KONCERT
v petek, dne 15. Januarja 1Q2© ob 20. zvečer v dvorani Union
\\
VITEZSLAV NOVAK:
VIHAR
(BOURE)
\\
SODEL JU JE JO:
Pavla Lovše (sopran), Svetozar Banovec (tenor), Julij Betetto (bas), pevski zbor Glasbene Matice, operni zbor, operni orkester pomnožen s člani orkestralnega društva Glasbene Malice in vojne muzike Dravske divizijske oblasti
2 LJUBLJANA =
THE REX & CO.
LJUBLJANA, GRADIŠČE ST. lO.
TELEFON 3T.2. ÖS. - -. - • - USTANOVLJENO 1906.
Dobavi najboljše PISALNE STROJE In vse pisarniške potrebščine
\ i *	;	\/
RAZMNOŽEVALNI APARATI ZA NOTE.
3S3EE8SEE
Nobenega dvoma ni več, da se oblačila “	obutev
najceneje in najbolje nabavi v splošno znani naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2
FRAN DERENDA & CIE, LJUBLJANA.
Nenadkriljivi v dobrem blagu in nizkih cenah!
V1TEZSLAV NOVAK: »VIHAR «
Podlago »Viharja« tvori balada Svatopluka Čecha. Skladatelj je že delj časa nosil v sebi misel, vglasbiti to znano pesnitev in tako sta po njegovem potovanju po bregovih Jadrana spomladi 1. 1908 nastala prva dva dela skladbe s predigro. O počitnicah istega leta je bil zopet pri morju, ato pot na Skandinavskem. Vihar, ki ga je prebil v Skageratu, mu je dal novih, še silnejših vtisov, kakor pa so bili oni, ki jih je prinesel z južnega, sinjega morja. Pod temi vtisi je skladba hitro napredovala in bila končana že koncem 1. 1909. Manjkala je samo še instrumenta«ja. Novo potovanje, novo morje, Atlantski ocean ob Bretanji, mu je dal novih pestrih misli in vzpodbud; instrumenta«ja je bila februarja 1910. končana.
V nastopnem naj navedemo par besed v lažje razumevanje dela.
Tematični materijal »Viharja« kaže dva motiva: Prvi motiv je dodeljen dosledno trompetam in pozavnam, to je motiv pogube, ki je obenem nekaka godbena alegorija groze, živa slika morja in viharja. Motiv nastopa v molu, kakor bi bil vzet iz slovaške narodne pesnii.
Drugi motiv, ki ga nosijo gozdni rogovi, je bojna fanfara morja. Rogovom se pridružijo klarineti in oboe. kar podaja zelo realistično krik morskih galebov.
Tako je tema dela prav za prav zložena iz dveh motivov, ki nastopata često popolnoma vsak za sebe.
Iz tega materijala je stvorjeno celo ozadje in sredina, kjer se razvija scena, risana z realizmom, ki nam kaže največjo lepoto grozne resničnosti.
Takoj v uvodu nam poda skladatelj	oba glavna	motiva, ki	nas vpeljeta	v situacijo. Morje globoko buči, motiv	pogube	se	tiho oglaša	v pozav-
nah, motiv bojne fanfare morja pa v gozdnih rogovih. Dekle na morskem bregu misli v strahu na svojega ljubega, ki se mudi na oceanu, kateremu preti besneči vihar. V domnevi sliši klice na pomoč. (Kriki za odrom). Končno razprede skladatelj motiv deklice kontrapunktično z orkestrom.
V	tem strahu sklene deklica roke in iz njenih prsi se izvije proseča molitev. Nato	nastopi zopet bojna fanfara morja.
Na ladji smo ... Tu vlada veselje mornarjev.	V	zboru si pojo pesmi-
co o ladijskem možičku. To priprosto pesem nam pokaže skladatelj v primitivnem enoglasnem spevu, ki se le tu in tam oglasi v četveroglasneni slavku. Motiv pogube se zopet dviga v glasovih trombonov.
Od globin se obme naša pozornost k morski gladini: in od tam v višino k sceni, ki je učinkovit kontrast k prejšnjim in bodočim partijam.
V košu na jamboru stoji na straži deček, in poje pesem v vihar, ki se čuje tu zgoraj popolnoma drugače kot spodaj na krovu. Tu ni slišati ob ladjo bijočih valov; v jamborih piska le veter svoje visoke tone. Polagoma se pomeša grmenje valov s piskanjem vetra. Bojna fanfara morja narašča in narašča.
A naenkrat potihne, vihar in uživamo prvo mimo epizodo. Mornar misli na svojo ljubico in si poje pesem o njej, pesem o deklici, ki je v začetku skladbe molila za svojega fanta in za njegovo rešitev iz viharja. Končno njegovo molitev ponovi zbor. Orkester prevzame prisrčno melodijo, jo vede do viška ter preide nato po kratkih taktih k novemu interludiju, k skladateljevi meditaciji o ljubezni.
Tematični temelj tega stavka Je razvit iz slovaške narodne pesmi »Ljubezen«, o bog, ljubezen, kje te ljudje vzamejo?«
Fanfara morja za trenotek zabuči. Nov, kratek, nesrečo oznanjujoč motiv se pojavi v basih, nato uvodni motiv zamorce v e pesmi, ki nas povede k sceni v kajuti.
Tu pije suženj črnec, blazen viharja in ljubezni, z željnimi pogledi krasoto svoje gospodarice. Blazna strast poje pesem o bučanju viharja. Forma zamorčeve pesmi, je trodelna: prvi in tretji del si odgovarjata, srednji pa je popolnoma drug, svoboden. Zopet se oglaša motiv pogube, Interludij po teh tröh kiticah, ki sestavljajo prvi del sužnjeve pesnii; na-
daljuje opisovanje viharja, kakor ga cujemo v notranjosti ladje: težki udari valov, ki se razbijajo ob bokih ladje. Bojna fanfara morja ne utihne.
Poguba se oglaša in je neizbežna. Toda njen motiv se dosedaj še ne pojavi v najpristnejši formi.
Zamorec se v svoji strasti in blaznosti spominja svoje domovine, svoje stare slave in moči.
Morski vihar narašča. Motiv pogube se pojavi v hitrejšem tempu. Zamorec ima halucinacijo bitke. Strast ga vrže na žensko, ki vidi v tem dvojno svojo pogubo. Voda že dere v kajuto.
Na višku, ko zamorčeva strast v smrti triumfira, se ponavlja kulnii-načni del interludija, v katerem je skladatelj razmišljal o ljubezni. Nadaljevanje interludija je izpeljano na temelju bojnega motiva morja s pomočjo novega figuralnega motiva.
Katastrofa se bliža. Voda udira v notranjost. Na krovu in pod njim nastajajo orgije obupa. Mornarji pri vale sode, kapetana, ki skuša vzdržati red na ladji, obesijo.
Pod jamborom poje mornar pesem zaupanja v pomoč nebeške kraljice. Sledi ji pijanska pesem mornarjev. V drugo kitico prodre obupni krik dekleta iz kajute. Ženske intonirajo obupno pesem k materi božji, in med to molitev se meša pesem pijanih mornarjev. Blisk udari v jambor. Motiv pogube in bojni motiv morja stojita pred nami v triumfalnem blesku. Poslednji krik dečka na jamboru, zadnje hropenje potapljajočih se, in ocean vse pogoltne. Njegovi valovi besne v razkošnosti.
Vihar prehaja v interludij. ki slika postopno pomirjevanje nasičenega elementa. Prvotna krutost linij se zmehča. Bojna pesem morja se izpreminja v veselo igro valov. Polagoma poleže tudi valovanje orkestra.
Dva morska roparja gledata na bregu za plenom. Najdeta truplo mornarja in deklice, ki je šla v smrt. sluteča pogibelj svojega ljubčka. — Fanfara morja stopa iz globin trombonov ali ne več kot bojna, temveč mirna, tiha, kakor megla, ki se dviga iz valov. V globini morje mehko doni. Solnčni žarki z iskrečimi se toni klavirja plešejo po valovih. Zbor zapoje udano molitev k morski zvezdi, Materi milosti. Na mestu, kjer poje zbor v iskreni molitvi o potopljeni ladji, spominjajo sordirane trompete s pridušenim glasom na motiv pogube.
Dalje govori samo še priroda.
V	kratki in prekrasni poigri poje angleški rog melanholično melodijo ljubezni. Večerna zarja se zaleskeče na morski gladini in morski valovi se v sladkem, uspavajočem valovanju dvigajo k zaključni harmoniji.
Po K. Hoffmeistru.
Dekle pred kapelo na morskem bregu.
O, zvezda morska, vse ljubezni vir, vdahni silni vihri sladki mir, ustavi divji šum vetrov, razlij nad nje svoj blagoslov!
O, zvezda morska!
0, zvezda morska, mati milosti, gleij, ladji že propast, pogin grozi! Pomiri boj vetrov strašan, pripelji jo domov, v pristan!
0, zvezda morska!
0, zvezda morska! Kot vihar voda mi v prsih silni, srčni boj divja! Ti, ki poznaš ljubav nevest, varuj ga sredi daljnih cest!
0, zvezda morska!
Zbor mornarjev na ladji.
Vodni škratelj, nagajivec, tesno ladje se drži, večkrat zvito nas potegne: stari .Tak to govori.
Golih rok, v zelenoprogih hlačah, momlja tobak in v jadrih vam poseda: videl ga je stari Jak.
Pomorščake in otroke silno ljubi.
Nad vse rad kapljo žganja si privošči, kakor naš prijatelj Jak.
Če na ladji se izprazni žganjev sod, nagajivi škratelj — spak nove strehe si poišče: dobro ve to stari Jak.
Deček v košu
V	košu na jamboru vitkem sedim, v sivo, neskončno daljavo strmim.
Zrak je moj oče, voda je mati, plahte so sestre, jambori brati.
Pesem moja živa v jutro se preliva, la-la-la-la-
Če nas ostavi naš škratelj - čuvar, v jadra zagrize se besni vihar, temni pod nami pno se valovi, v morju zijajo črni grobovi...
Osamelo ladjo kmalu stara sreča zapusti, vrag krmari z njo v pogubo, v dno morja jo potopi...
Groza, groza!
na jamboru:
Divje vihra piska a moja pesem vriska la-la-la-la
Jambor se v silnem viharju krivi, strele se krešejo v temo noči..,
Če se vtopimo, morska me vila k sebi v naročje bo mehko privila, z laski me odela, pesem mi zapela, la-la-la-la
Mladenič pod jamborom:
Kakor slika božje Majke sredi jambora, obraz devojke mi je, vtisnjen v dno srca.
Pred podobo svete Deve lučica brli,
meni zvezdica ljubezni v temno noč žari.
V	tuje kraje sem prevozil biserno morje, a doma dekle je zvesto, čakalo name ...
Dolgo sem iskal bogastva preko vse zemlje, a zakladi moje sreče v tvojem srcu spe.
Dekle:
Bojim se te, suženj moj!
Blaznost iz oči ti gleda!
Zamorec:
Sanjaj, deva, sladke sanje, moja pesem sen krasan je ...
Spi, prekrasna, spi!
Tvoja lica rožnobela sanj tančica je odela, skrila čar oči...
Spi, prekrasna spi!
Spi, prekrasna, mirni san!
Krog vratu se snežni bliskajo ti biseri.. Ti si svetla, jaz teman.
Okrog tvoje glave zlati diadem gori. Spi, prekrasna, spi!
Sanjaj, deva, sladke sanje, moja pesem sen krasan je.
Spi, prekrasna, spi!
Zbor:
V	tujih gozdih čudnordeče rožice dehte,
še krasnejše sladke ustne ljubice žare.
Videl sem nebo večerno v siju svetlih zvezd, vsa svetlejša tvojih očkov zlata je prelest.
0, Marija, reši ladjo iz grobov morja, blagoslovi, mila mati, mi ljubav srca!
O, Marija, reši ladjo iz grobov morja, blagoslovi, mila mati, nam ljubav srca.
Zvezda morska, zvezda morsika!
kajuti:
Dekle:
Čuješ, čuješ, o suženj moj. strašna burja je nocoj!
Zamorec:
Jaz nisem suženj, sem slavni kralj!
V	Sudanu daljnem moj prestol je stal. Krono kraljevsko sem nosil v laseh, kralji sosedni —' pred mano na tleh!
Spi, draga! Ladja plove prek morja do zemlje nove, jetnik v njej ječi...
Sladko spi!
Nisem več suženj, zdaj kralj sem že spet, ki je bil nekdaj s škrlatoni odet!
Spi, prekrasna!
Za zlato
so mi roke uklenili, izsesali kri.. ..
Spi prekrasna, sladko spi!
Toda zdaj zopet sem — slavni kralj.
čuj vojne trombe glas, zvoke cimbal!
in dvem srcem, čista mati, bodi milostna!
Pusti, bela golobica, da poljubim tvoja lica!
Draga, čuj z menoj!
Dekle:
Pojdi, strast ti dušo gloda!
Pusti me, vdušiš me!
V, ladjo voda silna dere.
Ginem, tonem.
Pomagaj mi, suženj moj!
Pomagaj mi, o Jezus Krist.!
Kufaarček na palnbi:
Voda dere v ladjo!!
Po sesalko!
Mornarji:
Privalimo sode, bratci! Kapitan:
K delu!
Mornarji:
Ha, ha, ha!
Kapitan:
Vi se smejete?
Z bičem vam pokažem!
Mornarji:
Kri mu izsesajmo!
K jamboru ga pribijmo!
Naj le vidi, kdo so gospodje! Dobro, bratci!
Mladenič pod jamborom:
0 Marija reši ladjo iz grobov morja,
Mornarji:
Glejte, sodček, poln pijače!
Hotel sam ga je izpiti, sebi žejo pogasiti, varno ga p*ed nami skriti,
Lakomnik! Ha, ha, ha... Lakomnik!
Z morsko travo, kapitane, bomo glavo ti ovili, slano vodo piti dali, mi pa bomo vino pili, mi možje! Hahaha, mi možje!
Glas iz kajuto:
Pomagaj mi, o Jezus Krist!
Ženski zbor:
Marija, ti se nas usmili, zastavi pot viharni sili!
Ti nam ponudi svete roke, reši ladjo iz vode globoke!
O, reši nas, otmi nas smrti!
Glej, že grobovi so odprti, mornarje vino je zmešalo.
O, groza!
Zbor pijanih mornarjev:
Hitro v kolo se vstopimo, brez bojazni se vrtimo!
Kdor se trese, ta je reva, pleplepleplesniva šleva.
Kdor zdaj moli, ta je reva, pleplepleplesniva šleva.
Goli svet je rerereva, pleplepleplesniva šleva.
Glas v košu na jamboru:
La-la-la-la!
Prvi: No, si kaj vlovil? Dctipi: Mrtveca v pesku.
Znan se mi zdi. Prvi: Joj, pri moji veri!
Dva obrežna roparja:
Drugi: In to je vse bogastvo za naš lačni žep!
Prvi: Pusti mu spomin in vrzi mrtveca nazaj!
1Pbreng? v^SfnTskali, «>"*: «^5? zvesta deklica ga je čakala.	...
V	svet je moral...	Prvi:	To je ona!
Za'spomin mu dala	Zanjo pomoliva!
je zaročni prstan svoj.
Zbor ribičev pred kapelo:
O, zvezda morska!
0	zvezda morska, zvezda upanja! S sveto roko zastavi tok vod6. pošlji jim žarke milosti, njim, ki v globokem morju spe!
O, zvezda morska, ti življenja vir! Če nas vihar pogrezne v dno morja, ti v večno, čisto nam ljubav izpremeniš vso bol srca.
O, zvezda morska! Če le hočeš ti, že vihre divja sila se umiri.
Deva prečista, čuj naš glas, grbze viharjev reši nas!
Najboljše in najtrpežnejše čevlje vseh vrst iz lastnih tovarn, dobite samo pri tvrdki
P
ter
KOzIna
na Aleksandrovi cesti St. 1 In na' Bregu 2,0 Znižane cene!	Solidna	postrežba!
|f
| Najelegantnejša oblačila |
§j vseh vrst, kakor obleke, površnike, zimnike i. t. d. j g	si nabavite najugodneje pri tvrdki
|	Drago Schwab	|
S	LJUBLJANA, DVORNI TRG ŠT. 3
M Vedno v zalogi vsakovrstno perilo, modni , predmeti i. t. d. j§ s Brezhibna izdelava oblek i' t. d. po zelo zmernih cenah. §§j
^3llllllllllllllllllllllllllllll!l!ll!lllllll!l!:illll!llll!l!lllll!!lllllll!!lllllllll!il!l'!ll!l!lllllllllllllllll!!!llllll!llllllll!lllllllllll!llllllll!!lllll!lillllll!llllllllllll!lllllll!!lllllllllllll!lllilS
1 IDA SKOF - WANEK S
NASLEDNICE
1:1 V LJUBLJANI, POD TRANČO !:j
p; Priporoča svojo bogato zalogo prvovrstnih fj damskih in otročjih klobukov.
Vsak dan sveže morske in sladkovodne ribe. Zaloga vseh vrst konzerviranihi rib.-
J. Ogrinc, ..Ljubljana, Gradišče 7.
I
h
H?
i
1 !
I
REKLAME
ne potrebuje konfekcijska veletrgovina
BERNATOVIC
ker se blago po svoji izredni kvaliteti, okusu in zelo nizki ceni, kakor tudi vsled olajševalnih plačil samo priporoča
LJUBLJANA
MESTNI TRG ŠTEV. 5
Damski oddelek v I. nadstr.
I
v>
H
f
I
I
I
1
R.C. LJUBLJANA
i	Kongresni trg 9	Sprejema in s e r a t e za vse časopise in
| Glavno zastopstvo tisakrne revije.	Izvršuje vsa tiskarska dela
„Edinost" v Trstu	po	najnižjih	cenah.
&UinnniiitiHniiitin;iiiiiiiinmimiiiininiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiuiiniinmmnnTnminiiit»innitimiiiiiiiiiinniitii»nininiiiiniiiniiH)iiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiHHHH