda bi morali pomisliti posvetnjaki, da ta človek drugače ne more, ne sme. 'Njegovi boji so stanovski za veljavo, za kos kruha. Ali drugod so tudi; toda ko je treba narodnosti kaj v dobro storiti, so vsi na mestu. Čehi so bili Husiti in dosti tega duha Je še v njih, ali češki duhovnik je vselej najti v vrstah narodnih borit el jev. — Ako bi slov. duhovnik s tako srditostjo nastopal za vprašanje “biti ali ne biti slov. naroda”, kakor nastopa proti slov. strankam, ki so mu protivne, bi se nam vse drugače godilo v obmejnih krajih in v središčih. Pa naši duhovniki vendar že tudi plešejo, sokolijo v povzdigo narodne zavesti, v državnem zboru so delali obstrukcijo, ko so Italjani zahtevali svojo juridično akademijo v Trstu. Kat. duhovniki so sedaj člani cislitvanske vlade, to je gotovo, in tedaj obstruirajo kat. duhovniki proti svoji vladi! — Duhovniki so edini merodajni v vodstvu slov. klerikalcev. Torej! — Naši slovenski duhovniki niso najti v vrstah onih. ki delajo v parlamentu za povzdigo politične moči slov. naroda, jugoslovanstva. Vladna prijaznost jim daje moči, da ložje zavladajo v domovini, da ložje priklepajo kmeta na-se in z njegovimi klasovi pridobijo nadvlado v občini, v deželnem zasto-pu. Tedaj ne morejo biti doma sovražniki nemških, laških pretenzij. Tako, kakor naš duhovnik, bi morali postopati naši posvetnjaki z vladami, morda bi kaj dosegli v korist varstva Slovencev pred tuj- čenjem zaradi važnosti Adrije. — Tako mešetarjenje bi se težko strinjalo s tem, da se v domovini odbijajo napadi ¡Nemcev in vlad na našo narodnost. Naši duhovniki ne vidijo nevarnosti za narodnost, oni so v tem oziru mirni državljani in ko so na Kranjskem bili nekaj let liberalni Slovenci z nemškimi veleposestniki zvezani proti duhovnikom, so duhovniki delali na to, da dobijo Nemce na svojo stran, da zavladajo v dež. zboru in liberalstvo ložje tudi s tem pobijajo v drugem življenju. Vsaka stranka išče zaveznikov, to je naravno, ali ako je kaka slov. stranka vladna in je zavezana z domačimi Nemci v kakem autonomnem zboru, potem mora tudi na to gledati, da pridobiva slov narodnosti kaj dobrega, da odkrha vsaj nekaj ostri nemškem prodiranju v naše kraje. Tega ni zaslediti v zve zi naših duhovnikov z Nemci na Kranjskem, z Lahi na Primorskem, z Nemci v centralni vladi. In to je kvarno za našo narodnost. Ako se vse to pregleda, potem moramo sprevideti, da imata Lah in Nemec prav lahko delo v prodiranju v slov. zemljo. Tudi če bi ne bilo nobenega drugega strankarstva na Slovenskem, in bi bili vsi Slovenci zadovoljni z vodstvom in delom duhovništva, tujci bi rezali vseeno kos za kosom od Slovenstva; naš duhovnik ima enkrat svojo dano pot, on je član internacijonale, katoliške hijerarhije, ki se ne more brigati za to malo Slovenstvo, ker se ne bo zaradi njega kregalo z Italjani ali Nemci. Tujčenje kakega naroda je zavora napredovanju, ako se isto ne more zgoditi v kratkem času. Boji proti tujčenju stanejo čas in denar, ki bi se lahko porabila za kulturno delo, narod stagnira v napredovanju. Dosti boljših talentov thjčenje pokvarja v značaju. Renegat še ni bil nikjer v časti. Nas Slovence potujčujejo v šoli, v uradih, v mestih, ob mejah tudi v cerkvah, v vsem življenju, od zibele do groba. Vsak drugi narod bi že bil iztrepetal, dasi smo na že manjšem svetu in smo malo-številnejši v primeri s tem, kako se mi in drugi narodi množimo. — Morebiti postanemo še važni v avstr, politiki, morebiti nas bo še rabila Avstrija. — Ali pa se tedaj ne bo glasilo iz naših vedno redkejših vrst: pozdravljen cesar, u-mirajoči te pozdravljamo!? .... Mali smo, ali morebiti pridemo brez vladne pomoči naprej. V Bosni jn Hercegovini je Avstrija dobila nove ljudi. Hrvati na Hrvaškem in v Dalmaciji se bodo sča-som gotovo izrabljali kot proti-težje proti Madjarom, ki tudi proti morju težijo in hočejo pridobiti Adrijo zase. Hrvatov je veliko; Madjari s svojimi pretenzijami bodo sami za to skrbeli, da pridejo Hrvati iz slame na blazine. Avstr. Jugoslovanov nas je okoli 8 miljo-nov. Lepo število je to in če se še moderno omikamo, postanemo vsaj toliki, da krepko zagrmimo na ušesa Kaljanom, da ne trpimo, da gledajo zaljubljeno čez morje. Ali če bodo avstr. Srbi gledali v Srbijo in Črnogoro, bo to nova o-vira za naš razvoj, mi potem ne pridemo do samouprave v naših deželah, imeli nas bodo za iredento, nas pa bodo dali na verigo, ker smo Slovani. Vsekakor pa smo postali Jugoslovani po aneksiji Bosne in Hercegovine znamenitejši narod. Če neumnosti ne delamo s kakim ški-lenjem na Črnogoro ali Srbijo, pridemo enkrat gotovo v poštev kot protitežje Madjarom, Nemcem in Lahom. Mi moramo trgovati znati, kakor znajo Madjari, Poljaki in — kat. duhovniki. Vse je pri nas stvar trgovine in — prijatelj, odločilna je v Avstriji dinastija, ne pa parlamenti. Bodočnost kaže Hrvatom v vseh avstrijskih provineijah, in k tem štejem tudi Srbe, lep razvoj. — So kompaktni in Madžari nimajo še kake večje kulture, ki bi mogla prevladati, kakor laška in nemška na Slovenskem ; ali za nas Slovence se je bati, ker naš mali, a talentirani jugoslovanski narod vse tepe. (Dalje prihodnjič.) SPLONA NAVODIŠLA O TELESNI POSTREŽBI BOLNIKOM. 0- 0- -O -O Delavci, širite svoje glasilo “Glas Svobode”! ( | I o----------------------o ! O-—--------------------------O Med dolgotrajno boleznijo (kakor so vročnica ali mačuh, vode niča, jetika, kostolomi itd.) se napravijo bolniku kaj rade šene. Sene so bolečine ali rane, ki se nare de bolniku na komolcih, plečih, križu in petah, če ležijo imenovani deli telesa predolgo na pretrdem ležišču ali so premočeni. Sene bolnika silno bolijo, bolezen mu shujšajo in podaljšajo ter so včasi vzrok prezgodnje smrti. Razločujemo pa dvojne šene. Navadne šene so večinoma posledica lahkomi selne in površne postrežbe. Zato mora postrežnica vedeti, kako se je verovati sen, in če so se napravile, kako si je pomagati. Bolniku, ki je slabo rejen, ali pa mehke kože, postiljaj mehko. Opominjaj ga, naj ne leži vedno na jednoisti strani ali na hrbtu, nezavestnega pa večkrat obrni. Zadnje strani života, križ, pleča in pete umij dvakrat na dan z mrzlo vodo, ali pa z vodo, ki ji primešaš nekoliko kisa ali žganja. Kedar je moker, preobleci ga in mu podloži suho rjuho. Na mestu, kjer se utegne sena narediti, porudeči koža in boli. Kakor hitro to opaziš, umivaj ru-dečo liso po večkrat na dan z mrzlo vodo, pomakaj jo s kisom, ali z limono, ali z žganjem, končno pa pokladaj mrzle obkladke na dotično mesto, bolnika po položi na zdravo stran. Bolniku, ki mora ležati le na hrbtu, podloži pod ru-dečo liso svitku podobno blazino, tako da pride lisa na svitkovo luknjo. Najboljši svitki so iz kavčuka, ki jih napolniš z zrakom ali z mlačno vodo. Če pa ne moreš kupiti svitka iz kavčuka, ali če ga ni pri roki, tedaj si napravi svitek iz platna in ga nadevaj z žimo, bombažem ali s perjem. Kedar na ru-deči lisi odgnije koža in se naredi sena, tedaj je ne smeš več močiti s kisom ali limono, ker bi to bolnika silno peklo, temveč seno pomaži z mazilom, ki ti ga zapiše zdravnik. Pri hudi vročnici, škr-latinki, črnih kozah, pri poškodbi hrbtenice se narede včasi prisad-ne ali snetljive šene, ki pa niso nasledek površne postrežbe. Glavni vzrok je vsled hude bolezni pokvarjena kri in slabotno srce. Na mestu, kjer se naredi snetljiva sena, postane koža temnovišnjeve barve, ki se ne izgubi, če pritisneš na njo, kakor pri navadni šeni, in tudi ne boli. Koža odreveni, očrni in odpade. To so tudi znamenja, da je bolezen hudo nevarna. Zatorej preglej težkemu bolniku večkrat na dan život, da pravočasno opaziš početek šene, da podložiš svitek in skrbiš, da se nastala sena ne poveča. Dajanje zdravil. Tekoča zdravila dajemo bolniku po žlici ali po kapljicah. Žlico vzemi veliko, srednjo ali majhno, kakor ti zdravnik naroči. Kedar daješ zdravila po žlici, podloži bolniku pod brado prtič, da se ne polije. Kedar šteješ kapljice, zmoči prej rob steklenice z vodo, da se ti preveč ne vlije, ali pa deni v steklenico mokro nitko iz bombaža tako, da visi en konec iz nje; po njej lahko spuščaš kapljice; ali pa zamaši steklenico s svojim desnim kazalcem, obrni jo z vratom navzdol in popuščaj, tako da bodo kapljice počasi kapale, da jih lahko šteješ; najpripravnejše so nalašč za to narejene stekleničice, ki jih dobiš v vsaki lekarni. Zdravila v praških vzemi v vodi raztopljena, ali z vodo pomešana, ali, stresi prašek v usta in ga poplakni z vodo. Vsakemu slabotnemu bolniku in otroku moraš prašek z vodo zmešati, ker suhega noče vzeti, in če mu ga daš, se mu rad zaleti. — Razvajenemu ali neubogljivemu otroku je včasi prav težko dajati zdravila. Marsiktera mati izgubi potrpljenje, ali pa se ji otrok preveč smili. Kedar mora otrok zaužiti zdravila, tedaj ni pretirano u-smiljenje na mestu. Otroku nič ne prigovarjaj, tudi se mu ne grozi, ali mu kaj lepega ne obetaj, ker ga le redkokdaj pregovoriš in se le še bolj brani; temveč ravnaj brez vprašanja odločno, hitro, in otrok se ti bo udal. Če pa le ni drugače mogoče, zatisni mu nos, da odpre usta, daj mu zdravila, potem pa tišči za trenutek roko na usta in spusti nos. Zelo težke je nekteremu otroku pogledati v usta ali celo v grlo; zatorej hočemo ob tel priliki razložiti, kako delaj: Sedi na stol. obrni se proti oknu. posadi si otroka v naročje, stisni otrokove noge med svoja kolena, z levico drži sklenjene o-trokove ročice, z desnico pa ga primi za čelo in pritisni glavo k sebi. Pomagač ali zdravnik prime z levo bolnika za nos, z desno pa mu z žličnim ročajem, kedar odpre usta, pritisne na jezik in pogleda v grlo. Če je otrok že močan in zelo nemiren, treba je še tretjega pomagača, ki drži glavo. Zelo grenka zdravila dajemo v oblatih. Pet centimetrov dolg in jednako širok oblat položi na dlan ali na žlico, oblij ga z vodo, da je ves moker, stresi v sredo oblata prašek in zagrni oblatove konce erezenj, da je popolnoma zavit. Tako narejen cmok položi bolniku na jezik, potem mu daj hitro nekoliko požirkov vode, da splava ves cmok po grlu. Kroglice ali jagode devaj globoko v grlo in jih kar suhe požiraj, ali pa jih z vodo poplakni ■ če pa tudi tako ne gre,, zavij jih v oblat ali svalek kruha, ker večje požirke lažje požiraš, in jih s požirkom vode použij. Slovencem in Hrvatom se priporoča kot domač vinotržeč STEVE JAKŠE, izdelovalec in prodajalec vina na debelo. Se priporoča za obila naročila ! Naslov: STEVE JAKŠE, Box 657 Crockett, Cal. Vaš trdo-lesen pod ostane svital, če rabite naš I PERMANENT FLOOR FINISH *r S m m ! I1 i Ï P Se posuši čez noč in ostane lep, svi-tel. Se ne odrgne in ne premoči. PERMANENT FLOOR FINISH Ena ioc ročka (kanta) našega “IDEAL WAIL PAPER CLEANER očisti stenski papir v jedni sobi. Čudovito sredstvo. CHAS. NOVAK & SON barve, steklo, čopiči in stenski papir 1652*1664 Blue Island Ave., blizu 18 ceste. Telefon Canal 732 HtSBPWSSgJl» Pristno vino iz Missouri. VINO. Rojak ne zabavljaj ko prideš v saloon ali naročiš vino, pa dobiš mlako, jesih ali mešano brlozgo. Zahtevaj in naroči xz Missouri Ki je pristno, garantirano in narejeno iz najboljšega grozdja. — Missourska vina so dobila leta 1900 prvo nagrado TYr' iznega vina na svetovni razstavi v P,,. ;. -. To ni vsakemu znano a je resnica. ^ sa tina, ki jih imam jaz na prodaj pridejo iz državnih trtnie in so iz čistega grozdja. Bela vina : Cena gal Elvira .............. 60c Riesling...............70c Marshala.............. 75c Dry Hill Beaty......$1.00 Rdeča vina: Cena gal. Concord...............50c Claret .............. 50c Ives Seedling.........65c Norton Virg. Seedlg. $1.00 Pri naročilih po 50 gal. in več, dam sode prosto; pri manjših pošiljatvah in sicer od 5 d1.50 celo življenje, ko bi bila večina naših naročnikov takega mnenja, bi list še tako ne izhajal kot da. Za vsako stvar, katero se hoče doseči, je treba agitirati, a za agitacijo še le pride pomoč in sredstev, ki potem nameravano ali započeto stvar izvrši. Res je, da smo že pred letom o-menili dvakratno izdajanje lista, toda odmeva ni bilo, čemur pa so bili vzrok slabi časi vsepovsod, posebno v Pennsy Ivani ji, kjer imamo skoro par tisoč naročnikov. — Mr. Vidergarja pa koncem konca tiho na uho vprašamo, če je oženjen, in če je, ako je to storil brez zadovoljstva (?) svoje boljše polovice? Tukaj je drugo pismo, priobčeno dobesedno in brez popravka: Conemaugh, Pa., March, 26. 1912. Cenj. upravništvo Glas Svobode v Chicago, 111.: —- Vaše cenj. pismo z dne 14. marca prejel, na katero Vam odgovarjam. Kakor je razvidno z Vašega pisma, želite mi poveriti zastopništvo. Zakaj ne ; prav rad prevzamem, kar je tudi dolžnost vsakega svob. delavca, da skrbi in deluje za razširjenje tako dobrega lista kakor je ravno “Glas Svobode”. Brez laskanja, fakt je, da kar se mene tiče, najbolj ljubim “Glas Svobode” izmed vseh slov. časopisov v Ameriki in o-nostranskih. — Poleg tega se bom potrudil, kadar bo bolj gorko in lepo vreme — na pomlad po drugih naselbinah; nekaj bom že dobil ; kar je, je dobro. Kar se tiče provizije odklanjam, list je sam vreden podpore in veselilo bi me, ako bi tudi jaz pripomogel k dvakratni izdaji. Objed-nem se tudi zahvaljujem za poslane naslove. Srčen pozdrav F. Zaman. To pismo ne rabi nobenega komentarja in ravno to pismo jasno kaže zanesljivega prijatelja in somišljenika. Radujemo se nad tako spodbudljivo pisavo, ko smo prepričani, da bo isti storil, tako kot piše. Pisec gornjega pisma vneto deluje za list, za kar smo mu tudi hvaležni. Resnici na ljubo povemo še, da taka pisma prihajajo v pretežni večini, zato pa se malo oziramo na pisma take vsebine kot je Vider gar j evo. Iz Viderjevega pisma, sklepamo, da je on član S. S. P. Z. katere glasilo je Glas Svobode. Če je član Zveze, tedaj si pač lahko mislimo kak svobodomislec ali naprednjak je. Bog ve, če je tudi član kake unije? Ka-li? OTROCI DOMA. 1. Hrana bodi priprosta in tečna. Jesti smejo otroci le ob določenih urah, vmes pa naj ne dobe ničesar, ker si sicer pokvarijo tek. Izključno mesna hrana ni zdrava, mleko in jajca so velikega pomena. Večerja naj ne bo preobilna in naj jo dobi mladina uro preden gre spat. — Kajenje je strup za otroke; tudi s sladkarijami ne smemo razvajati otrok. 2. Mladina naj spi v veliki, zračni in če le mogoče, solnčni sobi. Zrak je eden najvažnejših faktorjev, ki po svoji kakovosti pospešuje ali ovira spanje in razvoj med spanjem. Otroci od 6 do 9 let morajo spati 11 ur, 10—12 letni po 10 in pol ure, 12 do 13 letni po 10 ur, 14—15 po 9 in pol ure, 16— 17 letni po 9 ur na dan. Bolehni in slabo razviti otroci pa morajo spati še dalje časa. V postelji naj o-trok nikdar ne čita. Čas, kdaj s«, morajo otroci zvečer odpraviti spat, mora biti določen. ¡Posebno zjutraj je gledati na to, da mladina ne poležava in ne lenari v postelji preko časa. 3. Obleka ne sme biti tesna, da se telo lahko razvija. Velikega pomena je obutev, ki naj bo pravilno prikrojena, da ne povzročuje tako imenovanih kurjih očes in ne skvari vse noge. 4. Telovadba je za mladino neizrekljive važnosti ter je naravnost potrebna posebno po mestih, kjer se otroci itak ne morejo dovolj gibati. Jako umestno je, da pripravimo otrokom potrebna o-rodja, s katerimi telovadijo v stanovanju, kadar jih ovira slabo vreme, da ne morejo na prosto. 5. Knjige naj nosijo šolski dečki in deklice na hrbtu, kar je po- sebne važnosti za hrbtenico. Ako nosijo šolarji torbe v roki, se navadijo, da jih nosijo vedno na isti strani, navadno na desni, kar povzroči, da začne vse gornje telo lezti na eno stran. 6. Čtivo mladine naj bo primerno duševnemu razvoju mladih učenjakov. Jako umestne so pravljice in zgodovinski spisi ter življenjepisi znamenitih mož in žen. Ne smemo pa otrok preoblagati. Dolžni smo enako skrb duševnemu in telesnemu razvitku. 7. Otroci naj se ne omehkuži-jo, marveč naj se utrdijo, da pozneje tem lažje kljubujejo telesnim in duševnim nezgodam in ne-prilikam. TISTI, ki pošlje en cent znamko Cu-nard Steamship Co. Ltd., 21-24 State Street, New York; — ali Dearborn in Randolph St., Chicago; ali Metropolitan Bldg., Minneapolis, Minn., bo prejel krasno knjižico, vsebujočo koristne informacije za potnike, kakor tudi lepe slike iz Kranjskega, Štajerskega, Koroškega in Avstrije splošno. Dr. J. H. ROTH zdravnik in ranocelnik. 1664 Blue Island av. vogal 18 cesta od 9 do 10.30 dop., 2.30 do 4 pop., 6.30 do 8 pop. Tel. Canal 85. 2612 S. Millard av. blizu 26 ceste vjutro do 8 ure, od 12 do 2 pop. in po 8 večer. Tel. Lawndale 3470. Znanje in skušnja Za izdelanje slik je treba poleg kamere in lense tudi tehničnega znanja in umetniške skušnje. Jaz imam tehnično znanje in moji odjemalci pravijo, da imam tudi umetniško skušnjo. Fotograf 1439 W. 18. St. vogal Albert St. Rojakom in znancem v Round Up in okolici, kakor tudi onim petujo čim skoz našo naselbino priporočam svoj dobro urejen West Round lip Saloon. Samo)4 milje zahodno od postaje. Vedno sveže pivo. —Postrežba solidna. — Prenočišče. Josip Cerovsek lastnik. Denar pošiljamo v domovino. Po sledečih cenah: $10.35 K. 50 $20.50 K. 100 $41.00 K. 200 $102.50 K. 500 $204.50 K. 1000 >S temi cenami so vračunjeni vsi stroški. PRODAJAMO ŠIFKARTE. MENJAMO DENAR. Odprto od 8. zjutraj do 7. zvečer. Kaspar State Bank 1900 Bine Island ave., Chicago, Dl. Glas Svobode stane $2.00 na leto. • « Glas Svobode (The Voice op Liberty) WEEKLY 99 Publlihed by M V. HONDA (St CO. 1809-1813 Loomis Street «-nlcago, llllno1». Subscription $2. OO per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. _____ 'Glas Svobode' izhaja vsaki petek -------------in velja --------------- «A AMERIKO: „ „ za pol leta..............W-°° 1A EVROPO: _n Začelo leto............J2.r>0 za pol leta.................. Naslov za dopise in poSiljatve je GLAS SVOBODE 1809-1813 LOOMIS STR. CHICAGO, ILL Pri spremembi bivališča prosimo naročnik da nam natanino naznanijo poleg Novega tud •■vabi naslov. PRIHAJAČI IZ AMERIKE . Ne bi se danes dotaknili tega predmeta, če nas ne bi bodlo nekaj v oči, ki kaže vso klerikalno nesramnost in zatirajoč duh na-pram poštenim slovenskim delavcem v Ameriki. Toda, prej ko se dotaknemo “prihajačev”, naj spregovorimo malo o življenju in delovanju teh ljudi. Amerika je dežela dela. iV' A-meriki se dela trdo, jako trdo. V Ameriki mora vsak delati. Tako se govori danes o Ameriki in delu v Z jed. Državah. Tisti, ki smo v Ameriki in tisti ki poznajo to deželo, bodo rekli, da ni to nič pretirano rečeno. Morebiti še premalo. Ameriko kristalizuje — delo in zopet le delo. Dela pa vsak. Kdor noče delati, mora biti ali dober slepar, ali pa kak vagabund; na gavgali konča v Ameriki več ljudi kot najsibo katerikoli deželi. Da, v tem je A-merika tudi prva! 500,000 ljudi pošlje Amerika vsako leto v jet-nišniee. To pa ne pove še, da je 500,000 ljudi vsako leto v Ameriki, ki noče delati, temveč je tega kriv današen krivičen zistem, ki primora toliko ljudi do zločin štev, ubojstev in ropa in brezde lja. Če so v Ameriki še tako “do bri časi”, vedno je armada brezdelnih na tapetu. Ni je dežele kjer bi bilo vsako leto toliko štrajkov kot jih imamo v Ameriki. Danes ne delajo zopet organizirani premogarji Amerike, je tudi pripisati samopašnosti pre-mogarskih baronov. Vse to imenujemo kroniko. Čas spreminja razmere; čas spreminja ljudi, vede in znanstva; po času se moramo ravnati. Delo slovenskih delavcev v Ameriki je različno, toda če povprečno sodimo, jako težko, naporno in nevarno. Pojdi si ogledati naše ljudi v Carnegieje-ve topilnice, livarne in brusarne; oglej si smrdeče fondre in klavnice ehikaške; oglej si enkrat de lo po tovarnah različnih strok, in povsod zapaziš trpljenje slovenskega delavca. Pojdi pa še pose bej v ameriške rudnike; v premogove rove; v bakrene jame in videl boš nekaj, kar prej ne bi nikoli verjel, da je resnica. Delavce vidiš, kako na pol nagi kopljejo v svitu svoje luči 10—12 ur na “dan” v zaduhlih prostorih, s težkim krampom v roki, pazeč vedno na kupček kamenja, ki noče in noče postati večji, če še tako koplješ. Kdo še ni videl našega rojaka v rovu, ta ne ve še, kaj st» trpini. Mnogokrat v samih hlačah, gol po celem zgornjem telesu, moker od znoja, sopiha kot železniški stroj in rije kot krt vedno globlje in globokejše. Prostor kjer dela je jako nizek, zaprašen in nevaren. Naj se malo nerodno obrne, pa že butne z glavo ali hrbtenico v trde mokre skale.Sključen kot kak stoletni starček mora kopati trd premog, pri slabem, dušljivem zraku, pri narejeni svetlobi, v večni nevarnosti, da ne pride nikoli več živ na površje ... Prestajati vse šikane bossov in vse krivice, ki se mu v drugem o-ziru gode. Ko naloži voz, ga pri tehtanju zopet goljufajo in oce-ganijo itd. itd. Zakaj se naš človek tako muči v Ameriki ? Zakaj si ne poišče lažjega dela in zakaj tako voljno trpi in prenaša vsa bremena? Zato, ker se misli ali vsaj upa na povrnitev v domovino. Resnica je, da tisti mladeniči slovenski, ki pravijo, ‘ne bom šel nikoli domov’, ali ‘mar je meni stari kraj’, ‘kaj hočem delati tam?’ vsi ti, skoro vsi brez izjeme zato tako govore, ker nočejo in ne morejo nič prihraniti. Nočejo in nemore- jo. Eni so si tega sami krivi, drugi so zopet v razmerah, ki ne pripuščajo, da bi dali kakšen cent na stran. Ampak vsi, ki tako govore so slabi fantje; nič dobrega ne tuhtajo. Tako imamo na drugi strani 'Slovence, ki se trudijo za grižljaj kruha v Ameriki in ki kljub vsemu denejo par sto ali več sto in tudi par tisoč dolarjev na stran — za stari dom. če še tako pripo-znajo, da je Amerika “stokrat” boljša kot Slovenska, vendar jo neki dan zapuste, nekateri za vedno, drugi zopet z upanjem, da se z all right deželo zopet vidijo. — Nekateri se dobro še pridušijo, da nikoli več ne pridejo na naše obali, pa jih že kaj zmoti ali jim “cesarska” nagaja — pa hajd zopet čez lužo. So to pojavi, ki jih moramo soditi resno, pravično in razumljivo. Resnica je, da Slovenec doma nima dovelj kruha. S trebuhom za kruhom! Tisti Slovenci, ki so bili več let v Ameriki in so se navžili ameri-kanskega duha, pa pogrešajo v stari domovini še svobode, enakosti pred zakonom in cesarjem, verske, svobode in ljudovladanja. 'Slovencev je že na tisoče republikancev ; temu se ni čuditi, kdor je živel prej v monarhiji, še klerikalni povrhu, je nekako prijetnejše v republiki, kjer si narod “voli sam vero in postave”. In tako se vračajoči Slovenci ne vračajo domov samo s par sto dolarji in “ameriean experience in še “up to date” — temveč i-majo v eni malhi še drugo darilce staro” domovino: svobodno za naziranje, amerikanski republikanizem združen z veliko svobodo, ki nam jo ista nudi v vseh ozirih. Slovenec v Ameriki spregleda, kar naenkrat prične premišljevati in zapazi, da je bil en velik bik, ko se je pustil dreti in “kri puščati” od avstrijske birokratične vlade in nje hčere-rimsko katoliške nadvlade. Kar počasi naš Janez spregleduje, in nazadnje i mamo pred seboj celega rdečkar-ja, svobodaša, slovenskega republikanca ! V tej šoli smo bili enkrat vsi; nihče ne more tega tajiti. Vsi smo pa enega mnenja: če pridemo še kedaj v staro domovino, obračunamo z črno-žoltimi in belo-rumeni-mi!! Ljubljanski klerikalni “Slovenec” imenuje slov. delavce: Pri-hajače iz Amerike. Zakaj? Zato ker niso naši delavci, ki so prede lali par let tu več — neumni. V Beli Krajini na Kranjskem so bile nadomestilne deželnozbor ske volitve, ker je odstopivši deželni glavar Franc Šuklje radi absolutizma dr. Šušteršiča oz. S. L. S. odstopil svoj mandat. Napredna stranka in kmetje so postavili svojega kandidata-domačina Julija Mazelle, klerikalci pa “profesorja” tujca Dermastija, ki še nikoli prej Bele Krajine videl ni! Belo Krajina je bila prej skoz-inskozi klerikalna, bo tudi sedaj zmagal klerikalec, so mislili vodje S. L. S. In res je “zmagal” Dermastija nad Mazellom. Uvaže-vati pa moramo, da so bili župniki in kaplani na Belokranjskem na prižnici in v spovednici že tedne pred volitvami na delu, da preparirajo ljudstvo za klerikalnega kandidata. Na strani jim je stala nemčurska vlada, deželni odbor in vse kar je klerikalnega. Na Vinici je dr. Šušteršič kupil za 10,000 K 250 volilcev in potom tega izdajstva je “zmagal” klerikalec !! Slovenec” imenuje to največji boj, kar se ga je še teplo na Kranjskem sploh. In kljub vsemu temu, je klerikalec pogorel, kajti pomisliti moramo fakt, da je klerikalec Dermastija dobil 1344, naprednjak Julij Mazelle pa 1113 glasov. Dermastija je zmagal torej s 87 glasovi absolutne večine. In vsega klerikalnega poloma so krivi — prihajači iz Amerike, slovenski delavci, ki so po dolgih letih britkih izkušenj spregledali in uvideli, da bije za slovenski narod ura smrti, če se bo pustil voditi od mednarodnega klerikalizma, ki ima svoje mogočne veje razpostrte nad celo Slovenijo in kot kragulj obletava zadnja napredna mesta . . . Torej tiste ljudi, ki s svojimi žulji in trdo prisluženimi dolarji iz Amerike, rešujejo slovensko zemljo — imenuje glasilo klerikalne stranke: Prihajače. To si moraš slovenski delavec zapomniti! — DENARNI ZAVODI. Zopet se je oglasil nek list, katerega načelo je gospodarstvo, kmetijstvo in splošni blagor slovenskega ljudstva Amerike, da Slovenci ne rabijo svojih denarnih zavodov v Ameriki. Vidi se da je pisatelj onega članka študiral kmetijstvo pri bari, razvoj in proevit ljudstva pa na luni. Človek kateri piše članke: 170.-000 ljudi ne rabi denarnih zavodov, nori, ali je slabe pameti ali pa ima grde sebične namene. Vsak narod se dan danes ceni le koliko ima združenega kapitala in po nobenej drugej statistiki, in ako list, kateri hoče ¡Slovence v Ameriki voditi do boljega kruha, do večjega ugleda, piše proti združenju slovenskega kapitala, mu pisatelj svetuje, naj kar neha vihajati kajti nobeden pameten človek ne bode podpiral enakega lista. Narodna banka, omenja pisatelj je le v korist delničarjem? prosim povejte, komu je v korist Kranjska hranilnica, Kreditna banka v Ljubljani, meni, ali Tebi? Samo delničarjem gotovo in pri prvej so Nemci, ali nemškutarji in oni drže s slovenskimi groši nemštvo na Kranjskem. Pri drugem zavodu so 'Slovenci in Čehi, toraj Slovani. Slovenci ako malo računjeno, imajo 4,000,000 dolarjev po ame-rikanskih bankah danes naloženega a imajo preje 15,000,000 dolarjev. Kedo pa ima dobiček od tega : Tujec Amerikanec; ni res profesor? Bi bil slovenski zavod tukaj, bi ga pa imeli Slovenci. Gotovo za pisača brez možgan je to veliko ljubše vsaj Slovenec ni za druzega kot trdo delo, dati za cerkev sem in tje par dolarjev in pa biti peto kolo kakemu tepcu, kateri malo bolje kriči ko drugi. Toraj to je proevit Slovenca v A-meriki. Slišite, ako pišete enake članke v prihodnjih številkah, kar poberite Vašo brklarijo in pojte na mesec ljudi svoje klobasanje učiti. V združenju je moč in v moči je ugled, je svetovno geslo bilo, je in ostane dokler svet stoji. Jaz sem zadnji, da bi se ogreval ako se ustanovi denarni zavod, -dajati vsakemu, da je le Slovenec, o kaj še! temveč Slovencem se pomaga, če dajejo posojila proti gotovej jamščini in ne na prazne besede. Mož si gotovo predstavlja banko zistema zakotnih bankirjev ali kaj. Predsednik in odbor z blagajnikom bode vsak večer razdelil med seboj kar so poslali delavci v prihranek čez dan. Banka, in to naeijonalna, se bode ustanovila v Ameriki in to je le vprašanje časa. Je enkrat v povoju, dopisnikom bi prav živo priporočal jako oprezno pisati enake članke in enaeih vsebin. Vsaj je Sing Sing in Joliet blizo. Kaj pa je storil slovenski dnevnik do danes za Slovence v Ameriki? Jaz trdim malo ali celo nič. Prodaja šifkarte; tako tudi tisoče druzih ljudi; dalje pošilja denar v staro domovino, seveda pošteno. Prvo zasluži zraven, in poštenje, ni nobena zasluga, to je pred pogoj vsake trgovine. Povedati javno mnenje, slovenski dnevnik je absolutno za svoj žep za svoj kruh, vse drugo je njemu deseta briga; on se bi prelevil v vsako barvo, samo da je dolar zraven. Poglejmo v času volitev, on priporoča vse, ako se mu plača, zastonj se ne piše nič. Enak list nima pravice si domišljevati, on je vodja rojakov v Ameriki. On dobro ve, banka v dobrem vodstvu in solidna podlaga mu vzame vsak cent pošiljanja denarja in zaslužka zraven. Ali smatra Kuhn, Loeb & Co. varne ali ne, vsaj kar je meni osebno znano, ona banka pošilja denar v Avstrijo in dnevnik je le nekaka stafaža z dobro provizijo. Možic nekaj piše, kaj pa, ko bi vsi ljudje zahtevali na enkrat svoj denar nazaj ? 'Vsaka solidna hanka, in edino tako si moramo predstavljati, je prvo v zvezi z drugimi bankami in tako imenovanej clearing house, katera, ako se denar rabi, posodi na vrednostne papirje, kateri leže v banki, polno svoto, ako hi se rabila in lo vsak čas. Bi vsi ljudje vlagatelji zahtevali jutri svoj denar pri Mestni hranilnici v Ljubljani ali Kranjski “sparkasi”, obe so bankerotne in to isto uro, da ne bi mogle dobiti pomoči od nikoder. Ni li res tako profesor? Vsaka banka v Ameriki in naj ima miljone svojega premoženja, mora zapreti svoja vrata, a- ko vsi vlagatelji zahtevajo na enkrat svoj denar nazaj. J. Morgan banke, katere se prištevajo najbo-gatejim na svetu, morajo i-ti bankerot ako vsi vlagatellji zahtevajo jutri denar in on ne more posoditi denarja na vrednosti, katere ima banka. Tako je in nič drugače. Čudno je to, na Kranjskem, je vse varno, vsak beri e je ob jed-nem tudi lahko bančni predsednik — tukaj je pa, ali smo vsi o-sli, sleparji in defraudantje, ali pa zabita živina. V kateri razred se ,Vi prištevate? Jaz se ne v prvi in enaki članki teh učenjakov me ne bodo postavili v druzega. Sicer mene popolno nič ne srbi slovenska banka ali sploh kak slovenski denarni zavod v Ameriki, jaz lahko osebno prebijem brez onih, a škandal je metati ljudem pesek v oči, delati jih še bolj neumne ko so, ali pa jih skušati poteletiti. — Škandal in sramota je, da slovenski prvi dnevnik pritrjuje ali mogoče napisal oni članek le za one cente, katere se zaslužijo potom pošiljanja denarja v stari kraj, kajti vsak pameten človek, ako ga hoče poslati, gre v vsako express office in pošlje denar ceneje, in ne zamerite mi, bolj varno kakor pa po Vas, v vse dele sveta, kajti vsaka express Co. ima miljone premoženja in Vi ga nimate, ako še tako kričite od varnosti in jam-ščine. 'Slovenci rotim pa vas, ne pošiljajte nobenega denarja v stari kraj. Držimo se latinskega izreka: Moja domovina je tam, kjer živim. 'K vragu podpirati tuje zavode ker Slovenci v Avstriji so nam bolj tuji ko Amerikanci. Drži se gesla Amerikanec sem in e-nak ostanem dokler živim. Bank je tukaj na stotine, katere so sta-reje in bolj varne in imajo več premoženja ko vsaka na Kranjskem. V raznih bankah imajo jednote sedaj težko prislužene slovenske žulje, a po zatrdilu obeh listov so vse banke v Ameriki od danes do jutri in sploh sami sleparji. Kjer je vam tako blagor rojakov pri srcu (vsaj se poznamo), opozorite slovensko ljudstvo naj vsaka jednota hitro denar pobere iz lumparskih bank in naj ga nalože v Ljudski posojilnici v Ljubljani, vsaj tam ni nič sleparjev, vse pošteno! Ako pa želite hitro dobiti drugi razred pošte, glede Vašega lista, bodem jaz prestavil famozni članek o bankah in ga poslal v Washington, jaz Vam tiho povem, ne bodete dolgo pošiljali Vaš list po pošti. Isto povem dnevniku. Združene Države niso nič posebno naklonjena ljudem, kateri priporočajo denar v Evropo pošiljati z motivacijo, tukaj je vse sleparsko. Dnevnik in novi list prestavite Vi kar ste pisali o denarnih zavodih in pošljite v Washington. Gotovo dobite pohvalo, le kake vrste o tem se lahko prepričate. Amerika je splošno holj na solidni podlagi dan danes v denarnem pogledu ko vse države Evrope, izvzemši Anglijo in Francijo, in naše banke so tako dobre ko vsakega naroda na svetu. V Ameriki imamo danes nekaj držav, katere garantirajo z celo državo vsako vlogo v državnih bankah. Toraj ste lastnik dnevnika res mož, kar upijete za slovenski narod, postavite se Vi na čelo novega podjetja to je, oblubite kupiti za $10,000 delnic, za druzih 190,-000 dolarjev so podpisane v 5 dneh po ¡Slovencih. Ako pa cvilite samo za Vas žep, pa povejte naravnost in ne napadati vse kar se z Vašim žepom ne strinja, ali vsaj ne prinašajte neumnih člankov s peskom. Glede jednot in njih denarja nobeden pameten človek ne bode silil vstanoviti banko z onim kapitalom, pač pa gotovo, da ga vlo-že v domače podjetje kadar je tukaj in katero nudi vsaj toliko varnosti kakor sploh vsaka banka A-merike ali sploh na svetu. Pisatelju novega lista, kateremu želim obilo uspeha ako se drži svoje smeri, svetujem, pišite v prihodnjih številkah, kam gre tele, ko je leto staro ne pišite o bankah, o katerih popolno nič ne razumite, ne dajte se kupiti za sebične in nesramne namene posameznika, kateri ima slučajno par dolarjev več v žepu kot Vi. Stvar katerih ne razumite pa pustite v miru in uspeh Vam je zagotovljen. Se pa vtikate v stvari katerih ne razumite, Vam svetujem preučiti razmere narodov kje obstoja blagostanje in ugled. Bi Slovenci imeli danes banko z kapitalom 200.000 dolarjev, 250.000 rezerve in 3—8 milj ono v vlog, Vi bi lahko računili na podporo Vašega podjetja. Idite k revnemu Slo vencu je z Vami in z mano berač. Ako tudi le posamezniki, to je ljudje kateri imajo deleže bogate, so oni ljudje ¡Slovenci in sem jaz ali Vi lačen, prvo bodem šel k Slovencu kruha prositi, kar se meni zgodi lahko kot Vam ali našim otrokom. Sramota je, da se že naprej blati vse Slovence v A-meriki, kakor da nobenega ni poštenega in zmožnega ;ko Vi in dnevnik. Meni osebno je vsejedno je banka ali ni, živim tudi brez nje, jaz se nikoli ne bi pehal za kako mesto.pri njej, a človek res ne more več molčati, ako' bere članke največje nesramnosti od svojega naroda. Prestavite ga nemško in dajte ga v Abend Post tam Vam bodo povedali, kakova neumna reva ste, blatiti svoj narod in zraven pridevati si ime kakor lastnik ali urednik kmetijskega oziroma lista za proevit in blagostanje Slovenca v Ameriki. Oprostite, Vi si gotovo predstavljate pomen banke in denarja moč v vrsto različnih konsumov v Istriji (ali ste se tam učili bankarstva). Pa brez zamere vsem, resnica v oči bode. Pridem še, in to prav kmalo, da ne bodete živeli v prevelikej domišljiji, da je vse blato in raja izvzemši Vas in dnevnika v Ameriki. In kadar zopet pridem o bančnem vprašanju zna Vam veselje preiti pisati članke in napadati v njih kar ni v Vašo osebno korist in Vaših žepov. Na svidenje! Krašovec iz pod Nanosa. KJER IMAJO DELAVCI POLITIČNO MOČ... V nobeni državi na svetu nimajo delavci toliko politične veljave kakor v Avstraliji in vsled tega tudi delavsko zakonodajstvo ni nikjer, drugod tako razvito. Kar označujejo pri nas meščanski modrijani za sanje, je na avstralskem otoku že davno uvedeno in z državnimi zakoni potrjeno. Nemški pisatelj Manes je opisal v posebni knjigi vtiske v avstralskega poto vanja, ki so mestoma tako zanimivi, da jih je vredno omenjati. Avstralski delavci so v trdih bojih dosegli, da je 4 X 8 = 24. V proslavo tega svojega uspeha so postavili pred zveznim parlamentom spomenik iz kamna na katerega so zapisali to čudno formulo. V tej formuli je obsežena glavna delavska zahteva, po kateri stremi na miljone delavcev po vsem svetu: 8 ur dela, 8 ur počitka, 8 ur razvedrila in 8 šilingov na dan. Koliko miljonov delavcev čaka na 10 urni delavnik in koliko se še dandanes bori za 12 urno delo! V Avstraliji delavec ne dela več nego 8 ur na dan. Trgovski u-službenci delajo po 52 ur na teden in so prosti v soboto ob eni popoldne do pondeljka zjutraj. — Ženske delajo po 45 ur na teden. Tudi mezda avstralskih delavcev visoko presega mezde v ostalih deželah. Zakonito je uvedena minimalna mezda in noben podjetnik ne sme plačevati delavcev pod tem minimom. Vsaka delavnica, kjer delata več nego dva delavca, je postavljena pod kontrolo obrtnega nadzornika. Vsako obrtno delo pred 14 letom je prepovedano, prav tako prepoveduje zakon uporabljanje mladostnih delavcev izpod 18 let težka dela. Varstvo otrok je v Avstraliji jako lepo urejeno. Pijanim staršem ne puste otrok, da bi jih sami vzgajali, temveč jih jim odvzamejo in izroče v izrejo poštenim družinam na državne stroške. Mladina, vzgojena na državne stroške, ostane pod državno kontrolo do 18. leta. Zanimivo je, kako so v Avstraliji preskrbljeni stari delavci. — Mnogo bojev je morala dovojeva-ti delavska stranka, preden je dosegla brezplačno zavarovanje za starost. V Novi Zelandiji ima vsaka 65 let stara oseba pravico do državne penzije, ki sega do letnih $200.00. Izplačujejo se penzije na poštnih uradih. Invalidno rento dobivajo vsi invalidi, ki so stari nad 16 let in ki so ponesrečili. Lani je bilo 52.300 starih delavcev s penzijo in je država žrtvovala v ta namen okolo 10 mil. dol.. V V listu “Glas Svobode“ oglašajo samo dobre tvrdke, zato vam Jih priporočamo. UPRAVNIŠKI PREDAL. V zadnji številki smo mimogrede priporočali razne tvrdke, ki o-glašujejo v našem listu. S to izdajo so nekateri oglaševalci vstavili oglase, toda ne za to ker se jim oglas ne splačuje, temveč zato ker je sezona za oglaševanje njihovega blaga ven. Ravno s to številko pričeli so zopet drugi oglaševati. Rojake v Chicago opozarjamo na sledeče oglase: Ohas Novak-a priročamo rojakom za nabavo razne barve in stenskega papirja. Novoporočencem priporočamo fotografa Nemečka, ki je med Slovenci dobro znan kot dober izdelovalec fotografij. Za zdravila pojdite k Louisu Scheffel, a če rabite dobrega zdravnika obrnite se na Dr. Weis-skopfa ali pa Dr. Roth. Dobre moške obleke dobite pri Atlas-u na Blue Island in 18. cesti. — Izmed zunanjih oglasov omenjamo v prvi vrsti zopet Gramov oglas, v katerem priporoča Mis-sourska vina, Gram nam ponuja 10 galonov, to je če bo dobil rezultat od oglasa. Mi smo prepričani, da oglas bo uspešen, to pa zato, ker smo ravno danes prejeli pohvalno pismo od rojaka Korbarja iz Chisholma tičoče se Mis-sourškega vina, v katerem še posebej hvali Grama. V listu je poleg teh oglasov mnogo drugih malih oglasov od naših rojakov saloonarjev po raznih slovenskih naselbinah. Vsak rojak, ki je na potovanju ali pa se misli preseliti v kako drugo-naselbino, stori sebi dobro, da pregleda Glas ¡Svobode in si iz lista spiše naslove teh rojakov, kateri mu bodo prav radi šli na roko in mu tudi dobro postregli. Slovenski saloonerji, bi morali iz lastne koristi oglaševati v Glas Svobode — rojak, ki tako pride k domačinu z veseljem zapravi par dolarjev — kar je vendar v korist domačinu. Vabimo toraj slovenske “saloonkeeperje”, da še danes pošljejo besedilo za oglas na u-pravništvo Glas 'Svobode. Cene takim malim oglasom so prav nizke in Vam jih pošljemo na zahtevo. • Rojaki, ki hočejo imeti'naj svojem pisalnem papirju in zavitkih tiskano ime in naslov, se naj obrnejo na Glas Svpbode Co. Skoro vse tiskovine za S. S. P. Zvezo, nje društva, nadalje za Penzijsko Družbo in nje društva kakor tudi za Ravendalsko Jednoto izdelujemo mi. To je pač jasen dokaz, da storimo dobro delo in da smo solidni v cenah, tf _ : * Tu je par pisem, ki kažejo kale duh veje med našimi naročniki r 'Columbus, Kans. Zelo živahno se je začelo gibanje in agitiranje za list Glas 'Svobode. Upanje, da so se začeli tudi naši rojaki zelo zanimati za svobodomisel v Ameriki., Moja misel je, le tako naprej), list bo kmalu prekoračil na višjo stopinjo. Saj to je list, ki ga mi delavci v Ameriki naj bolj potrebujemo, tudi jaz sem začel agitirati, ako ravno se do-sedaj še nisem za nobenega tako zanimal kakor ravno za Gl. Sv. Tukaj Vam pošlem enega novega naročnika. Pozdrav vsem. naročnikom Glas Svobode! Frank Schuster. Cleveland, O. Cenjeno upravništvo! — (Vam pošiljam dva nova naročnika in upam, da bo vseeno dobro, akoravno nisem zastopnik. — Jaz želim, da bi se list Glas Svobode razširil kolikor bolj mogoče in upam, da jih nagovorim še kaj več,, da se naroče. Pozdrav! A. L. Iz gorenjih pisem je razvidno, da je Glas Svobode zelo priljubljen med narodom in da so naši zavedni rojaki začeli prav živahno agitirati za list. Kar ni več kot prav. — • 'Večina rojakov, katerim smo poslali list na ogled se je odzvala z naročnino ali pa so nam pisali, da se na list ne morejo naročiti. Ostale, kateri še tega niso storili, prosimo da to store v najkrajšem času tako, da bodemo vedeli pri ®mo> — to ie komu naj še list pošiljamo in komu ga naj vstavimo. — • V desetih dneh so naši zastopniki poslali 41 novih naročnin in 57 starih naročnin, kar je pač lepo število. Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo Ustanov. 21. nov. 1909 Inkorp. 15. marca 1910. MA DISOW, PJENNSYLVAMA GLtAVINI ODBOR: FRJ5DSEDIMK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa. ¡TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa. NADZORNIKI: 4:NTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB GODETZ, Darragh, Pa. 8LAŽ ČELIK, Adamsburg, Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK: LKH. GEORGE BOEHM, Arcma, Pa Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu. ODKRITJE JUŽNEGA TEČAJA. Amundzenovo natančno poročilo o potovanju. (Za Glas Svobode.) Ime Raould Amundzen je postalo na mah svetovno znano: odkril je južni tečaj in cela Norveška se otročje veseli zmage in slave svojega rojaka ob misli, da se je na skrajni južni obli zemlje razvila norveška zastava! In cel civiliziran svet časti in veruje danes pogumemu sinu severa na njegov uspeh. ‘“Asten posten” in “Tidens Tegn”, (časopisa v Kristjani ji) sta priobčila 9. marca t. 1. čez ✓3000 besed obsegajoč brzojav A-mundzena o odkritju severnega tečaja. Med drugim se mora posebno vedeti, da je bilo življenje na večnem ledu v ladiji “Fram-hein” vse drugačno kot se mislilo, namreč vremeno slovje (me-terologija) popolnoma drugo kot se je pričakovalo. Veter je bil vedno miren, najnižja toplota — 45 gradov Celzija, celoletna povprečna temperatura — 20 stopinj Celzija. Govorjenje, da prinaša zima v antartišnih pokrajinah velike viharje, je nepravo; na celem potovanju sta bila le dva viharja, in ne prehuda in tudi snežilo je jako malo, in to tembolj čudno, če pomislimo, da se je zimsko stanovanje nahajalo pri odprtem morju, kjer so viharji in hitro izpreminjanje vetrov nekaj vsakdanjega. 22. aprila so pogumni raziskovalci videli zadnjič za dolgo časa solnce; štirimesečna polarna noč je nastopila. Glavni stan je bil od snega popolnoma pokrit in do drugih koč (ledenih) so bili izpeljani predori (tuneli), da so omogočali medsebojno stikanje. Posebno se je pazilo na gronlandske pse in na ladjo in instrumente. 'V glavnem stanovališču je bila napeljana posebna luč, švedske konstrukcije z 200 lanenimi lučmi močmi, ni samo temnih sob razsvetljevala, temveč tudi v prostorih za 20 stopinj — toplote dajala. Skozi celo zimsko noč je bilo videti krasne južne luči (mavrice, odbijanja) —aurora austra-lis — na celem horicontu (obzorju). Zime temperatura je bila 50 stopinj Celzija. Zimski čas se je porabil za popravljanje in konstruiranje ski in drugih priprav za obvladanje snežnih in ledenih gora. Zdravstveno stanje moštva je bilo vedno dobro. 24. avgusta se je zagledalo zopet v prvič solnce. Dan prej se je za odpotovanje po snegu in gle-čerjih že vse pripravilo. Toplota je vstajala dnevno. 8. septembra se je podalo na daljšo pot 8 mož s sedmimi sankami in s provian-tom za 6 mesecev. Toda že prihodnji dan se je pokazalo, da so se možje prezgodaj podali na pot. Temperaturna je padla brzovito in kazala 50 gradov mraza. Moštvo je bilo dobro preskrbljeno z kožuhovino, toda psi so mnogo trpeli. Napotili so se nazaj in pri povratku je več psov zgubilo svoje življenje. Okoli sredi oktobra, ko so se pokazale morske ptice in morski psi in toplota bila skoro enakomerno 20-30 stopinj; sedaj se je mislilo resno na odpotovanje. Načrt se je pa toliko spremenil, da je šlo na južni rt le ‘5 mož, trije možje so se pa podali vzhodno, da si o-gledajo Kralj Edvard Zemljo, katero se prešnje poletje Scottovi ekspediciji ni posrečilo doseči. 20. oktobra se je 5 mož odpravilo na južni tečaj, preskrbljeni za 4 mesece s proviantom, 4 sankami, 25 psi. 28. oktobra so dosegli postajo na 80. širinski stopnji (Breite-grad) in se je pot nadaljevalo 26. oktobra kljub silni megli, ravno-črtno proti južnemu polu. Na pse se je posebno pazilo in dobili so jesti toliko, kolikor so mogli mesa požreti. Toplota je bila tudi sedaj enakomerna — 20—30 mrz-line. Sprva se je mislilo, da ne bo mogoče več kot 20—30 kilometrov na dan mogoče prehoditi. Pokazalo se pa je, da je bilo to za močne in vesele pse premalo. Od 80. širinske stopinje se je pot zaznamovalo z velikimi kupi snega. Na 31. oktobra so dosegli 81., na 5. novembra 82. širinsko stopnjo in na obeh mestih postavilo postojanko. Med 82. in 83. stopnjo je bil svet tako pripraven in lep, da se je dnevno prevozilo 50 km in je bila celo pot prava zabavna vožnja. *‘Kakor na plesu” je slo, dokler niso 9. novembra dosegli Južno Viktorino Zemljo, kar je po Shackeltonovih zaznamih nadaljevanje južno-vzhodnega pogorja Beardmoreledenika. 11. novembra se je odkrilo in konstatiralo, da se Rošova pregrada drži Edvardovega pogorja proti jugo-vzhodu. Na 13. nov. je bil 84., na 16. nov. 85. širočni grad dosežen, na obeh straneh se postavile barake in 17. nov. pri 85. širinski stopnji dosežena mejna zagrada, ki stoji kakih 300 čevljev v visočino. Od tukaj šele se je resno mislilo na dosego južnega rta in se s proviantom za 30 dni nadaljevalo pot. Mejebramb-na zagrada je kazala pot. Mnogokrat je imela zagrada 2000 — 10,000 visoke gore in v daljavi se je pojavilo gorovje 15,000 čevljev visoko. (Pričela se je šele prava trda pot. Moštvo je prišlo v dotiko z velikimi razpoklinami na ledeniških in ski se niso mogle več rabiti Tudi ni več 8 psov zadostovalo za ene sanke, Vseh 35 psov.se je moralo vpreči pred dve sanke, če se je te hotelo prepeljati čez grozne ledenike. Isti dan se je doseglo 2000 čevljev visočine. Vse moštvo prenočevalo na ledeniku, 4500 čevljev visočine. Drugi dan se je nadaljevalo pot preko Arel-Hei-bergs ledenika — ki loči primorje od južnega pogorja. Potem se je nadaljevalo nadalj-šo in najtežavnejšo pot. Vedno se je moralo nadaljevanje prekinjati, vedno na daljave obhoditi velike luknje na ledenikih, katere so bile prazne, nekatere pa napolnjene s snegom kar pomeni, da stoje vedno mirno enaki. Ta dan se je počivalo na 5000 čevljev visokem ledeniku, ki je bil obdan od gora čez 15.000 čevljev premera. Ta stran dežele je bila še povsem neznana. Eno teh gor se je imenovalo Frithjof-Nanzen-berg, neko drugo goro Don-tPedro Cristoferzen, po enem mecenu, Norvežanu v Buenos Aires, tretji ledenik, ki je predstavljal 15,000 čevljev dolg lopatec, se je imenoval Engelstadtsberg. Ledeniki so bili grozno nevarni, polni zametov, lukenj in velikih razpoklin. Psi so postali že trudni in trdi. Naslednje dni se je pričel vzdig 5700 čevljev, kar se lahko zaznamuje za svetovni rekord. Psi so nazadnje tako omagali, da se je moralo 24 zvestih živali ubiti in z le 18 psi nadaljevati vožnjo. V štirih dneh se je doseglo ledeniško visoko pogorje. Konec prihodnjič. ZEMLJA V MISSOURI. V okolici Neeleyville se je naselilo od zadnjega septembra do konec marca t. 1. 142 rodbin, to je samo Amerikancev in Nemcev (ne vstevši Slovence in Italijane)^ — Kmetije rastejo kot gobe po dežju. Misliš li bralec, da so vsi oni naselniki nevedneži in da ne vedo kaj delajo, kaj so kupili in da morda ne poznajo dobre zemlje od slabe? Cena zemljišču v Missouri-ju se bo v petih letih dala primerjati cenam zemljišč Illinoisa, kjer se sedaj prodaja aker polja po $100 in gori gozd pa po $50 in čez. Za Slovence, ki se žele naseliti na lastno kmetijo je tu zadnja priložnost kupiti zemljo po ceni. Cena spodaj navedenim zemljiščem je absolutno ceneja, kakor kjerkoli v južnem Missouriju. Rojak, poslušaj dober nasvet in kupi zemljo, kajti nobena banka, nobeno podjetje ni tako zanesljivo in varno, kot je pa ravno rodovitna gruda. V tem delu Missourija ni ne toče ne viharjev, ne suše in ne povodnji. Južni Missouri in severovzhodni Arkansas sta raj Zdr. Držav, kajti tu rastejo vsi pridelki zmernega podnebja, posebno pa vspeva trta in sadje. Kaj so Florida, Texas, Oklahoma in druge tem enake države? Pesek ali pa močvirje. Sleparija! Da govorim resnico, pridi in o-glej si sledeča zemljišča, katera sem prevzel od dedičev in morajo biti razprodana do 15. junija, a jih držim do 20. maja izključno samo za rojake. 1. ) Dve kmetiji, vsaka po 80 a-krov, ležeči v enem kosu, od vsake je po 30—40 akrov polja, drugo je gozd; hiši, hlev, lep vrt, cena akru $30. Najemnina od tega zemljišča za to leto znaša $400. In potem ceni vrednost zemljišča. 2. ) 160 akrov krasnega gozda,‘ležečega ob glavni cesti, zraven šole, cena akru $26:00. 3. ) 160 akrov gozda, nekoliko manj drevja kot na gornjem kosu, cena akru $24.00. 4. ) 360 akrov gozda, toda ob novi delani cesti; cena akru $22. Vsa gori omenjena zemlja je suha (ne močvirje) ravna in leži od 1—2 milje od železnice in mesta. Na željo kupcev razdelim zemljo na 40 akrov po isti ceni, kedor pa želi kupiti samo 10 ali 20 a-krov tega zemljišča pa doplača $3 na aker za pokritev stroškov prepisa, abstrakta in tako dalje. Plačilni pogoji so sledeči; eno tretjino v gotovini pri sklepu kupčije, ostanek tekom 5 let s 1% obrestmi. Pridite in oglejte si zemljo, če ista ni taka kot jo opišu jem, mu povrnem vožnjo, kar jasno kaže, da govorim resnico. F. GRAM, Naylor, Mo. 5-17-12 A. J. SABATH kongresnik ki odobravajo moje delovanje v kongresu prosim, da za me volijo. Do sedaj sem še vsi-kdar nastopil za koristi slovanskih narodov, tu-jezemcev in v prilog delavstva in to hočem še nadalje zvrševati. . . Volitve 9. amila 1912. SLOVENSKI JAVNI LJUDSKI SHOD. Poročilo. Čikaški Slovenci so storili velik korak naprej! To je vsak pripoznal, kdor se je vdeležil slovenskega javnega ljudskega shoda v nedeljo, 31. marca ob 2. uri popoludne v Hill-movi dvorani na vogalu 21. Place in Wood ceste. Nekaj novega je bilo za slov. politične mlačneže v Chicagi, ko so v soboto in v nedeljo zjutraj dobivali tiskana vabila za na javni shod. Vsak je skomignil z ramami in se vprašal, kaj pač pomenijo vabila? Shoda se je vdeležilo lepo število Slovencev. Izmed trgovcev je bilo pa opaziti samo gostilničarja M. Nemanich in Žefrana. Zakaj ni bilo drugih? Shod je otvoril predsednik Slov. pol. obrambnega kluba, g. Frank Spolar in v lepih besedah pozdravil navzoče. Dal je takoj v debato zahtevo g. Šteblaja, ki je zastopal neko Slovenko v odškodninski zadevi in katera je tudi dobila $500 za smrt svojega moža. Očitna nepoštenost je bila pa v tem, da se je mesto rojaka za zastopnika vdove vzel nek Irc in tako je bil Slovenec jako odškodovan. Klub se bo pritožil na pristojno mesto. Prišle so na vrsto volitve za kongres in občinske zastope. Na shod je ob 3. uri prišel kongres-man A. J. Sabath, in povedal, koliko si je prizadjal, da je on tisti, ki je novi “Imigration Law’’ o-brnil v prid novonaseljencev — Slovanov. Poslovil se je hitro, ker je moral iti na druge shode in prosil za podporo slovenske volil-ce. Klub je bil z njegovimi izvajanji zadovoljen, in burno ploskanje je sledilo njegovemu govoru. Pred govorom je kongres- nik vprašal zbrane Slovence vo-lilce, če žele, da govori v slovanskem ali angleškem jeziku, kar se je vsem jako dopadlo. Kongresnik Sabath je Čeh in je veliko storil v prid Slovanov, kakor tudi delavstva. On zopet kandidira za kongresnika v 5 Illinoi-škem distriktu in upa na popolno zmago. Volitve bodo v torek, 9. t. P1- — i, - Prišel je nato v dvorano kandidat za aldermana enajste warde F. W. Bewersdorf, ter se predstavil zbranim slovenskim volilcem in poprosil podpore. Ker je organizator Slov. pol. ob. kluba v Chicagi, g. Fr. Prešeren dobil po svojih zaslugah tri aplikacije za mestno delo in sicer po $2.75 na dan, in katere službe dobe stari Slovenci državljani, je poročevalec Glas Svobode vprašal Mr. Bewer-sdorferja, če se ne bo delalo slovensko govorečim delavcem kake zapreke, radi nepopolnega znanja angleščine, kar se često dogaja v ameriških mestnih službah, kjer so večinoma vposleni Irci. Kandidat in sedaj že zvoljeni alderman 11. warde, Mr. Bewersdorfer je nato interpelacijo odgovoril: “It does not make any difference if he is a Slovenian and can not speak the English language fluently as long as he is a citizen of United States”. Po odhodu kandidatov je imel zaključni govor vstanovitelj kluba, g. Prešeren, ki je v dolgem in jedrnatem govoru orisal zgodovino organizacije, naklepe in cilje kluba in zaključil z idejo, da bi se delalo za razširitev in večji vpliv istega, kar bo le v dobrobit slovenskega naroda v Chicagi. — Priporočal je tudi, da se vrše večkrat javni ljudski shodi, na kar je predsed. Spolar ob 5. uri zborovanje zaključil in pozival člane kluba na resno delo, ki jih še čaka. — AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA: Kaiser Franz Josef I. 15. junija j912. Deviška(prva) vožnja iz New Yorka Oceania 3. apri!a i9l2 A[ice + majm ,9I2‘ Laura 10. aprila 1912 Bush’s Stores Pie^No^”0 ^ Sredah ob 1‘ uri Popoldne i* pristanišča Stores, P,er No. 1 na koncu SOte ceste v South Brooklynu. Železniške cene na teh oiemUoj, „ • ... najbližja Vašega doma. Dobra in ln lmenoTan* pristanišča SLOVENSKEM JEZIKU priljudna postrežba; občuje ser Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., Nsw York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Nove p omladne in poletne, modne obleke za može in dečke. Najboljše blago dobite za najaižjo ceno, če kupite pri mm§. JELINEK in MAYER, Imitelja. Vogal Slue Island Arene in ISia cesta, Odprto vsak večer, izvzemši srt do in petek do 9 ure. Odprto v nedejo dopoludne. M. A. WEISSKOPF, M. D. E ZDRAVNIK IN RANOCELNIK m- 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: ’ od 1.—3. ure popoludne in od 4.—*». popoludne. od 6.—3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DB.^ WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. ATLAS BREWING CO. sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAGER I MAGNET Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. GRANAT SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ. Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. _ Zahteva in iztirja, odškodnine od kompanije za ponesrečene pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. _ Iz- tirja dolgove tukaj in . starem kraju. — Izvršuje vsa v notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne. } IMIeLtiia Skender S 5241 Butler Str., Pittsbur*. Pa. Beii Phone 7-r Fisk. Compagnie Générale Transatlantique Iz New York v Avstrijo čez Havre Basel. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna mesna jedila. Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New Yorh City r HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek obio, uri zjutrajt S. S. France 'nov dvovijak) S. S. La Provence S. S. La Lorraine S. S. La Savoie Najboljše udobnosti v III. rasredu. Odplujejo vsako soboto ob 3. pop. S. S. Rochambeau (nov. dvovijak) S. S. Niagara S. S. Chicago S. S. La Touraine" Glavnizatopna 19 State St., New York. MAURICE W. KOZMlNSKi- glavni zastopnlk za zapadu, 139 N. Dearborn St. Chicago, III> DOPISI. Cleveland, O. Glas Svobode: — Pred nekaj meseci so delovali nekateri rojaki za vstanovitev zadružne prodajalne in seveda je tukajšnji slov. lokalni list o vsem molčal. Večkrat čitamo Slovenci v Clevelandu o našem življenju in napredku (?) v kaki pratiki. Da pa slovenski delavec, ki zasluži $1.50 na dan ne more bogve kako napredovati, ker nima tudi nobenega “pula”; zakaj ne, vsak ve, kdo pozna življenje delavca v A-merilci. — Nekteri so pa taki fanatiki, da se ne more ž njimi nič opraviti — pridušat se ti začnejo pri najmanjši priliki; siromakom na dulm ni pač za pomagati. Clevelandski slov. groceristi so vstanovili trgovsko društvo? recimo kramarski trust. Cl. Amerika piše da z namenom, da bojo odjemalcem pomagali. Ali je še kdo Slovencev v Clevelandu tako neu men, da bi to verjel? Združili so se v to, da bodo cene blagu lahko poljubno povišali. Rojak rojaku metati pesek v oči, je siromašna. ’Slovenski trgovci imajo vso pravico do združitve, ne bode med njimi saj nobene konkurence. Nikakor pa to združenje ne koristi odjemalcem. Slovenski delavci v Clevelandu bi morali odgovoriti s tem, da bi vstanovili svojo lastno zadružno prodajalno. Vse se organizira in skrbi za svoje interese, zakaj spiš Ti, slovenski delavec? V nemški župniji sv. ’Mihaela je baje “revolucija”. Backi rogovilijo pri službi božji tako neumno, da je treba kar po dva ducata policajev, da koštrunčke vozijo v “plavem” vozu za zidovje, prav po receptu “revolucije” za časa velesvetega pastirovanja Hribarjevega pri sv. Vidu. Uboga nevedna masa, kako se v XX. stoletju tepe za nebeške agente in nebesne tikete. Ali je bilo kedaj še slišati o takih pretepih in sitnostih v vrstah svobodomislecev in socijali-stov? Pred par meseci sem čital v Cl. Am. dopis, s podpisom Berkopec, kateri pravi, da v Clevelandu lahko vsak dela, kdor ima pridne roke. Dopisnik se jako moti, ker v Clevelandu so že več časa sem slabe delavske razmere. Berkopec, oz. O. Am. pozna delavske razmere toliko kot turški Koran. Toliko opozarjam čitatelje Cl. Sv. in Cl. Amerike, da, ako bodo prišle v Cleveland dobre delavske razmere, bo to veselo novico prvi prinesel Gl. Svobode. . V Clevelandu se obeta veliko dela za več tisoč delavcev na križiščih pouličnih železnic. Vprašanje je, kako bode to delo razdeljeno ter kaka plača. Gospod dopisnik iz Clev. si domišljuje ako delavec zasluži $1.50 na dan —, da je “dosti” pošteno plačan. List torej dela seveda neplačano reklamo za kapitaliste. Vsak lahko vgane, kateri “delavski” list je to. — Vi društvenem oziru smo v Clevelandu jako bogati. Imamo čez 50 društev. Katero je najboljše? To si tudi vsak Slovenec v Clevelandu posvoje razlaga. Bodite pa le previdni rojaki, komu zaupate težko prislužene dolarje, da ne bo kesanje, kadar že bo, prepozno! Velikonočno nedeljo priredi podporno in dramatično društvo Lunder-Adamič št. 20 S. .S. P. Z. svojo veliko gledališko igro “Mi-klova Zala”. 0 vsebini igre ne bom tu govoril, ker je ta skoro vsakemu (Slovencu znana. Društvo Lunder-Adamič lepo napreduje v dramatiki. To mi prizna vsak, te ali one stranke. Letos razvije svojo društveno zastavo, in čuje se, da bo ena najlepših in pomembnejših za slovenski narod v Clevelandu. Društvo daje za $1.00 ases-ment 8 dolarjev tedenske podpore, $500 usmrtnine. Društvo samo i-ma pa že lepo premoženje. Slovenci v Clevelandu, čitajte bolj list Glas Svobode, ki zastopa pravo slovenstvo, ter pove svobodno kar ve in misli! A. G. K. L. ‘Salida, Colo. Cenj. urednik: — Malo besed iz naše naselbine. Res nas ni veliko število Slovencev v tej naselbini, in vseeno je treba malo opisati tukajšnje življenje našega naroda. Rečem lahko, da živimo tukaj Slovenci v prav lepi složnosti in bratstvu. Tukajšnji Slovenci imajo lepe farme in žive udobno življenje. Nek rojak (J. M.) ima na- peljano vodo, v katerih jezerih živi do petdeset tisoč ribic in jako lepo napreduje. ¡Dela se tu sedaj bolj slabo. V eni rudotopilnici je le malo nas ¡Slovencev in zaslužek je bolj pičel. Zatoraj ne svetujem rojakom sem za delom hoditi, ker se težko dobi. Pa še nekaj treba omeniti. V zadnjem predpustu so se naša dekleta slabo obnesla — imeli nismo nobene svatbe. Kdo je tega kriv? Vas pozdravim! Coloradski vedeževalec. Beach, N. Dak. ■Somišljenik urednik: — Iz naše male naselbine tudi par besed! Zimo smo imeli letos prav hudo. Pa obrnilo se je že na boljše in veselimo se spomladi, ker bodemo pričeli orati in sejati! — Slovencem priporočam, da se potrudijo iti na farme; sedaj je še čas dobiti dobro in ceno zemljo, članek Viljema Brumschmidt v Gl. Sv. je bil nadvse izvrsten. Žane iz Tblane se je pa fajn ujel! . Pozdrav svobodomiselnim rojakom ! Svobodomislec Jernej Mezek. Pony, Mont. Cenj. uredništvo. — ¡Slovenec se splošno nič ne razume na kmetijstvo, tako se glasi sodba g. Grama. Opisal bom po možnosti napredek in podjetnost farmerjev v tem kraju. Tukaj sta dva Nemca, farmerja, (pri enem sem v službi), drugi prebivalci samo Yankeeyi. Oba sta se tu naselila kot farmerja ; eden pred kakimi 23 leti, drugi pred kakimi 16 leti. če bi jaz bil v posesti tako dobre zemlje in začnem z $1,000, bo v petih letih boljše v vseh ozirih, kot sta napravila oba Nemca v 30 letih... Yankeeyi se tukaj pečajo z mlekarstvom, živinorejo in žitom. Kar se tiče hlevov, shramb za mleko in molzne živine sploh, tu opustim, da vam ne pokvarim teka, če jeste kruh s maslom... V tem oziru je prišlo že tako daleč, da je bila vlada države Montana primorana sama poseči vmes, in farmerjera zagrozila z kaznimi. Če se ne bodo držali večje čistosti pri molzni živini in mlečnih proizvodih. — Poljedelski stroji leže še sedaj tam, kjer so se zadnjič rabili. Na njivah se napravijo semintje udrtine ; mesto, da bi se jih zasulo in poravnalo — orje se okoli istih! in se pusti 4 akre zemlje neobdelane! Kamenje se zvozi (če v splošnem kateremu farmerju na um pride) na kup, na sredo — njive — mesto iz njive proč. Na travnikih gleda iz zemlje tuintam kamen, pol čevlja visok in tudi več, pri košnji se zlomi stroj, kupi novega in se zopet zlomi, rajši kot bi se sklonil in kamen odstranil. Če stopiš v hišo takega “modernega” naprednjaka, farmerja pazi. da se ne prevržeš na kosteh, raz nih baksah in drugo šaro, ki leži pred pragom. To je vzorno gospodarstvo kaj ne? Y nos bi se človek vgriznil, ko gleda tako črev-Ijarstvo! Dopade se mi pa dvoje pri teh ljudeh; globoko oranje in to, da ne vidiš nobenega (saj jaz ga še nisem videl)1 pijanega. Sedaj naj vsak sodi, če smo ¡Slovenci kaj vredni kot farmerji? J. Tokin. Chicago, 111. Somišljenik urednik: — Gospod župnika Sojarja nedeljski “extra”, z dne 23. zadnjega meseca — je zbudil med župljani in privrženci župnije sv. Štefana v Chicago obilo smeha in zdravega humorja. Kako pa tudi ne! Nisem i sam mogel zadnjič radi smeha odgovoriti; sedaj sem se pa nekoliko. potolažil in povem gospodu župniku le resnico v obraz. Vpraša se me, zakaj sem vendar prišel na zadnjo farno sejo. Storil sem to, da sem naredil še ta zadnjo šolo. Če ne bi jaz nikoli občeval z imenovanim gospodom, bi bil še danes ponižna cerkvena ovčica, ki se boji kaj drugega zblekniti kot to, kar zapovedo gospod dušni pastir ... In v tem oziru sem Yam prav hvaležen! Sedaj ste me proglasili za socijalista. Ni to dobro zame, ko sem od samega gospoda župnika priporočen za dobrega “rdečkarja”. Prišel sem na dobro stališče; vsa hvala Yam! Nadalje pravite, da sem dobil pravi razum iz lista Glas Svobode in Proletarca. Gotovo sem se iz o- beh teh delavskih listov precej za svoje praktično življenje naučil, kar mi ne bo nikoli škodovalo, temveč le koristilo. Pa saj sami g. župnik tekate za Glas ¡Svobode in komaj pričakate nove številke. In to je gola resnica, nobena laž ali moja lastna izmišljotina. (Uredništvo potrjuje to.) Torej Vi sami, g. župnik citate radi redno Gl. Sv. in jemljete iz lista izobrazbo — svojim ovčicam pa istega prepovedujete! Je to logika? Kakor sami naprej pravite, sem bil tudi jaz ena tistih ovčic, ki je za Vas, ali Vašo cerkev denar — pobiral. In sedaj, ko Vam ga več skupaj ne nosim, ste me pa z bičem z božje hiše izgnali — ravno nasprotno Kristusovi primeri, ki je barantače z koprivnikom iz tempeljna izganjal. (Se razumemo? In po Vaši dobroti sem vsega cerkvenega plačevanja oproščen. Z osla breme — oslu lažje; na istem je bilo moje stališče, rav-noisto zapopade druge Vaše farane, samo ne vem, kedaj bodo pri čeli revoltirati? ¡Da sem socijalist — me ni nič sram povedati, temveč sem nato še jako ponosen. — Hočem li našteti g. župniku vrsto duhovnikov-socijalistov? ¡Pa saj to g. župnik Soj ar sami vejo! Mi delavci si služimo z žulji naših rok svoj vsakdanji kruh; delamo za vso človeško družbo; brez nas ni sveta, ni obstoja drugim. V čem pa Vaše delo obstoji, g. župnik? Šest dni počivate (in premišljute, kako se bi boljše da lo napraviti pri nedeljski kolek-ti), sedmi dan “delate”. Jaz kot delavec šest dni delam — sedmi dan počivam. Kdo od naju dveh se bolj drži Kristusovega nauka. Kdo? Nadalje Vi vpijete: podpi rajte cerkev! Se pa res podpira cerkev? Ne. Kdor daje denar, ga luča Vam v žep, da se Vi dobro živite in pustite, da so vsi božji svetniki in svetnice brez kiklje in nogavic! Pravite tudi, da ko bo dolg plačan, bo cerkev last faranov? Nikoli ne po pravilih, ki sedaj obstojajo! Magari če desetkrat rojaki cerkven dolg poplačajo —- cerkev, in kar je zunaj in ven cerkve — ne bo nikoli njihova last, temveč škofova!! Zakaj ne poveste resnico ljudem ?! Vprašate me tudi, kedaj bom umrl in kako bom vmrl ? če bi morebiti Vi to vedeli, kedaj bom jaz umrl in kje bom umrl, pa Vam plačam prav rad za “tabolj-šega”, če mi to razodenete, Vi, ki se “miselno z bogom pogovarjate” pri povzdigovanju pri maši?! Storite mi to ljubav, g. Sojar! — Ampak ne recite zopet, da iz mene govori “odpadniški duh”! — Gospod župnik nadalje filozofira o salunerjih. Pravi namreč, da sa-luner vzame od vsakogar denar. Kaj g. Sojar tega ne dela? Smo še kedaj slišali, da je g. župnik fare Štefanove v Chicagi zavrnil kak “milodar”? Smo že to kedaj slišali, čitali ali celo videli? Nikoli in nikdar tudi ne bomo ! Iz Pavla je postal Savel — iz Antona pa nikoli — Pavel!! In tako se mi je morebiti meni, navadnemu delavcu posrečilo, povedati svoje prosto mišljenje in upam, da nisem zašel čez meje dostojnosti in stvarne polemike. Čas bi pač že bil, da rimski a-gentje pričnejo ubirati druge strune in se malo bolj poglobijo v prostem času v življenje in mišljenje svojih ovčic, dokler jih ne — zgube. Joe Horžen. Cleveland, O. Cenjeno uredništvo! Miklova Zala. Dramatično podp. društvo' Lunder-Adamič priredi na Velikonočno nedeljo lepo narodno igro Miklova Zala. Povest te igre je znana slehernemu Slovencu in splošno jako priljubljena med našim narodom. V njej je jasno popisana žalostna usoda slovenskega naroda za časa turških pohodov na slovensko zemljo. V njej se jasno zrcali težki obstanek našega kmeta v tisti dobi, ko je moral tlača-niti oholim graščakom, se brezpogojno uklaniti njegovi oblasti, hkrati pa objednem braniti njega in samega sebe pred vnanjim sovražnikom. Če se mu je posrečilo pregnati sovražnika, pa mu je od graščaka v zahvalo pokal bič po hrbtu. Predaleč bi zašel, če bi hotel vsaj deloma popisati tužno tedanje stanje naše domovine, pa saj nam to prav jasno kaže igra Miklova Zala, ki je sedaj dramatizirana in bode v Clevelandu uprizorjena na Velikonočno nedeljo. Društvo se že dolgo pripravlja na vprizoritev te igre in se je za to priliko preskrbelo z povsem novimi kulisami, delo g. Anton Jerine, da tako pokaže pravo vrednost igre. Ker je pri igri mnogo sprememb, bode pazilo vedno na hitro spremenitev o-dra, da ne bo med posameznimi spremembami preveč odmora. Da se da prilika si ogledati igro vsemu občinstvu, priredi društvo dve predstavi, popoludne ob i/23. uri in ob 8. uri zvečer. Nadejati se je od clevelandskega občinstva kakor tudi od rojakov iz bližnjih naselbin obilnega poseta. I. S. East Helena, Mont. Cenj. urednik: — V deželo prihaja pomlad. Čas cvetja in prebujenja narave. — Marsikateri dela lepe načrte za prihodnjost; marsikateremu je še cvetlo cvetje zadnjo pomlad; marsikatera je bila še zdrava in vesela zadnjo pomlad, ki je zdaj že krije gruda v mrzlem grobu... Videla ne bo več prihajati v deželo cvetoče dihteče vesne (pomladi), ker umrla je dragica in nam ostala le v spominu, ki se nekega dne tudi razprši, ker spomin smrtnika je kratek . . . Da spomin za umrlo, ki nam je bila draga v življenju, je ono čustvo, ona sila, ki nam ga stisne v naša srca oni trenotek, ko se ločimo, ko se poslovimo s solzami v očeh za milim nam bitjem pred odprtim grobom . . .! Potrtega in tužnega srca smo se vračali od svoje součenke, prijateljice in naše sočustvenice, z mirodvora zadnji ponedeljek, dne 25. marca t. 1. Spremile smo jo k zadnjemu počitku vse, vse njene ljubeče je součenke, sorodnice in prijateljice. — Pokojnica Mary Pavlenich je bila naša zvesta součenka VIII. razreda. Njenega pogreba se je vdeležilo vse kar slovensko govori, posebno vse njene prijateljice in prijatelji. Preminula gdč. Mary Pavlenich je bila rojena v East Helena, Mont., in zapušča žalujoče starše, dve sestri in dva brata. Bolna je bila dva tedna, toda nje nežna narava ni premagala težke bolezni in šla v Nirvano. Bila je v najlepši dekliški dobi, stara komaj 14 cvetočih uomladi. Naj' bi našo vrlo domačinko vsi ohranili v ljubečem spominu! Pokojnici pa lahek počitek! Miss Marv Strainer. Kokomo, Ind. Somišljenik urednik: — Kot zvest naročnik Gl. Sv. si liso jam nekoliko kritizirati naše dopisnike radi poročil o delu It« zaslužku. Po zadnjem dopisu bo vsakdo čitateljev Gl. Sv. mislil, da vsakdo tukaj sedaj dela redno o-sem ur in da zasluži $3.00 dnevno vsak delavec? V resnici nas pa tu dela % po 8 ur. % pa po 10 — 12 ur za $1.50—2.00 na dan in še jako trdo delo: nadalje je vsak dan mnogo takih, ki čakajo na, delo. Nadalje imamo tukaj jako nadute rimske fanatike. Če pričneš govoriti o svobodi ali socijalizmu — pa jih spraviš takoj iz ravnotežja in te gleda kot božji volek. Tak pojem imajo nekateri o svobodi in enakopravnosti, da ni za popisati: preneumno. ■S svobodomiselnim pozdravom! Joe King, kritik. Tuje metode. Pomenljivo je vendar, da se ljudstvo brani novih metod, tudi če so se pri preizkušnjah izkazale za dobre, in akoravno najdejo hitro svoje občinstvo, ki jim je takoj spočetkoma naklonjeno. Nekaj teh modernih zdravljenj so le-čenje z mrzlo vodo, elektriko, masaž, specijelne tonkture in razvedrila, telovadba in takoimenovana Christian Science” itd. Nekatere teh metod so dobre za razne bolezni, posamezno ali zvezana s kako drugo vrsto zdravljenja, nekatera so pa naravnost nespametna in jako škodljiva. Sreča, da večina ljudstvo zaupa v stare metode in zdravila, katera že leta in leta zadovoljujejo ljudi kot n. pr. ravno Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ni treba poskušati drugega zdravila v slučaju slabe počutnosti, zabasanosti, zgubi teka, glavobola, nervoznosti, nevral-žiji, slabosti in rumeni barvi in drugih boleznih želodca, jeter in bolez. čevja. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 1333 — 1333 S. Ashland ave., Chicago, H!.. Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo. It doesn’t pay to neglect ». I —A* W _ RTfTTTfTTrifcl §E 6 ^ - ; ÇÇ ? *>. če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov? Dr., Richterjev PAIN-EXPELLER poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime. F. AD. RICHTER & CO.. 215 Pearl St., New York, N.Y. ■> Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (2oc. ali 50e.) Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1/19 So, Centre Ave., Chicago, 11!. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščia Pišite v svojem jeziku za vzorce In cenik. J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tel. Canal 3096. 2103 Blue Island Av. cor. 21.St SVOJI K SVOJIM! “Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče ? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.” A. J. Terbevec & Co. Nasledniki: Derganc, Widetič & Co. 1622 Arapaboe St, Denver.Colo Dobra Unijska Gostilna,kjer,‘ dobi mrzel in gorak prigri- |nc O zek. : Pod vodstvom iJ UtOHI J 2005 Blue Island Ave. veliki Dvoran, za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave, M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plač». Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo mm m trgovina s novodobnim obu valmo Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejge kakovosti po zmerno niskih cenah, JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Druga vrata od KasparjeveBank. Phone: Canal 80. HOERBER’S CREAM OF MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. in Lincoln Street Prostgorakin mrzel prigrizek vsak dan. (i SLOVENCI POSEČAJTE Little Bohemio” kjer se toči izborao importi rano plzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepul Izvrstna kuhinja. Fina vina in smodke. Za obilen poseč se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Bine Island Av.lnzap. 18.nl. The Konrad Schreier Co. Sheboygan Wls. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. G, 1. DeWllde & Sons, Zaloga importiranega vina in žganja ter najboljšega brinovca. Sheboygan, Wls ODVETNIK PATENTI CARL STROVE!) (Sobe stev 1009) 133 WASHINGTON ST. - CHICAGO, ILL Tel, 3989 MAIN GOSTILNA kjer je največ zabav» in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dolbi v gostilni John Košiček 1807 S. Centre Ave. Chicago, m. Teleion Canal 1439. “The Roosevelt Salootl, ROCK SPRINCS, WYO. A. Justin, lastnik in trgovec z vinom, cigarami, mrzlin pivom itd. — Se ¡priporoča Slovencem ROJAKOM, ki stanujejo in potujejo skozi Denvi Colo., piporočam svojo dobro urejer GOSTILNO. Oddajam sobe na dan ali na teden Dobra postrežba! Se priporoča JOHN DEBEVC 1719 BLAKE ST. DENVER, C< I! Mil CM" Um V STRINGTOWN, Leadville, Colo. e priporoča Slovencem za na irano in stanovanje. JOE LANICH, lastnik. NAJEMNIK & TANA, Izdelovalca sodovioe mineralne vode in drug neopojnih pijač, 82—84 Fisk St, Tel. Canal 141 SALOON s lepo urejenim keglSčem in «vi že Seboetnhofen pivo priporoča ANTON MLADIC, 2348 Blue Island Are. Obicagc t RAZNO IN DRUGO 1 Kranjsko. Nesreča. Ko je šel posestnik v Ljubljani na Karolinški zemlji št. 4 Jakob Zalaznik na hlev po mrvo, je nazaj idoč izgrešil pri lestvi klin, vsled česar je padel tako nesrečno na tla, da si je zlomil rebra. Celovške porotne obravnave. Pri celovškem porotnem sodišču je bil obsojen lDletni hlapec Franc Hrastnik zaradi uboja na 3 leta težke ječe. Ubil je svojega tovariša Rosenzopfa, ker je ta ležal v njegovi postelji in ni hotel vstati, ko ga je Hrastnik klical. Klobučar Karel Engler pri Šentjurju pa je bil obsojen zaradi goljufije, ki presega znesek 5000 K na dve leti težke ječe. Svinja je umorila na Bojancih pri Črnomlju 3 leta starega otroka, ki je ležal v zibeli. Svinja, ki je prišla v hišo, je otroka grdo raztrgala. Dinamit za igračo. 141etni deček Valentin Klemen na Savi pri Jesenicah je našel dinamitni pa-tronček. Deček je zbijal po dinamitu, ki je eksplodiral in puhnil dečku v oči in na prsa. Nevarno ranjenega dečka so prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico. • Kajn in Abel. V Vojniku sta ljubila brata Alojz in Anton Bezenšek isto dekle. Alojz je trdil, da ima več pravice do nje kakor njegov brat, ker ji je preje razodel ljubezen. Sprla sta se tako hudo, da je potegnil Anton nož in dvakrat zabodel svojega brata. — Razlil ga je smrtnonevarno. O uboju med cigani v Vel. Brusnicah pri Novem mestu smo čitali še sledeče poročilo: Sodnij-ska preiskava je dognala sledeče: Dne 3. m. m. so prenočevali na Turkovem podu v Velikih Brusnicah tri ciganske rodbine in sicer Reichard iz Kamne Gorice ter Rak in Ful s Štajerskega. V neposredni bližini so ležali Rihard Reichard s svojo ženo Nežo Ful in Valentin Rak s svojo ženo Marijo Reichard. Iz pijanosti ali pa vedoma grešeč zoper zakonsko zvestobo je Valentin Rak spolno občeval z ženo svojega druga Riharda Reieharda. Ker so tudi cigani monogamisti. Reichard je Raka prav krepko ozmerjal z raznimi ciganskimi priimki. To psovanje je Raka tako silno razjezilo, da je zagrabil dolg ciganski nož in sunil Reieharda v roko, nakar je Reichard naravnost podivjal in prizadejal Raku s svojim nožem nešeteto ran po celem telesu, tako da se je Rak na mestu zgrudil in umrl. — Več ran je za-dobil pri tem pretepu tudi Reichard sam; težko poškodovanega so pripeljali v zapore novomeškega okrožnega sodišča, kjer je v petek vsled zadobljenih poškodb umrl. Nevarno pa je ranjena tudi neka ciganka, ki najbrže tudi ne bo okrevala. Taščo je ubil. V soboto popoldne 6. z. m. se je prepirala v To-mišlju Jera Ovnova s svojim zetom Francetom Šeškarjem. Zet je razburjen zagrabil za bet in s tako silo udaril svojo taščo po ^glavi, da je bila takoj mrtva. Šeškar se je sam javil sodišču. Primorsko. Oficirska brezobraznost. Dne 8. z. m. se je sprl v Gorici častnik s civilistom. Civilist je na cesti nehote trčil ob častnika, ki ga je kljub temu, da se mu je ta oprostil, prav sirovo napadel.^ Med prerekanjem je potegnil častnik sabljo in udaril civilista tako, da so ga morali odpeljati z rešilnim vozom v bolnišnico. Celo zadevo so ovadili mestnemu magistratu. V soboto dopoldne je bil mestni župan osebno pri vojaški oblasti, kjer se je pritožil zaradi brezobzirnega in samovoljnega postopanja nasilnega častnika. Samomor vojaka. Pred par tedni se je v Beljaku ustrelil^ prostak. Tega revčka so mučili in trpinčili tako, da ga je to postopanje gnalo k temu obupnemu koraku. Ko se je zvedelo o tem slučaju, se je koj odredilo, da^ ne sme nikdo k njemu. Ponoči so revčka odpeljali na vozičku z dvemi "kolesi — ne ve se kam. Vojakom pa se je strogo prepovedalo govoriti kaj o tem samomoru. Pokopali so ga brez pogreba na tihem. Praznik sv. Jožefa. Ljudstvo na Goriškem je silno nejevoljno zaradi odprave praznika sv. Jo- žefa. Na več krajih so se vršili tozadevni shodi, na katerih se je sklenilo, da se praznik kljub prepovedi praznuje, in se je po vsem Goriškem praznoval, kakor se je praznovala tudi kljub novotarijam papeža Svečnica kot državno določen in še ne razveljavljen praznik. Mizarska zadruga v Solkanu. Bivšega predsednika ‘ ‘Mizarske zadruge v Ljubljani’', Rudolfa Konjedica, so aretirali v Tolminu in ga prepeljali v preiskovalni zapor v Gorico. Ta aretacija je vzbudila v vseh krogih veliko zanimanja. Jubilej slovenskega delavca. — Na Sušaku je 20. z. m. praznoval 501etnico svojega službovanja pri tvrdki Bakarič & Simonich strojar Blaž Brešan, 'Slovenec, doma iz Podgore pri Gorici. Tvrdka je priredila slavljencu banket in mu izročila darilo v znesku 300 K. — Brešan je pri tvrdki v službi od 18. marca 1862. in je občespošto-van in priljubljen. Nezgode. Na lesnem skladišču tvrdke Mann in Rossi je padel naložen voz na delavca Ivana Kaplana. Ponesrečenec je umrl, še predno so dvignili voz. Na Delti na Reki je povozil tovorni vlak lbletnega 'železniškega delavca Franca Burna. Več voz je šlo čez njega. Popolnoma razmesarjeno truplo so v koscih pobirali izpod vozov. Ustrelil se je v Dolu v svoji pisarni obče znan gozdar Ivan 'Siegl. Samomor je izvršil v hipni blaznosti. Železniška nesreča s smrtnim izidom v Divači. Pri premikanju voza, na katerem se je nahajalo dvigalo (granik), se je voz zvrnil ter pokopal ključavničarja državne železnice Ivana Bošerja. Bil je na licu mesta mrtev. Zapušča vdovo in štiri otročiče. Novi topovi. V Trst so pripeljali prvi top za novo avstrijsko bojno ladjo “Viribus TTnitis”. Top je bil napravljen v Škodovi tovarni. Dolg je 12 m in tehta 70 ton. Za preložitev tega topa so morali pripeljati iz Pulja vojne mornarice največje dvigalo. Popravljeni novorojenček. — Kmetica Šchots v Motnici je povila sinčka, ki je imel na nogah 12 na rokah pa 11 prstov. Novorojenčka so odpeljali v bolnišnico v Breže, kjer mu je ordinarij dr. Knapič odrezal, kar je imel dečko preveč. KRI ZA SVOJO ŽENO. Ana Krajčeva. Najvišja železnica na svetu. — Med Čile in Bolivijo so položili čez visoke Ande železniški tir. S tem je dograjena najvišja železnica sveta. Kaprice Viktor Napoleona. — Bruselj, 13. marca. Princezinja Viktorija Napoleon bo v najkrajšem času porodila. Princ Viktor je želel, da bi bil otrok rojen na Francoskem. Razne težkoče so pa to ovirale. Princ je pa poslal zaupne sluge na Francosko, ki so pripeljali vagon francoske zemlje. S to so napolnili žimnico, na kateri leži princezinja. In tako bo otrok faktično rojen na francoski zemlji. Modrost mestnih očetov. — V Nemčiji je država Hessenska, na Hessenskem je mestece Fritzlar in mestece Fritzlar ima jako modre mestne očete, ki so svoji domovini nedvomno v veliko čast. Le poslušajte! Kakor marsikje so tožili tudi fritzlarski poljedelci nad škodo, ki jo napravljajo lačne vrane njih sestram. Mestnim očetom je šla' ta tožba k srcu in na zgodovinski seji so obsodili vse vrane na smrt. ISmrtno obsodbo so hoteli izvesti na jako zvit način. Nakupili so mesnih ostankov po mesnicah in jih zastrupili s strihninom. Nato so preplavili vso o-kolico s temi strupenimi mesnimi ostanki. Raztrosili so jih po njivah ; estetični okus mestnih očetov se tudi prav nič ni upiral, ko so jih obesili po drevesih. Tu so visela pljuča, tam jetra, tam ledvice in tako naprej. Uspeh je ^ daleč prekosil vsa pričakovanja. Že drugi dan so našli enajst mrtvih vran. Ali kako naj popiše pero brezmemo osuplost mestnih očetov, ko so videli, da je storilo kakih 20 žoln in na stotine senic neumnost, da so tudi jedle razobeše-no in raztlano meso. Polja in travniki so bili kar posejani z mrtvimi trupli ubogih živalic. Razentega je poginilo tudi pet psov, ki so jedli zastrupljeno meso. Mestni o-četje se baje ukvarjajo z mislijo, da vbodoče napravijo svarilne tablice za sinice, žolne in pse ter jih obesijo poleg mesnih koscev. Mlad senator Združenih držav, Luke Leo iz Tennessee, je postal naenkrat slaven mož. Časopisi so prinesli njegovo sliko, a tudi sliko njegove mlade, krasne žene ter so pisali obširno o njegovem juna^ štvu. A kaj je storil ta ameriški moderni junak? Dovolil je, da so mu zdravniki odprli žile ter mu vzeli za kozarec gorke krvi. A čemu? Njegovo kri so zdravniki napeljali v žile njegove na smrt bolne žene. Moževa kri je rešila ženo smrti, mlada krasotica je ozdravela ! Zaradi tega junaštva in zaradi te velike ljubezni je postal Luke Leo slaven. Saj je ta junak po krvavi operaciji celo omedlel in bled je bil kakor vosek ! Zares, lepo, vzorno je ravnal mladi senator, in čisto prav je, da ga občudujejo danes vse mlade in lepe A-meričanke. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da stori to, kar je storil mladi senator, vsako 4leto več milijonov žensk za moške. Da, še več ! Kar je storil en sam mož enkrat v svojem življenju, to store milijoni žensk na svetu leto za letom. Milijoni žensk prelivajo na litre — ne po eno samo čašico! — svoje krvi srečne in ponosne: prelivajo svojo kri. ko rode svojim ljubljenim — ali celo neljubljenim — možem otroka za otrokom. Y strašnih mukah, večkrat omedle-vaje, v solzah in obupnih krikih prelivajo svojo kri, a prelivajo jo rade, vesele in blažene, saj delajo s tem srečne-svoje može in saj delajo s tjem srečo tudi same sebi. Rode svoje otroke, ki so največja sreča — včasih tudi edina sreča vsaki pošteni materi. Noben», novorojeno dete ne zahteva od svoje matere tako malo krvi, kakor jo je potočil američanski senator, in nobeno novorojeno dete ni že prizadelo materi tako malo bolesti, kakor je prizadela žrtev mlademu senatorju, ko je junaško reševal življenje svoje lepe ženice. In vendar slavi vsa Amerika e-dinega moža, ki je prelil čašico krvi ! Ves svet pa se ne briga za milijone žensk, ki prelivajo vsako leto toliko krvi, da bi gnala mline in žage ! Te junakinje žanjejo celo tako malo slave in zahvale, da nimajo niti volilne pravice med istim narodom, ki ga le one množe in krepe ter ustvarjajo ! To krivico, ki se godi še v XX. veku materam celo med najbolj naprednimi narodi, pribijemo iznova : Slava Luki Leonu ! A mili-jonkrat večja slava svetovnim materam — junakinjam brez imena in brez pravic ! Velika starinska najdba. Pri Auxerre je delal kmet na polju. Pri tem je zadel na posodo s 4600 zlatimi in bakrenimi rimskimi novci. Najdba je zbudila veliko pozornost in jo smatrajo za nekaj izvanrednega. Markov stolp v Benetkah. — V Benetkah so odkrili bronasti kip nadangelja Gabriela na Markovem stolpu. S tem je stolp zopet dograjen. Svečano bodo blagoslovili stolp 25. aprila. Vzrok. Kako zamore le tako navadno in priprosto sredstvo o-zdraviti prehlanjenje boste morda vprašali? Premislimo, kaj je prav za prav prehlanjenje? Mrzel zrak ki pride s telesom v dotiko, skrči na površju krvne celice in pritiska kri globje v telo. Posledica temu je kongestija, ki vodi snovi k nevarnemu vnetju. Navadno se vname celo telo ali sama pljuča in tako tudi ostali prebavljajoči organi. Drgnite in mažite se dobro z Pain-Expellerjem krepko po životu, na ta način se male celice pod kožo segrejejo in pridejo v čudovito omrežje telesnih delov človeka. Kmalu se bode začela koža razvnete celice v podobi pota znoja izločevati. Ker preneha na ta način nered v grlu, preide tudi kašelj. Vsa kongestija in bol okoli pljuč se odstrani in tako zgine tudi tesnost v prsih. 50,000 KNJIŽIC V DAR LJUDEM. VsaKa Knjižica je Uredna ¿IO.oo UsaKemu bolnemu čloUeKu. lir,;•zellm°’ davsiki bolni člo rek piše po nišo urejeno zdravilno knjižico. Ona V P°1Jud.n3!ri jeziku, kako da se dona vpešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slab itm život, zgubitek moči, rermatizem in trganje v kosteh bolezni kakor tudi bolezni v želodcu m vranci, ledvicah in v mehurju! fr. 7am priseda zabadav- denar daiati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemidom poš’emo in bodite uverjeni da o-zdravite Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino Izpolnite knjižico ° reze in nam poš.ite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono ’ Tnc IZPOLNITE OBREZEK SE DANES IN POSLITE GA NAM. ’ Cot«t>BvEK & AuS’ 708 Northwestern Bldg.; 22 Fifth Ave., Chicag, 111. tako pčšlke! Zanima P°nudba> s k°i° Pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi jo ZASTONJ MOŽEM Ime. . Pošta. Država. »®®*®«® DE ®®@®® m TUJA SLABOST. Nekatere osebe napade mnogokrat slabost, katere izvira ne vedo. Pride neda-cloma, brez vsakih znakov in stori ljudi nezmožne za delo. Ta tuja slabost se pripisuje skoro vedno neredni prebavi. Počuti se v želodcu, jetrih ali črevesju, v slabi krvi m nervoznosti. Take osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, močne pijače, toda vedno brez vspeha. Kar oni rabijo, je ono veliko zdravilo, ki deluje v vseh prebavnih organih, in ki IZČISTI CELO TELO, DA ZDRAVO KRI, VREDI PREBAVO. Ta pripomoček, ki se naj zavživa pri vseh članih družine in katero hi moral tudi Ti vedno rabiti v vseh slučajih slabega počutja, je veleznano: Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Po naravno zdravilo, sestavljeno iz grenkih zelišč in rdečega vina, ima velik delokrog, zato ker tako uspešno deluje v vseh neprilikah prebavnih organov katere so vendar fundament zdravju. Moral bi rabiti to zdravilo v JOSEPH TBINHBja «ICGISTERE» boleznih želodca in črevesja, zabasanosti in spolovil, ponavljajočemu glavobolu, revmatičnih napadih, nevralžiji in nervoznosti, mnogih ženskih boleznih, slabem počutku po jedi, težkem spuščanju vetrov in yseh boleznih, kjer se pokaže zguba teka in simptom slabosti. y lekarnah I JOS. TRINER 1333-1339 So. Ashlsind. Av©. Chicago 111 •®® •• ®®®® •• ® ®® ®®®®#® ®®® ®® COLORADO COLUMBINE BREWING CO. Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo! JOE GOLOB. predsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave., LEADVILLE, COLO “NARODNA DVORANA” in NARODNI SLOVANSKI SALOON 4837-43 Washington St., DENVER, COLO. Vedno domače dobro vino, likerji i cigare. Vsi Slovani sc zbirajo v tem salnnn! Za obisk se priporoča JOHN PREDOVICH, laatnik Edino pristni Električni Obtiž (Plaster) izdeluje in prodaja LOUIS SCHEFFEL, lekarnar vogal 20 cesta in Bine Island ulica. Ni boljšega sredstva proti bolečini. Poskusite ga! ¿«•»O« i RJtILROAD EXCHANGE BAR 2245 Larimer St. Denver, Colo. Slovencem se priporočava kot dobra domača salunarja. Louis Prosek in Joe Fischlin 0000000000000000000000 o o o o o o o o o o O Vedno LOUIS ROBSEL Slovensko-hrvaškl SALOON sveže pivo, O O o o o o o o o o izvrstno O O žganje in pristno domača vina. 460 Grand ave. KENOSHA, WIS. Telefon 1199 O O O o o 0000000000000000000000 VARICOCELE BREZ NOŽA IN BOLEČIN. Zdravljenje v 5 dneh jdvj j-acajailn • Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočich se moških. Popravite Vaše zdravje. Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v jetrih. (Za neuspešno zdravljenj« ni treba plačati) TAJNE MOŠKE BOLEZN ZGUBA NAGONA, BOLEZ-IV LEDICAH IN JETRIH zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene onemoglosti^ slabost, na. por, zastrupljenje in zguba vode. PLJUČA naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi. ZASTRUPLJENJE KRVI in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, lueije, onemoglost itd. ŽENSKE BOLEZNI beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otetoline, podju in druge organske bolezni zdravim za stalno. Preiskovanj« brezplačne. Govorimo slovensko DR. ZINS, 183 J!?*, «Chicago Odprto od 8 zj utre j do 8 zvečer. Ob nedeljah od8zjutr. do 4 oop. Angleščina brez učitelja! Po navodilu slovensko-angleške slovnice, tolmača In angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane Sl. in jo je dobiti pri: V. J. KUBELKA, Sil W. I« 51, Si» brk, 8,1, ... Največja zaloga slovenskih knjig. Pišite po cenik. Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE” ®®®®®®#®®®®®®®®•••# ®®®®®®®®®#®®®® Hudič. Francosko spisal: Guy de Mau-passant. (Seljak je stal nasproti zdravniku ob postelji umirajoče matere. Starka, mirna, udana, jasnega o-braza, ju je gledala in poslušala njun pogovor. Umirala je; ni se več obračala, njen čas je bil pri kraju, imela je dvaindevetdeset let. Skozi odprto okno. in vrata je padalo v pramenih srpanovo soln-ce in metalo svojo gorko svetlobo na tla od ruj ave, valovite gline, ki so jo tlačili kmetiški podplati že četvero rodov. Prihajal je tudi vonj poljan — prinesel ga je topel veter — vonj sena. žita, listja, ki se je kuhalo v poldanski vročini. Kobilice so cvrčale na vse grlo in polnile ravan z jasnim hrupom, podobnim ropotu lesenih i-grač, ki jih prodajajo otrokom po sejmih. 'Zdravnik je povzdignil glas in rekel : — Honorij, vi ne morete pustiti svoje matere v takem stanu Čisto same. Premine vam lahko vsak hip ! In kmet je ponavljal ves obupan: — In vendar moram spraviti svoje žito; saj je itak že predolgo na tleh. Vreme je zdaj naravnost izborno. Kaj se ti zdi, mati? In umirajoča starka, vsled nor-mandskega skoparjenja še bolj izsušena, je rekla “da” z očmi in s čelom in je vspodbujala sina, naj spravi žito in naj jo pusti umreti samo. Toda zdravnik se je razsrdil in je zatopotal z nogo. — Vi ste popolna žival, razumete, in jaz vam ne dovolim tega, razumete ! In če že morate spraviti žito baš danes, pojdite po Ra-petovko, za vraga in naj vam varuje mater! J&z hočem tako, razumete ! In če me ne ubogate, vas pustim poginiti kakor psa, kadar zbolite vi, razumeli? Kmet, suhljat velikan počasnih kretenj, ki ga je mučila neodločnost, strah pred zdravnikom in slepa ljubezen do varčevanja, se je obotavljal, računal in jecljal: — Koliko pa bo zahtevala Ra-petovka za enkrat? 'Zdravnik je kričal: Kaj jaz vem? Odvisno je od tega, za koliko časa jo najmete. Hu-dirja, pobotajte se ž njo ! Toda jaz hočem, da je v eni uri tukaj — razumeli ? Seljak se je odločil: . — Grem ; grem ; ne bodite hudi, gospod zdravnik. I11 preden se je zdravnik odpravil, mu je še zaklical: , — Poznate me, poznate me dobro, pazite, kajti če sem jezen, ne žlobudram samo tjavendan! Ko je seljak ostal sam, se je o-krenil k materi in je rekel z udaljim glasom : — Grem in poiščem Rapetovko, ko že noče drugače ta človek; ne vznemirjaj se medtem, saj bom brž nazaj. In šel je. Rapetovka, stara likarica, je varovala mrtve in umirajoče v občini in po vsej okolici. Ko je nato zavila svoje odjemalce v rjuhe, iz katerih se ne zmotajo nikoli več, je vzela zopet likalnik, ki je drsala ž njim po perilu živečih. — Nagubančena kakor jabolko pro-šlega leta, prekanjena, nezaupna, skopa, da je njena skopost prešla že v pregovor, sključena v dve gubi, kakor da bi bila vsled večnega drsanja z likalnikom po perilu prelomljena v križu, če jo je človek videl tako, se mu je zazdelo, da občuti ta starka nekaj kakor kruto, cinično ljubezen do smrtnega boja. Vedno je govorila samo o ljudeh, ki jih je videla u-mirati, o najrazličnejših načinih smrti, pri katerih je bila prisotna, in pripovedovala jih je z veliko natančnostjo in z vsemi vedno e-nakimi podrobnostmi, kakor pripoveduje lovec o svojih doživljajih. Ko je Honorij Bontemps prestopil njen prag, se je bavila baš s pripravljanjem modrila za ovratnike vaščank. Pozdravil je : — He, dober večer; imate se izvrstno, kajne, mati Rapetovka? Okrenila je glavo proti njemu: — Tako, tako. In vi? — O, kar se mene tiče, se ne morem pritoževati, toda z mojo materjo ne vem, kaj bo. — 153 vašo materjo? — Da, z mojo materjo! — Kaj pa je vaši materi! — Tako ji je, da zaobrača oči! Starka je izmaknila roke iz vode, modrikaste, prozorne kaplje so ji polzele do konec prstov in so padale zopet v posodo. 'Vprašala je s hipno naklonjenostjo : — Ali je že tako pri koncu? Honorij se je obotavljal. Potreboval je kakega uvoda za predlog, ki se je pripravljal nanj. A ker ni našel nič primernega, se je mahoma odločil: — Koliko zahtevate zato, da bi čuvala pri njej do konca? Saj veste, da nismo bogati. Niti dekle si ne morem najeti. To jo je tudi spravilo, mojo ubogo mater, preveč napora, preveč dela! 'Pri vseh svojih dvaindevedesetih letih je delala za desetih. To ni malo v teh letih! . . . Rapetovka ga je pretrgala resno : Cena je dvojna: štirideset soldov na dan in 3 franke na noč pri bogatih. Dvajset soldov na dan in štirideset na noč pri drugih. Vi mi daste dvajset in štirideset. Toda kmet je pomišljal. Poznal jo je dobro, svojo mater. Vedel je, kako je bila trdna, močna, odporna. Vkljub zdravnikovim besedam, bi moglo trajati to še celih osem dni j. Rekel je odločno: 'Ne. Ljubše mi bo, če mi poveste pametno ceno, ceno, ki bo veljala do konca. Saj tvegava oba. Zdravnik pravi, da premine takoj. Če se to zgodi, tem bolje za vas, tem slabše zame. A če bo vstrajala do jutri ali še delj, tem bolje zame, tem slabše za vas! Čuvajka je gledala kmeta začudeno. Še nikoli pri nobeni smrti ni tako mešetarila. Obotavljala se je ob misli, da lahko izgubi. Nato se ji je vrinil sum, da jo hoče morda prevariti. — Jutri ob petih zagotovo. — Dokler nisem videla vaše matere, ne morem ničesar reči — je odvrnila. — Pojdite, poglejte jo. Obrisala si je roke in mu je sledila takoj. 'Med potjo nista nič govorila. Ona je hodila z drobnimi koraki, dočim je on prekladal svoje dolge noge, kakor da mu je pri vsakem koraku prekoračiti potok. Krave, ležeče po pašnikih, premagane od vročine, so dvigale leno glavo in njih mukanje, ki se je oglasilo slabotno, ko sta šla starka in seljak mimo njih, se je zdelo, da prosi sveže trave. Ko se je približal svoji hiši, je zamrmral Honorij Bontemps: — A če je že izdihnila medtem? In nezavestna želja, da bi bilo res tako, je zvenela iz njegovega glasu. Toda starka ni bila mrtva. Ležala je vznak v svoji postelji, roke na odeji od vijoletnega katuna, strašno suhe, zgrbljene roke, podobne čudovitim živalim, polipom, skrčene vsled trganja, napora in skoro stoletnega dela, ki so ga bile dovršile. Rapetovka se je približala postelji in je motrila umirajočo. Potipala ji je žilo, jo potrkala po prsih, prisluškala njenemu dihanju ter jo izpraševala, da bi jo čula govoriti; ko jo je nato opazovala še nekaj časa, je odšla iz sobe in Honorij ji je sledil. Njena misel je bila trdna. Starka ne učaka več noči. On je prašal: —- He, kako? čuvajka je odvrnila: — No, da; to bo treba še dva dni, mogoče tudi tri. Daste mi šest frankov za vse skupaj. On je kriknil: — Šest frankov! Šest frankov! Ali ste ob pamet? Toda zatrjujem vam, še pet ali šast ur bo živela, več ne! Tako sta se pogovarjala še dolgo, a nikdo ni hotel odnehati. Ko je čuvajka že hotela oditi, ko je čas potekal vedno hitreje in ko je pomislil, da se žito samo ne pospravi, se je konečno udal: Bodi! Šest frankov vse skupaj, kakor rečeno, vračunši prekladanje trupla. — Velja, šest frankov. In on je odšel z velikimi koraki k svojemu žitu, ležečemu na tleh pod dušečim solncem, ki je zorilo žetev po poljih. Čuvajka je vstopila v hišo. Prinesla je s seboj; delo; kajti pri umirajočih in pri mrtvih je delala brez oddiha, zdaj zase, zdaj za družino, ki jo je najela in ji o-mogočila na ta način dvojno delo in tudi izdatno večjo plačo. Naenkrat je vprašala: — Ali so vas vsaj z Bogom spravili, mati Bontemps? Kmetica je odkimala z glavo; Rapetovka, ki’je bila pobožna, je živahno vstala. — Za Boga svetega, ali je mogoče? Grem in pokličem gospoda župnika. In stekla je tako hitro proti župnišču, da so mislili paglavci na trgu, ki so jo videli tako hiteti, da se je pripetila kakšna nesreča. Duhovnik je prišel takoj preoblečen in pred njim strežnik, ki je pozvanjal v znamenje, da nesejo Gospod-Boga (sredi ožganih, pokojnih poljan. Ljudje, ki so delali v daljavi, so snemali svoje velike klobuke, stali so nepremično in čakali, da izgine bela srajca za bližnjo kmetijo. Ženjice, ki so nabirale snopje, so vstale in se križale, črna piščeta so bežala prestrašena po jarkih in so se zibala do dobro znane luknje, kjer so mahoma izginila ; žrebe, privezano na travniku, se je plašilo ob pogledu na belo srajco, začelo je dirjati v krogu na koncu svoje vrvi in rezgetati. Strežnik v rdeči halji je stopal hitro in duhovnik mu je sledil, glavo nagnjeno na eno ramo, pokrit s kapo četverokotnico, mrmraje svete molitve; za njima je šla Rapetovka, globoko sklonjena, sključena v dve gubi, kakor da bi se hotela zlekniti med hojo na tla, s sklenjenimi rokami, kakor v cerkvi. Honorij jih je zagledal oddaleč in je vprašal: — Kam gredo naš župnik? Njegov hlapec, ki je bil bistro- umnejši, je rekel: — Tvoji materi nesejo Gospod-Boga ! Kmet se ni čisto nič začudil: — Mogoče, vsekakor! In začel je zopet delati. Mati Bontemps se je izpovedala, dobila odvezo in se obhajala; duhovnik se je vrnil in je pustil obe ženski sami v zatohli kolibi. Tedaj je začela Rapetovka motriti umirajočo, vprašujoč se, ali bo trajalo to še dolgo. Dan se je nagnil; živahnejše sapice so prinesle bolj svež vzduh, ki je premaknil in zazibal podobo na steni, pritrjeno z dvema bucikama ; male zavese pri oknu, bele nekoč, sedaj umazanorumene, pokrite z madeži muh, se je zdelo, da se hočejo napihniti, se odtrgati in odleteti kakor starkina duša. Ona je ležala nepremično, z odprtimi očmi, in zdelo se je, da pričakuje z ravnodušnostjo smrti, ki je bila tako blizu, ki pa -vendar ni hotela vstopiti. Njeno kratko dihanje je žvižgalo narahlo v njenem stisnjenem grlu. Zdajzdaj izdahne in na zemlji bo eno žensko bitje manj, ki ga ne bo nikdo objokoval. Z nočjo se je Honorij vrnil. Približal se je postelji, videl je, da mati še živi, in je vprašal: Kako je? kakor je imel navado vprašati tudi drugače, ako se kedaj ni počutila dobro. Nato je poslal Rapetovko domov in ji zabičil: — Jutri ob petih zagotovo. Odgovorila je: — Jutri ob petih. In res je prišla drugi dan ob zori. Preden se je Honorij odpravil na polje, je popil juho, ki si jo je bil skuhal sam. Čuvajka je vprašala: — No, ali je vaša mati še živa? Odgovoril je s škodoželjno gubico v kotu ob očeh: — Celo bolje se počuti. In je šel. Rapetovka se je približala polna čudnega nemira bolnici, ki se je borila s smrtjo in ležala še vedno tako kakor včeraj, težko sopeč in kakor da nič ne čuti, oko odprto, roke prekrižane na odeji. In čuvajka je razumela, da bi znalo trajati to tako dva dni, štiri dni, osem dni; strah ji je stisnil skopuško srce, hkratu se je dvigal v njej besen gnjev do tega lisjaka, ki jo je osleparil, in do te ženske, ki ni marala umreti. Vendar se je lotila dela in je čakala, pogled uprt v nagubano o-bličje matere Bontemps. Honorij je prišel zajtrkovat; poznalo se mu je, da je zadovoljen, skorajda razposajen. Nato je zopet odšel. 'Spravil je vse žito do zadnjega snopa v kar najboljših okoliščinah. Rapetovka je obupavala; vsaka minuta, ki je potekla, se ji je zdela sedaj ukraden denar. Polaščala se je zdela sedaj ukraden denar. Polaščala se je živa, blazna želja, da bi pograbila za vrat to staro mrho, to staro trmoglavko, to tr-dovratnico, samo malo bi stisnila in bi prekinila to slabotno, hitro dihanje, ki ji je kradlo čas in denar. Nato je pomislila na nevarnost; drugačne misli so ji šinile skozi glavo. Približala se je postelji in je vprašala: -— Ali ste že videla hudiča? Mati Bontemps je zamrmrala: — Ne. Tedaj ji je začela čuvajka pripovedovati in naštevati razne do-godbe, da bi prestrašila njeno slabotno, umirajočo dušo. Nekaj minut preden človek izdahne — je pravila — se prikaže hudič vsakemu umirajočemu. V rokah ima metlo, na glavi lonec in pri tem kriči in vpije, da je groza. Ko ga je človek enkrat videl, je z njim pri kraju, potem i-ma le še nekaj trenotkov. In naštela ji je vse tiste, ki se jim je prikazal hudič tisto leto, ko je bila ona pri njih: Jožefa Loisel, Ev-lalija Ratier, Sofija Padagnau, Serafina Grospied. Mati Bontemps se je navsezadnje vznemirila, se zganila, premaknila roke, skušala okreniti glavo, da bi pogledala širom po sobi. Naenkrat je Rapetovka izginila ob vznožju postelje. V omari je vzela rjuho in se ogrnila z njo; na glavo si je poveznila lonec, da so molele njegove tri kratke, nekoliko zavite nožice kakor trije roglji v zrak; v desno roko je vzela metlo, v levo pa vrč od svetlega kositra, ki ga je zagnala naenkrat pod strop, da je padel z velikim ropotom na tla. Ko je zadel ob tla, je napravil strašen hrup; tedaj je čuvajka, sključena na stolici, privzdignila zaveso, visečo konec postelje, in kakor se je prikazala, je mahala, vpila s piskajočim glasom pod železnim loncem, ki ji je zakrival o-bličje, in je grozila z metlo kakor hudič pri glumačkih predstavah, dočim je stara kmetica kar sko-prnevala. 'Usa preplašena, izbuljenih oči, se je umirajoča upirala na nečloveški način, da bi se dvignila in zbežala : z rameni in prsmi je bila že zunaj; nato je omahnila z glo-bokim vzdihom nazaj — bilo je končano. Rapetovka je postavila vse svoje priprave čisto mirno na prejšnje mesto: metlo v kot pri omari, rjuho v predal, lonec na ognjišče, vrč na polico in stolico k zidu. — Kakor je zahteval njen poklic, je nato zatisnila umrli velikanske o-či, postavila je skledico na posteljo, vlila vanjo blagoslovljene vode, poškropila bukov križ, pritrjen na mizici, pokleknila in začela moliti z veliko gorečnostjo molitve za umrle, ki jih je znala vsled dolgoletnega poklica na izust. Ko se je vrnil zvečer Honorij, jo je našel moliti in je brž prera-čunil, da je bila še za dvajset soldov na dobička; kajti pri materi je sedela samo tri dni in eno noč, kar znaša skupaj pet frankov in ne šest, ki jih je dolgoval Rape-tovki. JOHN TANCL Pogrebnik in balzamovač. Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd. Telefon Canal 1101 1921 Blue Island Ave., Chicago, 111. Eagle Bar 117 East Northern ave., Pueblo, Colo. Vedno za dobiti Walterjevo sveže pivo; dobro domače žganje in pristno vino in raznovrstne smotke. ■ Slovenci obiskujte naju! RUDOLF KARLINGER & JOS. ZAKRAJŠEK, lastnika. Rojakom v San Francisco, Cah, in slovenskim potnikom se priporoča (LAIBACH JOHN KUKAR, imitelj. 461 Fourth St. San Francisco, CaL Telef. Douglas 5049 Telef. Home J2436 PME pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro domovin« in to seveda najraje v gotovem denarju, kar pa najhitreje, najvestneje in n a j c e 11 j e preskrbi FRANK SAKSER GO, 82 Cortlandt St., -------------Pod New York, N. Y. r uz n i c a : 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Cernu bi drugam segali, ako Tam Vaš rojak najboljše postreže? Sedaj pošiljamo 100 kron avstrijske veljave za $20.so s poštnino vred. Pilsen Auditorium Restavracija iti Bufé JOS, FALTA, lastnik 1657-61 Blue Island Ave., Chicago. Največje dvorane na zapadni strani Chicage- Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .V-ituvedno na čepu. Importirana vina in cigare. TELEFON CANAL 4250. rtemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 2127, g Pijte najboljše pivo | » M S M g Peter Schoenhofen Brewing Co. g PHONE: CANAL 9 CHICAGO, ILL. Hrani in pazi na svoj denar 1 Zmanjšaj stroške, zvišaj prihranke in blagostanje je zagotovljeno. Nepusti svojega denarja v nemar, spravi ga v delo doprinašajoč 3 proč. obresti. Lahko začneš z >1.00. INDUSTRIALSAVINGS BANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Odprto v soboto zvečer Prihranka čez pol milijona od 6 do 8, dolarjev, Vstanovljena 1890.