LETO V.
D E L O V N
Poslovni rezollall v prvem polletju 1975
Posledice težav pri prodaji naših izdelkov občutimo že nekaj časa. Prisiljeni smo zmanjševati proizvodnjo, da se ne bi kopičile prekomerne zaloge. Na vsak način je tako prav, saj za pokrivanje večjih zalog potrebujemo tudi več obratnih sredstev ali preprosto rečeno denarja. Sredstev oziroma denarja pa ni neomejeno na razpolago, težko je tudi dobiti dodatna sredstva v obliki kreditov in nazadnje denar ni zastonj. Ce v določenem obdobju nastajajo večje zaloge kot je običajno, potem je proizvodnja tudi dražja, saj če je za enak obseg proizvodnje potrebnih več obratnih sredstev, plačamo seveda tudi več obresti.
Tako kot prekomerne zaloge in terjatve negativno vplivajo na likvidnost podjetja in na stroške
proizvodnje, pa znižana proizvodnja in prodaja predvsem vpliva na podražitev proizvodnje. Splošni stroški v proizvodnih enotah in skupnih službah delujejo pretežno kot absolutni fiksni stroški in jih odpade na enoto proizvoda toliko več, kolikor manjša je proizvodnja oz. prodaja.
V obračunu poslovanja prvega polletja 1975 se izrazito odražajo navedeni negativni vplivi, saj zaradi porasta zalog in terjatev potrebujemo neprimerno več obratnih sredstev, zaradi zaostajanja proizvodnje in prodaje pa je proizvodnja dražja (poleg podražitev cen osnovnih surovin, materialov in storitev). Primerjava s I. polletjem 1974 je naslednja:
PETEK, 15. AVGUSTA 1975
Sušenje lesa pred petdesetimi leti. Na zemlji pravijo bo kmalu pretesno. Takole pa so že pred petdesetimi leti reševali stisko prostora na Mulejevi žagi na Rečici, zdaj TOZD Rečica
I.	poll. I. poli. 1975	1974
1.	za 100 din dosežene realizacije je bilo
potrebnih obratnih sredstev	73 din
2.	na 100 din dosežene realizacije so znašali
splošni fiksni stroški	34 din
Vpliv fiksnih stroškov na poslovni rezultat je razviden tudi iz podatkov o izpolnitvi načrta za leto 1975. Posamezne TOZD so načrt za prvo polletje 1975 izpolnile v naslednjih odstotkih:
TOZD	neto realiz.	fiksni stroški proizv. enot	fiksni stroški vodstva enote	fiksni stroški skupnih služb	doseženi čisti rezultat
Bohinj	71,3	99,3	124,2	95,7	4,3
Bled	62,7	102,3	102,1	73,1	6,4
Mojstrana	85,0	114,3	116,0	105,7	neg.
Podnart	92,0	108,2	110,5	102,4	8,5
Trgovina	—	92,2	—	79,0	134,1
Skupaj LIP	70,0	101,6	112,9	88,3	5,0
Primerjava	celotnega	dohodka	in njegove	delitve za	podjetje
v celoti pa izgleda tako:					
		I. poli. 1975		I. poli. 1974	Index
1. Celotni dohodek	106.985.858	104.896.767	98
2. Porabljena sredstva	75.565.443	74.623.907	99
3. Dohodek	31.420.415	30.272.860	96
4. Začasna delitev dohodka:			
a) Pogodbene obveznosti	2.308.281	2.502.300	108
b) Zakonske obveznosti	4.655.460	4.494.962	97
c) Osebni dohodki	17.078.472	22.772.742	133
d) Ostanek dohodka	7.378.202	502.874	7
5. Ostanek dohodka povečan za amortizacijo nad minimalno stopnjo	14.581.437	9.921.827	68
89 din 44 din
Z doseženim poslovnim rezultatom v prvem polletju ne moremo biti zadovoljni, vendar je še čas, da se stanje izboljša. O ukrepih za izboljšanje rezultata se je dosti razpravljalo in tudi sprejemalo potrebne sklepe, marsikaj pa je odvisno tudi od splošnih pogojev poslovanja, družbenih ukrepov in tržne si-
tuacije doma in v svetu. Kakorkoli pa obračamo podatke, je vendar edino, kar lahko pripomore k izboljšanju stanja, da povečamo prodajo (in s tem tudi proizvodnjo) ter tako avtomatično pocenimo proizvodnjo. Te misli pa so že bile izražene v prejšnji številki Glasila.
L.	J.
Izvajanje akcijskega - stabilizacijskega programa v TOZD »Tomaž Godec«
Po sklepu IV. seje predsedstva CK ZKJ ln X. seje predsedstva CK ZKS ter občinskega komiteja ZKS je zbor delavcev naše TOZD dne 31.1.1975 sprejel naslednji stabilizacijski program:
1.	Organizacija proizvodnje
Z novo organizacijsko shemo naj se posamezne službe kot so priprava dela, študij dela, konstrukcija in vzdrževanje organizirajo tako, da bo njihovo delo učinkovitejše, delitev dela jasna ter precizirana odgovornost posameznika.
Službe po novi organizacijski shemi so pričele v glavnem s
15.	7.1975. Kljub temu, da je to zelo kratek čas, je že možno zapaziti bolj organizirano in sistematično delo posameznih služb.
Večji rezultat z novo organiza. cijo lahko pričakujemo šele proti koncu leta 1975.
2.	Ureditev dokumentacije za pohištvo
Do predkratkim v novoustanovljenem oddelku pohištvo ni bilo evidence, ki bi lahko dala primerjavo med planiranimi in doseženimi dosežki. Sedaj je uvedena evidenca porabe ur po posameznih izdelkih in po porabi materiala. Ta evidenca ni najboljša, vendar trenutno zadostuje za ugotavljanje stroškov posameznih izdelkov in za orientacijo ukrepov.
Mikroplaniranja proizvodnje v oddelku pohištvo pa dosedaj še nismo uspeli izvršiti.
Tehnološka študija o uporabi odpadkov v oddelku žaga, plošče in pohištvo je izdelana. Njeno realizacijo lahko pričakujemo do konca leta 1975.
3.	Ekonomika poslovanja
V novi organizacijski shemi je postavljeno novo delovno mesto analitik-kalkulant. Dolžnost te službe je, da tedensko najmanj pa mesečno poroča o porabi materialov, ki pozitivno ali negativno odstopajo od predpisanih
normativov. O odstopanju posameznih materialov od normativa morajo biti seznanjeni vsi člani kolektiva, predvsem pa kadri, ki so odgovorni za proizvodnjo. O neupravičenem negativnem odstopanju je za odgovorne osebe disciplinsko ukrepati. S tako analizo smo pričeli v mesecu juliju. Tudi na tem področju se kažejo prvi pozitivni rezultati. Dokončna oblika pravilno postavljenih normativov in o porabi posameznih materialov pa bo znana šele čez par mesecev.
Do sedaj še ni bila izdelana študija o povečanju lesne moke. Ta bo izdelana do konca avgusta 1975.
Ravno tako je domenjeno, da bo od septembra dalje odproda-na vsa žagovina, ki nastopa kot višek.
V
4.	Delovna disciplina
Delovna disciplina, ki je odraz zrelosti nekega kolektiva in je
Kolegijski poslovodni organ SOZD je na svoji seji dne 13.6. 1975 po zaključenem razpisnem roku za ime firme ter zaščitni znak o tem sklepal. Ugotovil je, da je na razpis za ime firme prispelo 21 predlogov ter za zaščitni znak 16 predlogov. Po opravljeni izbiri je sprejel naslednje sklepe:
1.	Nagrada za ime SOZD se ne podeli z ozirom na to, da nobeden od poslanih predlogov ne izpolnjuje pogojev razpisa v celoti. Da ne bi ponavljali razpisa, se osvoji ime SOZD, in sicer: »Gorenjska lesna gospodarstva GLG« Bled, skrajšana firma: »GLG« Bled.
sestavni del gospodarjenja, se je v zadnjih mesecih močno izboljšala. Na to je vsekakor vplivalo gospodarsko stanje v podjetju in boljša obveščenost. Urejen je parkirni prostor za osebne avtomobile, delavci pa se pripeljejo z avtobusom do vratarnice.
Očiščevanje okolice se stalno vrši, sedaj v času dopustov je nekoliko zamrlo, vendar upamo, da bo do konca jeseni naša TOZD očiščena in urejena.
To so glavna načela našega stabilizacijskega programa, ki se na vseh področjih izvajajo nekje hitreje, drugje počasneje. Kljub temu pa v prvem polletju izkazujemo izgubo v znesku 2.347.437 dinarjev. Ta izguba je nastala predvsem v tem, ker nismo dosegli planirane proizvodnje in prodajna služba ne planirane prodaje. V kolikor bi eni in drugi dosegli planirani plan in nekoliko zmanjšali porabo materialov bi TOZD Bohinj bila pozitivna.
2.	Med predlogi za znak se podeli nagrada v višini 2.000 din avtorju pod šifro »Design 75« za njegov predlog znaka pod št. 6 v barvni varianti. Po končanem postopku se ugotovi, da je nagrajenec Ribič Dobran, Bled, Alpska 6.
3.	Izid razpisa se objavi v internih glasilih delovnih kolektivov.
Nagrajeni znak, ki predstavlja istočasno simbolizirano črko G in L bomo prav tako objavili, ko bodo znane njegove uporabne variante v zvezi z imenom SOZD.
Vinko Čuden
Ob|ovo Izido razpisa za zaščitni znak
Kolektivni dopust v Mojstrani
Delovni kolektiv v TOZD Mojstrana je sorazmerno majhen in zato vsaka sprememba v številu zaposlenih oziroma prisotnih na delu lahko bistveno vpliva na racionalno organiziranje proizvodnega postopka. Fluktuacija se je sicer precej umirila, zato največji problem predstavljajo dopusti. Ravno zaradi tega so se delavci na zboru odločili, da bi letošnje leto poskusili ta problem vsaj delno zmanjšati s kolektivnim dopustom. Odločitev je padla za 5 dni, in sicer tako, da so bili delavci prosti celih 10 dni zaradi vmesnih prostih dni in praznikov. Dopusj je trajal od 13. julija do 23. julija, in sicer je to tudi čas, ko je na polju največ dela s košnjo, veliko zaposlenih pa je prav pol-kmetov. Obdobje je primerno tako po dolžini kot tudi po času za odmor na morju, bodisi v Po-
Neustavljivi tehnični napredek nam narekuje, da bo temu vzporedno krepiti konkurenčnost v izvozni sposobnosti. Širjenje trga tudi izven meja domovine bo eden odločujočih pogojev za razvoj sodobne industrijske proizvodnje. Za sodobno delitev dela bo nujno razširjati trg, vzporedno s tem pa bodo dane večje možnosti za večjo produktivnost dela. Pri teh težnjah pa bomo morali računati, da bo v izdelkih čimveč ustvarjalnega dela — v najkvalitetnejših izdelavah.
Izvoz bo moral naraščati hitrejše od uvoza, če se hočemo izenačiti s plačilno bilanco s tujino. To je splošno geslo, vendar
čitniškem domu v Seči kot tudi v zasebni režiji.
Poleg te je odločitvi o kolektivnem dopustu botrovala tudi odločitev o remontu in preobrazbi dosedanjega tehnološkega postopka.
Sedaj, ko je kolektivni dopust že mimo, lahko analiziramo odločitev in vse posledice.
V	prvi vrsti lahko rečem, da je kolektivni dopust uspel, kljub temu, da so bile določene pomanjkljivosti, kar bi bilo potrebno do naslednje odločitve o dopustu odpraviti in bolj dosledno izvajati.
V	času dopusta smo prepleskali vse poslovne prostore in sanitarije, k>i so bili že res v žalostnem stanju. V proizvodni hali pa smo preuredili inštalacijo za komprimiran zrak, ki je bila do sedaj zelo eksperimentalno položena in je bila velikokrat vzrok
bi moralo hiti prisotno v vseh mejah gospodarstva in v vsaki TOZD.
V lesni industriji smo nekaj let nazaj skoraj tretjino izdelkov izvažali. Ta odnos v korist izvoza pa se je znatno zmanjšal, ker se je povpraševanje po lesnih izdelkih v Evropi zmanjšalo. Vzrok zmanjšanemu povpraševanju je največ v manjši kupni moči prebivalstva doma in zunaj. Tako-imenovana svetovna kriza se odraža zlasti v težkem plasiranju lesnih izdelkov.
Torej bodo naloge in prizadevanja v podjetju usmerjena v temeljito analizo tržišča. Vzporedno temu pa bo potrebna tudi analiza izdelave. Tako bomo mo-
najrazličnejšim okvaram. Poleg tega smo postavili tudi trovaljč-no brusilko in zaradi nje preuredili tehnološki postopek. Tudi zaradi odpreme je bilo poskrbljeno, žal pa ni bilo posebno velikih naročil. Pomanjkljivosti, ki so se med tem pokazale, so predvsem v tem, da se je akcija za kolektivni dopust pričela prepozno in da niso bili vsi pravilno obveščeni. Zaradi tega so se po dopustu širili delno upravičeni glasovi negodovanja, predvsem zaradi teh, ki so pomagali pri remontu, češ da niso bili pravilno izbrani.
Predvsem zaradi tega je potrebno v naslednjem letu začeti akcijo z geslom, da naj bo kolektivni dopust za vse od prvega do zadnjega brez izjem. Upam, da bo s takšnim motivom akcija uspela.
Izvoz
rali sodelovati vsi zaposleni, če bomo hoteli biti kos vsem zahtevam za večji prodor izdelkov na tržišče.
Iskati bo možnosti nabave cenejših surovin, reprodukcijskega materiala, strojne in druge opreme. Iskati bo rezerve v porabljenih urah na izdelek.
To in še kaj bo treba urediti, da bomo lahko premagovali ovire. Da bodo te večje ali manjše težave prernagane, bo v veliki meri odvisno od naših prizadevanj. čimveč kvalitetnih izdelkov izdelati in prodati predvsem na tujem, bo najbrž ena glavnih nalog stabilizacijskega načrta za utrditev obstoja podjetja.
TAND
Več izdelkov v
Prizadevanja za večjo stabilnost
Kadar govorimo o delu, je to nujno povezano s kvaliteto in čimvečjo količino izdelkov, sposobnih za prodajo. Delo pa bo dobro opravljeno le s sodelovanjem vseh zaposlenih. Krona najboljšim uspehom pa bo dobro organizirana socialna varnost zaposlenih, brezhibno varstvo pri delu, prehrana in rekreacija.
Investicijsko vzdrževanje, investicijske gradnje, nabava strojev in naprav morajo biti skrbno preštudirani in njih izvedba po vrstnem redu nujnosti in upravičenosti posredovana samoupravnim organom, ki bodo odločali o konkretni odgovornosti izvajalcev pri gradnji in uporabi teh. Taka priprava in odgovornost naj zadeva tudi izbiro, uporabo in kvaliteto obdelave materialov v proizvodnji.
Ceneno, z najboljšimi izkoristki, z največjo uporabnostjo izdelkov bomo surovine in materiale oplemenitili v korist potrošnika le s skrbno preštudiranimi tehnološkimi postopki, na brezhibnih strojih in napravah.
Torej bomo nabavljali surovine, materiale v takih dimenzijah, kvalitetah in najugodnejših količinah, ki bodo pogojevali minimalne naprave, naprave pri obdelavi, manipulaciji, z največjim izkoristkom, z minimalno uporabo delovnih ur v izdelavi in solidno kvaliteto izdelkov. Skupna korist pa bo temvečja, če bomo uporabljali domače surovine.
Izkoristek surovin in materialov bo moral biti bolj kontroliran: predvsem pa stalno, ne pa samo občasno. Stalno moramo imeti pred očmi dejstvo, da pri obdelavi surovin vsi odrezki, ža-
govina, skoblanci še vedno predstavljajo vrednost nabavne cene. Če pa upoštevamo še stroške manipulacije, sušenja, premazov in druge, potem se ta vrednost še poveča. Zato bomo obravnavali ostanke kot blago, ki mu je posvečati vso pozornost nadaljnje možne uporabe ali prodaje v cenovno najugodnejšem smislu.
Stroje in naprave bomo morali bolj negovati in jih nenehno usposabljati še za večje proizvodne zmogljivosti. Le na ta način bomo lahko konkurenčni na domačem in svetovnem tržišču. Seveda pa bo tudi naprej nujna natančnost obdelave s končnim ciljem skrajne kvalitete izdelkov.
Več pozornosti znotraj TOZD bo posvečati strokovnosti kadrov. Na te moramo računati že
tedaj, ko se odločamo o investicijski gradnji. Skrb za kadre pa ne sme biti samo občasna, temveč stalna. Tako bomo š pravočasno in dobro izbiro kadrov lažje dosegli boljši izkoristek delovnega časa in visoko produktivnost dela.
Delovna disciplina in dober odnos do dela bo tudi v bodoče eden odločilnih pogojev za dobre rezultate dela.
LIP, lesna industrija Bled — svet za izobraževanje razpisuje v šolskem letu 1975/76 naslednja učna mesta vajencev:
1.	TOZD Lesna predelava »Tomaž Godec« Boh. Bistrica
—	strojni mizarji — 2
—	strojni ključavničarji — 2
2.	TOZD Lesna predelava Bled
—	strojni mizarji — 4
—	brusač orodja in rezil —- 1
3.	TOZD Lesna predelava Mojstrana
—	strojni mizarji — 2
4.	TOZD Lesna predelava Podnart
—- brusač orodja in rezil — 1
—	strojni mizar (ali žagar) — 1
Pogoj: dokončana osemletka
5.	Več vajencev za poklice ozkega profila (lesni delavec, žagar) za vse TOZD.
Pogoj: dokončanih najmanj 6 razredov osnovne šole
Vloge s prepisom zadnjega šolskega spričevala sprejema splošni sektor delovne organizacije vse do zasedbe učnih mest.
Stalno izobraževanje zaposlenih bo tudi naprej pogoj, da bomo kos vedno težjim nalogam.
Odnosi delavci — vodstvo se bodo morali sprostiti — oplemenititi. Pravilni samoupravni odnosi, spoštovanje dolžnosti in pravic bo dobrodošel prispevek vseh zaposlenih k lažjemu razumevanju in premagovanju težav, ki so pred nami.
Predstavljamo vam Clappi
V iskanju novih možnosti v okviru stabilizacije in za popestritev proizvodnje na osnovi domače surovinske baze je TOZD Mojstrana s sklepom njenega DS osvojila program sistema Clappi. Beseda je sicer tuja, vendar pa nam kljub temu tudi v slovenskem pomenu besede nakaže, da gre za sistem, kjer gre za sklapanje in razskla-panje elementov, ki lahko s svojo široko funkcionalnostjo povzročijo pravi boom v sicer zelo pustem in tradicionalnem programu.
Gre za zložljive garniture v kombinaciji les-kovina, ki v sebi združuje funkcije zložljive sedežne garniture in dekorativne stenske obloge. Osnovni elementi tega sistema so klop, miza, samostojna klop, polica in slepi element. Kombinacije so poljubne, montaža pa zelo enostavna za amaterje. Bistveno kar je pri Clappi pa je njegova široka uporaba. čeprav je v osnovi mišljen kot zložljiva sedežna garnitura za balkone, pa je njegova uporaba zelo široka. Enako funkcionalen je lahko na terasi, v kuhinji, otroški sobi, domači vinski kleti, v individualni stanovanjski hiši kot v stanovanju betonske džungle, v razkošnem hotelu ali skromni počitniški koči v planinah. Skratka, kdor ima rad funkcionalnost in lepoto, bo moral imeti tudi Clappi. Že samo dejstvo, da na primer mizo in stole v kuhinji uporabljamo samo dve ure na dan, ves ostali čas pa nam zavzamejo površino najmanj 1,5 nr, m2 pa je po 5.000 din nam v primerjavi s Clappijem pove dovolj. Clappi v sklaplje-nem stanju zavzema samo 0,1 m2, dočim vrši isto funkcijo, poleg tega, da je lahko še lepši. Kaj je pravzaprav Clappi? V sklaplje-nem stanju ima izgled dekorativne lesne obloge, ki je pritrjena na steno, potem pa v parih sekundah izvlečemo elemente, sprožimo kovinske noge in napravimo iz tega klop, mizo, polico. Po uporabi zopet v nekaj sekundah sklapimo nazaj. Sistem s proizvodnega stališča ni posebno zahteven, ne zahteva nove opreme in ob primerni propagandi je lahko visokodonosen.
Sistem je razvit in zaščiten v ZR Nemčiji in s strani licence še ni vse rešeno. Kljub temu pa so bili napravljeni prvi obetajoči koraki k uveljavitvi siste-
ma na našem tržišču, potem pa je nastopilo zatišje, ki nam vsekakor ne more biti v ponos.
Po odločitvi DS, da se osvoji program Clappi, je bilo v izredno kratkem roku 14 dni napravljenih in modeficiranih 5 prototipov v različnih barvah z domačim okovjem. Prototipi so bili razstavljeni tudi na Salonu pohištva v Ljubljani, kjer je bilo zanje veliko zanimanje. Po sejmu so se preselili v razvojni oddelek na Rečici, kjer so sestavljali bistveni element sobe za bodoči Park hotel. Po teh dveh uspehih akcij predtestira-nja pa se je ustavilo.
Nejasnosti z licenco, zavlačevanje z začetkom serijske proizvodnje, vendar ne po krivdi proizvodnje, prenehanje vsake propagandne akcije, tehtanje ali narediti korak nazaj ali naprej, vse to so stvari, ki ne vodijo nikamor. Zakaj ne bi trgovina vršila marketing kupcev za Clappi, zakaj zavlačevanje, če je zaradi naročila okovja jasno, da ga bo potrebno proizvajati? Zakaj? S smiselno akcijo bi lahko že imeli prva naročila. Če smo rekli, a recimo še, kajti do konca je še zelo daleč, mislim pa da bi bili vsi zelo radi hitro na cilju.
K.	M.
Dopisuj v svoje glasilo!
novosti iz SOZD - novosti iz SOZD - novosti iz SOZD
Tematska konferenca v Kranju
SKLEPI
Sklepi tematske konference obvezujejo vse vabljene delegate konference, posebno pa za vse TOZD, OZD ter SOZD, ter vodilne in družbenopolitične delavce v navedenih organizacijah združenega dela.
Sklepi pod točko 2. dnevnega reda:
1.	Vse delovne organizacije so dolžne tako izvesti konstituiranje po temeljnih organizacijah združenega dela do konca ter pri tem uveljaviti vsa ustavna načela glede organiziranosti TOZD.
2.	Ugotovljene vsebinske razlike med sprejetimi samoupravnimi akti ter izvajanjem ustavnih načel v praksi je dosledno in sproti potrebno odpravljati. Ustavno preobrazbo in ustrezno samoupravno organiziranost na vseh ravneh izpeljati najkasneje do konca tega leta.
3.	Neprestano je potrebno spreminjati (sedanjo) ozko tovarniško miselnost ter miselnost kolektivne in podjetniške lastnine ter utrditi pri vseh spoznanje, da le združevanje družbenih sredstev v družbeni lastnini zagotavlja optimalne rezultate gospodarjenja ter boljše življenjske pogoje delavca.
4.	Najkasneje do konca tega leta je potrebno organizirati samoupravne delovne skupine povsod,kjer se ugotovi, da na zborih delovnih ljudi ni ustreznih rezultatov glede neposrednega odločanja. Pri tem pa so skupne službe delavcem dolžne zagotoviti tako razumljive podatke, da bo možno vsebinsko odločanje.
5.	0 delu in vsebini sestavljene organizacije več in bolje informirati vse zaposlene. Najkasneje v prihodnjem letu mora SOZD poskrbeti za izdajanje skupnega glasila.
6.	Dokončno je potrebno razčleniti dohodkovne odnose med TOZD v OZD; opredeliti značaj družbenih sredstev v OZD ter vse evidence takoj uskladiti z zakonskimi predpisi.
7.	Najkasneje do konca novembra leto morajo biti sprejete spremembe samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD v zvezi z dopolnilnimi vsebinskimi spremembami, ki morajo biti odraz volje kolektivov po delitvi programov in združevanju sredstev v SOZD v zvezi z registracijo SOZD.
8.	TOZD in OZD morajo do SOZD voditi takšno kadrovsko politiko, ki bo zagotavljala ob načelu kadrovanja iz lastnih vrst vsebino in kontinuiteto dela v SOZD.
9.	Na vseh ravneh je potrebno dati enakomeren poudarek dolžnostim in pravicam, zakaj ob izpolnjenih dolž-
nostih gredo vse pravice, ne pa obratno, kar je sedaj pogost negativen pojav.
Sklepi pod točko 3. dnevnega reda:
1.	Nosilci po samoupravnem sporazumu o delitvi dela in programa morajo do konca oktobra 1975 izdelati delitveni načrt in terminiranje prehodnega obdobja.
2.	TOZD in DO morajo zaradi vključevanja v družbeno planiranje 1976—1980 izdelati do 15. oktobra 1.1. dopolnjene minimalne kazalce po TOZD in v zbiralniku za DO.
3.	Izdelati do konca tega leta program poenotenja dela in združitvi računalniške službe in vključitvi tudi TOZD, ki računalništva še nimajo vpeljanega.
4.	Izdelati do konca tega leta predlog organizacijskih variant za razvojno dejavnost, da bi dosegli največje učinke za vse TOZD.
5.	Uskladiti v septembru 1.1. osnutke razvojnih planov TOZD v krajevnih skupnostih z izhodišči razvoja družbenopolitičnih skupnosti.
6.	Poživiti delo in aktivnost v TOZD za družbeno planiranje razvoja in seznanjati delavce o načinu in vsebini družbenega planiranja 1976—1980.
7.	Izdelati najkasneje do konca oktobra tega leta vse predloge za organiziranje interne banke v SOZD.
8.	Izdelati do konca oktobra 1.1. predloge organizacijskih variant za propagandno, nabavno in prodajno dejavnost za doseganje največjih učinkov za vse TOZD.
9.	Najkasneje do konca tega leta pripraviti in izdelati načine vrednotenja surovine po finalnih izdelkih in udeležbe na sikupno ustvarjenem dohodku.
10.	Pristopiti k razreševanju aktualnih vprašanj s področja kmetov-kooperantov v gozdnogospodarskih organizacijah ter dati potrebno vsebino obratom za kooperacijo.
11.	Takoj analizirati stanje po TOZD glede uvoza in izvoza, pregled kadrov, ki delajo na tem področju ter analizirati ukrepe, ki so bili napravljeni po stabilizacijskih programih v primerjavi z gospodarsko resolucijo za leto 1975 ob aktiviranju SOZD pri reševanju nastale problematike.
Sklep
Vodje TOZD so zadolženi, da z vsemi sklepi seznanijo vse zaposlene v TOZD ter jih seznanijo z razpravo na tematski konferenci v Kranju.
Nace Šenk
Prvič skupaj
Na letošnjem Gorenjskem sejmu prvič skupaj razstavljajo članice SOZD GLG. Čeprav je bilo že v prvi razpravi pred ustanovitvijo sestavljene organizacije precej govora, da mora biti v ospredju delovanja tudi skupno nastopanje na tržišču, pa je bilo okrog prvega takega skupnega nastopa precej razprav in negodovanj. No, končno so se vsi zedinili za tak nastop in ga tudi naredili. 150 tisoč dinarjev stane ta skupen nastop in članice GLG so se že domenile, po kakšnem ključu bodo delile stroške.
Pričakovati je, da bo ta prvi skupni nastop na sejmu v Kranju vzpodbudil še druge podobne akcije, razmišljanje o skupni trgovski mreži. Poglavitna težava je in jo bo tudi potrebno ustrezno rešiti, kako izpeljati sodelovanje Alplesa, ki je tudi član SOZD Slovenijales in skupno razstavlja. Vendar to verjetno ne bo ovira, da v prihodnje ne bi skupno nastopili na raznih razstavah in sejmih.
e. j.
Kaj bo z iverico?
Znano je, da v Sloveniji dve tovarni — Brest in Meblo — gradita novi tovarni ivernih plošč. K sodelovanju vabita gorenjski TOZD tako, da bi te tovarne dobavljale porabnikom potrebne količine ivernih plošč, izdelovalcem ivernih plošč pa bi ti porabniki zagotavljali potrebno količino lesnih ostankov t. j. žagovine, skoblancev in kosov, gozdna gospodarstva pa še določeno količino drobnih gozdnih sortimen-tov, predvsem bukovine.
Na Gorenjskem še nismo odstopili od ideje o tovarni ivernih plošč.
V izdelavi je študija pri GG Kranj in Bled o količinah lesa, in takoj stopa v ospredje prvi porabnik, ki je tudi član SOZD Tovarna celuloze in papirja Medvode. Ti namreč gradijo nove zmogljivosti in bodo zato tudi potrebovali večje količine bukovih gozdnih sortimentov.
Napori za stabilizacijo
Izredno težak gospodarski položaj v lesni industriji je tudi temeljne organizacije združenega dela, združene v SOZD Gorenjske lesne industrije in gozdarstva (GLG) prisilil k ukrepom za izboljšanje svojega gospodarskega položaja. Ukrepi še niso rodili sadov, so pa nujni, ker so tržne razmere iz dneva v dan slabše.
Številne OZD so morals zaradi tega dati izdelkom sezonske popuste, tako da so se vsaj delno rešile zalog. Nekatere pa so sploh znižale cene svojih izdelkov in to za več kot 10 odstotkov. Morda bo edina svetla luč tem trenutku naj novejši sklep Zveznega izvršnega sveta, ki je
znižal prometni davek na nekatere izdelke, med drugim tudi davek za pohištvo, in sicer z 12,5 na 8 odstotkov. To naj bi vsekakor pozitivno vplivalo na boljšo prodajo teh izdelkov.
SOZD je vseskozi spremljala ukrepe posameznih članic za prebroditev težav in tudi ustrezno pomagala. Tako je tudi tematska konferenca junija bila prispevek k razrešitvi nekaterih vprašanj, ki pomembno vplivajo na stabilnost podjetij.
S posebnim skupnim ukrepom je bila tudi izvedena akcija za delno pokritje potreb po žaganem lesu za Jelovico, ki ga je sedaj morala uvažati iz Avstrije.
Dobila je skupaj 3500 kubičnih
škofjeloška »Jelovica« je 12. julija praznovala 70-letnico začetka industrijske obdelave lesa v Škofji Loki, katere naslednik je Jelovica in pa 20-letnico obstoja podjetja. Osrednja slovesnost je bila na škofjeloškem gradu (od tu je tudi posnetek) udeležili pa so se je številni gostje, delavci in poslovni partnerji.
metrov desk.
Trenutno pa bo osrednja pozornost namenjena čimhitrejše-mu usklajevanju in tudi izvršitvi podpisanega sporazuma o delitvi proizvodnih programov in specializacije proizvodnje. Seveda bo to dolgoročna akcija in bo terjala veliko raziskav in odločne ukrepe.
Tu pa je še akcija za skupne nastope in prodajo. Predvsem bi kazalo čimprej organizirati skupno prodajno mrežo v okviru SOZD, saj le na ta način lahko uspemo v prodaji. To je potrdila tudi praksa. Jelovica prav zaradi trgovske mreže uspeva reševati najtežje obdobje.
j.č.
SOZD ima poslovno ime
13.	junija je bil zaključen razpisni rok za poslovno ime SOZD Gozdarstvo in lesna industrija Gorenjske, kakor tudi za izdelavo zaščitnega znaka. Kolegijski poslovodni organ je pregledal 21 poslanih predlogov za novo ime firme in 16 poslanih predlogov za zaščitni znak in odločil, da sprejme naslednja dva predloga.
Za ime ni bilo poslano nobeno ime, ki bi ustrezalo pogojem razpisa v celoti. Kolegijski poslovodni organ je osvojil ime: »Gorenjska lesna gospodarstva« »GLG« Bled, ali kratko »GLG« Bled.
r Med predlogi za znak pa je komisija izbrala tistega pod šifro
»Design 75«. Avtor znaka je Do-bran Ribič iz Bleda.
Danes že objavljamo nagrajeni in sprejeti znak, ki predstavlja stilizirano črko G in L, ki simbolizira lesno gospodarstvo in bodo kmalu podane tudi vse njegove uporabne variante v zvezi z imenom.
j.ć.
Sklepi samoupravnih organov
SDS (15.7.1975)
1.	Za predsednika SDS so delegati s tajnim glasovanjem izvolili Stanka Iskra, za namestnika pa Janeza Stareta.
2.	Na podlagi razpisne komisije je potrdil zasedbo vodilnih DM v DSSS, ki je naslednja:
—	vodja projektivno-razvoj. biroja Edvard Prevc, dipl. ing.,
—	vodja prodajnega sektorja Janez Mežan, dipl. ing.,
—	vodja splošnega sektorja Ivan Robič,
—	vodja plansko-analitskega oddelka Peter Debelak, ing.,
—	vodja nabavnega oddelka Janez Peterman.
Potrdil je tudi sklep o imenovanju ing. Franca Bajta za direktorja DO.
3.	Na podlagi delegatskih vprašanj je sprejel s k 1 e p e :
—	TOZD naj temeljito pregledajo stabilizacijske programe in v primeru neustreznih sklepov le-te črtajo ter predlagajo nove zadolžitve.
—	Vodstvo podjetja (zlasti prodaja) mora sprejeti ustrezne akcije za večjo prodajo vseh artiklov — posebno plošč in vrat.
—	Prodaja naj na prihodnji seji SDS poda predlog, kako bo razprodala garaže v paketu.
—	TOZD morajo analizirati poslovanje v I. polletju (stroški DIS in FIS, produktivnost) in uskladiti potrošnjo s planom.
—	Na osnovi potrjenih planov v TOZD, je potrdil nov operativni plan proizvodnje.
—	V zvezi z razpravo o ostanku dohodka (36 milijonov S dinarjev) po ZR je sklenil, da ni pogojev, da bi ta sredstva delili.
—	Na predlog delegata Alojza Tomažina je bil sprejet sklep, da se posreduje SOZD — kot predlog delegacije — da na prihodnji seji DS SOZD poda poročilo o svojem dosedanjem delu.
—	Na osnovi razprave o opremljenosti (strojni) TOZD, zlasti Lancovega, je bilo sklenjeno, da si bodo delegati SDS ogledali v mesecu septembru vse TOZD DO.
4.	Zasedanja SDS bodo v bodoče v popoldanskem času ob 15.30.
Svet za gospodarjenje (9.7.1975)
1.	Za predsednika sveta je bil soglasno izvoljen Pavel Zupan, za namestnika pa Janez Žitnik.
2.	Obravnaval je spremembe samoupravnega sporazuma o merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za OD v lesni industriji SRS in se z njimi strinjal.
Samoupravni sporazum naše DO je treba uskladiti s samoupravnim sporazumom za lesno industrijo SRS.
3.	Predlagal je DS TOZD, naj predlog ustanovitve, odnosno preoblikovanja poslovne enote Proles v samostojno delovno organizacijo potrdijo.
•SKLEPI
zasedanja DS TOZD lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Bohinjska Bistrica, z dne 9.7.1975
1.	Na poročilo o izvedbi volitev v samoupravne organe TOZD, DO in SOZD ni bilo pripomb.
2.	Za predsednika DS TOZD je bil predlagan in izvoljen Adolf Rozman.
3.	Izvolitev predsednikov in namestnikov delegacij v TOZD se odloži in se bodo izvolili kasneje po oddelkih.
4.	Na seji DS enkrat obravnavati samo slabosti in z vsakim oddelkovodjem posebej razpravljati konkretno o gornjih vprašanjih.
5.	V svet za varstvo pri delu in požarno varnost so bili predlagani in izvoljeni naslednji člani: Karel Gašper, Franc Bučar, Jože Črnko, Janko Kavčič, Ludvik Mencinger in Franc Dobravec.
6.	Za vodja TOZD je bil soglasno izvoljen tov. Čuden ing. Vinko. Volitve so bile javne.
7.	Volitve za ostale vodje oddelkov so bile tajne. V volilno komisijo so bili izvoljeni: Stanko Hodnik, Janez Kovačič in Alojz Strgar. Izvoljeni so bili naslednji kandidati:
—	vodja oddelka za splošne zadeve Franc Menzinger,
—	vodja oddelka za vzdrževanje in investicije Niko Taler,
—	vodja kovinskega oddelka Ludvik Mencinger,
—	vodja oddelka opažnih plošč Franc Bučar,
—	vodja oddelka za pripravo proizvodnje Janez Stare,
—	vodja oddelka žaga Janko Kavčič,
—	vodja oddelka pohištvo Anton Stare,
—	vodja oddelka ISO-SPAN Franc Bijol.
8.	DS se strinja z ustanovitvijo delovne organizacije PROLES.
9.	Samoupravni sporazum o delitvi dohodka in OD v lesni industriji je bil soglasno sprejet — brez pripomb.
10.	O rešitvi vprašanja glede preložitve izplačila OD na 17. v mesecu bo razpravljal tov. direktor z računovodjem
Žsvečanostv vznjecki5o0aajaV.iGk(rogč,
4.	Glede na obravnavo zadnje ocenitve DM je predlagal, naj se v cilju pravilnega funkcioniranja in efektnega dela v posamezni TOZD (kakršen je bil) v skladu z republiškim samoupravnim sporazumom popravi pravkar sprejete ocenitve — zadolženi ŠD, AOP, vodja OD — do 1.1.1976.
5.	Do 1.1.1975 je za vsa DM neposredne proizvodnje treba izdelati opise:
—	tehnološka priprava dela TOZD Rečica za TOZD Rečico in TOZD Podnart,
—	priprava dela TOZD Mojstrana za Mojstrano,
—	tehnološka priprava TOZD Bohinj za TOZD Bohinj,
—	vodja oddelka za organizacijo poslovanja in AOP za TOZD trgovino in DSSS.
Svet za družbeni standard (8.7.1975)
1.	Za predsednika sveta je bil izvoljen Drago Primožič, za namestnika pa Zdravko Knaflič.
2.	Obravnaval je predlog oddelka za plan in analize za obračun storitev grupe za uslužnostni razrez za usluge našim delavcem in le-tega v celoti potrdil, in sicer, da se pri razrezu v rednem delovnem času priračuna tudi stroške grupe.
3.	Obravnaval je predlog počitniškega odbora o cenah za najem počitniške hišice v Vratih in ga v celoti potrdil.
Hišica se oddaja v najem najmanj za tri dni ter znaša najemnina:
a)	za tri dni po 25 — din dnevno,
b)	za štiri ali več dni po 20.— din dnevno,
c)	za eventuelne tuje goste pa po 50.— din dnevno.
4.	Obravnaval je prošnje za finančno pomoč drugih organizacij in jo dodelil: Krajevni organizaciji ZB NOV Dovje-Mojstrana 500.— din, DPD Svoboda Tomaž Godec Bohinjska Bistrica 1.000.— din, ugodno pa je rešil tudi prošnje naših delavcev za nakup in usluge po Navodilu od 28.4.1975.
5.	Sprejel je sklep, da se Janku Bolčina iz TOZD Rečica in Alojzu Medja iz TOZD Bohinj izplača regres za leto 1975, ker sta oba koristila dopust v naši DO, zaposlena pa sta bila pri nas do konca maja 1975.
6.	Odobril je razliko posojila v znesku 35.000.— din za gradnjo stanovanja (večje adaptacije) tov. Jožetu Odarju, ki je pomotoma izpadel pri zadnjem dodeljevanju posojil.
7.	Na prošnjo Janka Potočnika je v skladu z 11. členom pravilnika o stanovanjih odobril takojšnje koriščenje posojila (rok bo izpolnjen ob koncu tega leta)pod pogojem, da se obveže sedanje stanovanje izprazniti še v letošnjem letu.
SKLEPI
I. zasedanja DS TOZD, lesna predelava Rečica z dne 10.7.1975
1.	DS v celoti podpira stališča odbora za MRDZD ter od odgovornih služb (AOP, PAO) zahteva, da ponovno pregledajo pripombe ter uskladijo oz. dopolnijo opise delovnih mest, svet za gospodarjenje pa ponovno ovrednoti oz. uskladi ocenitev posameznih delovnih mest z ostalimi v okviru DO.
2.	Rok za izdelavo predloga o finančnem poslovanju kuhinje se podaljša do 1. 9.1975. K pripravi predloga naj pristopita še organizator in računovodja DO.
3.	Rok za uvedbo dežurstva v popoldanski izmeni se podaljša do 1.9.1975.
4.	Delegati za DS TOZD obrata vrata so soglasno izvolili za predsednika delegacije Vinka Ambrožiča. Delegaciji ostalih dveh organizacijskih enot naj se sestaneta naknadno ter izmed delegatov izvolita predsednika.
5.	Za novega predsednika DS TOZD je bil soglasno izvoljen Cundrič Janez, za njegovega namestnika pa Potočnik Janez.
6.	DS je imenoval nove člane sveta za varstvo in požarno varnost pri TOZD Rečica, in sicer: Marolt Jožeta, Žvan Pavla, Sodja Janeza, Repinc Cirila in Lebar Metko.
7.	DS je soglasno sprejel predlog samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v lesni industriji in proizvodni lesni obrti SRS. Za podpis samoupravnega sporazuma pa pooblašča tov. Debelak Petra, ki podpisuje sporazum za TOZD oz. celotno DO.
8.	DS TOZD Rečica daje pristanek za konstituiranje »Prolesa« kot delovne organizacije.
9.	7. točka dnevnega reda »problematika gospodarjenja v I. polletju 1975« se bo širše obravnavala na prihodnjem zasedanju DS, ko bodo izdelane vse potrebne analize o gospodarjenju za I. polletje 1975. Ponovno pa DS zahteva od vseh zaposlenih, da se vsakdo pri svojem delu obnaša kot dober gospodar ter kar najbolj racionalno izkorišča svoj delovni čas ter troši surovino in material oz. znižuje proizvodne stroške.
10.	DS je soglasno potrdil imenovanje za vodjo TOZD, lesna predelava Rečica dipl. ing. Jožeta Kastelica.
Poklicno izobraževanje ob delu
V sodelovanju s Poklicno lesno šolo iz Škofje Loke nameravamo v prihodnjem letu organizirati v delovni organizaciji oddelka poklicne šole za ozki in široki profil. Z uvedbo te vrste izobraževanja želimo omogočiti delavcem v neposredni proizvodnji, da si pridobijo ustrezno višjo izobrazbo.
To se bo kasneje odražalo v kvalitetnejši proizvodnji in bolj poglobljenem delu samoupravnih organov.
Z uvedbo delegatskega sistema je znatno večji krog neposrednih proizvajalcev vključen v samoupravljanje, za kar je potrebno vedno večje znanje.
Izobraževanje ob delu daje solidno znanje neposrednim proizvajalcem, ker se teorija povezuje s prakso.
Na oddelku širokega profila se izobražujejo kandidati za poklic strojnega mizarja, na oddelku ozkega profila pa za poklica lesni delavec in žagar. Pri poklicu lesni delavec je možna splošna usmeritev, kjer bodo kandidati dobili v času šolanja teoretično in strokovno znanje iz celotne lesne obdelave in bodo sposobni hitre prilagoditve na kateremkoli delovnem mestu v proizvodnji, ne bodo pa nikjer specialisti.
Ta profil je bolj namenjen za izobraževanje specializiranih delavcev tako, da znotraj sajnega profila dopušča specializacijo že v času šolanja, kjer bo specialist, ker bo obvladal le del zaključnega proizvodnega procesa kot zaključeno celoto.
Specializacija bo možna:
—; strojna obdelava lesa
—	končna obdelava lesa
—	lepljenje lesa
—	površinska obdelava lesa
—	montaža, kompletiranje in odprema.
Na primer, če se bo kdo odločil za specializirano skupino »lesni delavec« — površinska obdelava lesa, bo specialist v površinski obdelavi lesa. Profil žagar zajema vse potrebno znanje za delo na žagi od hlodišča hlodovine do skladišča žaganeea lesa
Učni predmeti:
—	slovenski jezik
—	samoupravljanje
—	osnove organizacije dela
—	matematika
—	tehnologija lesa
—	poklicna tehnologija
—	varstvo pri delu
—	praktično delo.
Praktično delo opravljajo med
rednim delovnim časom na delovnem mestu tako, da ni posebno organiziranega praktičnega pouka.
Predavanja bodo trajala skupaj okrog 450 ur po 3-krat tedensko po 4 ure v popoldanskem času.
Tečaj bo zaključen v 18 mesecih. Pouk bo seminarskega tipa. Istočasno so predavanja npr. iz treh predmetov. Po končanih predavanjih iz posameznih predmetov so takoj izpiti. Nato se nadaljujejo predavanja iz preostalih predmetov in izpiti.
Izpiti se lahko večkrat ponavljajo med letom.
Ko kandidati opravijo vse izpite, polagajo še zaključni izpit.
Za zaključni izpit morajo opraviti določeno delo iz področja, za katerega so se specializirali in zagovor tega dela, kri traja 20—30 minut.
Po zakonu o poklicnem izobraževanju pridobijo kvalifikacijo ozkega profila. To pomeni, da postanejo kvalificirani delavci za določeno področje dela.
Pogoj za vpis: končanih najmanj 6 razredov osnovne šole.
Po končanem ozkem profilu imajo kandidati možnost nadaljevati šolanja na širokem profilu in naprej na delovodski oz. tehniški šoli.
Šolanje na širokem profilu bo potekalo enako kot pri ozkem profilu s tem, da bo trajalo okrog 900 ur brez praktičnega dela. Skupaj bo trajalo učenje 2,5 do 3 leta.
Pogoj za vpis je končana popolna osnovna šola.
Poklicno izobraževanje v delovni organizaciji je novost, zato pričakujemo, da bodo zaposleni, ki so uspešno končali PK m osnovno šolo, nadaljevali šolanje na oddelku poklicne šole.
Jordan Blaževič
Osnovna šola
Tudi letos bomo nadaljevali z osnovnošolskim izobraževanjem. Oddelek osnovne šole bomo organizirali v sodelovanju z Dopisno delavsko univerzo iz Ljubljane. V šolskem letu 1973/74 je bilo vpisanih na oddelk'j 26 delavcev v 5., 6., 7. in 8. razred, v šolskem letu 1974/75 pa 22, .pretežno v 7. in 8. razred.
Nekaj jih je odstopilo, večina pa je uspešno nadaljevala šolanje. Predavanja so bila na Bledu enkrat na prosto soboto ali v nedeljo, če proste sobote ni bilo.
Izpite iz posameznih predmetov so opravljali po končanih predavanjih.
Kdor izpitov v rednem roku ni uspel položiti, ima možnost to opraviti v Ljubljani vsako zadnjo soboto v mesecu. V enem šolskem letu je mogoče izdelati dva razreda.
Po družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike je predvideno naj bi večina zaposlenih, ki so mlajši od 40 let in ki nimajo popolne osnovne šole, to dokončali. Osnovna šola daje temeljno znanje, ki je nujno potrebno vsakemu delavcu kot upravljalcu in proizvajalcu. Je tudi osnova za vse oblike nadaljnjega izobraževanja.
V naši delovni organizaciji je še precej zaposlenih, ki so brez popolne osnovne šole, zato pričakujemo, da bo tudi letos velik interes za tovrstno izobraževanje.
Jordan Blaževič
Vetrolom na Poklfuki
Prvega julijskega dne je slabo vreme z vetrom povzročilo pravi vihar in s tem razdejanje na Pokljuki, Jelovici, Mežaklji in v Radovni. Največ škode je veter povzročil na Pokljuki, kjer je porušeno okrog 30.000 m3 drevja, na Jelovici je podrto okoli 8000 m5, v Radovni in na Mežaklji pa okoli 3000 m3, škoda je seveda precejšnja. Gozdno gospodarstvo je takoj prekinilo sečnjo, katera je bila v planu za leto 1975 in vse razpoložljive delavce usmerilo na vetrolomna področja. Tudi mehanizacijo so dodatno mobilizirali, tako da samo na Pokljuki delata dve nakladalni skupini, čeprav so bile ustavljene vse sečnje, pa bo na področju GG Bled zaradi tega vetroloma letos več posekano okrog 10.000 m3 lesa, kar pomeni, da bo drugo leto posek za toliko manjši, kar je v skladu z gozdnogospodarskim načrtom. Pospravljanje vetrolomov je težko, nevarno in zamudno delo ter pogojeno z nadstroški. O delu pri spravilu tega od viharja poru šenega lesa in o škodi bomo še pisali.
J-Ć-
Predsednik DS TOZD Mojstrana tov. Jože MAKOVEC je bil rojen 4.3. 1949 v Retečah. V TOZD se je zaposlil 11. avgusta 1969 kot KV mizar. Zeljo po doseganju je uresničil z vpisom na delovodski šoli v Radovljici. Sedaj je zaposlen na delovnem mestu vodje izmene. V samoupravnih organih je bil vedno aktiven, posebno v DS in SDS kot tudi v OOS TOZD. Zaradi njegove aktivnosti in vsestranske požrtvovalnosti je bil izbran za predsednika DS TOZD, da bi lahko še vnaprej aktivno uporabljal svoje znanje in prizadevnost.
Jože Makovec
Janez Cundrič
Janez Varl
Predsednik DS TOZD Rečica Janez CUNDRIC, roj. 7.2.1939, po poklicu mizar, zaposlen na delovnem mestu izmenovodje SM, obrat vrata TOZD Rečica. V delovni organizaciji se je zaposlil leta 1958 kot stiskalničar pri proizvodnji sredic, kasneje pa izmenovodja pri proizvodnji vrat.
V prizadevanju za boljšo usposobljenost tov. Cundrič obiskuje delovodsko šolo lesne stroke in jo bo v kratkem času tudi dokončal. Razen tega pa je pri delu zelo prizadeven, energičen, tovariški. Vseskozi je uspešno opravljal razne funkcije v sindikalni organizaciji, v svetih in drugih organizacijah DO.
Za novega predsednika DS TOZD Lesna predelava Podnart je izvoljen Janez VARL, rojen
12.	9.1940. Pri delovni organizaciji LIP Bled je zaposlen od leta 1958 dalje. V tem času se je seznanil z delom na vseh delovnih mestih do brentista, katero delo opravlja.
Tudi na področju delavske samouprave je v pretekli mandatni dobi dokazal, da so mu tudi novi samoupravni odnosi dobro poznani.
Predstavljamo vam nove predsednike DS TOZD
Na prvem zasedanju DS TOZD lesna predelava »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica dne 9.7.1975 je bil za novega predsednika DS izvoljen tov. Adolf ROZMAN.
Leta 1953 je končal TSŠ, lesni oddelek. V letu 1955 pa se je zaposlil v tovarni »Tomaž Godec« v Bohinjski Bistrici.
Opravljal je razna delovna mesta kot: vodja oddelka sredic, vodja oddelka lesna volna s krli-ščem, nadalje vodja oddelka takratne zabojarne. Pred rekonstrukcijo žagalnice in starega krlišča je bil vodja žage do leta 1973.
V tem času je opravljal razne funkcije v družbenopolitičnih organizacijah. Sedaj je zaposlen v oddelku priprave proizvodnje.
Adolf Rozman
Preživite dopust nekoliko drugače
Kot je verjetno vsakomur na LIP-u že znano, lahko letos preživite dopust tudi v počitniški koči v Vratih. Ker pa je le-ta članom kolektiva premalo poznana s svojimi prednostmi, bi vas rad navdušil, da v tej neznosni vročini in draginji, ki strašita po našem plavem Jadranu, doživite mir in lepoto v idilični dolini pod Triglavom.
Koča je oddaljena od Aljaževega doma v Vratih le ca. 200 m, vendar kljub temu v njeni okolici vlada mir gozda in gora. Koča je lesena z enim prostorom, ki služi hkrati za kuhinjo, dnevni prostor in spalnico s štirimi ležišči na dveh pogradih. Pred kočo je majhna jasa, okrog in okrog pa se širi senčnost bukev in smrekov gozd. Nad rtjimi pa so krog in krog bele skale
Zasvetila je luč
Koča v Vratih do letos ni imela električne razsvetljave in marsikateri večer je bil ob petrolejki manj lep, kot bi bil sicer lahko. Zato je bil na sindikatu sprejet predlog, da je potrebno kočo prenoviti, s prostovoljno akcijo pa speljati elektriko. Dan je bil lep in že se je poln kombi prostovoljcev s krampi in lopatami gugal po ozki cesti v Vrata. Nekateri so šli na akcijo takoj po koncu dopoldanske izmene, kajti dela je bilo veliko, časa pa malo. Položiti je bilo treba okrog 120 m zemeljskega kabla od doma nove koče borcev do koče. Z zavestjo, da mora biti do noči gotovo, se je vsak lotil dela, kot da mu za vratom čepijo štirje normirci. Zemlja in pesek sta letela kot za stavo in samo ob debelejših skalah in koreninah se je malo zaustavilo. V takih trenutkih pa so bile toliko bolj številne šale in doinislice. Ko se je pričelo bliskati iz fotoaparata, pa je bilo poleg vneme še nekaj razkazovanja, češ, poglejte me, ali nisem priden. Če ne bi bilo še drugega dejanja, kjer so imeli glavno vlogo čevapčiči, bi bilo vse skupaj skoraj prekratko. Tako pa se je »delo« nadaljevalo tudi v večer in nikomur se ni več mudilo domov. Ko je tudi luna opravila precejšen del svoje poti, se je končno vesela družba udarnikov razšla proti domu z zavestjo, da na take akcije pa še in še.
dvatisočakov. Stare in zakajene petrolejke je nadomestila elektrika, voda pa je speljana prav do koče. Na jasi je miza s klopmi, 10 m stran pa kurišče za taborni ogenj ali kuhanje na prostem.
Koča je posebno primerna za družinsko dopustovanje, ki se ga da imenitno popestriti z izleti v bližnjo in daljno okolico.
Čeprav mir in lepota kraja nista primerljiva, pa ne smemo prezreti tudi izredno nizke cene bivanja. Koča se daje v najem najmanj za 3 dni po ceni 25.— dinarjev na dan, nad 3 dni pa
po ceni 20.— din na dan in to ne glede na število oseb. Kuhate si lahko sami ali pa jeste v Aljaževem domu, kjer cene niso bistveno višje kot v dolinah. V Vrata dnevno vozi avtobus, tako da je poskrbljeno tudi za tiste, ki nimajo avtomobila.
Dnevi se dajo čudovito preživeti s turami na bližnje gore, večeri pa so najlepši ob ognju, ko se na nebu prižigajo zvezde, ko izginja večerna zarja na belih dvatisočakih in dim ognja diši in ščemi. Za tiste, ki jim to ne pomeni vse, pa si bodo našli dovolj vesele družbe v domu.
Potovanje v Gtčijo
li popotne torbe Rafka Šolarja
»Torej v ponedeljek odrineva,« porečem Maksu, ki se že tri tedne ukvarja s planiranjem letošnjega dopusta. Sicer je že september, pa nič ne de.
»Na jugu morè bit’ še toplo,« je dejal stari, s katerim sva celo poletje »golčala« po Jelovici in podirala vitke lepotice, ki bi, vsaj kar se naju tiče, lahko še letos mirno stale tam gori in se ljubkovale z vetrovi. Še sreča, da nam je parkrat zmanjkalo bencina in sva tisti »počitek bojevnikov« lahko izkoristila za sanjarjenje o Atenah, o Zeusu in njegovi druščini na Olimpu, o Kreti in Minoancih, ter njihovem strašnem Minotaurusu, ki jim ni dal miru, ne spokoja niti za trenutek.
Vendar Maks, kot da bi ga bes obsedel, me skoraj s polenom trešči rekoč:
»Ti, že celo poletje me zaj ... ; najprej smreke, potem bukve, zdajle drva, ti pa nekaj tveziš o ponedeljku. Saj je danes sobota, a ne?«
»Seveda, ali misliš, da še na koledar ne poznam.«
»No, potem pa ne govori neumnosti. Ura je šele devet, tale
drva bodo zložena za dve uri, torej časa še dovolj. Po kosilu spraviva kramo v nahrbtnike in zvečer — Direkt Orient —! Jasno?«
»Jasno!«
Po kosilu torej se je začel glavni direndaj v hiši, kajti v treh urah spraviti vso kramo skupaj niso mačje solze. Povrhu se niti nisem mogel spomniti kje neki tiči spalna vreča, Maks pa je moral še h kolegu po kuhalnik. Ta je bil seveda suh kot študentska denarnica, trgovina pa že davno zaprta.
»No, sva pa tam,« pravi Maks in že mu šine v glavo ideja.
»Misli, če gorilnega špirita nimava, še ni tako hudo. V hišni lekarni ga je sigurno še kaj.«
Napolnila sva nahrbtnike do zadnjega kotička in že sva na vlaku. V Ljubljani sva nameravala s prvim vlakom na jug, a ta odpelje šele okrog polnoči. Kaj pa zdaj? Da bi se zaprašila v prvo gostilno, kot je vrla slovenska navada, nama res ni kazalo, zato sva stopila v prvi kino. Tako je večer kar hitro minil in že vsa nestrpna čakava na peronu. No, vlak tudi to pot ni za-
tajil in je pripeljal le z enourno zamudo. Bil je to direktni vlak Paris—Atene. Midva gledava kam naj se čimprej zapodiva, a kamor pogledaš vse polno.
»Saj grejo še dol!« Rezultat pa je bil enak ničli. Poizkusiva pri prvih vratih, z nahrbtniki in vso kramo, a že se zasliši: »Ej, ma gde se guraš. Nema mesta. Ja ti kažem, sve je puno.« »O ti pasji sin,« še zagodrnja Maks in greva v drug vagon. Situacija je popolnoma enaka. Nič ne pomaga. Morava v boj za prostor pod soncem. Kaj dlje kot do straniščnih vrat nisva prišla. Hodnik je bil natrpan do zadnjega kotička. V glavnem so to bili »švercerji«.
ki so se vračali z nakupa v Trstu. Pravijo, da posel cvete in da so razni puloverji in celuloidne punčke v Makedoniji še vedno cenjeno blago.
Pravzaprav imava še kar srečo, da sva našla tale kotiček prazen. Zakaj je bilo tako, se nama je kmalu posvetilo. Vlak se je končno le premaknil in resnici na ljubo je bil to kaj klaveren začetek potovanja. Nekaj časa sva stoje podpirala stranišče, a glava je postajala vse težja.
»Ti, veš kaj, poizkusiva malo zaspat.« Sedla sva vsak na svojo spalno vrečo in se stisnila vsak v svoj kot. Nekaj časa naju je še rahlo mrazilo, a utrujenost
naju je premagala. Ni še minila ura in mislil sem, da je najmanj že jutro. Zbudil me je nekakšen dobro znani vonj po stranišču in Maksov živalski krik, ko mu je nek slon skoraj nogo zdrobil (kajti obut je bil le v stare teniske zavoljo potenja in žuljev).
»O ti bivol, malo glej kod stopaš!« je zarobantil Maks, a oni se je samo malo nasmehnil in zmignil z rameni, češ »gužva je gužva«. Sosed poleg naju si je domislil, da mu udobje’ greni pretesen čevelj in ročno si ga je sezul. Potem si lahko vsak misli kakšne vonjave so se širile tam okoli in mislim, da bi vsakega zbudile, četudi bi bil pod narkozo. Utrujenost naju je silila v dremavico, živahen promet v stranišče pa naju je vsakič znova zbudil. Vse skupaj se je dogajalo pol zares in pol v sanjah. Ravno se mi je sanjalo o lepi deklici, ki je prihajala vse bliže, njeni lasje so valovili v vetru in dehteč vonj jo je obdajal. Njene roke so segle proti meni in naenkrat zagledam neke roke, ki šarijo po Maksovem nahrbtniku. Že so odpenjale stranski predal, v katerem je Maks imel svojo banko in dokumente.
»O, fatamorgana. Maks kradejo!« Maks skoči kot bi ga kača, ženska pa tudi in se izgubi med ljudmi. Spanja je bilo za tisto noč konec.
Nadaljevanje prihodnjič
Kraj, ki ga je narava obdarila z neštetimi naravnimi lepotami v severozahodnem delu Slovenije ob vznožju Julijskih Alp, ob sotočju Save Dolinke in Save Bohinjke, se imenuje Bled. Kotlina z jezerom, otokom, gradom, zelenimi griči, vasmi, travniki, polji in v ozadju z zasneženimi vrhovi, mu daje pravo podobo turističnega kraja. Zaradi vseh teh lepot je Bled zaslovel po vsem svetu. Približno tak opis Bleda najdemo v skoraj vsakem prospektu ali turističnem vodiču. Je naš Bled sedaj resnično tak? Kaj ni povsod vse polno smeti, polivinilastih vrečk in odpadkov, ki jih puščajo za seboj sodobni nomadi — turisti. Smo kaj storili, da bi Bledu vrnili podobo raja, ki jo opeva že Prešeren? Smo pripravljeni kaj storiti?
Bled nekdaj
Če bomo hoteli sloves in lepoto kraja obdržati čimdalj, se bomo morali truditi vsi občani. Strokovnjaki napovedujejo, da se bomo kajkmalu zadušili v odpadkih. Najhuje so na udaru kraji, skozi katere se vale reke turistov. Zaradi tega smo še posebno zaskrbljeni za naš Bled. Na številnih sestankih in sejah KS Bled smo govorili o onesnaženju Bleda. Vedno bolj spoznavamo, da se naš, veliko opevani Bled, utaplja v odpadkih in nesnagi in da je človek v sedanjem hitrem razvoju najbolj nevaren prirodi, zato je tudi človek tisti, ki bo moral ustaviti zadušitev samega sebe in prirode, ki ji pripada.
ljen štab z nalogo, da izpelje akcijo »OČISTIMO NAŠ BLED«. Očiščevalna akcija je sodila tudi v okvir proslav 30-letnice osvoboditve.
Štab akcije »OČISTIMO NAŠ BLED« je izdelal program dela s tremi osnovnimi točkami:
1.	Organizacijska izvedba
2.	Potek same akcije
3.	Ukrepi po končani akciji
ORGANIZACIJSKA IZVEDBA
Štab sta formirali SZDL in KS
Bled. Za komandanta štaba je bil imenovan Jože ing. Osterman z namestniki in obveščevalne službe. Štab je pričel s temeljitimi pripravljalnimi deli. Za izvedbo akcije je bil določen me-
občana, da po svojih močeh sodeluje pri očiščevanju kraja, skrbi za stalno vzdrževanje čistoče okolice in svojih domov. Prav tako je opozoril delovne organizacije, da obvezno očistijo zemljišča, dvorišča, vrtove in stavbe, ki jih imajo v lasti ali v upravljanju. Posebno pa je povabil vse člane kolektivov, družbenopolitičnih organizacij, šol, društev, da se čimštevilnejše udeleže akcije.
Cestno področje Bleda je bilo razdeljeno na osem delovišč z brigadami:	Straža, Hrib—Višč,
Betin, Brne, Grinščica—Podku-hovnica, Zaka—Osojnica in Morene od Dob do Zasipa. Brigade
Bled danes
Na podlagi vseh teh sestankov in pogovorov je KS Bled dala dnicijativo za očiščenje Bleda med vsemi občani, gospodarskimi ter političnimi organizacijami v kraju. Na ustanovnem sestanku 21.3.1975, na katerega so bili vabljeni predstavniki SZDL, KS, ZMS, TD in šole, je bil ustanov-
april kot najbolj ustrezen mesec v letu, ker narava tega meseca še miruje in so odpadki tudi najbolj vidni. Štab je preko vseh sredstev javnega obveščanja seznanjal občane, gospodarske in družbenopolitične organizacije o načinu in času poteka akcije. Menil je, da je dolžnost vsakega
so sestavljali predvsem ljudje zaposleni na področju, ki ga je morala brigada očistiti, štab je maksimalno želel vključiti DIT gozdarjev in lesarjev, saj je želel, da akcijo izpelje strokovno. Vsa akcija je morala potekati na prostovoljni bazi, t. j. brezplačno. štab je pozval občane in
podjetja, da se udeleže akcije z orodji, nudijo prevoze in predlagal, da vodijo dela predvsem inženirji in tehniki LIP Bled in GG Bled. Predvidel je tudi zbirna mesta odpadkov in načrt odvoza z vprego, traktorji in kamioni.
Štab je menil, da bo akcija, ki bo vključila vse gospodarske in politične dejavnike Bleda, predvsem pa pretežni del občanov, imela pozitivni, predvsem pa vzgojni in mobilizacijski učinek in vzpodbudila, da bodo krajani stalno vzdrževali čistočo. Vse to pa bo dosegel s temeljito pripravljeno in do konca izvedeno akcijo. Sprva je bil določen za akcijo začetek aprila, vendar je bil le-ta zaradi neugodnega vremena prestavljena na 19. in
20.	april ter 26. in 27. april 1975.
Za vsak dan akcije so bile pripravljene karte zemljišč, ki jih je bilo potrebno očistiti in so bile dan ali dva popreje dane brigadnim vodstvom — komandantu in tehničnemu vodji, ki sta bila zadolžena za izvedbo akcije na posameznem področju in sta vodila zapisnik o opravljenem delu in udeležbi. Prav tako je bilo vodstvo seznanjeno s terenom in obsegom dela na svojem področju. Očistiti je bilo potrebno nad 100 ha z gozdom poraslih površin in najmanj 200 ha negozdnih površin, 10.000 metrov sprehajalnih steza in celotna obala jezera. S teh površin se je moralo odstraniti vsa divja smetišča in posamezno dovršeni odpadki.
(Nadaljevanje sledi)
Odšla sta v zasluženi pokoj
Po 27 letih trdega dela je prišel čas, da se je tov. Soklič Marjeta poslovila od svojih sodelavcev in aktivnega dela ter odšla v zasluženi pokoj.
27 let dela in življenja je pustila v naši delovni organizaciji in skupno z nami doživljala dobro in slabo, oziroma je rasla s podjetjem in kolektivom. Poleg vzorne delavke in tovarišice, se je Marjeta vseskozi aktivno udejstvovala v organih upravljanja, predvsem pa v prostovoljnem industrijskem gasilskem društvu našega TOZD. Veliko lei ie uspešno vodila žensko gasilsko desetino, s katero je dosegla zavidljive uspehe na naših tekmovanjih širom naše ožje domovine.
Tov. Kunšič Franc se je vključil v našo delovno organizacijo v letu 1961. Prišel je iz Železarne Jesenice. Delal je kot mizar na raznih delovnih mestih.
Bolezen, ki je posledica pretekle vojne, ga spremlja že veliko
let in zato je moral predčasno zapustiti našo delovno organizacijo.
Usoda vseh nas je pač taka. Človek, ki v svojem življenju dela in živi v delu, se počasi iztroši in ko pride čas, mora iti v zasluženi pokoj. Kljub temu mislim, da se nit življenja ne bo pretrgala in da bo počitek na jesen še vedno veder, vesel in da bosta oba še živela z nami.
Prepričan sem, da se bosta oba rada spominjala svojih sodelavcev in prijateljev ter se veselila uspehov.
Se enkrat obema najlepša hvala za dolgoletno sodelovanje in trud, ki sta ga v vseh letih svojega dela izkazovala in ostanita še nadalje del našega kolektiva.
Humor
SMOLA
Miha: »Ti, Janez, čudno se mi zdi, ko se stepemo, dobim vedno jaz, kadar pa kartamo pa vedno ti!«
VEDNO PRAV
Tonej: »Žena, zbudi me, ko bom žejen.«
Žena: »Ja, kako pa naj uganem, kdaj boš žejen?«
Tonej: »Zbudi me kadarkoli, saj veš, da sem vedno žejen!«
NI GA IZUČILO
Tone: »Peter, zaradi prehudih vicev si bil tri mesece zaprt pa se še smejiš na vsa usta!«
Peter: »Ha, ha, ha, smejim se zato, ker vem takega za šest mesecev.«
SKRBI PA TAKE
Starejša ženica se napoti h grobarju s takole prošnjo: »Tovariš grobar, prosim ali mi lahko rezervirate prostor za grob. Najraje bi ga imela za zidom, da ne bo pihalo!«
ZAHVALA
Prav lepo se zahvalim za poslani honorar, pa tudi za vse druge ugodnosti, ki jih kot upokojenka prejemam od podjetja.
Angela Pintar
Kronika
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC JULIJ 1975
TOZD »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica 383 in 8 vajencev TOZD Bled 271 in 13 vajencev TOZD Mojstrana 46 in 1 vajenec
TOZD Podnart 49 TOZD Trgovina 6 DSSS 77
Skupaj 832 in 22 vajencev
Rodili so se:
Kitič Ireni in Zdravku — sin Mikelj Mariji — sin
Poročili so se:
Čufer Franc
Člani uredniškega odbora:
Robič Ivan, glavni urednik:
Jeglič Silva, tehn. urednik;
Žitnik Janez, Pretnar Jasna, Trojar Andrej, Mencinger Franc, Kraigher Ciril.