VESTNIK .................................... Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt izhaja v Cetovcu Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. !L................................... LETNiK XXXiX. CELOVEC, PETEK, 22. junij 1984 ŠTEV. 25 (2180) Dohnal: „Iniciativa KHD in FPO nima šanse!" „Trdno sem prepričana, da ta politična iniciativa, ki sta jo iniciirala KHD in gospod Haider, ne bo imela nobenih šans", je minuli petek v razgovoru s Slovenskim vestnikom dejala državna sekretarka za ženska vprašanja, Johanna Dohnal in Pri tem mislilta na referendum za ločitev šol po narodnosti in na ustrezni zakonski predlog koroške FPO. Johanna Dohnal je bila na sestanku, ki ga je organizirala Zveza slovenskih žena v Šentprimožu, da se hi z državno sekretarko pogovorile predvsem o problemih žena, ki živijo v podeželskih krajih. Pri tem so žene opozorile predvsem na dvojno ali trojno obremenitev žena, ki čutijo še prav posebno narodnostni Pritisk. Državna sekretarka Dohnal, ki sicer zatrjuje, da nima velikega vplivnega področja, ki pa se je morda ravno zato že prej temeljito bavila ^ vprašanjem slovenske narodnostne skupnosti, je v razgovoru z žena-uri povedala, da lima občutek, da se trenutno na Koroškem nahajamo v Položaju, kjer je to, kar itak še ni popolnoma uresničeno, že treba spet braniti. Zato je dejala: „Imam občutek, da tukaj delujejo sile, ki zmeraj spet dvomijo v obstoječe oz. mu nasprotujejo, da ne bi prišlo do na- daljnjega razvoja. Ce se moramo vedno boriti, da obdržimo to, kar smo že dosegli, seveda nimamo več časa, da se bi razvijali še naprej." V diskusiji z ženami se jie še enkrat jasno zoperstavila proti referendumu KHD-ja in zahtevam FPO, ter opozorila na trenutno mednarodno situacijo, v kateri je vedno bolj potreba mirovna miselnost in mirovno delo. „Mirovna vzgoja po mojem mišljenju nič ni drugega kot to, da se naučimo drug z drugim živeti," je med drugim dejala Dohna-lova. ,,Od soseda se moramo naučiti, kaj je njegova posebnost in obratno. Začeti je treba pri otrocih." Dodala je še, da izjave pristojnih zveznih in deželnih politikov ne dajejo povoda za strah, da bi iniciativa KHD in FPO imela uspeha. „Avstrija je morala že marsikaj pretrpeti, mislim, da bo tudi še enega gospoda Haiderja prenesla", je samozavestno dejala Dohnalova, ki je v vseh svojih stališčih spodbujala ženske, naj se v vseh življenjskih področjih postavijo proti kakršnikoli odvisnosti, (več na 3. strani). POSVET ZSO O KOMUNALNI POLiTiKi: Na občinski ravni največ možnosti sodelovanja in soodločanja Posvet o komunaini politiki, ki ga je prejšnji teden priredita Zveza siovenskih organizacij na predtog in pobudo raznih občinskih odbornikov, je postavi) v ospredje nekaj sicer znanih, vendar morda te še Premato upoštevanih spoznanj: ^ Da se nam na občinski ravni nudi največ možnosti sodeiova-"ja in soodiočanja, ob tem pa tudi soobiikovanja javnega mnenja. ^ Da aktivno vkijučevanje v komunaino poiitiko odpira možnosti za ustvarjanje pozitivnega ozračja in s tem pogojev za reševanje tudi vprašanj narodne in jezikovne enakopravnosti. ^ Da v smisiu spoštovanja poiitičnega piuratizma angažiranje za eno ati drugo skupino oz. stranko ne sme biti meriio narodne zavednosti aii zvestobe. Udeležencem, med katerimi so bili občinski mandatarji tako samostojnih slovenskih list kakor tubi večinsko-strankarskih grupacij, sta o pomenu in nalogah komunalne politike uvodoma spregovo-**i!a predsednik ZSO dipl. inž. Feliks VVieser in poslevodeči tajnik dr. Marjan Sturm, medtem ko jim je vodja slovenskega oddelka pri uradu deželne vlade dvorni svetnik dr. Pavel Apovnik izčrpno tolmačil možnosti in težave, s katerimi se °b sedanji restriktivni zakonski ure- ditvi srečujemo pri uveljavljanju jezikovne enakopravnosti. Na podlagi uvodnih izvajanj se je razvila diskusija, ki nikakor ni bila omejena na načelne ugotovitve, marveč je predvsem izražala izkušnje, ki jih imajo občinski odborniki pri svojem delu v komunalni politiki. In te izkušnje so mnogo-stranske in raznovrstne, so pozitivne in so negativne. Vendar je prevladovalo mnenje, da je tam, kjer smo dovolj aktivni in odločni, mogoče doseči tudi določene uspe- he. „Kjer so slovenski odborniki na mestu, odločni in dosledni, marsikaj dosežejo, seveda, če se ne zbojijo težav," se 'e glasita izpoved enega izmed udeležencev, ki pa je veljavna za vse — za mandatarje samostojnih slovenskih list kakor tudi za odbornike, izvoljene na eni ali drugi strankarski listi. Ravno v tem enotnem gledanju je bil tudi glavni poudarek posveta, ki je izpričeval potrebo in željo, da bi bilo sodelovanje med slovenskimi mandatarji različnih list čim tesnejše. Čeprav so med njimi svetovnonazorske in strankarsko-poli-tične razlike, v enem so si bili enotni: skupno si moramo prizadevati za uresničevanje narodne in jezikovne enakopravnosti. Z odločnim zavzemanjem za to enakopravnost na vseh področjih moramo dokazati, da vprašanje dvojezičnosti v javnem življenju ni le ..navidezen problem", temveč je življenjska potreba, tudi in še posebej na občinski ravni. Dvojezičnost ima bodočnost Serija javnih razprav na celovški univerzi „ Pravica staršev gotovo ne vsebuje zaščite pred izobrazbo v drugem jeziku", je v ponedeijek na ceiovški univerzi pribit ustavni pravnik dr. Manfred Matzka. S tem je zaključil svojo koncizno analizo tako imenovane pravice staršev, kakor jo vsebuje konvencija o človekovih pravicah. Na prvi diskusijski prireditvi celovške univerze pod skupnim naslovom „Ima dvojezičnost na Koroškem bodočnost?" se je pod vodstvom prorektorja dr. Hodla na podiju oglasilo pet diskutan-tov: dr. Pavel Apovnik, dr. Ralf Unkart, dr. Hannes Tretter, dr. Manfred Matzka in dr. Uirich Trinks, z izjemo zadnjega sami pravniki. Tema je bila pravno zastavljena, saj je šlo za „dvojezič-no šolo v konfliktu med pravom in političnimi interesi". Z izjemo koroškega ustavnega pravnika Unkarta so se vsi disku-tanti zavzeli za to, da naj ima dvojezičnost na Koroškem seveda tudi bodočnost. Unkart pa je skušal streljati na obe strani. Sicer je skušal dokazati, da o zapostavljanju neprijavljenih šolarjev nikakor ne more biti govora, priprave na heimatdienstovski referendum je imenoval „Heimatdienstler-Fest-stellung", hkrati pa je Slovencem očital nacionalizem, zatrdil, da slovenska gimnazija ne uresničuje načela integracije in seveda zajahal svojega konjička, manjšinske sosvete. Posebno ogorčenje je požel z očitkom univerzi, da se premalo posveča raziskovanju regionalnih problemov, recimo tudi dvojezičnosti. Zastopniki univerze so vedeli pravi odgovor na ta absurdni očitek, saj je nemalo primerov, ko prav pri deželni vladi niso našli razumevanja za podobne raziskovalne projekte. Diskusijo, ki je na trenutke bila nekoliko dolgovezna, je prijetno poživil Uirich Trinks s svojo po-antirano analizo heimatdicnstov-skih ideoloških podstatov. V torek zvečer so se diskutantl z Dunaja, iz Celovca in Ljubljane lotili vprašanja „Jezik in gospodarstvo". Ker smo zaradi praznika morali prej zaključiti redakcijo, bomo o tej prireditvi poročali prihodnjič. Še opozorilo na diskusijo nasiednji ponedeijek in torek: 25. junija bo beseda tekia o ..dvojezičnem učenju v praksi", 26. junija pa o „živijenjsko-zgodovinskih izkušnjah z dvojezičnostjo". Pomanjkljiva evropska zavest pri volitvah v evropski parlament V kolikor so letošnje volitve v evropski parlament, ki so bile v desetih državah-članicah EGS izvedene minuli četrtek oziroma zadnjo nedeljo, veljale za referendum prebivalstva za nadaljnje skupno življenje v ..združeni Evropi", je treba ugotoviti, da je evropska zavest v tej evropski skupnosti res še zelo pomanjkljiva. Več kot tretjina volilnih upravičencev sploh ni šla na volišče in tudi odločanje volilcev je vse prej kot izraz skupnosti — saj so se opredeljevali skoraj izključno le po interesih posameznih držav ter pustili povsem ob strani skupne interese Evrope. Sicer pa je izid volitev v posameznih državah poskrbel za prava presenečenja, deloma celo za politične pretrese. Vsekakor je ena izmed značilnosti teh volitev nepričakovani uspeh italijanskih komunistov, ki so prvič postali najmočnejša stranka. Ravno obratno so se volitve iztekle za francoske komuniste, ki so zgubili skoraj polovico svojih glasov. V Angliji so bili uspešni laburisti, medtem ko so vladajoči konservativci utrpeli občuten poraz. Zahodnonem-ška FDP pa je sploh izpadla iz evropskega parlamenta, kjer jo bodo nasledili „zeleni". Čeprav evropske volitve nimajo neposrednega vpliva na notranjo politiko posameznih držav, ponekod ne izključujejo možnosti, da bi prišlo do kakih sprememb. PREBER!TE na Hrani 2 POSVET SPZ O MiROV-NEM GiBANJU 2 10 LET SLOVENSKEGA RAZiSKOVALNEGA 'NŠTiTUTA V iTALiJi 3 15. TABOR SLOVENSKiH PEVSKiH ZBOROV 4 DOGAJANJA V PLtBERŠKi08(t^t*' - ? 5 SPET TRADiCiONALt^ OHCET V LJUBLJAN! 7 PRtSPEVAJMO K VARSTVU NARAVE 8 TiROLSKE VOLiTVE )N ..HUDiCEV KROG" SPO Gospodarstvo - pomemben steber naše narodne skupnosti Pri tw(? mtrodiA wet% predstavijo gospodarstvo enega najimij pomcm^mA dejavnikov. Kadar zaškripa v gospodarstva, okčatijo to okičajno tudi drage dejavnosti, kot so kaitara, šport, znanost in sp/ok vse negospodarske dejavnosti. Kadar je gospodarstvo v krizi, se navadno znajde v težkem po/o-žaja ce/a dražka. Na tem mesta ne kom povedai nič novega, če trdim, da je sioven-ska narodna skapnost na Koroškem (ta mit/im predvsem osrednje po/itične in gospodarske organizacije) v pretekiosti zanemarjaia načrten razvoj gospodarstva. V zadnjik (etik pa se je na tem področja ve/iko spremeniio na koije. V posiovnem (eta Č9#3 (akko keiežimo na gospodarskem področja pozitivne premike. Najkoij pomemken je pozitivni razvoj Zveze s/ovenskik zadrag v Ce/ovea, naše najvažnejše osrednje k/agovne in kančne astanove. Zveza sioven-skik zadrag se je zaradi napak v pretek/osti znašia v kadik težavak, novo vodstvo (odkora, posiovod-je in tode/nvfi) pa je v najkrajšem časa aspeio okrniti razvoj v pozitivno smer. (Mdoken razvoj zasiedimo tadi pri krajevnik Poso-jiinicak. Tadi mešane jirme, v katerik je zapos/enik kiiza 600 deiavk in de/avcev, so v posiovnem (eta Č9#3 posiovaie pozitivno in ta trend se kaže tadi v prvem četrt-ietja Č9#d. Zasekni sektor, katerema nesporno posvečamo mnogo prema-(o pozornosti, se sicer otepa s ka-dimi težavami, vendar so nekateri naši gospodarstveniki pokazaii, da znajo dokro gospodariti tadi v kadik časik. Zveza siovenskik organizacij na Koroškem je v zadnjik (etik mnogo prispevaia k tema, da se je za- vest o pomemknosti gospodarstva med našimi rojaki krepiia. Naša organizacija ko tadi v kodoče podpiraia vse dokre gospodarske pokade. Prepričani smo, da moramo vsi krepiti našo osrednjo zadražno organizacijo z vsemi za-dragami širom Koroške; s pomočjo mešanik in dragik podjetij moramo astvariti dodatna deiovna mesta za jažnokoroško prekivai-stvo in pomagati moramo koije organizirati zasekni sektor, ki tre-natno potrekaje največ pomoči, ker se de( tega ok prestraktairanja gospodarstva nakaja v kadik težavak. V smisia tek spoznanj ko Zveza siovenskik organizacij na Koroškem v kodočnosti še koij skr-keia za načrtno deio na gospodarskem področja. Feliks VVieser predsednik Zveze slovenskih organizacij Slovenski pravniki za dvojezično šolo ..Dvojezično šoistvo edino zago-tavija sožitje slovenskega in nemškega naroda na avstrijskem Koroškem in je giavni pogoj za razvoj otrok na narodnostno mešanem območju," je rečeno v resoluciji o dvojezičnem šoistvu na Koroškem, ki jo je obravnavalo predsedstvo Zveze društev pravnikov Slovenije. V svoji resoluciji siovenski pravniki ugotavljajo, da se je priznavai-no načeio v koroških razmerah in v zgodovinskem psihološkem ozračju Koroške dosiej še vedno sprevrg-io v sredstvo pritiskov in prisilne germanizacije. Ziasti tudi uveljavitev pravice staršev, da odločajo o tem, v katero šoio bodo posiaii svojega otroka, pomeni spodbudo in priložnost za pritisk na slovenske starše. Zato siovenski pravniki pozivajo Siovence na Koroškem in njihovi organizaciji ter pravnike med njimi, naj vztrajajo pri svojem zavzemanju za ohranitev dvojezičnega šoistva. OB „MiROVNEM POSVETU" SPZ NA RADIŠAH: Tudi prizadevanja za sožitje so prispevek dejavnosti mirovnega gibanja Slovenski raziskovalni inštitut v Italiji praznuje desetletnico obstoja Pred desetimi leti, 21. junija 1974, se je v Trstu zbralo 25 vidnih družbenih, kuiturnih in znanstvenih delavcev, da bi ustanovili inštitut, ki bi na strokovni in po možnosti tudi znanstveni ravni začei preučevati narodnostna vprašanja Slovencev v Itaiiji. Ustanovni člani Slovenskega raziskovalnega inštituta so predstavljali vse komponente slovenske manjšine in s svojo pobudo so dokazovali, da je dozorel čas za ta pomemben korak. Mednarodna konferenca o manjšinah, ki je bila kmalu nato otvorjena v Trstu, je bila le dodatna spodbuda, da se novi inštitut predstavi že na tej pomembni manifestaciji. Vprašanjem sodelovanja koroških Slovencev v mirovnem gibanju je bil namenjen delovni seminar, ki ga je priredila Slovenska prosvetna zveza minulo soboto v kulturnem domu na Radišah. Udeležba na posvetu — zastopana je bila komaj polovica včlanjenih društev — je sicer v določeni meri potrjevala uvodno ugotovitev, češ, da smo koroški Slovenci preveč zaposleni s svojimi specifičnimi problemi in zato premalo odprti za širša družbena vprašanja, med katera spada tudi vprašanje vojne in miru. Toda potek diskusije je pokazal, da stvari miru nikakor nismo tako odtujeni, saj so končno tudi vsa naša prizadevanja za enakopravnost dejansko prispevek mirnemu sožitju v deželi in s tem del širokega mirovnega gibanja. Eno seveda drži in to je sobotni posvet jasno pokazal: organizacijskih oblik mirovnega gibanja med koroškimi Slovenci doslej res ni in to pomanjkljivost bi SPZ želela postopoma odpraviti s tem, da bi zavest o nevarnostih, ki jih predstavlja nenehno oboroževanje, preko krajevnih društev ponesla v širšo javnost. Pri tem naj bi tozadevna dejavnost izhajala iz spoznanja, da vojna nevarnost ogroža nas vse, zato mora biti tudi boj za mir zadeva nas vseh — ne glede na narodno pripadnost, ne glede na svetovnonazorsko ali strankarsko-poli-tično opredelitev. Da je možna akcijska enotnost v smislu omenjenega spoznanja, potrjujejo široka mirovna gibanja v raznih državah, tako tudi v Avstriji. Kakšne so pri tem izkušnje in s kakšnimi težavami se je treba spoprijemati, so na radiškem posvetu prikazali zastopniki posameznih struj avstrijskega oz. koroškega mirovnega gibanja. Govora je bilo o uspelih skupnih akcijah, o najrazličnejših pristopih in oblikah tozadevne aktivnosti in tudi o solidari-zaciji s Slovenci v njihovem boju za dosego narodnostne enakopravnosti. Slišati pa je bilo tudi o nerazumevanju in celo o nasprotovanju, ki mu je mirovno gibanje izpostavljeno zlasti pri etabliranih strankah in pri javnih občilih. Najbolj pogost pojav v tem smislu je, da vse skupaj zmečejo v „komunistični koš". Prav ilustrativna je bila izjava zastopnika socialistične mladine, da v strankinem vodstvu ne prodrejo, vendar jih pustijo v miru pri njihovem „de!u za mir"; ali ugotovitev pristaša katoliškega tabora, da je škof sicer proti, toda ljudje mislijo in delajo kljub temu drugače. „Ni važna strankarskopolitična usmeritev niti narodna pripadnost, kadar gre za ohranitev življenja, za preprečitev vojne; zato je treba med ljudmi širiti zavest o vojni nevarnosti in o potrebi boja za mir." Na podlagi te načelne ugotovitve je tekla živahna razprava o možnostih in konkretnih oblikah, kako bi misel in cilje mirovnega gibanja ponesli v naše vasi ter jih širili tako med člani in prijatelji tamkajšnjih prosvetnih društev kakor tudi med nemškogovorečimi sosedi. Kajti: z mirovnim gibanjem se podirajo plotovi med Slovenci in Nemci — saj mir je zadeva nas vseh! Potrebo po taki ustanovi in njeno vlogo je tedaj opisal njen oblikovalec in prvi ravnatelj, Karel Šiškovič, utemeljitve in programske smernice veljajo še danes. SLORI, kot se inštitut navadno označuje, je moral nastati, ker je dozorela zavest, da naša narodna skupnost ne more več dalje, če nima vseh bistvenih instrumentov za uveljavljanje v sodobni družbi, med katere sodi gotovo tudi raziskovalno središče. Te vloge ne more opravljati nobena druga italijanska ustanova in dejansko ni nobena pokazala niti pravega odnosa do naših vprašanj, da bi ji lahko zaupali tako pomembno vlogo. Namen inštituta je preučevati še neraziskana narodnostna vprašanja, sproti upoštevati nove pojave in to na področju realnih, aktualnih problemov. Zgodovinska in druga vprašanja spadajo bolj v delokrog posameznih oddelkov pri tržaški Narodni in študijski knjižnici, s katero Slori sodeluje. Raziskovalni inštitut torej, kot posredovalec znanja, dokumentov in podatkov bodisi znotraj same manjšine, kot tudi izven nje v stiku z večinskimi organizacijami, z ustanovami v matični domovini in s sorodnimi manjšinami. Osnovni cilj, ..obvladati" prostor, kjer živijo Slovenci v Italiji, se postopoma uresničuje. Namesto začetnega skromnega urada v Trstu razpolaga daneš inštitut s štirimi sedeži, razporejenimi vzdolž celega obmejnega pasu: v Kanalski dolini, v Čedadu, v Gorici ter v Trstu. V njih dela deset rednih sodelavcev, nekaj rednih honorarnih in širši krog občasnih sodelavcev. Tudi krog članov se je v tem času razmahnil in šteje danes približno sto imen. Raziskovalni uspehi niso bili enaki na vseh področjih, kajti vsak problem postavlja drugačne pogoje glede razpoložljivosti in dostopnosti uradnih podatkov, težavnosti obdelave in finančne zahtevnosti. Posamezni vidiki manjšinskega življenja so bili tudi različno obravnavani pred nastankom inštituta, nekatere je moral nastaviti povsem na novo, druge pa le dopolnjevati. Danes se lahko Slori ponaša z vrsto publikacij v slovenščini, italijanščini in angleščini. Veliko izdelanega gradiva n'i bilo objavljenega v knjižni obliki, ampak v obliki bolj agilnih analiz, ki so bile dane na razpolago organizacijam. Najbolj razvite in pogoste teme so šolstvo in mladina, prostorska problematika, demografija, gospodarstvo, pravni položaj manjšine, politične razmere in volilni izidi, psihološki in družbeni pogoji narodnostnega razvoja in problemi v zvezi z izseljeništvom. Arhiv, dokumentacija in knjižnica so znatno obogateli, vedno bolj pogosto pa se pri obdelavi podatkov uporablja računalnik. V desetih letih je Slori navezal stike z dvajsetimi znanstvenimi ustanovami in člani Slori so se v tem času udeležili preko sto petdeset znanstvenih in strokovnih srečanj na območju alpskega loka, do sedeža evropskega parlamenta v Strasburgu in tudi do ameriških univerz. Sedanja raven dn razčlenjenost inštituta sta zadovoljivi, a vključujeta tudi velike probleme, predvsem finančnega značaja. Šele pred kratkim jte dežela Furlanija-Julijska krajina odobrila prvi finančni prispevek inštitutu in še tega v obliki enkratne podpore v okviru osimskega sporazuma. Potem, ko je Slori izvedel že več nalog za institucije Evropskega sveta, se mora še vedno boriti za priznanje doma. Glavni cilj na tej fronti je vključitev inštituta v krog petih raziskovalnih ustanov, ki jih dežela redno podpira in jim tako omogoča delovanje. Drugi, nič manj pomembni cilj, pa je, da se dnštiut še bolj globoko zakorenini in vključi v družbene procese v tem prostoru ob meji — v službi manjšine, za večje razumevanje med sosednjimi narodi in narodnostnimi skupinami. Pa veli Stranj, Trst Ostanimo pri resnici! Ravnatelj Franc Kukoviča, predsednik nedavno ustanovljenega Strokovnega združenja pedagoških delavcev, nam je poslal v objavo naslednje stališče k izjavam, ki so jih predstavniki Koroške dali na bin-koštnem seminarju v Neumarktu (o katerem smo obširno poročali v zadnji številki našega lista — op ured.): Z Zd^ot7o/jstfow sew v td^djšdjew tZs^d Zd ^ose^ej Zd^/Z t7 /Z/ovens^fd; vestdZ^d /Td/ Zzjdve, ^/ so j;'/? dd /7;'d-^oštde?d dtddjsZds^ed; se/dZddrjd v NedTddT^td vZsO^Z preJsZdVdZ^Z iz Korošec por/d/Z o^rddt^o sTdpdc vzgoje v šo/d/? dd ;KŽMcw Aoro%ew Zd $ tedi Zdvrd?/; ^77-Zzdt/f- fddjd ^o/očedZ/? drogov, ^Z se Zdt?ze-Mdjo zd Zoritev m/. 7*d^dj d;Zs/Zd; še pose^do ;zddšd?;jd pos/evot/ečegd ^re^se^dZ^d t/eže/degd šo/sArgd .sve-fd Zd Koroško Adr/d /č;'?*c/?erjd,