NEKATERE ZNAČILNOSTI ORUDENENJA V RUDiSCU RUTE
Danilo Jelene
S 7 tabelami in z 10 slikami
Rudišče Rute pri Bleibergu pod Dobračem pripada mineralizirani
coni wettersteinskih apnencev, ki potekajo v smeri E—^W in tvorijo šte-
vilne grude.
Jamo in površino so kartirali Sueß, Mojsisovics, Hupfeld,
Frech, Geyer, Tornquist, Stier in Holler. Zlasti zadnja
dva sta pojasnila geologijo ozemlja mineralizirane cone. Podlago triade
tvorijo spodnjekarbonski peščenjaki, drobe in skrilavci. Triada se pri-
čenja z rdečimi werfenskimi peščenjaki, katerim sledi nekaj 100 m de-
bela serija gutensteinskih skladov, temnih laporjev, skrilavcev in temnih
dolomitov. Nad temi leži 600 m debela serija svetlih, z bitumenom revnih
dolomitov. Ti dolomiti prehajajo v wettersteinske apnence, ki predstav-
ljajo ca. 500 m debelo serijo skladov. Zgornji horizont wettersteinskih
apnencev je dolomitiziran. Nad njim slede rabeljski skladi. Sestavljajo
jih tri po 20—25 m debele plasti karditskih skrilavcev z 0,25 m debelimi
oolitnimi plastmi v talnini ter z vmesnimi polami močno bituminoznega
dolomita, ki doseže debelino do 50 m. Nad karditskimi skrilavci leži
močno bituminozen glavni dolomit, ki vsebuje 3—4 vložke oljnih skri-
lavcev.
Severno od Dobrača poteka v alpski smeri tektonski jarek, ki ga
seka WNW potekajoča prelomnica Dobrača, ob kateri je zahodni del
tektonskega jarka pomaknjen proti severozahodu, vzhodni pa proti
jugovzhodu. Med vzhodnim koncem zahodnega d^la tektonskega jarka
in zahodnim koncem vzhodnega dela jarka leži na severni strani dobraške
prelomnice odlomi j en del vzhodnega jarka v obliki trikotne grude, katere
osnovnica leži na dobraški prelomnici.
Za mineralizirano cono Pb-Zn v rudišču Rute je značilna vrsta pre-
lomov in razpok.
Prvo vrsto prelomov sestavljajo štirje močni in več manjših vmesnih
prelomov severozahodne smeri. Po H o 11 e r j u so ti prelomi nastali
tako, da je odtrgana trikotna gruda glavnega dolomita pritiskala na
wettersteinske apnence, ki so se zaradi tega pomikali proti severozahodu.
Poleg severozahodnih nastopajo še mlajši severovzhodni prelomi.
Mineralizacija nastopa ob križiščih severozahodnih prelomov s tako
imenovanimi žlahtnimi ploskvami, ki jim prej niso posvečali mnogo
mi
pozornosti. Podrobno petrografsko kartiranje je pokazalo, da so te ploskve
razdelile wettersteinski apnenec na posamezne sklade. Paleontološku,
mikrokemično in mikropetrografsko proučevanje kaže, da imajo žlahtne
ploskve velik praktičen in teoretičen pomen.
Prvotno so usmerjali jamska raziskovalna dela v nižja obzorja na
podlagi razdalje rudnega rokava od karditskih skrilavcev na poznanem
obzorju.
Odkar se pri sledenju novih rudnih rokavov niso več ravnali po
bližini karditskih skrilavcev, temveč po žlahtnih ploskvah, se je znatno
zmanjšala skupna dolžina raziskovalnih rovov in je bilo raziskovanje
bolj uspešno.
Razen tega karditskih skrilavcev v normalni legi ni bilo vedno možno
ločiti od karditskih skrilavcev, ki so bili vtisnjeni v razpoke ob prelomih
in narivih. Zato so jih pri usmerjanju sledilnih rovov med seboj zame-
njavali, kar je še bolj povečalo obseg raziskovalnih del.
S preusmeritvijo v načinu sledenja po žlahtnih ploskvah so do
leta 1935 prihranili 30 % na sledilnih rovih pri prehodu od petega na
šesto obzorje in 37 Vo pri prehodu od petega na sedmo obzorje.
Žlahtne plasti so izredno važne za orudenenje, zato navajamo njihove
petrografske značilnosti, kolikor jih moremo določiti megaskopsko.
170:
Megalodontna plast navadno zaključuje rudonosni del wetterstein-
skega apnenca. Pod njo se vrste debele plasti zelenega laporja s posa-
meznimi mlečnobelimi dolomitnimi vložki. Te plasti sličijo rudonosnim
plastem v krovnini, toda orudenele so le izjemno v revirju »Maks«
v skrajnem zahodnem delu rudišča Rute.
V 1. tabeli navajamo kemični sestav posameznih plasti wetterstein-
skega apnenca:
1. tabela
Kemični sestav žlahtnih ploskev in vmesnega apnenca ,
Če primerjamo žlahtne ploskve in vmesni apnenec, opazimo, da so
plasti žlahtnih ploskev facialno bolj pestre in heterogenega sestava,
vmesni apnenec pa je bolj homogen. Tudi kemične analize kažejo raz-
like, posebno glede glinice, železovega oksida in organskih snovi. Naj-
važnejša pa je razlika v količini dolomita. Razmerje med СаСОз in
MgCOg niha pri žlahtnih ploskvah, ki so vodilne za orudenenje, od
29 do 43 Vo MgCOs in od 71 do 57 "/o СаСОз; pri ostalih ploskvah in vmes-
nem apnencu pa od 2 do 8 "/o MgCOg in od 98 do 92 Vo CaCOg. Za dolomit
171
žlahtnih ploskev je značilna enakomerno drobnozrnata struktura in
plastovita krojitev.
Slične primere, da nastopa mineralizacija v stratigrafskem horizontu
le v kameninah določenega petrografskega in kemičnega sestava, naj-
demo tudi v drugih rudiščih. V zvezi s tem je Olaf Rove (1947) v svoji
razpravi opozoril med drugim tudi na permeabilnost kamenin. Kasneje
je Ernest L. Ohle (1951, 668—673) objavil razpravo, v kateri navaja
eksperimentalne podatke o permeabilnosti^ apnencev in dolomitov cin-
kovih rudišč v East Tennessee Zinc District — ZDA. Preiskai je okoli
1000 vzorcev prikamenine in prišel do zaključka, da kamenine v različni
meri propuščajo rudne raztopine.
2. tabela
Razlike v permeabilnosti z naraščajočim povprečnim obsegom zrn
Navedeni O h 1 e j e v i podatki za permeabilnost apnencev in dolo-
mitov v absolutnih vrednostih sicer ne ustrezajo razmeram v Rutah.
Toda na podlagi različnega petrografskega in kemičnega sestava kamenin
v plasteh žlahtnih ploskev in vmesnega apnenca moremo sklepati, da
obstajajo razlike v permeabilnosti tudi v tem rudišču. Tudi drugi avtorji,
n. pr. BI um er (1922), na splošno ugotavljajo razlike v poroznosti med
apnenci in dolomiti.^ Eksperimentalna določitev permeabilnosti žlahtnih.
1 Permeabilnost je izražena v milidarcyjih.
2 Glej 3. tabelo na str. 173.
172;
ploskev in vmesnega apnenca bi te razlike nedvomno potrdila tudi
v tem rudišču.
Zaradi razlike v permeabilnosti so mineralne raztopine pronicale
po poteh najmanjšega odpora, ki so jih predstavljali preseki dolomitizi-
ranih žlahtnih ploskev in prelomov. Ti preseki imajo smer jugovzhod—
severozahod in tonejo proti jugovzhodu v globino. (Smer prelomov je
severozahod—jugovzhod, smer žlahtnih ploskev pa vzhod—zahod z
vpadom proti jugu). Vzdolž presekov so mineralizatorji metasomatsko
nadomeščali apnenec, ki je bil v kemičnem oziru najmanj odporen. Oba
pogoja, prvi odvisen od fizikalnih, drugi od kemičnih lastnosti kamenin,
sta ustvarila značilno obliko rudnih rokavov.
3. tabela
Blumerjeva tabela poroznosti I
Rudne raztopine so prinašale tudi magnezijev karbonat, ki je po-
vzročal vzdolž rudnih rokavov dolomitizacijo wettersteinskega apnenca.
Na ta način je nastal neenakomerno zrnat, luknjičav dolomit, ki tvori
gnezda in vključke ob rudnih rokavih. Ta dolomitizacija je torej ge-
netsko mlajša od dolomitizacije žlahtnih ploskev.
S svincem bogati rudni rokavi nastopajo v gornjih, s cinkom bogati
pa v spodnjih žlahtnih ploskvah. Povezanost rudnih rokavov z žlahtnimi
ploskvami je razvidna iz 4. tabele,
Paragenezo rudišč v Bleibergu in Rutah sta podrobno raziskovala
A. T o r n q u i s t (1927) in H. J i c h a (1951, 714, 716, 728).
O izvoru oksidnih svinčevih mineralov v bleiberškem revirju pravi
Tornquist: »Na velikih galenitovih kristalih '.ponekod v Bleibergu
prirasla anglezit in cerusit sta produkta preperevanja, ki nimata ničesar
skupnega z orudenenjem wettersteinskega apnenca.«
Tudi drugi avtorji so obravnavali oksidne svinčeve minerale v Blei-
bergu. Rudišče v Rutah pa je bilo s te strani manj preiskano. Zato bomo
podrobneje podali značilnosti rudnih rokavov glede na oksidne svinčeve
minerale, ki smo jih kemično in halkografsko določili v številnih vzorcih
iz večine zruškov in odkopov na raznih obzorjih. Podatki kemične ana-
lize so navedeni v 6. tabeli.
Vzrok, da nastopajo v tej analizi težko topni svinčevi oksidi, mnogo
bolj topni cinkovi oksidi pa ne, je v tem, da so ti zaradi mnogo večje
topljivosti^ preneseni mnogo dalje.
3 Glej 5. tabelo na str. 175.
173;
4. tabela
Razdelitev rudnih rokavov glede na žlahtne ploskve v rudišču Rute
174
5. tabela
Topljivost v gramih na liter
* + pomeni etažo nad, — etažo pod horizontom.
175;
Povprečno vsebujejo zruški več oksidnih svinčevih mineralov kot
odkopi, če upoštevamo, da je koncentracija svinčevega sulfida v zruških
manjša kot v odkopih. To kaže na vpliv recentnih činiteljev na prepe-
revanje rude.
Halkografska preiskava ni bila vedno uspešna, ker vsebujejo neka-
teri vzorci manj kot 0,3 "/o svinčevega oksida. Na podlagi kemične in
halkografske preiskave razdelimo oksidne svinčeve minerale na tri
skupine:
1. starejši oksidni svinčevi minerali,
2. sekundarne tvorbe oksidacijskega pasu,
3. recentni svinčevi oksidi.
1. Starejši oksidni svinčevi minerali
Fluorit, sfalerit in galenit so ascendentni minerali. Starejši galenit
je nadomeščen z mlajšim sfaleritom in fluoritom. Kristalni fluor it tvori
v galenitu in sfaleritu vključke najrazličnejših oblik, delno pa nastopa
idiomorfno v galenitu, vendar le v njegovem obrobnem delu. Našteti
minerali so bili podvrženi kasnejšemu pritisku v zvezi s postgenetsko
tektoniko. To dokazujejo zdrobljeni kristali galenita in sfalerita. Gale-
176
Nekatere značilnosti orudenenja v rudišču Rute
Some Characteristics of Mineralization in the Ore-Deposit of Rute
Starejši oksidni svinčevi minerali
Older lead oxide minerals
1. slika
Nahajališče V, + 12\ Polar., 270 X.
Jedkano s konc. HF. Razpoke v
galenitu (GA) zapolnjene s plumbo-
kalcitom (PK).
Fig. 1.
Find-spot 7, + 12, Polar., 270 X.
Etched with cone. HF. Cracks in
galena (GA) filled with plumbo-
calcite (PK).
2. slika
Nahajališče 8, 11. Polar., 270 X.
Jedkano s konc. HF. Razpoke v
sfaleritu (Sf) zapolnjene s plumbo-
kalcitom (PK). ,,
Fig. 2.
Find-spot 8, 11. Polar., 270 X. Et-
ched with cone. HF. Cracks in
sphalerite (Sf) filled with plumbo-
calcite (PK).
' Število odkopa iz 6. tabele. — Nomber of stope.
- Obzorje. — Level. - the slice above the level, — the slice below the level.
3. slika
Nahajališče 7, + 12- Polar., 270 X.
Jedkano s konc. HF. Galenit (GA),
plumbokalcit (PK) in fluorit (Fl).
Fig. 3.
Find-spot 7, + 12. Polar., 270 X.
Etched with cone. HF. Galena
(GA), plumbocalcite (PK) and
fluorite (Fl).
4. slika
Nahajališče 8. + 10. Polar., 270 X.
Galenit (GA) in plumbokalcit (PK).
Fig. 4.
Find-spot 8, + 10. Polar., 270 X.
Galena (GA) and plumbocalcite
(PK).
Sekundarni minerali oksidacijskega pasu
Secondary minerals of oxidation zone
5. slika
Nahajališče 2. E, + 5. Polar., 270 X,
Gaienit (GA), sfalerit (Sf), fluorit
(FI), markazit (MA) in cerusit (Ce).
Fig. 5.
Find-spot 2. E, + 5. Polar., 270 X.
Galena (GA), sphalerite (Sf), fluo-
rite (FI), marcasite (MA), and
cerussite (Ce).
6. slika
Nahajališče 2.W, —4. Polar., 270 X.
Galenit (GA) in cerusit (Ce).
Fig. 6.
Find-spot 2. W, —4. Polar., 270 X.
Galena  (GA)  and cerussite  (Ce).
7. slika
Nahajališče 2. W, —4. Polar., 270 X.
Galenit (GA) in cerusit (Ce).
Fig. 7.
Find-spot 2. W, —4. Polar., 270 X.
Galena  (GA)  and cerussite (Ce).
Recentni svinčevi minerali
Recent lead oxides
8. slika
Nahajališče 14, 5. Polar., 270 X.
Galenit (GA) in anglezit (An).
Fig. 8.
Find-spot 14, 5. Polar., 270 X. Ga-
lena (GA) and anglesite (An).
9. slika
Nahajališče 14, 5. Polar., 270 X.
Fluorit (Fl), markazit (Ma) in
kalcit (Ka).
Fig. 9.
Find-spot 14, 5. Polar., 270 V. Fluo-
rite (Fl), marcasite (Ma) and
calcite  (Ka).
10. slika
Nahajališče 6, —6. Polar., 270 X.
Markazit (Ma) in fluorit (Fl).
Fig. 10.
Find-spot 6, —6. Polar.. 270 X.
Marcasite  (Ma)  and fluorite  (FI).
nit [1]* in sfalerit [2] sta s sistemom razpok popolnoma razkosana. Pri
galenitu potekajo razpoke povečini vzdolž razkolnih ploskev, le včasih
v poljubni drugi smeri. Pri sfaleritu ni opaziti zveze med smerjo razpok
in kristalno strukturo. Razpoke so zapolnjene s kalcitom, ki vsebuje v
majhnih količinah PbCO;j.
Orudenenje galenita je starejše in je bilo podvrženo močnim tek-
tonskim procesom [3 in 4].
V vseh teh primerih je bila izvršena kemična analiza ter ugotov-
ljen PbCO.( v količini 1—4 Vo. Gre za izomorfno zmes CaCOg in PbCOg.
Kristalna oblika PbCOg je pri cerusitu rombično-bipiramidalna, medtem
ko kristalizira kalcit trigonalno-skalenoedrično. Ne bi mogli predpostaviti
izomorfne zmesi, če bi PbCOg kristaliziral rombično-bipiramidalno. Ven-
dar je poznana trigonalno skalenoedrična modifikacija PbCO^ — plumbo-
kalcit, ki more nastopiti s kalcitom v izomorfni zmesi. Plumbokalcit je
F. Naumann (1885, 454) takole popisal: »Plumbokalcit je svinec
vsebujoči kalcit. Predstavlja izomorfno zmes, pri kateri prevladuje
СаСОз z nekaj PbCOg — n CaCOg + PbCO,. Kristalizira romboedrično
(R = 105" 7'), je razkolen, bel, s sijajem biserne matice in nekoliko meh-
kejši, toda težji od kalcita (G = 2,77—2,884). V Bleibergu nastopajo na
apnencu z 2—9 "/o PbCO..j romboedri plumbokalcita, ki vsebujejo po
Schöffelu nad 23 Vo PbCOg. Plumbokalcit je zanimiv mineral, ker
pri njem kristalizira PbCOg v zmesi s CaCO;¡ romboedrično, drugače pa
v tej kristalizacijski obliki ni poznan.«
Ti minerali nastopajo v predelu, za katerega so značilna velika
postgenetska premikanja v zvezi z Dobračevo prelomnico. To delova-
nje je tudi v mikrostrukturi dobilo izraz v neštetih razpokah in risih.
Po nastanku rudišča je bilo ob dobraški prelomnici intenzivno ter-
malno delovanje. Največji vpliv za pretvarjanje galenita v njegove
oksidne produkte je pripisovati prav tem s CO2 bogatim termam. Ter-
malna delovanja potrjuje bleiberška terma, ki še danes izvira v jami;
H. Ho 11 er (1935).
Ti starejši oksidni svinčevi minerali se nahajajo v relativno veliki
globini do najnižjega horizonta. Zato jih ne moremo prištevati k oksida-
cijskemu pasu, temveč k mineralom, ki so nastali pod vplivom post-
genetske terciarne delavnosti.
2. Sekundarne tvorbe oksidacijskega pasu
V to skupino spada večina rudnih rokavov revirja »Maks«, kjer
nastopa cerusit kot mineral prave oksidacijske cone. Opazujemo ga že
megaskopsko. V tem revirju pa nastopa v enem izmed rudnih rokavov
(Lichtmessverhau) v družbi s hidrocinkitom vulfenit, kar kaže na des-
cendentni nastanek tega minerala.
V revirju Antoni rudišča Rute nastopa v najvišjih horizontih cerusit
kot mineral pravega oksidacijskega pasu [5,6 in 7]. Mikroposnetki so bili
vzeti iz rudnega rokava št. 2. K istemu tipu pripadajo še cerusiti rudnega
rudnega rokava 16, 6, 4 in 2 na 5., 3. in 2. obzorju.
* S številkami v oglatih oklepajih so ozaiačeni mikroskopski posnetki.
Geologija — Razprave in poročila — 12 177,
3. Recentni svinčevi oksidi
Povprečne vrednosti za svinčeve okside iz 6. tabele v odkopih in
zruških dobimo, če izračunamo aritmetično sredino iz podatkov kemične
analize.
Pb ox v odkopih: Pb ox v zruških =1:4.
S tem je podana osnova za predpostavko, da so svinčevi oksidi delno
produkt recentnih jamskih vod, ker je množina svinčevega oksida premo
sorazmerna času učinkovanja teh vod, kajti pri zrušku je ta čas nekoliko-
krat večji.
Povprečni rezultati kemičnih analiz rude iz separacije so sledeči:
Ta analiza kaže, da vsebujejo vzorci, ki so bili vzeti tik pred sepa-
racijskim procesom, povprečno večji odstotek oksidov kakor vzorci iz
odkopa ali zruška. Koncentracija torej narašča med potovanjem izkopa-
nine od odkopov in zruškov do predelave. To opazujemo zlasti takrat,
če se ruda kopiči v jamskih bunkerjih v času, ko separacija stoji. Pove-
čanje koncentracije niha med letom; maksimum doseže v prvih mesecih,
najmanjša pa je, ko pride ruda z odkopov neposredno v separacijo.
Proces oksidacije poteka po sledečih enačbah:
Reakcije PbSO^ (anglezit) oz. ZnSO^ (cinkozit) s prihribino, v našem
primeru z apnencem, tvorijo PbCOg (cerusit) oz. cinkov karbonat (smitso-
nit). Cinkov karbonat pa tvori dalje Zn (OH)2 ZnCOg (hidrocinkit). Reak-
cije v smeri (1) do (4) so možne le, če se H0SO4, ki nastaja pri reakcijah
(1) in (3), ne nevtralizira zaradi prisotnosti CaCOg (s tvorbo CaSO^, CO2
in H2O). To pomeni, da so reakcije možne le tam, kjer obstajajo za
reakcijo potrebne snovi, t. j. v rudnih rokavih, ki so bogati s FeSa-
Tvorba Ре2(804)з v enačbi (3) je možna le pri prisotnosti proste kisline
H2SO4, kajti
178
Navedene reakcije v jami dejansko nastopajo. Ponovno so naleteli
na smrdljive vode H.S (glej reakcijo 2), mnogokrat pa poteka reakcija
v obratnem smislu. Tako nastopajo recentne tvorbe CaS04.2HoO v kri-
stalih v bližini s FeSa bogate oolitne plasti, kjer včasih nastopajo velike
količine Ре(ОН)з. Ге(ОН)з, je sicer bela oborina, ki pa je po oksidaciji
kmalu umazano zelena, kasneje črna in končno rjava. Te rjave tvorbe
v jami često nastopajo.
Obstoj Ге2(804)з, ki ima važno vlogo pri oksidnih Pb mineralih, je
možen v globokih ali pa odprtih prelomih s stoječo vodo, kjer se H^SO^
vedno znova tvori, ker je Ре2(804)з amfoterna sol, obstojna le v prisot-
nosti prostih kislin.
V skupino recentnih tvorb spadajo svinčevi oksidni minerali iz
zruškov in deloma odkopov, kjer je galenit zaradi učinkovanja jamskih
vod pretvorjen delno v PbS04 [8 in 9]. V rezultatih kemičnih analiz
se sicer PbS04 posebej ne omenja, ker se skupno s PbCOg raztopi v
ocetni kislini, ki je bila uporabljena za razklop oksidnih mineralov svinca.
Obstoj PbS04 moremo dokazati na drug način.
Če primerjamo Pb ox, ki je v flotacijski jalovini s količino Pb ox
v rudi, po posameznih mesecih, dobimo sledeče stanje:
7. tabela
V prvih mesecih leta je bilo razmerje obogatitve slabo, polagoma
pa se je izboljšalo do meseca junija. Slabe obogatitve prve polovice leta
moremo pojasniti s tem, da je v rudi neka svinčeva oksidna ruda, ki
se težko flotira, ker se ne sulfidira z dodatkom Na^S. Relativno dobre
obogatitve v sredi leta pa je pripisovati zajemanju rude neposredno iz
odkopov, zaradi česar ruda ni bila izpostavljena v toliki meri prepere-
vanju. Svinčev oksidni mineral, ki je vzrok razlikam v notiranju, je
anglezit, kar je ugotovljeno z opazovanjem pod mikroskopom [8].
Za tvorbo anglezita je odločilna prisotnost markazita [10], ki omo-,
goča reakcijo 1—4. Razpad markazita v FeS je v tem posnetku opaziti.
179:
SOME CHARACTERISTICS OF MINERALIZATION
IN THE ORE-DEPOSIT OF RUTE
At Rute near Bleiberg mineralization has been effected along the
intersection of northwestern faults and the so called precious sheets.
The chemical and other examinations have revealed a rather hetero-
geneous composition of the facies of these sheets, whereas that of the
interstitial limestone has been found to be fairly homogeneous. Further-
more chemical analyses have shown other differences especially as to
the content of alumina, iron oxide, and organic substances. The most
striking difference, however, is in the dolomite content. In the precious
sheets which are leading in mineralization, the ratio between СаСОз
and MgCOs varies from 29 "/o to 43 «/o of MgCOg and 71 Vo to 57 "/o of
СаСО.ч, whereas in the other sheets as well as in the interstitial lime-
stone the ratio varies from 2 Vo to 8 "/o of MgCOj and 87 o/o to 92 of
СаСОз. In the precious sheets the characteristic features of dolomite
are a regular fine grained texture and a laminated jointing.
The sole application of Ohio's data on the permeability of limestones
and dolomites, to the conditions prevailing in the ore deposit of Rute,
will show, without any concurrent empirical data, that the permeability
of dolomites is greater than that of limestones.
Owing to the difference in permeability, the mineral solutions have
been working their way along the lines of least resistance represented
by the intersections of the precious sheets and faults. These intersections
show a SE-NW trend and a SE dip. The direction of faults is NW-SE,
that of the precious sheets E-W v/ith a dip southwards. Limestone being
the least resistent mineral was metasomatically replaced along these
intersections by mineral solutions. Both conditions, the first depending
on physical, the other on chemical properties, of the rock, have given
rise to the characteristic form of ore-lodes.
Magnesium carbonate contained in the mineral solutions effected
the dolomitization of the Wetterstein Limestone along the ore-lodes.
Thus the irregularly-grained, porous dolomite forming nests and in-
clusions along the ore lodes, had been crystalized. Consequently dolo-
mitization has been here effected later than in the precious sheets.
The second part of the paper contains data on the occurrence of
lead oxide-minerals in the ore-deposit of Rute.
Chalcographie and chemical examinations of specimens taken from
most stopes and cavings located on different horizons, have revealed
that, on an average, cavings, although poor in lead sulphides are rich in
lead oxide minerals. This would indicate that recent factors must have
effected the weathering of the ore.
On the basis of chalcographie and chemical examinations lead oxide
minerals can be devided in the following three groups:
1. older lead oxide minerals,
2. secondary minerals of oxidation zones,
3. recent lead oxides.
180
To the first group belong specimens representing galena, sphalerite
and fluorite. These minerals have later been subjected to post-genetic
tectonic pressures, an evidence of which are the crushed crystals of
galena with cracks following cleavage-planes, and crystals of sphalerite
in which no correspondence is found between cracks and crystal struc-
ture. Cracks are filled with calcite containing small quantities of the
trigonal-scalenoedric modification of PbCOs, This group of lead oxide-
minerals occurs in an area characterized by extensive post-genetic move-
ments which had given rise to the Dobrač-fault. After the formation of
the ore-deposit an intensive thermal activity set in along the fault of
Dobrač, which effected the transition of galena into its oxidation products.
To the second group belong most ore lodes of the Max-field (with
cerusite as a mineral of the true oxidation zone) and some of the
ore-lodes of the Antony-field.
To the third group belong recent lead oxides which are partly pro-
ducts of the underground-water action upon sulphides, an evidence of
which is the percentage of lead oxide in stopes (0,07 °/o) and in cavings
(0,228 Vo), for, the amount of lead oxide depends on the duration of
underground water action. In addition to this it has been found that the
specimens taken for analysis shortly before the separation treatment,
contain on an average, a greater percentage of oxide than those taken
directly from stopes or cavings. Thus the concentration of oxides in-
creases on the way from stopes and cavings to the chutes and bunkers.
LITERATURA
A1 c o c k , F. J., Zinc and Lead Deposits of Canada.
Barth — Corren s — Eskola, 1939, Die Entstehung der Gesteine,
Springer, Berlin.
B 1 u m e r, E., 1922, Die Erdöllagerstätten. Grundlagen der Petroleum-
geologie. Stuttgart.
H o 11 e r, H., 1935, Die Bleiberger Therme. Canaval Festschrift (Ca-
rinthia II).
Holler, H., 1936, Die Tektonik der Bleiberger Lagerstätte. VIL Sonder-
heft der Carinthia II.
J i cha, H., 1951, Alpine Lead-Zinc Ores of Europe, Economic Geology. 46.
Naumann, CF., 1885, Elemente der Mineralogie. Leipzig.
N e w h o u s e, W. H., 1928, The time sequence of hypogene ore minerals
deposition. Economic Geology.
Ohle, Ernest L., 1951, The influence of j>ermeability on ore distri-
bution in limestone and dolomite. Economic Geology. 46.
Rove, Olaf., 1947, Some physical characteristics of certains favourable
and unfavourable ore horizons. Economic Geology. 42.
Sehr o 11, E., 1949, Uber die Anreichungen von Mo und V in der Hut-
zone der Pb-Zn-Lagerstätten Bleiberg-Kreuth in Kärnten. Verh. der geol.
Bundesanstalt, Bd 4—6, Wien.
Tornquist, A., 1927, Die Blei-Zinkerzlagerstätte von Bleiberg-Kreuth
in Kärnten, Springer, Wien.
18Ï