GLASILO DEL. ORGANIZACIJE ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM ‘ Ob vstopu v novo leto Jugoslovansko olimpijsko leto se je izteklo. Nanj je bilo vezanih vrsta aktivnosti Elana, ki se je pokazala pred in na Olimpiadi v Sarajevu. Leta je uspela tudi z našimi napori, ki smo jih vložili zato, da bi se celotnemu svetu kar najbolje predstavili. Z našo drugo dejavnostjo — plastiko — smo se v maju doma, v kasnejših mesecih pa tudi v inozemstvu dobro predstavili z novo jadrnico Elan 31 kot tudi na evropskem prvenstvu v jadralnem letenju. Na področju športnega orodja smo svojo kvaliteto javno pokazali na Mednarodnem prvenstvu Ljubljane v orodni telovadbi, ki je najvišjega športnega razreda in na Gala pokalu najboljših v dviganju uteži v Sarajevu. V letu 1984 ni v Jugoslaviji brez nas minila nobena večja inovacijska prireditev, podobno pa lahko trdimo tudi za večje marketinške prireditve, ki so bile kakorkoli povezane s telesno kulturo, športom in telesno vzgojo. Z našimi proizvodi so v vseh panogah dosegali vrhunska mesta v svetovnem merilu, pa naj gre za smučanje, jadranje na vodi, jadralno letenje, orodno telovadbo ali dviganje uteži. O teh rezultatih je bil kolektiv obveščen v Internih informacijah ali Smučini. Planirani poslovni rezultati v tržnem in proizvodnem smislu so bili v glavnem doseženi in preseženi. Značilnosti preteklega obdobja so majhen predvideni porast proizvodnje smuči, znatni skok po dogradnji kapacitet Plastike ob koncu predpreteklega leta in manjši porast dejavnosti športnega orodja ob njeni delni preusmeritvi z ozirom na tržne smučina ELFkN LETNIK XXIII DECEMBER - 1984 razmere. Naša osnovna naloga, povečati konvertibilni izvoz, je bila dosežena predvsem preko lastnih firm v inozemstvu. Poslovna usmeritev v preteklem obdobju — zgraditi lastno mrežo v inozemstvu — je pričela kazati večje uspehe. Potrdila je domnevo, da Elan v inozemstvu ne bi mogel več uspevati, če se ne bi oprl na vlaganje v predstavniško mrežo in s tem na lastni vpliv, saj so vse te firme omogočile večjo prodajo. Povsod tam, kjer nimamo svojega vpliva na poslovno politiko naših zastopnikov, ampak edinole pogodbeno razmerje, je v svetovni krizi prišlo do stagnacije naše prodaje. Značilnost jugoslovanskega gospodarjenja je v ogromni dinamiki in spremembah ter neprestanemu spreminjanju pogojev z zakasnelimi odločitvami, ki so tudi v Elanu povzročile dve glavni težavi. Ena je v nesorazmernem in ogromnem porastu vseh vrst stroškov, druga pa v vedno težji, včasih pa nepremostljivo slabi založenosti z reprodukcijskim materialom, predvsem z lesom. To nam je povzročalo precej spremembe v proizvodnji, ogromno dodatnih del, težave v usmerjanju proizvodnje, včasih pa tudi dokončni zastoj. Če na kratko ob tem omenim še devizne težave, težave z likvidnostjo, oz. težave s potrebnimi obratnimi sredstvi, malenkostne možnosti za nove investicije v opremo ob dokajšnji iztroše-nosti naših strojev in naprav ter končno katastrofalno neurje v času Olimpiade v Sarajevu, so s tem glavna poglavja naših težav, obenem pa tudi osredotočenosti pri nalogah, našteta. Seveda se z novim letom ne zaključi poslovanje in prične povsem na novo, temveč naredimo le prerez doseženega, s čimer ugotovimo tudi možnosti za naprej. In kakšne so naše možnosti ter naloge v letu 1985? Še vedno ni prišlo v zavest vseh zaposlenih, da bodo problemi in težave v naslednjem obdobju večje kot so bili do sedaj. Splošni pogoji bodo zelo težki. Kako pa jim bomo kos, se ob tem ne bomo mogli zanašati in pričakovati rešitev izven nas. Edina možnost močnih in vitalnih je, da se zanesejo na svojo lastno moč in sposobnost. To mora biti vodilo tudi za Elanovce. Tudi naslednje leto bo zelo težko zaradi pomanjkanja sredstev za sprotno proizvodnjo in njeno širitev, kar pa bomo brezpogojno morali doseči, če bomo hoteli biti kolikor toliko kos velikim inflacijskim gibanjem in medsebojnim panožnim spremembam, ki bodo v prihodnje prav gotovo še bolj aktualne kot letos. Velika naloga je in ostane izvozno-uvozna problematika in pomanjkanje kadrov za močnejši svetovni vpliv Elana. Upravno in samoupravno sprejeta usmeritev po večji udeležbi lastnih sredstev v poslovanju ob hitrem razvrednotenju naše valute je seveda zelo velika in težka obveza. Ce je ne bomo izpolnili, nas na daljši rok čaka polom. Tej nalogi bomo kos z vse večjim vlaganjem v to področje in z zmanjševanjem potrebnih sredstev na enoto proizvoda, kar zahteva umnejše in sploh varčno gospodarjenje z vsem premoženjem, ki ga imamo. Dosedanje obrestne mere, ki so bile letos še povečane, nam ne omogočajo druge poti kot takšno usmeritev. Veliki uspehi in ogromne naloge, ki jih imamo, nas ne bodo smeli slepiti ali spravljati v malodušje, da ne bi hoteli videti lastnih problemov in slabosti, ki jih moramo z vedno večjo zavzetostjo in poslovno disciplino ter samoupravno odgovornostjo reševati z vključevanjem vse širšega kroga sodelavcev. V teh prizadevanjih smo na dobri poti, saj se je po nekajletnem zastoju začelo korajžno in zavzeto delo družbenopolitičnih organizacij, predvsem sindikata, iz česar lahko kmalu pričakujemo tudi večjo zavzetost samoupravnih teles. Ob samem gospodarjenju gre za spremembo pogojev, notranjih pogojev zanje, v bolj dodelani pripravi in povezavi od raziskav, razvoja, trženja do proizvodnje, kjer je še ogromno možnosti za dela voljne in seveda sposobne. S tem bodo morale biti dane tudi večje možnosti, kljub velikim težavam in pritiskom ob padcu življenjskega standarda, da bomo šli v večjo diferenciacijo v korist dela voljnim in sposobnim. Z večjo vztrajnostjo bomo morali nadaljevati že pričeta dela na informacijskem sistemu, podprtem z računalniško vodenimi procesi, organizacijskim prilagajanjem v upravnem in samoupravnem smislu, pridobivanju novih kadrov za vse, da ne bomo samo kos naslednjim težavam in v letu, o katerem je govora, temveč na daljši rok. Lepo priliko in možnost za dokazovanje pripadnosti Elanu bomo vsi imeli v letu 1985, ko bomo v celem letu proslavljali našo 40-letnico obstoja. Ob njej bomo poskušali dati možnosti vsem zaposlenim za izkaz njihove vrednosti na vseh področjih od poslovnih do svobodnih aktivnosti. Poudariti pa bomo poizkušali kadrovski problem v vseh oblikah s r,----------------------^ Slalomska zmaga Križaja v Madoni di Campiglio Čestitamo! pridobitvijo sodelavcev in zunanjih prijateljev ter strokovnih sodelavcev od osnovnošolske mladine do strokovnjakov v znanstvenih inštitucijah. Namen Elana zahteva od nas še večjo povezavo z zunanjim svetom, z zunanjimi sodelavci, ki bodo vzpodbujali večja raziskovalna in operativna strokovna razmišljanja v Elanov-cih samih. To naj bi bilo zagotovilo tudi za voljo in rast skrbi vsakega Elanovca. Sedaj je res dozorel čas za to, da vsi spoznamo ali se zazremo v sedanji čas ter vsebino življenja, ki ni samo v tem, da se borimo zgolj za življenjski minimum, temveč, da je sestavni del bogatega življenja tudi notranje življenje kolektiva in posameznika, ki naj bi bil sposobnejši odločati o vsem, in da ljudje niso srečnejši le, če so materialno bogatejši. Le prepočasi so ta vprašanja predmet razprave na samoupravnih, upravnih in družbenopolitičnih organizacijah. Naslonitev na lastno moč in celovitost človekove osebnosti v materialnem in duhovnem življenju moramo bolj odločno postavljati kot pogoj našega delovanja in življenja proti gostilniški razpravi in miselnosti tistih posameznikov, ki v tako težkih časih, ki so in bodo, kar prelahko dobivajo svoje somišljenike. Kakor smo trdili v preteklosti, velja to še bolj za prihodnja leta, da v Elanu ne bo moč zapečkarsko živeti in zato ne dopuščajmo niti organom pa tudi ne posameznikom, da se ne bi zavedali le pravic, temveč tudi dolžnosti, zaradi katerih so med nami. Ne dopuščajmo, da bi klecali pod težo truda prizadevni in požrtvovalni člani in organi kolektiva, drugi pa bi ob tem le čakali na njihovo opravljeno delo in se z njimi okoriščali ter bili pripravljeni slabosti delavnih kritizirati. Kakor gre predvsem marljivim sodelavcem, ki so v večini čestitka, za opravljeno delo, tako želimo elanov-sko zagnanost, zdravje, družinsko srečo in več spoštovanja slehernega člana kolektiva in družbene skupnosti slehernemu članu kolektiva. Želimo si v novem letu, polnem velikih obveznosti za nas vse, da bi se vsi zavedali še vedno veljavnega rekla, naj se zanašamo le na lastno hotenje in želimo odvisnost naše usode od nas samih, s čimer bomo ob izpolnjevanju nalog tudi zadovoljni in ponosni na dosežene uspehe. Dolfe Vojsk Tričetrtletno poslovanje lastnih firm v tujini 1. EIAN, Avstrija: Firma v Brnci na avstrijskem Koroškem, ki trenutno zaposluje 92 ljudi, pretežno koroških Slovencev je v 9. mesecih leta 1984 proizvedla 139.555 parov smuči, kar predstavlja 77,5% izpolnitev letnega plana, ki predvideva proizvodnjo 180.000 parov vseh vrst alpskih smuči oz. 800 parov na dan. Če se bo dnevna proizvodnja iz 3. kvartala v višini 811 parov nadaljevala tudi do konca leta, bo firma proizvedla preko 188.000 parov smuči, kar je skoraj 5 % nad visoko postavljenim letnim planom. V letu 1983 je firma proizvedla 168.814 parov smuči oz. 718 parov na dan, tako da bi bilo letno poprečje več kot 11%. Poleg stabilizacije proizvodnje in popolne izkoriščenosti kapacitet je firma po 9 mesecih USPEŠNO izpolnjevala posebno planske naloge za leto 1984: — izboljšanje produktivnosti dela, — izboljšanje ravni kvalitete, — znižanje bolezenske odsotnosti z dela, — zmanjšanje neposrednih stroškov. Iz firme je bilo do vključno 30. 9. 1984 odposlano skoraj 122.153 parov smuči lastne proizvodnje v vrednosti preko 57 mio Asch ter za 54,2 mio Asch tranzitne prodaje v ZDA in Kanado. Celoten uvoz firme iz Jugoslavije, ki zajema nakup smuči in polizdelkov iz matične tovarne, je po teh kvartalih znašal preko 38 mio Asch, izvoz v Elan Begunje pa le 12 mio Asch, tako da znaša celotni presežek v plačilni bilanci Elana Begunje v trgovanju z Elanom Brnca preko 26 mio Asch. V bilanci uspeha, izdelani po naših predpisih, je firma v 9 mesecih poslovala pozitivno. Del dohodka, ki pripada ustanovitelju, znaša skoraj 0,5 mio Asch. Kljub relativno visokim lastnim sredstvom firme pa se je firma zaradi močnega preseganja terjatev do kupcev nad obveznostmi do dobaviteljev, morala za financiranje tekoče reprodukcije zadolžiti pri lokalnih bankah. Ključni cilj firme v Brnci v letu 1984, to je proizvodnja 180.000 parov smuči, bo ob poprečni, do sedaj doseženi proizvodnji, do konca leta nedvomno presežen. 2. UYON, Švedska: Firma, ki trenutno zaposluje 36 delavcev, med katerimi je tudi delegat ustanovitelja, je v 9 mesecih plasirala na švedskem trgu 36,7 mio Skr raznovrstnega blaga. Po nabavni vrednosti je delež blaga uvoženega iz Jugoslavije znašal skoraj 12 mio Asch oz. 40 % celote, od tega predstavljajo Elanovi proizvodi polovico. Del prodanih Elanovih smuči na švedskem trgu se kot polproizvodi, izdelani v Begunjah, posredujejo naši enoti v Avstriji, kjer jih dodelajo in direktno pošljejo na Švedsko. Glede na enako obdobje lanskega leta je celotni prihodek, izražen v Skr porastel za 17,8 %. Po odbitju porabljenih sredstev dobljeni dohodek se je delil na čisti dohodek, obveznosti iz dohodka ter del dohodka, ki pripada ustanovitelju, kateri znaša skoraj 0,5 mio Skr. Med obveznostmi iz dohodka predstavljajo največji delež obresti, ki pa so se glede na preteklo leto znižale kar za 52,4 % kot posledica manjših zalog ter s tem povezane večje prodaje. Stanje najetih kreditov, ki se vodijo po principu tekočega računa in se prilagajajo finančnim problemom firme, se je glede na preteklo leto razpolovilo. Bilančno stanje se bo s predvidenim povečanjem ustanovnega kapitala s strani matičnega podjetja v prvi polovici 1985 še izboljšalo. Glede na to, da je firma na Švedskem v 9 mesecih 1984 presegla lanskoletno realizacijo za 17,8 % lahko upravičeno pričakujemo močno preseganje planiranega prometa v celotnem letu 1984. Medtem ko je lani v prvih 9 mesecih dosegla le 61,2 % celotne realizacije, je letos v enakem obdobju dosegla kar 68,7 % za 2 mio Skr višje postavljenega letnega plana. 3. Monark, ZDA: V firmi je zaposlenih 18 uslužbencev in 11 trgovskih potnikov, skupaj torej 29 ljudi. V novembru se jim je priključil še Elanov delegat. V 9 mesecih leta 1984 je firma odkupila iz Jugoslavije za 2,4 mio US $ Elanovih proizvodov, kar je povsem v skladu z dinamiko delov, ki naj bi se po planu do konca leta približale 4 milijonom US $. Medtem ko je firma ob polletju za dinamičnim planom proizvodnje zaostajala za 24 %, glede na preteklo le- to pa za 14 %, je ob tričetrtle-tju že skoraj dosegla celotni plan (I — 93.5) in presegla lanskoletno prodajo za celih 65,4 %. Prognoze kažejo, da bo že med letom povišani plan prodaje v višini 11,0 mi-o US $ presežen za ca. 2,0 mio US $ , kar bo pripeljalo Elan na 2. oz. 3. mesto na lestvici prodaje vseh vrst smuči v ZDA. Dosežen poslovni uspeh je izjemno ugoden, saj del dohodka, ki pripada ustanovitelju, znaša več kot 0,5 mio US$. Iz bilančnih podatkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zasledimo sledeče pozitivne trende: — obveznosti do dobaviteljev se vztrajno manjšajo glede na povečan obseg prometa, — zaloge trgovskega blaga so bistveno nižje kot v enakem lanskem obdobju, — terjatve do kupcev se kljub povečanemu prometu zmanjšujejo zaradi pospešene izterjave, — kratkoročna zadolženost je izrazito nizka, — razpolaganje z lastnimi obratnimi sredstvi se je okrepilo. Finančni podvig firme je stabilen, krepi pa ga tudi dolgoročni kredit ustanovitelja v višini 1,0 mio US $. Za kratkoročni kredit na osnovi tekočega računa, lokalna banka ne zahteva podjetniške oz. bančne garancije firme ustanovitelja. Srednjeročni plan firme, ki predvideva 12 % letno rast realizacije in 10—15% letno rast fizičnega obsega uvoza Elanovih proizvodov, bo v letu 1984 večkrat presežen. 4. Monark, Kanada: V firmi je zaposlenih 9 lokalno nameščenih delavcev, katerim se je s 1. novembrom 1984 pridružil še delegat Elana skupaj s firmo v ZDA. Firma, ki se ukvarja skoraj izključno s prodajo Elanovih smuči v Kanadi je ustanovila po 9 mesecih za 34,8 % večji celotni prihodek od plana kar je 2,9 x več kot v enakem lanskem obdobju. Temu primeren je tudi končni finančni rezultat, ki izkazuje del dohodka, kateri pripada ustanovitelju v višini skoraj 30.000 Can $. Med obveznostmi iz dohodka predstavljajo obresti le neznaten del, saj se firma financira skoraj izključno s sredstvi dobaviteljev. Firma v glavnem posluje s kratkoročno vezanimi obratnimi sredstvi, to je s tistimi, ki jih je mogoče hitro spremeniti v likvidno obliko (terjatve do kupcev, zaloge trgovskega blaga). Osnovno sredstvo predstavljajo le manjši deli vseh sredstev in zajemajo opremo v pisarnah in na sejmišču ter kombi-računalnik. Med viri sredstev prevladujejo obresti do Elana, lastna sredstva firme so majhna, dolgoročni pa je le kredit za nakup računalnika. Firma bo v letu 1984 zanesljivo presegla načrtovane rezultate iz srednjeročnega plana, ki določa 14% letno rast realizacije in 10 — 15% rast fizičnega obsega uvoza Elanovih proizvodov. Tone Jeglič @ TPrOTTRCTH/l I P. O. yBQ3 — H3BP3 — CKOfUg J 1 "ELAN" )B«gun.1« na Goren.lakarc Te/l. nempa/ia: 224-122. 224-708 TuHyujTa CMerna COH Citonjo Te/iex: 51-418 HfJUi 3H8H llOUl 3HBH rioujT. 4iax 238 i Cnonjo, ^ . Va izvastuvama daka Rabotničkiot sovet na avojata svečana sednic održana na 19. oktomvri 1984 godina donese odluka za dadaluvanje BLAGODARNICA na Tašata organizacija na idruian trud za dSlgogo-dišna uspešna delovna sorabotka, a po povod Jo-godišniot jubilej na rabotnata organizacija. ptekstil" tfil na R.sovet, Xra« Kaj se je v zadnjem času dogodilo v Ryonu Izgovor, katerega smo se v zadnjih letih najpogosteje posluževali — ni časa — ne more biti opravičilo za to, da tako dolgo ni na strani »Smučine« prišla nobena izvirna notica o dogajanju v Ryonu AB, ali bolje rečeno, delu Elana na Švedskem. Žal preveč informacij ni zaslediti tudi iz naših drugih enot. Zagotovo pa bi bilo zanimivo tudi, če bi kateri od naših zastopnikov napisal kaj o dogajanjih na ostalih tržiščih. Morda bo morala »Smučina« v prihodnosti nakloniti .nekaj prostora enotam v tujini, kar pomeni da bo le-ta moral biti napisan v angleščini. Tisti, ki zvesto zasledujete poročilo naše finančne službe, ste verjetno zapazili, da se je trend na Švedskem v letošnjem letu obrnil na bolje. 1984 je bilo pomembno prelomno leto, saj že pred zaključkom lahko trdimo da se je Ryon v celoti postavil na svoje noge in da so tudi izgledi za prihodnost obetavni. V celoti bo dosežena realizacija presegla lanskoletno za cca. 10% in nam dala tudi pozitiven poslovni rezultat. Delež izdelkov Elana pro-centualno počasi nazaduje, saj smo letos s prodajo ostalih izdelkov uspeli doseči dobre rezultate. Omenjena trditev o deležu Elana pa nikakor ni zaskrbljujoča, saj letošnja prodaja ne bo zaostajala za prodajo iz prejšnjih let. Žal nas je tudi položaj Elana pripeljal v težko situacijo, saj nam določenih naročil smuči ni mogel potrditi zaradi premajhnih proizvodnih kapacitet. Določeno število potrjenih naročil pa nam tudi ne bo izdobavil iz istega razloga. To pomeni približno 2000 parov smuči, ki jih ne bomo mogli izdobaviti našim kupcem. Vsekakor je veliko povpraševanje po naših smučeh ohrabrujoče, toda kupce bomo v prihodnosti morali hitreje obveščati o naših možnostih dobav, saj bomo samo tako lahko obdržali položaj, katerega smo si pri njih s težavo pridobili. Najpomembnejša sprememba v Ryonu je bila v letu 1984 opravljena na področju organizacije. V začetku leta smo simulirali — različne inačice poslovanja in prišli do zaključka, da brez temeljitega posega na strani prodaje, ob nezmanjšanih skupnih stališčih, skoraj ne moremo računati na končen uspeh. Tako smo znotraj podjetja sprostili določene kadre na »neproduktivnih administrativnih delih«, tako da smo dobili za približno 15% močnejšo prodajno službo. Predvidevanja da bo taka reorganizacija pomeni- ELhN OFFICIAL SKI ® ALPINE SKI WORLD CHAMPIONSHIPS ITALY 85 VALTELLINA v__________________J Skupen uraden znak Svetovnega prvenstva in Elana, ki se bo pojavil na vseh javnih mestih v Bormiu in S. Caterini Program smučarske sezone 84/85 je zelo pester, kljub temu da je to prva poolimpij-ska zima in da bi vsi pričakovali nekakšno zatišje. Poleg ustaljenih tekmovanj za evropski in svetovni pokal v alpskih disciplinah je še vrsta velikih tekaških tekmovanj, svetovni pokal v skokih in na koncu 50-letni jubilej naše Planice. Vrhunec letošnjih tekmovanj bosta vsekakor dve svetovni prvenstvi, prvo v nordijskih disciplinah v avstrijskem Seefel-du od 17. do 27. januarja 1985 in drugo v alpskih disciplinah v italijanski Valtellini (Bormio in S. Caterina) od 31. 1. do 10. 2. 1985. Za nas bo vsekakor najpomembnejše prav to slednje, la tudi boljši poslovni rezultat so se kot sedaj kaže rezultat, v celoti uresničila. S tem smo se izognili tudi nezaželenega ukrepa — odpuščanja nekaterih delavcev. Zelo pomembno za Ryon, kot tudi za Elan kot celoto, je, da smo precej znižali tudi naše dolgove do švedskih bank, saj nam je znano, da je cena denarja v zadnjem času zelo visoka — ne samo doma — ampak tudi v tujini in da uporaba lastnih sredstev pomeni velik prihranek. Glede na uspešnejše poslovanje med letom smo ki bo potekalo v dveh sosednjih krajih Bormiu in S. Caterini. V prvem bodo vse moške discipline, v drugem večina ženskih disciplin v alpskem smučanju. Naš italijanski zastopnik firma Col-mar je prevzel generalno sponzorstvo za to prvenstvo in tako uspel pri organizacijskem komiteju, da so Elanove smuči postale uradne smuči tega svetovnega prvenstva. Predstavljamo si lahko, kako velik pomen je to za našo delovno organizacijo, ko smo tako po- pred začetkom letošnje zimske sezone, torej v oktobru in novembru, vložili večja sredstva tudi v reklamo. Tu je največji delež pripadel Elanu, kar smatramo za dol-goročnejo naložbo, saj smo prepričani, da vlaganje v trg mora dati dobro zagotovilo za prodajo tudi vnaprej. Da bi kaj ostalo tudi za naslednjo »Smučino« samo še to, da se tov. Vojsku in tov. Bogataju zahvalim za poslano novoletno čestitko vsem zaposlenim v Ryonu in da istočasno v njihovem imenu čestitam vsem Elanovcem — SREČNO 1985! Uroš Aljančič tisnili ob stran vse ostale svetovne proizvajalce smuči in kakšen odmev bo to imelo v prodaji Elanovih smuči v Zahodni Evropi. Poglejmo, kdo so glavni sponzorji na tem prvenstvu: Colmar, Canon, Elan, Longi-nes in Olivetti. Glavni direktor organizacijskega komiteja g. Sosio nam je dejal, da so bile vse glavne karakteristike tega svetovnega prvenstva in vsi sponzorji že uradno predstavljeni v Rimu in Milanu ter nato še v vseh Kip grškega olimpijskega tekmovalca z Elanovimi smučmi na predstavitvi v Milanu Elanove smuči uradno na svetovnem prvenstvu 85 ostalih evropskih in svetovnih centrih smučanja. Res je, da bo ta Elanova udeležba vezana na gotove denarne in materialne stroške, vendar moramo poudariti, da bomo na tem prvenstvu na vseh javnih mestih predstavljeni kot nosilci uradnih smuči, da bomo brezplačno dobili tri razstavne prostore v centru Bor-mia v palači organizacijskega komiteja in v press cen- tru; da bodo vse uradne osebe v obeh ciljnih arenah imele naše smuči in da bodo akreditirani novinarji delili za testiranje našo novo kolekcijo tekmovalnih smuči. Uspeh bo še popolnejši, če bodo v tem času tudi naši tekmovalci dosegli vrhunsko formo in tako poplačali trud naših izdelovalcev smuči ter razveselili vse privržence tega športa. Iztok Vrčon Elan petnajstič na SKI EXPO v Ljubljani Za 15. otvoritev smučarske sezone s sejmom Ski Expo v Ljubljani so se potrudili letos novembra člani ljubljanskega smučarskega kluba Snežinka, kf so res razprodali ves razstavni prostor Gospodarskega razstavišča, vendar nekoliko manj raz-stavljalcem kot običajno. Manj je bilo predvsem tujcev, kar je bilo glede na nekoliko bolj priprta vrata mednarodne menjave razumljivo. Elan je na osrednjem razstavnem prostoru prikazal več celotnih kolekcij smuči, nekaj modne konfekcije, raznih smučarskih vezi in maž, za rekreacijo pa še TRIMLET. Prodajo športnih izdelkov smo prepustili našim jugoslovanskim trgovinam, sami smo se osredotočili na posredovanje izčrpnih informacij in demonstracij, ki jih je vodil priznan slovenski strokovnjak tov. Janez Pavčič. Naše aktivnosti so bile posvečene tudi dnevu Elana na valovih radijske postaje »Glas Ljubljane«, kjer so v različnih intervjujih govorili glavni direktor tov. Vojsk, dir. TOZD Smuči tov. Bogataj in dir. TOZD Inštitut tov. Petriček. Na dan novinarske konference YU SKI Poola smo veliko pozornosti posvetili obisku naših tekmovalk in tekmovalcev pred odhodom na tekmovanja za Svetovni pokal. Med vidnimi političnimi delavci sta naše prizorišče obiskala tov. Marinc in tov. Albreht, ki sta se pohvalno izrazila o našem nastopu v Ljubljani, kot tudi o Elanu v celoti. Vsebinsko smo naš razstavni prostor popestrili s predvajanjem različnih video kaset in z mladimi plesalci »break-dance-a«, ki so v naših trenirkah in štartnih številkah privabili množico navdušenih obiskovalcev. Ljubljanski Ski-Expo je potrdil svojo video vlogo take prireditve v Sloveniji kljub nekoliko manjšemu številu razstavljalcev, nekoliko manjši prodaji nove opreme, vendar izredno veliki menjavi rabljene opreme in rekordnem številu obiskovalcev, saj jih je bilo skoraj 90.000. Iztok Vrčon Vesele mlade tekmovalke in tekmovalci s plaketami v rokah za njihove dvojne zmage v smučanju za Elanov pokal in v šoli za odlična spričevala V prostorih Elanove trgovske hiše v Zagrebu je bila v petek, 7. decembra mala slovesnost, ki so se je udeležili vidni smučarski delavci Hr-vatske, mladi tekmovalci in predstavniki Elana. Za najboljše mlade tekmovalce, pa ne samo v alpskih disciplinah, ampak je pogoj tudi, da so odlični učenci, je bil to svečan trenutek, saj so od Elanovega direktorja TOZD smuči tov. Bogataja prejeli lične plakete za uspešno preteklo sezono, z željo, da te uspehe ponove v novi sezoni, seveda tudi v šoli. Organizator tega posrečenega tekmovanja so Elanovi delavci v Zagrebu s peščico zagrizenih hrvatskih smučarskih strokovnjakov. Po svečanosti je bilo še delovno srečanje, na katerem je znani mariborski smučarski delavec tov. Senčar govoril o pripravah mladih smučarjev v Sloveniji in predvsem v Mariboru. Tov. Senčar si je pred tem tudi ogledal novo smučarsko progo na Sljemenu. Pohvalil je delo zagrebških entuziastov, ki so v neposredni bližini mesta pripravili vse potrebno za treninge mladih smučarjev na snegu, če bo potrebno tudi umetnem. Prijeten razgovor in izmenjava mnenj o izboru in pripravah tekmovalcev ter opremi je vse udeležence zadržal do poznih večernih ur. Iztok Vrčon ^ ISKRENE ČESTITKE OBfc I DNEVU REPUBLIKE^ PIONIRJI IN PIONIRKE 05 A.ILINHARTA RADOVLJICA Navdušeni obiskovalci spremljajo vsak dinamični gib mladega plesalca »break-dance-a« Mladi že trikrat za Elanov pokal občine o Elanove investicije v tekočem srednjeročnem obdobju 1981—1985 <*. .v’ t \V T: ‘J j\ V ;; V ; Med temeljnimi cilji, ki smo si jih zadali pri izdelavi srednjeročnega plana za tekoče obdobje, so bile tudi investicije v poslovna sredstva. V tem obdobju so bile po TOZD-ih predvidene v glavnem sledeče investicije: TOZD SMUČI - povečanje skladišča smuči in tem-perirnice, izgradnja razreza lesa na novi lokaciji, sovlaganje za potrebe drugih TOZD (vzdrževanje, računski center, marketing, razvoj itd.). Odkup trgovskih in drugih firm v inozemstvu (RYON-Švedska, MONAllK-ZDA in Kanada). Sovlaganje v UNIS-Sarajevo ter zimskošportne centre in najnujnejša vlaganja v proizvodno tehnologijo. TOZD ŠPORTNA ORODJA — izgradnja skladišča lestev in športnega orodja ter pričetek gradnje nove proizvodne hale za izdelavo športnega orodja. Modernizacija tehnološkega procesa in sovlaganje v galvaniko »PLA-MEN-VERIGA« ter objekte skupnega pomena. TOZD PLASTIKA - dozidava in nadzidava obrata za povečano proizvodnjo čolnov, jadralnih letal in drugih izdelkov Plastike. TOZD TRGOVINA - izgradnja skladišča trgovskega blaga in povečanje trgovine v Begunjah. Dograditev blagovnice v Zagrebu in izgradnja novih trgovin v Titogradu, Skopju in Sarajevu. TOZD INŠTITUT - izgradnja novih prostorov za raziskave in razvoj ter dopolnitev opreme. TOZD VZDRŽEVANJE -izgradnja novega objekta za celotno dejavnost vzdrževanja in potrebno opremo ža izdelavo specifičnih strojev pri izdelavi smuči in drugih izdelkov. Posodobitev in povečanje kapacitet energetskih naprav (kompresor, vročevodni kotel). DS SKUPNE SLUŽBE -izgradnja gasilskega orodi-šča, povečanje upravnih prostorov za potrebe marketinga, računskega centra, ambulante in družbene prehrane. Za vse navedeno je bila predvidena tudi potrebna oprema, predvsem nov IBM računalnik v računskem centru. lo skupno za delovno organizacijo ELAN planirano 794 milijonov dinarjev za navedene investicije. Zaradi znanih omejitev v investicijska vlaganja pa je bila z rebalansom srednjeročnega plana v letu 1982 ta vsota zmanjšana na 465 milijonov dinarjev. Temu primerno je bila zato seveda investicijska dejavnost manjša in vsega načrtovanega v tekočem obdobju ne bomo mogli uresničiti. Do sedaj so bila izvedena naslednja investicijska vlaganja: V letu 1981 je bilo zgrajeno skladišče športnega orodja in lestev ter blagovnica (trgovina) v Zagrebu, v Titogradu pa smo kupili prostore za trgovino, zgrajene do III. faze. Ostale naložbe v tem letu so bile nakup najnujnejše opreme za proizvodnjo in potrebna transportna sredstva (viličarji, avtomobili). Leta 1982 smo zgradili stavbo za hladilno tehnološko vodo, dogradili prostore za trgovino v Titogradu ter pričeli z gradnjo »PLASTIKA 82«, t. j. dozidavo in nadzidavo obrata čolnov in jadralnih letal. V tem letu smo odkupili tudi trgovske firme MO-NARK (ZDA in Kanada) in RYON (Švedska) ter so- Posvet z najvišjimi predstavniki nu Elana« do leta 2000 »prostorskem pla- vlagali pri ustanavljanju ELAN-UNIS-a v Sarajevu.' Med opremo, ki je bila nabavljena za posodobitev tehnologije, so bili stroji za obdelavo smuči »linija Weiss-bacher« in prvi, za ELAN nabavljeni numerično krmiljeni stroj: NC-stružnica. V letu 1983 je bila glavna investicija v Elan-u izgradnja obrata PLASTIKE, ki je bila uspešno zaključena v predvidenem roku 15. septembra 1983. Po vrednosti na drugem mestu je bila nabava računalnika IBM za naš računski center. V tem letu je bila dokončno opremljena in odprta tudi trgovina v Titogradu, v Elan-u pa je bilo blizu zaključne faze zgrajeno gasilsko orodišče. Poleg navedenega je bilo za posamezne TOZD nabavljeno nekaj nadomestnih strojev in opreme. V letošnjem letu smo finančna sredstva za investicije še zmanjšali na račun obratnih sredstev, zato ni bilo mogoče planirati nobene večje investicije. Nabavljamo le najnujnejšo opremo in stroje iz sredstev minimalne amortizacije, ki so zmanjšana za 50%. Od gradbenih del smo izvedli le nekaj manjših dozidav in predelav (kompresor-ska postaja, destilacija topil, gradbeno vzdrževanje ter predelave in prezračevanje v računskem centru zaradi in-štaliranja novega računalnika). Potrebe po investicijah za leto 1985 so velike in vemo, da tudi nujne, vendar moramo nadaljevati strateško zastavljeno politiko omejevanja s ciljem povečati obratna sredstva. Zato bo denarja še za nabavo nove opreme in strojev malo, kaj šele za kakšno večjo investicijo. Podobna situacija nas čaka tudi še v prihodnje in če se razmere ne bodo spremenile, bomo krepko čutili posledice tega v nazadovanju razvoja in tehnologije. Tone Volčanšek Končna kontrola Visoko priznanje Elanu r t REKMAO tU MVAUpA DODELJUJE /l..\ l.\T iM.AKI TS.O.nELAW"b*jiMVl* tumM Tudi Zveza za rekreacij« in šport invalidov Slovenije, je imela svoj obračun bogatega športnega delovanja v zadnjem obdobju. Na športnih tekmovanjih so invalidi dosegali neverjetno dobre rezultate. Med drugimi so invalidi na svojem svetovnem prvenstvu in letni ter zimski Olimpiadi prejeli 10 zlatih, 10 srebrnih in 13 bronastih medalj v vseh športnih disciplinah. Tem se je predsedstvo posebej zahvalilo ter jih poleg nekaterih trenerjev nagradilo s svojim najvišjim priznanjem »ZLATO PLAKETO« Zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije. Poleg zaslužnih športnikov in športnih delavcev pa je dobilo to priznanje tudi 6 delovnih kolektivov Jugoslavije, ki so največ pripomogli s svojo moralno in materialno podporo k tem rezultatom. Med njimi je to visoko priznanje dobil tudi »EI*AN«. Ob priložnosti slovesnosti 19. XII. 1984 in podelitvi nagrad, ki jih je izročil predsednik Zveze general polkovnik v pokoju Milan Žeželj, se je v imenu nagrajenih kolektivov zahvalil naš direktor Dolfe Vojsk. D. V. Elanova kolekcija smuči 1984/85 Prodajna služba TOZD Smuči se je odločila, da vam na kratko predstavi kolekcijo smuči 1984/85. Skozi roke mnogih od vas gre vsakodnevno več sto parov smuči, veliko pa vas ni seznanjeno, kakšne smuči Elan proizvaja. Prav tako se verjetno sprašujete, zakaj proizvajamo toliko različnih modelov smuči in kakšnim smučarjem so le te namenjene. Po znanju smučanja razvrščamo smučarje od začetnikov do tekmovalcev. Smučarji smučajo z različno tehniko, na različnih terenih in v različnih snežnih razmerah. V smučarski kolekciji dobrega proizvajalca smuči mora vsak smučar najti sebi primerne smuči in' zaradi te-*' ga je tudi Kjjupova ko|ekcij-a ■> precej obsežna. Kolekcjj o .sjn.uči ,v »robem delimo na 'alpske', tekaške in' skakalne smuči. ^ 4 ^ ? jr' # i 4. n Elanove alpske smuči' delimo na naslednje skupine: 1. Skupina IlC v katero spadajo modeli RC DH, RC SGS, RC GS in RC SL. To so smuči za vrhunske dosežke, uporabljajo pa jih tekmovalci in vrhunski smučarji. 2. Skupina Prominence v kateri so naslednji modeli: Prominence 660, Prominence 440 in Prominence 220. Tehnološka zasnova teh smuči je enaka smučem skupine RC, niso pa te smuči namenjene tekmovalcem. Namenjene so boljšim in zahtevnejšim smučarjem. 3. V skupino FAS spadajo smuči FAS 500, FAS 300 in FAS 100. Te smuči so namenjene rekreativnim smučarjem. 4. Naslednjo skupino predstavljajo mladinske smuči, v katero spadajo sledeči modeli: RC Racing, Prominence Šport, FAS Team ter KID. RC Racing je namenjen mladim tekmovalcem, Prominence Šport boljšim mladim smučarjem, FAS Team mladim smučarskim začetnikom, smuči KID pa so namenjene prvim korakom naših naj mlajših smučarjev. 5. V zadnjo skupino alpskih smuči uvrščamo t. i. smuči za posebne namene. V to skupino spadajo VSS, Bal-let, Tour Alpin in Rental. Smuči VSS so prve smuči pri katerih se lahko spreminja njihova širina. Na ta način spreminjamo vozne lastnosti smuči in jih s tem prilagajamo znanju smučanja, vrsti smučanja ter snežnim razmeram, ki vladajo na smučišču. Lahko rečemo, da večnamenske — univerza so to opredeljenega namena. ■zUrfe’"■ =I"*-Sss*6uf -v smuči, ki 'So .namenjene bol j- Šim smučarjem. ; f ^kaka|n.His.Vuč. PC 200 ir Smuči Bailet sp lahkovodJV >’■ c^jšnjem razmahu in J^di^v tej uvrsti smučarija^je tjfefca zadovoljiti različnim smučarjem in različnim sn6žij«n razmciran}. T£fcq Elaotjve’tekaške smuči razvrščamo v jiasLednie sk-upijig: % , j ... b Skupina tekaških .šmuci SR kamftr spadata modela SR 020 in SR 021. To so izredno lahke smuči, namenjene pa so tekmovalcem. Izdelujejo se v 3 trdotah tako, da vsak tekmovalec lahko izbere sebi primerne smuči. 2. V skupini tekaških smuči TM najdemo modele TM 130, TM 131 in TM 132. Smuči iz te skupine so namenjene izurjenim tekačem. Model TM 132 ima obdelano drsno oblogo po sistemu syn-tron in jih ni treba mazati. 3. V skupini tekaških smuči FW, imamo dva modela FW 240 in FW 241. Smuči iz te skupine so namenjene nezahtevnim in neizkušenim tekačem. Model FW 241 ima narezkano drsno oblogo in ga ni treba mazati. Poleg teh imamo še poseben model smuči Tour expe-dition. Te smuči so širše in imajo na drsni ploskvi robnike. Namenjene so smučanju in hoji po neznanem terenu. Tudi pri tekaških smučeh imamo na sredini natisnjeno oznako za namembnost smuči. Oznaka S pomeni, da so smuči namenjene tekačem, ki obvladajo vse tehnike smučarskega teka in ki so v polni kondicijski pripravljenosti. Smuči, ki so označene z oznako A so namenjene tekačem z dobro smučarsko tehniko in ki so kondicijsko solidno pripravljeni. Oznaka L na tekaških smučeh pa pomeni, da so te smuči namenjene začetnikom, ki le delno obvladajo smučarski tek. Oznako W pa najdemo na smučeh, ki nimajo točno ljive in lahkovrtljiv^ smuči in so namenjene akrobatskemu smučanju. Tour Alpin je namenjen ^urnemu smučanju, Rental pa izposojevalnicam smuči. Na sredi vsakih smuči so natisnjene oznake za namembnost smuči. Pri alpskih smučeh oznaka S pomeni, da je namenjena smučarjem, ki tehniko smučanja popolnoma obvladajo, smuči z oznako A so namenjene dobrim smučarjem, smuči z oznako L smučarskim začetnikom, smuči z oznako I pa so namenjene za posebne namene. Tudi pri tekaških sm^.eh ima Elani dokaj široko kolekcijo'. Smdčarski tek je v' fcfe- Skakalne smuči PC 200 imajo posebno aerodinamično krivino in so edinstven proizvod na svetovnem trgu. Kot vidite je kolekcija Elanovih smuči zelo široka. Smo eden redkih svetovnih proizvajalcev smuči, ki izdeluje alpske, tekaške in skakalne smuči. Milan Osterman 1985.— 40-letnica Elana in 35-letnica samoupravljanja Delavski svet DO Elan je že pred nekaj meseci imenoval 5-članski odbor za pripravo in izvedbo praznovanja 40-letnice Elana v letu 1985. Tej akciji se bo priključilo obenem tudi praznovanje 35-letnice samoupravljanja. Člani tega odbora so pritegnili tudi nekatere druge sodelavce, ki so že začeli s prvimi pripravami. — Tako je bil v mesecu novembru 1984 prvi ožji sestanek pri gl. direktorju, na temo: štipendiranje in nagradni razpisi za vse stopnje šol. — 22. novembra 1984 je bil ožji sestanek v zvezi z izvedbo novega Elanovega prospekta (edicije), na katerem so bile že predstavljene nekatere aktivnosti za program proslavljanja 40-letnice. — 5. decembra 1984 je bil prvi uradni sestanek razširjenega odbora, kjer se je sprejel že okvirni program aktivnosti proslavljanja preko celega leta po različnih dejavnostih. Imenovali so tudi nosilce teh aktivnosti. — 20. decembra 1984 se je na drugi razširjeni seji pripravljalnega odbora pregledalo ožje programe posameznih aktivnosti po dejavnostih in jih selekcioniralo ter potrdilo in jim postavilo nadaljnje okvirne roke. Te dejavnosti so: — ZNAK ELANA v letu 1985 — (skica) bomo uporabljali vse leto 1985 na vseh dopisih, kuvertah, koledarjih, tiskovinah in vseh sredstvih javnega obveščanja. - ŠPORTNE DEJAVNOSTI: Vsa tekmovanja in športni nastopi Sindikalnega športnega društva Elan (SŠD) bodo v okviru obeležja 40-letnice. - KULTURNE DEJAVNOSTI: Razstave, gledališča, srečanja, zabave, prireditve in zaključna predstava, vse to bo v letu 1985 v znamenju praznovanja. - NAGRADE, ODLIKOVANJA: Sindikat bo pripravil predloge za nagrajevanje, oz. priznanja najzaslužnejšim in po stažu naj starejšim delavcem, samoupravljalcem, inovatorjem in drugim; podeljene bodo ob zaključni slovesnosti. - POSLOVNI PARTNERJI, domači in tuji bodo ob obiskih v Elanu v tem času vključeni v tok praznova-nja. - ŠPORTNIM VETERANOM IN ZASLUŽNIM NEKDANJIM SODELAVCEM Elana bo posvečena v okviru 40-letnice posebna pozornost. - PROPAGANDNA IN REKLAMNA SLUŽBA bo storila vse v zvezi z angažiranjem gostov, novinarjev, RTV, tekmovalcev in propagandnim materialom, tako da bo jubilejno leto čim bolje uspelo. - GASILCI, DRUŽBENA SAMOZAŠČITA bodo v svojih programih dela dodali svoj delež 40-letnici. ELfKN - NOVA EDICIJA (prospekt) EI^ANA, se pripravlja že nekaj mesecev in bo predvidoma gotova sredi jubilejnega leta. Izdelana bo barvno v treh izvedbah: a) za tuje partnerje v treh jezikih: angleškem, nem- škem in francoskem b) za domače — promi-nentne partnerje — širše, v slovenskem jeziku c) za domače stranke, ožja (4 strani) za množične obiske itd. v slovenščini. - KADROVSKA AKTIVNOST: Angažiranje šol, spisi in risbe o Elanu, izredne štipendije, natečaji, itd. - GOSPODARSKE TEME IN RAZPRAVE O ELANU bodo mesečno objavljene. S tem bodo aktivirani duhovni potenciali o Elanu (n. pr. investicije, družbeni standard . . .) S tem pa še ni zaključena paleta vseh aktivnosti celotnega praznovanja. V naslednji številki vam bomo že lahko postregli z vsemi podrobnostmi posameznih dejavnosti. Slavko Knafelj Slovensko prosvetno društvo "DOBRAC" ne Brnci P.n. obratovodstvo tovarne ELAN v.r. Wili MOSCHITZ Karntner Strafle 48 9586 FURNITZ/BRNCA BRNCA, dne 3.12.1984 Spoštovani ! V tem letu smo Brntani naštudirali dve igri (komedijo ter kriminalno dramo) in z uspehom gostovali na Koroškem ter v Sloveniji. Visoko cenimo, da nas podpirate s tem, da z Vašem kombijem prevažamo odrsko opremo. V zvezi s tem naj omenimo tudi požrtvovalno udejstvovanje Vaše sodelavke in si želimo, da bi se ta krog sodelavcev v tovarni Elan povečal. Razen vrste manjših prireditev (piknik, strokovna predavanja, mladinska prireditev, izlet, itd.) lahko z ponosom navedemo naš skupni kulturni veter, dne 12. oktobra 1984 v prostorih tovarne Elan z nepričakovano dobrim odmevom. To je bila brez dvoma edinstvena prireditev, saj se le redkokdaj zgodi, da na tak način sodelujeta tovarna in kulturno društvo. To je brez dvoma tudi Vaša zasluga. S tem korakom je tovarna Elan postala vzgled drugim dvojezičnim tovarnam. V tem smislu je dne 29. oktobra 1984 naš predsednik poročal v slovenski oddaji avstrijskega radija. Na tej prireditvi smo naše društvo prestavili med drugim tudi tem ljudem, ki delajo v Vaši tovarni in ne obvladajo slovenščine. Zaradi tega bo v bodoče treba na vsak način nadaljevati s skupnim delom. Ozka povezava med Vami in društvom pa pomeni za nas tudi moralno podporo, ki je danes, posebno pa v našem kraju, tembolj pomembna, ker služi ohranitvi in krepitvi narodne skupnosti. Pozdravljamo vsak korak k razumevanju in spoštovanju nemško- in slovenskogovorečih delavcev in k spoznavanju naroda soseda. Ravno v času, ko nemškonacionalne sile skušajo ukiniti dvojezično šolstvo, so takšna stremljenja izredno važna. V prepričanju, da bomo tudi v bodoče dobro sodelovali se Vam iskreno zahvaljujemo za Vašo podporo ter Vam želimo uspeha polno Novo leto. Stefan Hudi, tajnik ,, - Mag. MarJrtTjOallob, predsednik RtuCI Transport Elanovih smuči v izvoz Odprema čolnov Kdo na Elanovih smučeh v sezoni 1984/85 V tekmovalni sezoni 1984/85 ELAN sodeluje z naslednjimi smučarskimi skladi: Velika Britanija, Avstralija, Danska, Finska (alpski), Francija (nordijski), Grčija, Italija (nordijski), Kanada (nordijski), Norveška, Poljska (nordijski), Španija, Švedska, Švica, ZDA, Jugoslavija. Pregled tekmovalk in tekmovalcev, ki v tekmovalni sezoni 1984/85 vozijo na Elanovih smučeh: VELIKA alpinci: David MANSFIELD, Crerar BRITANIJA ADAMS, Clare BOOTH; AVSTRALIJA alpinci: Antony MANDLIK, Richard SMITH, Greg NEWMAN, Stephen CARTER, Reto KUNZ, Lachian CLARK, Sarah NEILL, Danielle HOSKING; DANSKA alpinci: Tine KANGSHOLM, Jerser STUN LARSEN, Ole MATHIASSUN; FINSKA alpinci: Kari LITENDAHL, Markuš SUNDBERG, Matts SUNDBERG, Kim-mo VAITANEN, Topi LITENDAHL, Ilo HIENONEN; FRANCIJA skoki: Frederic BERGER, Eric ROUC- HE, Gerard COLIN, Giuliano GAUDAR-DI, Bernard GUILLAUME, Florian TREVES, Sylvain GUILLAUME, Nico-las JEAN PROST, Robert LAZZARONI, Herve POIROT, Gilles ZIGLIOLI Franck REY; GRČIJA alpinci: Andreas PANTELIDIS, Jannis TRYANTO-FYLIDIS, Jannis KAPRA-NAS, Dimitris PAPANAKLIS, Theodo-res MAVRIDOU, Arestis KONSTANTI-NOU, Stergios PAPPOS; ITALIJA kombinatorci: Enrico FACCHINI Alber- to RIGONI, Alfredo CECCAN; teki-moški, skupina A: Albert WALDER, Domenico DE GUIO; skupina B: Paolo RIVA; skupina C: Luca ARMELLINI, Marcello BOSIN, Gaudonzio GODIOZ, Mirko PLEBS, Daniele OLLIER, Gian-piero MACARIO, Fausto PESAVENTO, Luca CAPITANIO; ženske, skupina A: Clara ANGERER, Paola POZZONI; skupina B: Luana FERRERA, Silvana AN-TONIOLI; skupina C: Lorella BARON, Gabriella PARUZZI; ostali: Paolo RU-PIL, Alfio ADAMI, Aurelio MARTINEL-LI, Tullio PIAZZI, Pierino FONTANA, Stefanio VUERICH, Gianni RUPIL, Enrico FACCHIN, Eloisa BARON, Bene-detto CARRARA; KANADA teki: Dennis LAWRENCE, Darren DE- IlOCHIE, Jenny DAUDRICH, Kjerstin BALDWIN; free style: Bill KEENAN, Cluff MUR-RAY, Pat HENRY; NORVEŠKA alpinci: Jan Ingvar DOKKEN, Lars SOLBJ0RG. skoki: Vegard OPAAS, J. A. BOGSET, Roar SKARSET, Per Morten OLSRUD, Halvar PERSSON; kombinatorci: Torbjorn L0KKEN; POLJSKA skoki: Piotr FIJAS, Tadeusz FIJAS, Jan KOWAL, Janiusz DUDA, WEGRZYN-KIEWICZ. ŠPANIJA alpinci: Abraham FERNANDEZ, Isabel MARTI, Paloma GALINDO; ŠVEDSKA alpinci: Ingemar STENMARK, Johan WALLNER, Monica AlJA, Camilia NILSSON; teki: Anders LARSSON, Orjan BLOMQ-VIST, Stig Mattsson, Krister ANDERS-SON, Lars-Goran DAHL. skoki: Anders DAUN, Tomas NORD-GREN, Magnus ASTROM, Tommy OH- ŠVICA ZDA JUGOSLAVIJA GREN, Gosta LILJEGVIST, Goran AN-DE11SSON, Olle SUNDLOV, Per Inge TALLBEIIG; alpinci: Bruno KERNEN, Bernhard FAHNER, Ilolf STEGER, Markuš MUL-LER, Jakob RHYNER; teki: Markuš ROMAN, Cristoph OGGI; skoki: Gerard BALANCHE, Ernst BOSCH, Ralf DAMERAV, Hubert MAT-HIS, Jurg BONIGER, Yvan VOVI ILA-MEZ, Benno RICKENBACH; kombinatorici: Fredy GLANZMANN, Hippolyt KEMPF, Hanz ZIHLMANN, Jean-Yves CUENDET; alpinci: Cory CARLSON, Andy LULIN, Mike FROST; skoki: Mark KONOPACKE, Jeff VOI-MIIICH, Rick NEWBORN; alpinci: Bojan KRIŽAJ, Boris STREL, Jure FRANKO, Jože KURALT, Tomaž CERKOVNIK, Tomaž Č1ŽMAN, Sašo ROBIČ, Matej OBLAK, Robert ŽAN, Luka KNIFIC, Nuša TOME, Anja ZAVADLAV, Andreja LESKOVŠEK, Mateja SVET, Veronika ŠAREC, Polona PE-HARC, Katja LESJAK, Nataša BOKAL, Breda TOMAŽIČ, Barbara KUHAR; skoki: Promož ULAGA, Miran TEPEŠ, Vasja BAJC, Bojan GLOBOČNIK, Rajko LOTRIČ, Tomaž DOLAR, Robert KA-ŠTRUN; teki: Ivo ČARMAN, Dušan DJURIČIČ, Sašo GRAJE, Jože KLEMENČIČ, Jani KRŠINAIl, Vida BEIITONCEU, Jana MLAKAR, Karmen RAJŠP, Andreia SMREKAR. Boštjan Gaser . ■ r:': JI JLJ IT I iTTtTt i S r ’: anmliBKr fiSnor i ... '‘-.vi-, i*-;»- v • ' ; Strojno odkrivanje zgornjih robnikov II. Kongres pedagogov Jugoslavije V'novembru je bil v Zagrebu II. kongres pedagogov Jugoslavije, vmes pa je bila tudi svečana seja ob 25-letnici Fakultete za telesno kulturo iz Zagreba. Ob udeležbi najvišjih in najodgovornejših predstavnikov Jugoslavije s področja telesne kulture, je bilo zagrebški fakulteti podeljeno posebno priznanje za dano vsestransko izobrazbo kadrom, kakor tudi za poslovno sodelovanje z mnogimi inštituti in delovnimi organi- zacijami v SFRJ in inozemstvu. Prispevek naše delovne organizacije je bila oprema in dekor predprostora kongresne dvorane, udeležencem kongresa pa je bilo podeljenih blizu 100 map našega propagandnega materiala. Posebej so predstavniki Elana pozdravili II. kongres pedagogov in fakulteti v znak uspešnega sodelovanja izročili grafiko »bloški smučar«, z željo še nadaljnega obojestranskega sodelovanja. Nikola Šumina Laufer Jubilanti Erman Jožica Jubilanti na kratki slovesnosti Jubilanti za 30 let skupne delovne dobe. Od leve proti desni: Knavs Marica, Poklukar Marica, Dežman Milka, Dolžan Francka, Legat Rozalija, Kranjc Pavla, Palavestrič Milena, Košir Betka, Štibelj Karel, Zupan Dominik, Gašperin Florjan, Jagodic Stane, Iskra Stanko, Perkovič Franc, Švab Marta, Zupan Jože, Mikič Jožefa, Arh Silva, Jakše Stanko. Manjkajo: Ažman Jakob, Oblak Cilka, Posavc Marija, Sitar Angela, Volčjak Slavko, Vogelnik Marija Tadej Lazar prejel »Bloškega smučarja« V letošnjem letu so dopolnili 10, 20 in 30 let SKUPNE delovne dobe naslednji delavci: 10 let Avdič Vasvija Ciuha Milena Dežman Francka Džombič Šefika Gluhar Erika Golmajer Magda Kneževič Kata Lazarevič Vinka Medvešek Vid Mežnarec Zvonko Mihelič Lidija Mikič Darinka Osterman Milan Peterman Ivanka Petrovič Stoja Potočnik Zvone Razinger Olga Sedej Zlato Sedlar Jovanka Seničak Nurfeta Stevič Milena Stjepanovič Milica Subotič Gospova Šimnic Jolanda Šmitran Jovanka Telalovič Naza Todorovič Radojka Veseli Avdullah Vrevc Mirko yučetič Bosa Žilih Anica Bec Marija Dukanovič Ana Janežič Anton Nastič Ruža Šiška Andreja Zupanc Anton Burmaznovič Ljubica Gmajnar Matjaž Ostojič Francika Sodnik Marjeta Šlajmar Branko Kokalj Božena Reberšak Janez Brekalo Marko Gabršček Ciril Gerčar Matevž Kapus Jakob Stroj Zvonko Krivic Helena Pohar Milan Žerovnik Marjana 20 let Bratkovič Jernej Eržen Zdenka Javh Tilka Kapus Stanislava Kunčič Jože Lukan Ljubomira Peinkicher Anica Peinkicher Matevž Peterman Antonija Polončič Marija Por Ana Ropret Rozalija Stojko Pavla Vavpotič Olga Višnikar Dragica Zupan Ana Zupan Katarina Koželj Štefanija Lebar Hele Triplat Pavfel Vidic Milan Jakopič Peter Bratuša Ivan Kučič Franc Peterman Marija Blažinovič Stjepan Čulo Mato Mertelj Marjan Katrašnik Severin Kavčič Anton Regovc Miha Selčan Vinko Vidic Anton Valant Jože Horvat Jože Lavrič Marija Praprotnik Helena Šmit Stanislav Tavčar Anton Tonejc Magdalena 30 let Ažman Jakob Dežman Milka Dolžan Francka Iskra Stanislav Jakše Stanko Knavs Marija Košir Elizabeta Kranjc Pavla Oblak Ciril Palavestrič Milena Poklukar Marica Štibelj Karel Zupan Dominik Zupan Jože Posavc Marija Jagodic Stane Legat Rozalija Sitar Angela Perkovič Franc Arh Silva Gašperin Florjan Mikič Jožefa Volčjak Slavko Švab Marta Vogelnik Marija Tako je skupaj prejelo jubilejne nagrade: — za 10 let skupne delovne dobe 52 delavcev — za 20 let skupne delovne dobe 41 delavcev — za 30 let skupne delovne dobe 25 delavcev Zanimiv je podatek, da od skupaj 52 delavcev, ki imajo 10 let delovne dobe, ima 30 delavcev samo delovno dobo v Elanu, od 41 delavcev, ki imajo 20 let delovne dobe je takih 16 delavcev, in od 25 delavcev, ki imajo 30 let delovne dobe samo 4 delavci, ki so bili zaposleni samo v Elanu. Ti delavci so: Kranjc Pavla, Palavestrič Milena, Štibelj Karel in Zupan Jože. Vsem skupaj še enkrat čestitamo k delovnemu jubileju! Zala Cokan Pred praznikom Dneva republike je ob slovesnosti letošnjih jubilantov tov. Tadej Lazar po predhodnem sklepu DS DO Elan prejel najvišje Elanovo priznanje — kipec Bloškega smučarja. To priznanje, delo dipl. ing. arh. Janeza Bolke, se podeljuje za izredne dosežke pri razvojnem delu in zaslugah Elanu. Do zdaj je bilo podeljenih le 20 kipcev, med njimi devetim ustanoviteljem Elana, med ostalimi pa so ga prejeli tudi Stenmark, Križaj, VŠTK Ljubljana, Olimpijski komitet Sarajevo, Monark ZDA in ing. Jože Osterman. Utemeljitev podelitve Bloškega smučarja tov. Tadeju Lazarju: Tov. Lazar je po stažu eden nastarejših sodelavcev Elana. Leta 1948 je postal kot ključavničarski pomo- čnik štipendist Elana na Tehniški srednji šoli — strojna smer, ki jo je končal leta 1951 in se zaposlil kot tehnični risar v Elanu. Po vrnitvi iz vojske (1952) je postal vodja montaže telovadnic, 1955 pa je obratovodja kovinskega obrata. Leta 1958 je prevzel vodstvo celotne proizvodnje in bil na tem mestu do leta 1966, ko je nadaljeval kot raziskovalec, predvsem pri proizvodih iz plastike, katere obratovodja je postal leta 1967. Leta 1972 je bil oddelkovodja maloser-visne delavnice v Plastiki leta 1975 vodja dejavnosti Plastike v celoti, leta 1980 direktor TOZD Plastike, letos pa je prevzel posebne posle pri različnih projektih kot vodja teh projektov. Že sami nazivi, prepisani iz personalne kartice tov. Lazarja, kažejo na zgodovino Letno srečanje upokojencev in borcev Lazar Tadej z »Bloškim smučarjem« Elana in pomembnost njegove vloge v tem Elanovem razvoju. Zanj značilni nemirni tehnični duh je bistveno pripomogel v vseh obdobjih k resničnemu imenu Elana na dveh področjih: — kot začetniku inovacijskih procesov v Elanu, ki so bili med leti 1952 in 1958 zelo živahni in intenzivni, predvsem po njegovi zaslugi; — gospodarski ureditvi proizvodnega procesa ob razpoložljivih delovnih sredstvih, ki ga je zaposlovala ves delovni čas. Kjerkoli je šlo za tehnične probleme, v celotnem proizvodnem procesu, pri posameznem stroju, pri športnih dejavnostih (Vodno-smučar-ski klub), je bil vedno zraven, ker ga je zanimalo osnovno vprašanje, kako nekaj deluje in kako bi bilo še bolje. To njegovo življenjsko vodilo je bilo tudi osnovno stališče in način razmišljanja v reševanju kopice vsakodnevnih, pa tudi daljnosežnih problemov, s katerimi se je tov. Lazar na opisanih delovnih mestih spoprijemal. Njegov zanos ga je pripeljal do tega, da je postal pionir poli-esterske plastike v Jugoslaviji ter pobudnik in začetnik proizvodnje tovrstnih izdelkov v Elanu. Perspektiva te dejavnosti pa je bila vseskozi tesno povezana z njegovim delom. Ta razvoj še ni zaključen, čeprav danes predstavlja ta dejavnost že 20 % proizvodnje Elana. Pri ocenjevanju vloge tov. Lazarja je pomembna tudi njegova zanesljivost, ki danes žal kot osebna lastnost izgineva, oziroma je ne gojimo več in zato v mednarodnih odnosih in poslovanju zelo trpimo. Vedno se je namreč poskušal v celoii zavzeti s polno odgovornostjo za naloge, za katere je bilo predhodno dogovorjeno. Pri tem praviloma ni poznal odlašanja in na koncu izgovarjanja, kot je danes žal če-sto v navadi. S takšnim odnosom, prizadevnostjo ni angažiranostjo v preko 30-letnem delu v Elanu je tov. Lazar bistveno prispeval k razvoju Elana v celoti in mu pripomogel k slovesu dobre delovne organizacije na vseh vodilnih delovnih mestih, ki jih je opravljal. Tov. Lazar bo svoje dragocene izkušnje uporabljal pri vodenju specialnih projektov v Plastiki, za kar se je po premisleku sam odločil. Čestitamo! V soboto, dne 15. decembra zvečer je bilo v Elanu srečanje bivših sodelavcev, upokojencev in članov organizacije Zveze borcev. Ker je bilo vreme lepo in ne preveč mrzlo, so na srečanje lahko prišli tudi tisti upokojenci, ki niso najbolj trdnega zdravja in iz bolj oddaljenih vasi. Tako se jih je zbralo kar lepo število. Letos se je upokojilo kar 19 delavcev in jih je sedaj skupaj že 131. Vse zbrane je najprej pozdravil predsednik Konference osnovnih organizacij sindikata Zdravko Vidic, v imenu Stalne akcijske konference 00 ZKS in samoupravnih organov Rok Sitar, namesto glavnega direktorja, ki je bil zaradi bolezni odsoten, pa je navzočim spregovoril direktor splošnega sektorja Blaž Jakopič. Vsem novo upokojenim delavcem je predsednik Kon- ference sindikata razdelil posebna priznanja za delo v našem kolektivu. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da so bili te pozornosti upokojeni sodelavci zelo veseli in da jim veliko pomeni. Na srečanju je bil navzoč tudi predsednik zbora delegatov Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja občine Radovljica, Alojz Kos, ki je navzočim tudi povedal nekaj besed in jih pozdravil v imenu skupnosti. V prijetnem vzdušju, ki ga je še popestril moški oktet DPD Svoboda iz Žirovnice, ki je zapel nekaj domačih pesmi, so vsi zbrani preživeli lep večer. Z željami za srečno, zdravo in uspešno novo leto vsem, pa so se z upanjem na ponovno snidenje razšli. Z. P. Letno srečanje upokojencev in borcev Elana Poliranje konic IBM 3031: S pospešenimi koraki do cilja Fino brušenje drsne obloge — končna Intenzivne in temeljite priprave na dokončno vzpostavitev novega, računalniško podprtega informacijskega sistema se nadaljujejo v nezmanjšanem obsegu. Celotna delovna skupina, ki jo poleg delavcev Elanove Službe za organizacijo poslovanja in avtomatsko obdelavo podatkov sestavljajo še strokovnjaki ZOP-a in INTERTRADE-a, se dobro zaveda, da bo učinkovitost novega informacijskega sistema zagotovljena le v primeru kvalitete dela v fazi priprav, ki teče od sredine letošnjega leta. »Podrobneje, številne aktivnosti z velikim ciljem, da naš novi računalnik IBM 3031 prevzame številne funkcije, ki jih sedaj opravljamo »Kdaj sem se naučil premikati šahovske figure se ne spomnim več natančno, vem le, da mi je bil šah vselej najljubša postranska stvar,« pravi 29-letni Stane HROVAT, ki je kot mednarodni šahovski sodnik od 18. novembra do 5. decembra letos delil pravico na šahovski Olimpiadi v grškem Solunu. Stane, ki se je septembra letos zaposlil v Službi za organizacijo poslovanja in avtomatsko obdelavo podatkov v Elanu kot sistemski programer, je diplomiral 1979. leta na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani in si pridobil naziv diplomirani inženir računalništva in informatike. Če se vrneva k šahovnici, kaj vse ti je igra brezštevilnih kombinacij v vseh teh letih prinesla lepega? »Že kmalu potem, ko sem se včlanil v Šahovsko društvo Lesce, sem postal stalni član ekipe na mladinski deski. Z uspehom smo nastopali v republiški ligi. Kasneje sem ko član nastopal tudi za ŠD Radovljica.« Kadar ni sam igral, se je rad poskusil tudi v sodniški vlogi in priskočil na pomoč pri organizaciji različnih tekmovanj. Udeležil se je seminarjev za sodnike in polo- po že zastarelih metodah, tečejo sedaj paralelno v treh osnovnih smereh: v infrastrukturi samega sistema, v aktiviranju programov sistemskega značaja (t. i. sistemski softvvare) in v aktiviranju programov uporabniškega značaja) t. i. aplikativni softvvare). Znotraj tega aplikativnega softwarea pa so aktivnosti še podrobneje razdelane: poskrbeti je treba za programe za vodenje proizvodnje — tu gre za kupljene IBM programske produkte, t. i. COPICS, nato za programe za vodenje zalog v skladiščih gotovih izdelkov s fakturiranjem, za programe za finančno in knjigovodsko funkcijo, istočasno pa je s starega na nov računalnik potrebno preprogramirati nekatere druge neodvisne žil izpite, najprej za republiškega, nato še za zveznega sodnika in tako postal eden najmlajših zveznih šahovskih sodnikov v Jugoslaviji. »Leta 1980 sem se na predlog Šahovske zveze Slovenije kot sodnik udeležil Šahovske Olimpiade na Malti in si s tem pridobil potrebne izkušnje, ki so mi prišle še kako prav, ko sem bil dve leti kasneje imenovan za mednarodnega šahovskega sodnika.« V tej novi vlogi se je Stane pojavil na Mednarodnem šahovskem festivalu na Bledu, na Vidmarjevem memorialu, turnirju alpskih dežel, vsakoletnem mednarodnem moštvenem turnirju ob obdelave (npr. obračun OD, potrošniški krediti). Realizacija naštetih programov je vezana na leto 1985., ko naj bi nov Elanov računalnik dnevno z izvrševanjem številnih nalog pričel opravičevati velika pričakovanja. Do popolnega prevzema novega informacijskega sistema mora sedanji računalnik, ki so mu že šteti dnevi, opravljati svojo funkcijo v nezmanjšanem obsegu. To pomeni, istočasno delo na dveh frontah — po eni strani radovljiškem občinskem prazniku, na Pirčevem memorialu v Ljubljani in še bi lahko naštevali. »Prireditelj letošnje šahovske Olimpiade, grška šahovska zveza je zaprosila Šahovsko zvezo Jugoslavije za pomoč pri izvedbi velikega tekmovanja. ŠZJ je pooblastila zveze po republikah, da na Olimpiado v Solun delegirajo po dva sodnika. Uradnega povabila, da potujem v Solun kot šahovski sodnik sem se res razveselil in mi pomeni predvsem vzpodbudo pri mojem nadaljnem udejstvovanju na tem področju.« Ob koncu naj kot zanimivost povemo, cla je bilo na kongresu FIDE, Mednarodne šahovske zveze, ki je zasedala v času solunske Olimpiade, sklenjeno, da bo odslej ta velika šahovska manifestacija vsaka štiri leta v Solunu, v vmesnih letih pa bo organizacija tekmovanja zaupana različnim krajem po svetu. Prihodnja Olimpiada bo čez dve leti v Združenih arabskih emiratih, kandidaturo za organizacijo tega najmnožičnejšega zbora ša-histov z vsega sveta pa je prijavil tudi Novi Sad. Bojan Rauh zagotavljati neokrnjeno funkcijo starega informacijskega sistema in po drugi strani izgrajevati nov informacijski sistem, kar pa terja od celotne delovne skupine izjemne delovne napore. Kljub vsemu pa visoka tehnika še vedno ne more brez človeškega faktorja, zato smo izobraževanju naših kadrov namenili precejšno pozornost. Od letošnjega septembra dalje je bil vsak od kreativnih delavcev Elanove Službe za organizacijo poslovanja in avtomatsko obdelavo podatkov (programerji, organizatorji, specialisti za sistemski softvvare) v poprečju po šest tednov na različnih seminarjih. Morda se bo komu zdelo, da priprave na vzpostavitev novega informacijskega sistema v Elanu tečejo že predolgo, saj zaenkrat resda še ni moč različnim službam pokazati konkretnih rezultatov npr. v obliki ekranskih slik ali računalniških izpisov. Pogrebno je namreč upo-števi ti, da je ključ do končnega uspeha v celoti odvisen od pravilne izbire sosledja delovnih faz in stopnje temeljitosti vseh aktivnosti pri tem. Dogovorjene časovne roke pri tej naši računalniški preobrazbi v celoti upoštevamo in izpolnjujemo — tako pri postavljanju novega informacijskega sistema kot pri sočasni preobrazbi Službe za organizacijo poslovanja in avtomatsko obdelavo podatkov. Podobno kot poteka preobrazba Službe, bo v bližnji prihodnosti v organizacijskem smislu na vrsti postopna preobrazba celotnega Elana. S temi.koraki bo Elan prestopil prag tretje industrijske revolucije in vstopil v dobo informatike, v kateri ima razviti zahodni svet že precejšnje pozitiyoe izkušnje,« predstavlja 'plovni utrip skupine, ki .'je-zadolžena za vzpostavitev informacijskega sistema na no^em računalniku, Milan PqBar, vodja Elanove .Službe 2a organizacijo poslovanja in avtomatsko ob