rosnima piacana v gotovini Leto IX, it. 60 Ljubljana, sobota 17. marca 1928 Cena 2 Dan i l«l»»|» ob 4, gtane mesečno Om «5"—, a leoutro Din 4tr— neobvezna. Oglasi po tarifo. Urednifttvo 1 Ljubljana, KnaUara ulica »ter. 5/L Teleion St. 107« in «804, ponoči tudi St- 1034. Rokopisi se no vro£aio. Upnvstttvo: Ljubl)ana, t-reScntov« it. 54. — Teieion te. sojb. _____tt Mubllana, PiUu« tova ubca te. 4. — Teletao te. a«9* Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Podroinid: Maribor, Atekaan te. 13 — Cette. Alekaandrova ccaia Rafian pri postnem cek. zavoda: Uob« lana te. 11.&*« - Praha čiato 76.180^ Wien. Nr n^ui- Znatno znižanje dohodnine. - Parlamentarna preiskava o korupciji s fondom za pogozdovanje Narodna skupščina je včeraj ponovno razpravljala o ukinjen ju dohodnine. - Pod vtisom govora dr. Žerjava je finančni minister obliubil ukinjenje vseh doklad k dohodnini. - Vlada je morala sprejeti zahtevo KDK po preiskavi o korupciji v šum- ski uoravi Beograd, 16. marca o. DanaSnia dopoldanska seia Narodne skupščine ie bila po-rvečena razpravi o ponovnem predlogu KDK glede ukinitve dohodnine v prečanskih pokrajinah. Ker ie vladna večina pri nzakonjenju novega zakona o neposrednih davkih izigrala s pomočio klerikalcev interese prečanskih krajev, je KDK na današnji seri ponovno stavila svoi predlog. naj se dohodnina tudi v prečanskih pokrajinah s I. januarjem 1928. ukine. Odločna akcija KDK ie rodila že pozitivne uspehe. Pod pritiskom te akciie ie vlada sklenila predložiti amandman. ki predvideva že precejšnje olajšanje dohodnine četudi še ne zadovoljuje v polni meri. Današnja seia. ki ie bila sklicana ob 10. dopoldne ie pričela zopet šele ob 11. ker poslanci vladne večine prihaiajo k sejam zelo netočno. V nasDrotiu z včerajšnjo je bila današnja seia zelo mirna in stvarna. Argumenti, ki so iih navedli govorniki KDK so bili tako tehtni, da tudi naivečii kričači niso upali nastopiti proti niim na način ka-koršnega se ie posluževala vladna večina v zadniem času proti predlogom opozicije. Posebno globok utis ie naoravil na vso skupščino govor poslanca dr. Zeriava, kateremu je tudi finančni minister v svojem odgovoru priznal, da temelie nieeova Izva- ' janja na globokem ooznavaniu materije in da ie zelo točno orisal ooložai davkoplačevalcev v prečanskih pokra linah. Po odobritvi zapisnika zadnie seje in rešitve nekaterih maniših zadev, ie pričela takoj razprava o predlogu KDK. ki se gla-si 1 »Narodna skupščina poziva vlado, naj s I. Januarjem 1928. ukine dohodninski davek povsod, kjer še obstoja in nai iinančni minister dosledno k temu sklepu izda vsem svojim podrejenim organom navodila, da tega davka počenši s t. ianuariem 1928 niti ne predpišejo, kai šele da bi ga odmerili ali iztlrjali. Vlada nai tekom 14 dni predloži Narodni skupščini načrt zakona o ukinitvi dohodnine«. K predlogu ie prvi govoril poslanec g. Pavle R a d i č . ki ie v svoiem zovoru pov-darial, da ie že dovoli znano, kolika krivica se godi prečanskim krajem s tem da morajo nositi bremena, ki iih druge pokrajine ne poznajo. Govornik apelira na vladno večino, nai končno uvidi to nepravilnost in spreime predlog KDK. ki strem? zgoli za tem. da pride tudi na davčnem ooliu končno do pravičnega izenačenia. Za posl. Pavlom Radičem je govoril poslanec dr. Gregor žerjav V svojem govoru je izvajal med drugim: V prečanskih krajih je dohodnina ogromno breme ter viden znak neenakosti. Dohodnina je poleg trošarine na žganje, ki v Srbiji ne obstoja, vzrok, da se narod čuti neprestano neenakega, kar je zelo nevarno za državno idejo. Tudi po ukinjenju dohodnine relacija davčne obremenjenosti med Srbijo in prečanskimi pokrajinami še vedno ne bo pravilna ter se bo enakosti približala šele na polovico. Dohodnino so vzdržali v prečanskih krajih predvsem z izgovorom, da se bo uvedla v celi državi. Sedaj je ta moment kontinuitete odpadel. V stari Avstriji je znašal maksimum tega davka 5 do 6 odst. ocenjenega čistega dohodka. Naša država pa je prevzela ne samo vse vojne doklade. nego je te doklade še povečala. Doklad je še danes 40 do 120 odst. na davčno bazo. Invalidska in komorska doklada na dohodnino je znašala 60 o$st. davka. Nadalje je bila upeljana 30 odst. linear-aa doklada. tako da je dohodnina leta 1924. in 1925. narasla na 25 do 30 odst. čistega dohodka. K temu je davkoplačevalec plačeval še objektivne davke, zemljarino, kučarino in pridobnino. Zato je bil skrajni čas. da se je pričel ta davek demontirati. Leta 1925.-26. je bila ukinjena invalidska, oziroma komorska doklada, leta 1927. 30 odst. doklada. kljub temu pa je ostala . dohodnina še vedno ogromno breme. Poslanec dr. Žerjav je opozarjal na številne proteste zaradi tako zvane kronske lestvice. Vsi apeli so ostali brez uspeha. Eksistenčni minimum ki je svojčas znašal 800 zlatih kron (približno 12.000 današnjih dinarjev), se je šele leta 1926. dvignil do 6000 Din. Posledica tega je bila, da so tudi kmetje prišli pod dohodnino, česar zakonodajalec gotovo ni bil nameraval. Nato je podvrgel govornik napovedani amandman, ki povišuje eksistenčni minimum na 12.000 Din podrobni kritiki. Kdor ima 12.000 Din letnega dohodka ali preko 1000 Din mesečno, bo plačeval dohodnine 968.80 Din. t. j. 8 odst. V Češkoslovaški je po novem zakonu pri tem analognem znesku dohodka davčna mera 1 odst. Pri mesečnem dohodku 2000 ali 24.000 Din letno se pri nas plačuje 10 odst. t. j. 2505 Din dohodnine na leto. na Češkoslovaškem pa 2.1 odstotek itd. Nato je posl. dr. Žerjav opozoril na anomalije, ki bodo nastale zaradi dejstva, da bo s 1. aprilom aktiviran uslužbenski davek po novem davčnem zakonu. Krivica je, da bodo s tem dnem eni dobili gotov priboljšek. dočim bodo drugi morali čakati do 1. januarja prihodnjega leta. Javni nameščenci z 1.100 Din mesečne plače ali 13.200 Din letne plače bodo po novem zakonu s 1. aprilom plačali 132 Din davka..Istočasno pa bodo obrtniki ali hišni lastniki ali drugi smrtniki, ki niso javni nameščenci, plačali od istega dohodka 922 Din davka, torej osemkrat več. Ako ima nameščenec 1500 Din mesečne ali 18.000 Din letne plače, bo od 1. aprila plačeval 276 Din davka (pri dveh otrokih). Kmetje, obrtniki. hišni posestniki, zasebni učitelji, babice itd. pa bodo plačale 1339 Din. torej šestkrat toliko kakor uslužbenec z enakim dohodkom v državni službi. Pri tem se mora upoštevati še to, da bodo plačevali obrtniki, kmetje, hišni lastniki in ostali poleg dohodnine še objektivne davke z ogromnimi dokiadami za vse tri samouprave (oblast, srez, občina). Govornik obžaluje, da ni bil eksistenčni minimum že prej povišan, ne razume pa. kako je mogla davčna uprava pristati na to, da ostane eksistenčni minimum le za delavce pri 4800 Din, dočim se uvaja za vse ostale 12.000 Din. Smatra, da je treba iti na roko zlasti onim, ki so socijalno posebno slabi. Zamerja finančnemu ministru, zakaj ne zniža dohodnino vsaj na višino usluž-benskega davka. Ako vlada sklene, da davčni uradi letos ne bodo več odmerjali dohodnine, potem bo tudi to lahko privedlo do krivičnih slučajev. Vse govori za to, da bodo pri mnogih dohodki leta 1927. manjši kakor leta 1926. Zato predlaga govornik, naj se omogoči davkoplačevalcem, da lahko zahtevajo, naj se jim dohodnina odmerja na podlagi taktičnega dohodka 1. 1927. Poslanec dr. Žerjav je ob tej priliki pozival finančnega ministra naj upošteva zahteve opozicije glede revizije zakona o neposrednih davkih, zlasti da se znižajo stopnje pridobni-ne, da se revidira kučarina v korist malih hišnih posestnikov, zlasti kmetov in da se upoštevajo želje hišnih lastnikov glede ocene njihovih lastnih stanovanj in da se upoštevajo želje glede odredb o rentnem davku in odredb 0 davčnem postopku. Govornik smatra, da stoji finančna uprava letos predvsem pred vprašanjem davčnih zaostankov. Iz pravkar objavljene statistike davčnega donosa preteklega leta ni razvidno, koliko je bilo vplačanega na račun tekočih davkov in koliko na davčnih zaostankih. Finančni minister naj predloži amandman, s katerim se naj omogočijo olajšave pri plačevanju davčnih zaostankov iz preteklega leta. Govornik ceni te zaostanke na 1 milijardo. Zlasti naj se omogoči plačevanje zaostankov s kronskimi boni in priznani-cami brez vsake omejitve. Opozarja na finančni zakon iz 1. 1922.. ki določa, da se te obveznice morajo obrestovati z 1 odst. Ta obveznost države še vedno obstoja. Govornik se je nato pritoževal nad finančno upravo, ki pobira vojni davek celo od takih, ki lahko reklamirajo ugodnost samega zakona za slučaj finančnega razsula. Finančna uprava v Ljubljani je v tem oziru ta zakon izigrala na ta način, da je, ako je dotični plačeval zemljarino kučarino ali druge davke, enostavno vnesla akontacijo na stari vojni davek in na ta način izigrala ugodnost, ki jo je dal zakonodajalec. Govornik obžaluje, da davčna uprava ubija davčne vire kakršni so bioskopi. Od teh živi mnogo tisoč ljudi, razen tega pa dajejo bioskopi državi na davkih letno 40 do 50 milijonov dinarjev Finančna uprava maltretira bioskope, tako da so se kon cem koncev odločili za samomor. Najboljše bi bilo, da se bioskopi združijo v savez m da se jim določi davčni kon tingent v višini 40 do 50 milijonov Din brez šikan. Treba pa je misliti tudi na one nesrečne trafikante, ki jih finančna upra va ubija, čeprav je odvisno od tega 20 tisoč eksistenc, M plačujejo davke. Mesto da fin. uprava znižuje trafikantom njihov skromni zaslužek na 4 %, tako da ne morejo niti umreti niti živeti, naj raje ustavi brezplačno izdajo tobaka in cigaret, kar bi donašalo državni blagajni mnogo milijonov novih dohodkov. Govornik opozarja, da se po vsem Beogradu dobe cigarete z inicijalo »A» (dvorske cigarete). V zvezi s tem opozarja fin. ministra na tozadevne interesa prijateljski sestanek KDK in skupno kosilo, katerega se udeleže tudi vsi poslanci. Z večernim brzovlakom se vrnejo poslanci zopet v Beograd. Po dosedanjih prijavah, ki jih je sprejelo vodstvo shoda iz vseh krajev Slovenije, bo udeležba na nedeljskem shodu prekašala vse dosedanje slične manifestacije v Ljubljani, saj se vsakdo zaveda, da je sedanji trenutek v borbi za popolno in resnično rav-nopravnost vseh državljanov in vseh pokrajin izredno važen in da se mora tudi Slovenija priključiti mogočni falangi, ki bo v najbližji dobi odstranila z državnega vodstva korumpirani hegemonizem in ustvarila z močno roko in s pravilnim razumevanjem resničnih potreb naroda pogoje za boljšo bodočnost in blagostanje vseh slojev naroda. Obsojeni morilci generala Kovačeviča Beograd, 16. marca i. V procesu proti atentatorjem na generala Kovačeviča so bili v Štipu obsojeni na smrt glavni atentator Blagoje Kraljev ter njegova pomočnika Donče Zivadinovič in Kole Delipetrovič, več ostal h obtožencev pa na dvajset in petnajst let ječe. Iz seje ministrskega sveta Beograd. 10. marca. p. Ministrski svet je imel danes'sejo, na kateri je predsednik Na-'. rodne skupščine dr. Perič obvestil vlado o stališču opozicije glede skupščinske razprave finančnega zakona. Minister za kmetijstvo Svetozar Stankovič je ob tej priliki poročal, da bi bilo treba s posebnim amandmajem v finančnem zakonu izpremeniti zakon o kmetijskih kreditih. Vlada je pooblastila ministra za kmetijstvo, naj predloži poseben zakonski predlog o tem. ki naj bi vseboval predvsem določbe o pospeševanju snovanja kmetijskih zadrug. Dokler se te zadruge ne osnujejo, se bodo podeljevali krediti tekom leta neposredno do sedaj osnovanim zadru-j gam. Pod vtisom ostre kritik« opozicije je ; ministrski svet moral razdeliti Se po pet milijonov dinarjev splitski in primorsko - kra-jiški oblasti na račuu pomoči pasivnim kra-jem. K incidentu med ooslancema Urekom in d;. Hodžarjem Beograd, 16. marca. p. Povodom poro« čila v »Jutru« od zadnieea četrtka- o incidentu med poslancem z. Urekom in dr. Hodžarjem ie nastala radi telefonske naglice sledeča netočnost: Med Urekom in klerikalci dotičnega dne v skupščini ni bilo j nobenega prep'ra ali razburien.ia Gospod Ure-k te bil popolnoma dobro razpoložen in ko ie srečal dr Hodžaria na hodniku, ga je smeie kaznoval s Dar zaušnicami za njegove žalitve v verifikaciiskem odboru, da poravna stare račune, ki iih ie imel z dr. Hodžarjem in še s. Dar klerikalnimi pošte-niaki. Pač pa ie isteea dne nastal v Narodni skupščini razburliiv prenir med klerikalnim poslancem Baričem in poslancem KHK župnikom Mat;co. ki ie ime) za posledico, da je Barič od zadai udaril Matico oo glavi, piav na istem krain. kier ie pol minute pozne^ Urek kompenziral ta udarec z dr. Hodžariem. Nezadovoljstvo cenfrusmaiev • vdiln;h pr* £;čevcev je prejel vaš dcoisnik informacije, da še ni nobenega sporazuma ter da takti« ka pašičevcev še ni določena. Zasedanje j^ednarlFmentarne un?je v Pragi Pratts. 16. marca. h. Kot Trrvi udeleženci medparlamentarne unije v Prag; so s? pri* 'aviJi jug^lovensVi ooslsnec dr. VI*dko Sečerov in člana danskega parlamenta S F j Borgjerg, bivši nvnister in Holger. Andf»r* sen, ki bodo dne 28. marca prispeli v Prajjo. i GSose k volitvam v Poljski O političnem pomenu poljskih volitev, ki so prinesle zmago Pilsudskemu. .ie bilo že dovolj govora, v kolikor se tiče to nadaljnjega razvoja notranje politike V državi, osobito režima marša-la-diktatorja. Interesantno pa je pogledati rezultate volitev z drugega stališča. Vzemimo n. pr. manjšinske probleme v Poljski. Nemški listi so zagnali precej krika prve dni po volitvah naglašujoč zmagoslavno, da so prinesle v zapadnih pokrajinah nenavadno velik porast nemških glasov. Ojačenje nemškega elementa v volitvah so Nemci povdar-jali s posebnim zadoščenjem, zakaj ne sme se pozabiti, da se Nemčija še vedno ne mara sprijazniti s sedanjimi mejami, zahtevajoč nazaj poljsko Gornjo Šlezijo in poljski koridor do morja, torej predela, v katerih je nemška manjšina močneje zastopana. Vsake volitve v teh pokrajinah smatrajo Nemci za nekak plebiscit, v katerem naj se vedno znova afirmira nemški element, da se s tem ustvari razpoloženje za povratek tega ozemlja k Nemčiji, nakar vedno enako trdovratno upajo. Tako so smatrali Nemci še zadnje občinske volitve v navedenem obmejnem teritoriju in enako presojajo sedaj sejmske volitve. Poljaki podajajo sedaj komentarje k volilnim izidom in na osnovi podrobnih statističnih podatkov zavračajo nemško zmagoslavje. Predvsem se naglaša, da je bila voKl-na udeležba na nemški strani mnogo večja nego na poljski; med Nemci v Šleziji in Pomorju je znašala ponekod do 90 odst. Kljub temu pa so Nemci v primeri z občinskimi volitvami v oktobru 1. 1926. močno nazadovali V gornji Šleziji so dobili od celotnega števila veljavnih glasov, ki je znašalo 360.000, 14&eee -glasov, a na poljske stranke je odpadlo nad 200={jP0. Nemci so dobili tu 6 mandatov, a Poljaki 11. Občinske volitve pa so dale Nemcem 175.000 glasov. kar znači, da se je letos število nemških glasov zmanjšalo za 20 odst Pomorje je dalo od 14 mandatov Nemcev samo 1 poslansko mesto, kar je za razmerje narodnosti v poljskem koridorju dovolj značilno. • Ako naj se volitve zares smatrajo v plebiscitnem smislu, tedaj so Poljaki z izidi lahko popolnoma zadovoljni. Drugače zanimivi pa so s stališča manjšinskih problemov rezultati volitev v vzhodnih pokrajinah, kjer ima po statistiki večino ukrajinski in beloruski živeli. Tu so imele poljske liste v primeri z manjšinskimi razmeroma še večji uspeh, v prvi vrsti pa vladna lista, ki je dobila v vzhodnih vojvodstvih polovico vseh mandatov. K temu pa je poučen naslednji komentar: Poslanec Stranski priobčuje v War-szawianki sledeče račune: V Primorju je dobil vladni blok 10 odst. mandatov, v Velikopoljski. t j. v Poznanjski prav tako 10 odst., v kongresni, t. j. bivši ruski Poljski 20 odst.. v zapadni Malo-poljski, t. j. zapadni Galiciji 30 odst.. v vzhodni Malopoljski 40 odst., a v vzhodnih pokrajinah 50 odst. mandatov. Iz tega izvaja Stranski zaključek, da je bila zmaga vladne liste toliko večja, j kolikor slabša je bila politična izobrazba volilcev. V vzhodnih pokrajinah, kjer prevladuje belorusko in ukrajinsko prebivalstvo, ki je po svoj politični in tudi drugačni izobrazbi za poljskim, je imel vladni teror, kakor pravi Stranski, največ uspeha in tamkaj so bili uspehi ostalih političnih strank minimalni. Kakor se je pokazal v vzhodnih !n sploh manj razvitih pokrajinah pre- 1 okret volilcev v korist vladne liste, odnosno Pilsudskega, tako se je v polj- j skih pokrajinah pokazala splošna politična radikalizacija v obliki porasta levičarskih strank socijalistične, kmečke in radikalnokmečke stranke Wyzwo-lenie. __ Afganistanski kralj ne obišče Moskve London. 16. marca, (be.) Kakor poročajo listi, se vrne afganistanski kralj zaradi po* litičnega položaja v Afganistanu iz Lon« dona direktno domov. Močna burja v Trstu Trst. 16. marca. o. Po dalj časa trajajo* čem deževnem vremenu je v Trstu zapiha* la burja, ki je bila posebno davi zelo moč* H3 ter je mestoma dosegla brzino 100 km na uro. Nekjga delavca je s tako silo vr* glo ob tla, da je obležal mrtev. Več drugih oseb je bilo več ali manj ranjenih. Velike eksplozije v državi Newyork Nen>vork. 16. marca, g V Wallvsu so tri rksplozMe. ki jih ie b:lo čuti daleč v oko* lici* uničile tri tovarne Herkulesovih s mod s pišnic. Pri eksplozijah so bile štiri osebe ubitem Smrtni udarec parlamentarizmu v Italiji Končni prelom fašističnega režima z ustavo Velika beseda in resno svarilo največjega italijanskega državnika Giolittija proti fašistični diktaturi Rim, 16. marca 1. Na dnevnem redu današnje seje poslanske zbornice je bila predvsem razprava o načrtu za preureditev nacijonalnega predstavništva. Zanimivo in obenem značilno je, da se pri splošni razpravi o tem zakonskem načrtu, ki pomeni važno spremembo ustave v njenih temeljnih določbah, ni oglasil noben minister in noben poslanec. izvzemši generala Baistrocchi, ki je predlagal, naj bi fašistični svet smel določevati za kandidate tudi takšne može, ki uživajo velik sloves na vojaškem polju, čeprav niso bili predlagani s strani sindikalnih organizacij in drugih udruženj. To namreč ni bilo predvideno v načrtu. Zbornica je predlog takoj odobrila. Proti sta glasovala samo poslanca Giolitti in njegov somišljenik, bivši minister Soleri. Ko so bili prečitani vsi členi zakonskega načrta, se je dvignil sivolasi državnik Giolitti in podal nastopno izjavo: S predloženim zakonskim načrtom, ki tvori predmet sedanje razprave, je vlada priznala, da velika civilizirana država, kakoršna je Italija, ne more pogrešati med svojim ustavnim organom nacijonalnega predstavništva. Ce hoče biti zbornica resnična predstavnica naroda, tedaj smatram, da je potrebno, da se člani te zbornice voJijo popolnoma svobodno naravnost po vo-lilcih v volilnih okrožjih, kakor to predpisuje ustava. Ker ni mogoče postaviti več kot eno samo volilno listo, je izključena vsaka možnost izbire. Ta zakon, ki daje velikemu fašističnemu svetu pravico določitve poslancev in ki na ta način izključuje iz zbornice sleherno opozicijo političnega značaja, pomeni definitivni prelom fašističnega režima z ustavo. Iz teh razlogov izjavljam v svojem in v imenu svojih sicer maloštevilnih tovarišev, da nam ni mogoče glasovati za ta zakonski načrt. Giolittijevo izjavo je sprejela zbornica z mrmranjem, ognjeviti fašist Sta-race je bil že planil pokoncu, da bi odgovoril staremu parlamentarcu, pa mu je Mussolini namignil, naj molči. Vršilo se ie nato tajno glasovanje. Načrt, ki končnoveljavno pokopava še poslednje ostanke formalnega parlamentarizma v Italiji, je zbornica odobrila z 205 proti 15 glasovom. Glasoval je tudi Mussolini. Po Giolittijevi izjavi je vladala v zbornici hladna tišina. Ženevska razorozltvena debata Litvinov predlaga razpravo o sovjetskem predlogu takojšnje in popolne razorožitve. — Iz poteka seje se vidi, s kakšno pridnostjo se skušajo udeleženci ogniti ruskemu predlogu Ženeva. 16. marca. s. Pripravljalna razorožitvena konferenca je imela popoldne kratko sejo, na kateri je prišlo do zanimive debate o sedanjem delu razsodiščnega in varnostnega odbora. Vodja sovjetske delegacije Litvinov je v svojem govoru izvajal, da je sovjetska vlada prepričana, da pot, ki jo je načel razsodiščni odbor za povečanje splošne varnosti, ni prava. Številne regijonalne pogodbe, ki bi bile sklenjene pod avspicijami Društva narodov, ne morejo garantirati miru. temveč skrivajo nevarnost, da se vrne svet v predvojno dobo vojaških zvez. Delegacija sovjetske unije je trdno prepričana, da lahko samo pospešena in popolna razorožitev na kopnem, na morju in v zraku garantira splošno varnost in mir. Zato predlaga, da se brez vsega odlašanja pričnejo razprave o razoro-žitvenem problemu samem. Grški delegat Politis je odgovoril, da je treba na eni strani zvišati mirovna sredstva za poravnavanje mednarodnih sporov, na drugi strani pa postopoma izvesti razorožitev. S tema dvema sredstvima se bo dosegla popolna varnost in polagoma tudi razorožitev. Francoski delegat grof Clausel je izjavil. da je Francija zelo zadovoljna z izidom zadnjega zasedanja razsodiščnega odbora. Nemški zastopnik grof Bernstorff je naglasil. da se ne sme pozabiti, da je že s paktom Društva narodov dosežena gotova stopnja razorožitve. Sedaj pa je treba napraviti naslednji korak za razorožitev. Med posameznimi delegati se vršijo neprestano pogajanja, da bi se našla oblika, po kateri bi se dal rešiti ruski osnutek za konvencijo, ne da bi izzval predolgo debato. -sse- Rusko-hemški konflikt Moskva. 16. marca. g. Včerajšnja posvetovanja vlade glede preloma nemško - ruskih trgovinskih pogajanj so trajala do 2. ponoči, Po vseh znakih sodeč, sovjetska vlada ne bo ugodila intervenciji nemškega poslanika v. Rantzaua in ne bo izpustila aretiranih inženjerjev. Berlin, 16. marca, (be.) Vlada računa, da bo ruski odgovor na nemški protest glede aretacije nemških inženjerjev nezadovoljiv. Vendar »e ▼ tukajšnjih krogih pričakuje, da bo sovjetska vlada nemškim željam v toliko ugodila, da bo obtoženim inženjerjem dodelila nemške branitelje in dostojno ž njimi postopala. Jutri se vrne v Moskvo načelnik ruske trgovinske delegacije v Berlinu Schlei-fer. Dokler se afera med Rusijo in Nemčijo ne razčisti, se Schleifer ne bo povrnil v Berlin. Politična agrarna internacijonala Praga, 16. marca. h. Mednarodni agrarni urad v Pragi beleži znaten uspeh na poti k ustanovitvi politične agrarne mednarodne organizacije. Iz prvega uradnega bulletina, ki je ravnokar izšel, se da sklepati, da je imela inicijativa ministrskega predsednika dr. Švehle za strnitev političnih kmetskih strank vseh držav takoj spočetka velik uspeh. Že danes so se prijavile za vstop Bolgarija, Estonska. Finska, Nizozemska, Rumunija, Švica, Jugoslavija in Češkoslovaška. Isti bulletin objavlja vabilo urada za pristop v agrarno mednarodno organizacijo in organizacijske statute. Zadnja seja francoskega parlamenta Pariz. 16. marca s. Zbornica io senat bosta danes ponoči aH najkasneje jutri zjutraj odšla na počitnice in se bosta sestala šele po volitvah." Prva seja nove zbornice se bo vršila 1. lunija. seja senata oa ne-ka1 d® pozneje. Zbornica le zadnje dni mrzlično vršila svoje delo in je sprejela celo vrsto zakonskih osnutkov. O zakonskem osnutku glede odprave političnega izjemnega zakona iz leta 1S93. se je razvila zelo živahna debata. Pravosodm minister Barthnu je izjavil, da čas ne dopušča temeljite razprave o tem vprašanju in je stavil vprašanje zaupnice. Zbornica ie kliub ugovorom poročevalca s 326 proti 175 glasovom sklenila, da odstavi ta osnutek z dnevnega reda. Odmev pariškega umora v Italiji Rim, 16. marca. g. V zvezi z umorom italijanskega fašista Savorellija v Parizu naoada fašistično časopisje v Franciji in Belgiji živeče Italijane. Oficiiozna «Tribu< na» zatrjuje, da izvira protifašistična propaganda iz Bruslja, in sicer od bivšega mi* nistra, sociial;sta LabrioJe, ki dnevno ob« javlja v glasilu bivšega be!g:jskega zuna* njega ministra Vanderveldeja članke, v ka* terlh skuša dokazati, da so vesti o stabili* raciji Italije neresnične in da je finančni noložai države brezupen. Listi napadajo 'udi pariško «Liberte», ki jo financirajo so» •Tažniki Italije, in ki zatrjuje, da so za« °.luge nokojnega maršala Diaza zelo dvom* Hi ve in da niegova smrt prav nič ne zade* va italijanskega naroda Ocean pogoltnil tudi Hincliffa Newyork, 16. marca. s. Ker so se tudi zadnje vesti o pristanku Hincliffa na oto» ku Stratton izkazale kot napačne, je treba sedaj opustiti vsako upanje, da bi letalec še prispel na celino. V ameriških letalskih krogih zatrjujejo, da je vsako nadaljno iskanje brezplodno. London, 16. marca, (lo.) Se vedno ni no* bene vesti o Hincliffu in Elsie Mackay. Obstoja utemeljena bojazen, da sta se drz* na letalca ponesrečila. .Zubkov zapustil Nemčijo Berlin, 16. marca. g. Kakor poroča «8 L~hr Abendblatl® iz Bonna, je Aleksander Zub* kov, svak bivšega cesarja Viljema, zapu* stil državo prostovoljno, ne da bi bil po* čakal na formelno povelje, da mora oditi. Zubkov je že prekoračil nemško mejo ln je na poti v belgijski Kongo, kjer se na* merava naseliti pri svojem stricu. Njegova žena je ostala v svoji vili v Bonnu in je do zadnjega verjela, da ne bo prišlo do nasilne ločitve od moža. Tem večje je bilo njeno presenečenje, ko se je Zubkov na« enkrat odločil, da odpotuje v inozemstvo. V Bonnu krožijo vedno bolj govorice, da je njegov odhod le pretveza za skorajšnjo ločitev obeh zakoncev. Za to govori tudi okolnost, da je Zubkov odpotoval brez že* ne. Verjetno je pa tudi, da so vzroki ma* terijalni, ker se splošno govori, da prm« cezinja ne živi ravno v sijajnih razmerah. Zaključek dunajskega šahovskega turnirja Dunaj, 16. marca. g. V današnjem zadnjem kolu mednarodnega šahovskega turnirja je Tartakower porazil v francoski partiji Re-tija, ki je s tem doživel edini poraz na tem turnirju. Izid te partije pa nima vpliva na njegov placement, ker je že prej dosegel dovolj visoko število točk. Lichtenstein je zmagal v damskem gambitu nad Takaczem, Spielmann pa je • mogel z Iglom v španski partiji samo remizirati. Miiller je po angleški otvoritvi tolkel Wolfa, Kmoch pa je gladko odpravil Glassa. D5ry je zgubil v damskem gambitu proti Griinfeldu, dočim je v partiji Becker - Beutum izšel prvi kot zmagovalec. Stanje po točkah je sledeče: Reti 10 in pol, Spielmann, Lichtenstein, Tartakower in Becker 8 in pol, Kmoch 8, Grunfeld 7 in pol, Muller 6 in pol. Igel, Ta-kacz, Dory 5, Glass 8 in pol in Beutum 3. Drugo, tretje, četrto in peto darilo si bodo delili štirje udeleženci z enakim številom točk. Za 2000 lir zazgal sodnijo Trst, 16. marca. g. Kakor smo poročali, je pred nekaj dnevi pogorel del sodišča ▼ Kopru. Sedaj so dognali, da je požar zane* tU neki sodni uradnik, ki je iz sodne bla* gajne poneveril 2 tisoč lir. S požigom jo hotel zabrisati sledove za poneverbo. Konferenca balkanskih držav v Carigradu? Carigrad, 16. marca. s. Turško časopisje beleži govorico, da se bodo vršili med za* stopniki balkanskih držav razgovori, ki naj bi privedli do sklicanja posebne balkan* ske konference v Carigradu. «JUTRO» St. 66 3 mm Soboto 11 nt 1928 Naši kraji in Konec osiješke opere Os"ijek, 16. marca. Kakor poročajo, je nameravala ljubljanska opera prirediti v tukajšnjem gledališču pet predstav. Danes pa je gledališka uprava objavila, da teh predstav ne bo, ker je bilo prodano premalo vstopnic. Gledališka sezona v Osije-ku, ki je trajala samo štiri mesece, se je končala z zelo slabim gmotnim uspehom in bo s 1. aprilom zaključena, nakar se bodo v gledališču prirejale samo še kinematografske predstave. Prvo poročno potovanje z letalom Zagreb, i6. marca. Danes se je vrnil iz Beograda z letalom prvi zakonski par, ki je napravil svoje poročno potovanje po zraku. To sta veleposestnik Kuzma Bosnič s Korčule in njegova žena Jelica rojena Kalogjera. nečakinja zagrebškega sta-rokatoliškega škofa. Oba sta se poročila v zagrebški starokatoliški cerkvi, nakar sta odpotovala z letalom v Beograd, kjer sta ostala nekoliko dni in se danes vrnila zopet z leta'om. Občni zbor Zveze duševnih delavcev v Sloveniji Snoči se je vršil v prostorih Slovenske Matice občni zbor Zveze duševnih delavcev v Sloveniji. Udeležili so se ga zastopniki včlanjenih organizacij. Namestu odsotnega predsednika g. univ prof. dr. Pita. rroca je vodil zbor podpredsednik g. univ. prof. dr. Slavič. Iz poročila tajnice ge dr. Melite Pivec. Stele posnemamo, da ie v društvu včlanjenih 17 društev s 3300 člani V organizaciji vlada stagnacija, ker se beograjska centrala za državo SHS še ni organizirala. Včlanjena društva, ki imajo sestrinske sekcije v Beogradu, naj bi pospešile ustanovitev beograjske zveze in nadaljnjo organizacijo intelektualnih delavcev. — izvoljen je bil dosedanji odbor. Na koncu je bil na predlog g. univ. prof. dr. Fabjanija sprejet sklep glede manjšinskih zadev, katerega bo odbor formuliral za javnost. Propaganda notranjskih prirodnih lenot (Ustanovitev nove podružnice SPD za Notranjsko v Borovnici.) V Borovnici se je 4. t. m. vršili ustanoviti občni zbor podružnice SPD za Notranjsko m je bila tako ustanovljena prepofercb-na postojanka za krasne enodnevne izlete po Notranjskem. V področje podružnice spadajo: Logatec, Rakek. Cerknica, Begunje, Sv. Vid, Rakitna in Preserje. Podru-nica si je nadela nalogo da ohrani že znana pota v dobrem stanju, da pripravi nekatere dosedaj nezmane ali težko dostopne izlet,ne točke za dostopne ter da ustanovi na Pokoj išču, po možnosti tudi pri Sv. treh kraljih okrepčevalnico. Dosedaj znana pot skozi Pekel, ki je zaradi vremenskih sprememb v prošli zimi mnogo trpela, bo v kratkem popravljena ter podaljšana z novo markacijo čez Zavrh do Trebivnika (80S m), odkoder je diven razgled na Ljubljano. Kakor je postala Rakitna po zaslugi g. dr. Lapajneta, ki je tu ustanovil uspešno delujoč sanatorij za kostno tuberkulozo, znana — tako je večin,- neznan najlepši raz-g'ed s Krimščka nad Rakitno. Vse slovenske gore Snežnik, Nanos, Julijske ^lpe, Karavanke in Kamniške planine leže naokrog v mogočnem loku. Malo pod Krimščkom leži velika naravna votlina Vihrovica, ki jo poseča rakiška mladina vsako leto na obljubljeni dan. Podružnica v Borovnici, ki ji predseduie g. A. Jager, bo preskrbela, da se na Krimščku postavi razgledni stolp in izpelje pot do votline s sestopom v Borovnici in da se v n?jb'iž-rjem Času pripravi in izpopolni markacija iz Preserja na Krim. Ustanovnega občnega zbora se je udeležil predsednik SPD g. dr Tominšek, ki se je že mnogo pred vojno prvi zavzel za prirodne lepote Notranjske ter je toplo po- j zdravil novo ustanovljeno podružnico, ki j naj v zvez, z ostalimi podružnicami oznanja vsem našo krasno prirodo. Posebno je ' pozdravil predsednik SPD to novo podru- nico zato ker ona nadomestuje, četudi nepopolno, ona društva SiPD., ki so bila v Printorju kot »protidržavna« razpuščena. Povdarjal je potrtbo nove podružnice, opozoril nov, odbor na ogromno delo, ki ga čaka, ter želel najboljših uspehov. — Na tem zboru je bilo sklenjeno, da se zahvali podružnica g. dr. I. C. Oblaku, ki je s svojimi članki, potopisi, slikami veliko pripomogel, da se je širša javnost seznanila s prirodniim bogastvom Notranjske. Avtomobilska nezgoda pri Zgornjih Dupljah Kranj, 16. marca Tržiška državna cesta je med avtomo-bilisti zaradi ostrih in številnih ovinkov na slabem glasu Zlasti nevarn! so zaporedni ovinki v Zg. Dupljah pr, Jeg ičevi gostilni, kjer se je pred par meseci ponesrečil avtomobil ljubljanskega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Danes bi kmalu zabeležila kronika katastrofalno avtomobilsko nezgodo, kj ie izostala le zaradi slučaja in šoferjeve duhaprisotnosti. Kakor običajno je vozil okrog pol treh popoldne Maliyjev avtobus, ki vzdržuje osebni promet med Ljubljano in Tržičem, mimo Jeghčeve gostilne v Dupljah. Na prvem zavoju je nenadoma počila na sprednjem kolesu pnevmatka, nakar je g Mally takoj zavrl zavore Zaradi nenadnega za. stanka se je avto na spolzki cesti parkrat zasukal ter končno zadel ob nasuti gramoz. Avto se je znatno nagnil, da je dva pasa-žirja, ki sta sedela na dvignjenem mestu, vrglo v nasprotno nižjo stran. Priletela sta z glavo v steklena okna. Dobila sta pre-cej'šnje rane in praske na obrazu, enemu ie steklo prerezalo kost. Mimo ie privozil slučajno avto g. Blag-neta iz Kranja, kj je takoj naložil oba ranjenca in ju odpeljal v Kranj. Prvo zdravniško pomoč jima je nudil zdravnik dr. Be-žek. Avto je nate kmalu nadaljeval svojo pot. Po mestu in okolici so se razširile naravnost fantastične vest! o katastrofalni avtomobilski nesreči, ki pa so se kmalu izkazale za močno pretirane. L. van Beethoven Filmsko predavanje Zveze kulturnih društev. V starem vseučiliškem mestu Bonnu ob Renu je živel v 18. stoletju v bedi in pomanjkanju knežji cerkveni pevec J. van Beethoven Imel je veliko rodbino, a od vseh se je posebno razlikoval mladi Ludvik s svojo prav čudno naravo. V času, ko so se drugi otroci igrali, je prebil mali Ludvik ure in ure ob starem klavirju in zrl skozi okno na divni Ren Deček je odrastel in postal dvorni organist. Kakor prej pri klavirju, je preživel sedaj ves čas pri orglah Tisti čas je pozval dvorski knez znamenitega dunajskega skladatelja Josipa Haydna kot gosta v Bonn. Pri tej priliki je Havdn slišal Beethovna na orgle in mu predlagal, naj pride k njemu za učenca. Na Dunaju je našel Beethoven mecena v osebi kneza Lichnovskega ter živel pri njem nekaj mesecev mirno brez vseh skrbi, samo za svojo umetnost Ali s svojo čudno naravo je odbijal vse ljudi. Zaradi neke malenkosti se je preselil od kneza in začelo se je življenje, polno skrbi in bede. Tudi v ljubezni ni imel sreče Prvič se je zaljubil v komteso Julijo Guiccardi. poz-neie v baroneso Terezijo Brunswick. Obe deklici sta ga ljubili in mu kazali svojo ljubezen. toda on jih ni znal prikleniti nase. Kakor odsekana veja je stal docela sam v življenju. Bratje so ga izrabljali, služinčad mu je kradla, njegov nečak mu je upropa-stil zadnji ostanek imetja. Končno ga je pahnila v zapuščenost grozna nesreča — izgubil je sluh. Nesreča ga je spremljala vse svoje življenje in človek, ki je s svojo genialnostjo osrečil ves svet. je umrl jaden in zapuščen. Življenje tega največjega muzikalnega genija kreira v filmu, ki ga predvaja sedaj ZKD. znani umetnik Fritz Kortner Ta filmski umotvor, ki ga ie ustvarila Nemčija ob priliki stoletnice Beethovnove smrti, se predvaja v prostorih kina Matica danes ob pol 3. popoldne, jutri in v ponedeljek pa vsakokrat ob 11. dopoldne. Vstopnice za vse predstave se dobe v pred prodaji že od danes od 11. ure dalje, na kar opozarjamo občinstvo s prošnjo, da si jih čim prej nabavi. Nihče, ki se je katerikrat naslajal ob nesmrtnih skladbah tega moža, ne sme zamuditi tega sporeda. Izjava uredništva. V prvi polovici decembra smo objavili referat o znanem predavanju univ. prof. dr. Miilana Vidmarja, ki ga je imel povodom napovedane okrnitve ljubljanske univerze pred svojimi slušatelji v elektrotehniškem institutu. Uverili smo se, da odstavek, ki govori o nabavki 50.000 železnih postelj za ministrstvo voj«ke in mornarice ni bil točno reproduciran, prepričali pa smo se tudi, da ni mogoče vzdržati v dotičnem odstavku vsebovane trdritve, da je ministrstvo brez potrebe in za previsoko ceno naročilo postelje v inozemstvu. Ministrstvo vojske im mornarice je storilo 1. 1920 vse korake, da bj oddalo nabavko postelj v naša državi, a njegovo prizadevanje je ostalo brezuspešno ker je zagrebška livarna naročilo odklonila Stroine tovarne in livarne pa na licitacijo sploh niso odgovorile. Lojalno ugotavljamo t* dejstva in obžalujemo, da smo z dotičnim odstavkom storili ministrstvu vojske in mornarice krivico. Beg zločinca Jerina in njegovega tovariša Urha Ljubljana, 16. marca Ljubljanska policija je prejela danes dopoldne iz Maribora telefonično obvestilo, da je s tovarišem Ivanom Urhcm pobegnil z dela na nekem posestvu pri Sv. Miklavžu 26letni kaznenec Ivan Jenn, doma z Viča pri Ljubljani, ki je dne 12. decembra 1923 ubil svojega očeta, nakar je bil dne 3. fe- bruarja 1924 obsojen pred ljubljansko poroto na 12 let ječe. Takoj po obsodibi je bil oddan v mariborsko kaznilnico, da tam presedi svojo zasluženo kazen. Zločin je takrat silovito razburil Vič in okolico z mestom vred. Kakor je bilo dokazano, se sin ni razumel z očetom, upokojenim železničarjem in posestnikom na Viču. Na preuvečer umora je Ivan posiai očetu po šolarju Ivanu Vrhovcu neko pismo, s katenm ga je zvabil na viško stražnico. Tam so mu povedali, da pisma ni poslala policija in ga je bržkone kdo potegnil. Oče se je nato ozovoljen vračal domov. Spotoma ie srečal sina Ivana, ki je jel očeta rotiti, naj lepše ravna z družino in posebno z materjo, nakar je sledil razgovor glede predaje posestva njemu. Sin in oče sta se jela prepira+i in v srdu je Ivan dvignil pripravljeno ročico ter očeta na mestu ubil. Ker očeta ni bilo domov, so postali do. Danes ob 20 uri Arena Narodnega doma AKADEMIJA v proslavo O. Župančiča S J S. U. „Preporod*. I mači razburjeni, vendar nteo BI Is Ma. Šele naslednje jutro je hči Juika, kj le hodila v mesto Šivat, našla očeta mrtveca v krvi ne daleč od domače hiše. Policija Je na podlagi okoliščin takoj osumila kot ubijalca sina Ivana, ki Je po kratkem tajeaju zločin priznal. V mariborski kaznilnici te ja fvan Jerin, ki je že presedel 3 leta Ječe, vzorno vedel in so ga zadnji čas pošiljali pod nadzorstvom na delo tudj v okolico h kmetom. Ob neki priliki se je Jetrn bolj spoprijaz-nil s sokaznencem 251etnim Ivanom Urhom, doma iz Ribnega pr$ Bledu, s katerim sta zasnovala načrt za skupni beg. ki sta ga pretekli četrtek popoldne tudi izvedla. Pobegnila sta v. Jetniških oblekah tn s« sedaj bržkone skrivata v okolici pri kmetih ali po gozdovih. Novi milijonar iz Zadra Pri nedavnem žrebanju vodne Škode Je zadela premijo v znesku 1 milijona Din obveznica 36 serije 1335. Dobitnik trgovec Stevan Milin, ki ie obveznico kupil pred 4 leti in biva zdaj v Zadru, je bil o svoji sreči obveščen šele pred dnevi. Predvčerajšnjim je prispel v Beograd, da dvigne svoj milijonček. Pred Državno hipotekam© banko »e Je okrog 9. dopoldne zbrala velika množica radovednežev, ki so občudovali in zavidali Stevana Milina in njegovo soprogo, čakajoča na izplačilo milijončka. Formalnosti so bile kmalu opravljene in bančno osobje in radovedna publika je z velikansko pozornostjo spremljala štetje denarja. Samo gospa Milinova je bila na videz tako mirna in zadovoljna, da se ie umaknila v ozadje in se pogovarjala z novinarji. — Kje ste kupfi srečko? — Kupil jo je mož leta 1924. pri fflflalki Jadr.-pod banke v Zadru za 160 Din. Stalno živimo v Zadru, toda mož Je državljan kraljevine SHS doma iz Bečkereka. — Kaj boste storili s tolikim denarjem? — Kaj vem! Imam pet otrok in se bom dalje brigala za gospodinstvo, mož pa naj ravna z milijonom, kakor ga je volja! — Vsaj avtomobil si privoščitel — Ga slučajno že imamo! Jaz bi denar razdelila med otroke. — Prav pa ie vendar, da mili km ostane našim državljanom. — še več! Mož je StIj, jaz pa Hrvatica. Ujedinjenje je torej popolno! . . . Medtem Je bilo štetje končano. Blagajnik Je pridržal 10% za invalidski fond; z ostalim! stotisočaki, zavitimi v debel zavojček pod eno roko, z ženico pa pod drugo se je milijonar Stevan Milin odpravil iz banke skozi špalir publike in fotografov v hotel na debro kosilce. Noč v • ima svojo moc Poišnik, 16. marca Močnikov Janez Je doma s Stranskega vrha nad Polšnikom. Kadar pride med ljudi na Poišnik, dobro izrabi to priliko. Seveda sede takrat v gostilno, kjer ga srečni ali pa nesrečni slučaj in prijetna družba tako premoti, da pozabi Janez na svoj odhod in obsedi kakor na smoli. Janez ima rad družbo in pogovor te se mu prijetno zdi važno moževanje. Sam rad pove kakšno, ki Jo spremlja z odločnimi kretnjami in mahanjem močnih rok. Ugovorov svojim nazorom pa ne trpi rad, posebno ne, če že dalje časa možuje in si medtem moča od govorjenja suho grlo. O trdnih Janezovih nazorih pa menda še ni vedel Kostanjevčev Tonče iz Koprivnice. Zdaj pa Tonče to že tudi ve in pozna tudi Janezove trde pesti. Saj mu je Janez s Stranskega vrha zelo tehtno dokazal svoj« nazore in zelo nazorno mu je pretehtal tudi svoje dokaze; namreč kar preko glave, s pestjo. Tonče se kajpak nI hotel dolgo udeleževati teke »debate«, zato Jo Je odkuril domov In Janeza je jako radostilo, da je svojega nasprotnika tako imenitno ugnal v kozji rog. Zmagovalec se Je po bitki zaradi pte-stanega napora še precej založil z dobro kapljico, za daljno pot domov pa se Je moral tud, krepko podkovati Poln tekočih dobrot se je zibal skozi Poišnik, baš ko Je v stolpu bila ura duhov ... a Janez se prav nič ni bal, ampak je ostro zaukal, da je odmevalo od Ostreža in Zampoha . . . Spotoma je Janez zapel še par fantovskih in že se Je gugal skozi naselje Kopnvnik. Ko Je prišel do Tončkove hiše, ga Je spe-klo nekje v žilah. Bojevita bri mu Je zopet zavrela, da ga Je kar vrglo proti vratom. Iz teme Je izdrl kol ta začel z njim Kulturni pregled Ljubljanska drama Začetek ob 8. zvečer Sobota. 17.: < Danes bomo tičiv Ljudska predstava ob izredno znižanih cenah Izven. Nedelja, 18. ob 3. popoldne: «Pepelka*. Zadnjič v sezoni. Tzredno znižane cene; ob 8. zvečer: «Sestrična iz Varšave*. Ljudska predstava ob znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 19.: . C. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Nedelja, 18. ob*3. popoldne: . Ljudska predstavsf ob znižanih cenah. Izven; ob pol 8. zvečer: . Kuponi. Znižane cena Ponedeljek, 19 ob 3. popoldne: ili odklonjeni. mož z ostrim bodalom. V svoji besnosti je svojo žrtev že mrtvo še neprenehoma prebadal. Zločin je v obeh mestih vzbudil ogromno ogorčenje, ker podobnega krvavega dejanja že dolgo ne pomnijo. Spisek pretepačev Zaradi številnih pretepov, ki se dogajajo dan za dnevom v berlinskem predmestju Havelland in ki jih je obravnavalo v teku prešlega tedna sodišče v Potsdamu, je okrajni poglavar v Kavellandu dal občinam svojega okraja nalog, naj sestavijo spisek pretepačev in razgrajačev. V seznamu navedenim ljudem bo prepovedan poset lokalov, kjer se vrše javne prireditve in gostiln, kjer se točijo alkoholne pijače. Vpis sumljivih oseb v te proskrip-cijske liste velja za določeno dobo in mora lokalno oblastvo dotičnike o tem obvestiti. (reme/mon čuvajte svojo lepoto kakor iti vate svoj« zdravje I tfa4e lice je občuti iv* mojsUo-v na ki je ne smete zanemarjati. CRČME SIMON sestarljeaa po preizkušsuin obiazcih, odstrani s ko*« sleherni uedo»'atek in Ji ohranja lepoto meh podal izjavo o mirovni politiki Zedi-njenih držav. Kellog je izjavil: Upam, odkritosrčno, da bodo sedanja pogajanja za neomejeno vsestransko pogodbo proti vojni končno vendar privedla do uspeha Ne dvomim, da se bo našel način, ki bo za vse sprejemljiv, ako gojijo velesile odkritosrčno željo, da bi sklenile tako pogodbo Ker hočejo Zedinjene države čim bolj izločiti vojno kot faktor mednarodnih odno-šajev, ne morem dovolj naglasiti da se Amerika ne bo udeležila nobene pogodbe, ki bi bila posredno ali neposredno po besedah ali samo smiselno, vojaškega značaja Amerika se ne more v naprej obvezati, da bo svojo silo uporabila proti kateremukoli narodu na svetu. Amerika veruje, da zavisi mir na svetu ali v Kvropi od vojaških pogodb ali da ca take pogodbe zagotavljajo, ker so je v zgodovini že opetovano pokazalo. da so take pogodbe kot garancije miru nezadostne. Kellog je dalje izjavil, da ne more soglašati z onimi idealisti, ki so mnenja, naj se sporna vprašanja med narodi predlagajo mednarodnim razsodiščem. Politične spore bi bilo treba predlagati mešani poravnalni komisiji. Govornik je zelo vljudno nastopil proti Briandovemu stališču, češ da bi sklep pogodbe proti vojni med vsemi državami ne bil v skladu z določbami locarnskih pogodb. Tudi na vseameriški konferenci v Havani je bil sklenjen protivojni jiakt, katerega je podpisalo 17 držav, ki so članice Društva narodov. Angleška pomorska politika London, 16. marca. Go.) Prvi lord admi* ralitete Bridgeman je podal ekspoze o an* gleški pomorski politiki. Admiral je uvo* doma izjavil, da je glede uspeha pomor* ske razorožitvene konference v Ženevi op« timist. Zedinjene države, Japonska in An* glija so se zedinile v vseh točkah razven v vprašanju križark. Problem križark Je izredno težak, ker si potrebe treh držav v tem vprašanju zelo nasprotujejo. Ni res« nično, da je zaradi poloma ženevske po* morske razorožitvene konference, izdelala Amerika obširen gradbeni pomorski pro* gram in da je bila konferenca sama popoT« noma brezuspešna. Angleška admiraliteta ni ustavila gradnje treh križark iz gospo« darskih oziTov, ampak je hotela s tem po« kazati, da se ni na konferenci v Ženevi ni* česar zgodilo, kar bi sililo angleško državo k gradnji novih bojnih ladij. S tem oa ni rečeno, je zakliučil Bridgeman, da Anglija ne bo več gradila križark. B. S. A. MOTOCIKU .sfiKft, svetovno znane tvrdke naikAl cl I Schmel Armis Ltd. Birmingham JU llCjJUVJI Ji S Zahtevajte cenike in ponudbe! Rezervni deli vedno v zalogi. Promptno iz skladišča Vam nudi zastopstvo za mariborsko oblast: Avtomoblles-Motodklesf Maribor, Trg Svobode 6 Za ljubljansko oblast: Pavel Stole, Ljubljana, Poljanska cesta 3. fti.2942 Iz Kranja n— Za futriinje zborovanje KDK, na ka* terem bosta govorila voditelja Svetozar Pribičevič in Stepan Radič na Taboru v Ljubljani, vlada po Gorenjskem veliko za* ciraanjc. Zlasti v kmečkih občinah priprav, ljajo skupine, ki se bodo udeležile zboro* vanja. Dolžnost je, da se udeleže zbora vsi somišljeniki \t večjih krajev ob železnici. Odhod v Ljubljano s prvim jutranjim vi a* kom. Napredni Kranj se mora tudi to pot izkazatil Zato jutri vsi v Ljubljano na •hod! r— «Celarfev» most zatvorfen. Kranjska gradbena sekcija naznanja, da bo dne 20. in 21. t m. Celarjev most km 18.213 je* rerskc državne ceste za vozmi in avtomo* bilski promet zaprt. r— Za gladne Hercegovince. Tukajšnje Kolo jugoslovenskih sester je darovalo za gladu joče Heroegovoe 1000 Din ter jih po* sialo starešinstvu mostarske sokolske župe. r— Prireditve v praznikih v Narodnem dorrju. V nedeljo popoldne ob pol 14. bo filmsko predavanje za moške o higijeni v zakonu; zvečer bo Sokolov notranji na» »top. Na praznik »v. Jožefa bo filmsko pre* da vanje za ženske ob 15. uri, nato vprrzori «Oden» četrtič šaloigro «Cigani». Opozar* jamo zlasti okoličane na ugodne železni* tke zveze. Iz Tržiča JJ— Udeležba tržtških naprednjakov na velikem nedeljskem zboru KDK v Ljublja* ni mora biti številna. Po prihodu v Ljub* Ijano se zberemo pred kolodvorom in od* korakamo skupaj na Tabori o— štirideset mučenikov hode obdržati »voj vremenski sloves. Danes je četrtek, pa v Tržiču še kar sneži. Menda hočejo gori nad nami razveseliti vse diloarje in smučarje, ker so jim dali v letošnji zimi fee bore malo, zato so pogledali v pratiko in videli, da se bližata dva praznika in to je vendar najlepša prilika, da se smučarji potroštajo. Oskrbnik Ivan z Kovc jo je včeraj primahal v Tržič in ves vesel spo* ročil, da je na Kovcah 60 cm novega sne* Ca m da je smuka izborna. Takoj je šlo brzojavno sporočilo h Gorcu v Ljubljano in Kovce pričakujejo za nedeljo rekorden obisk. Starosta tržiških vremenskih proro* kovalcev g. Engelsberger pa zagotavlja vse pk.nince, da bo sv. Jožef kakor vedno ka* vaJ.ir in da bo lep dan. Iz Jesenic >— Sokolsko društvo na Jesenicah prire* di na praznik sv. Petra in Pavla veliko jamo tombolo v korist zgradbi Prosvetne* ga doma na Jesenicah. Vsa bližnja društva se uljudno naprošajo, naj tega dne ne pri* rede sličnih prireditev. j— Predavanje o vesoljnem potopu bo v torek 20. t. m. v telovadnici Sokolskega društva na Jesenicah. Predaval bo znani predavatelj Zveze kulturnih društev g. pro* fesor Dolžan iz Ljubljane. Člani in prija* tel ji Sokola najvljudneje vabljeni j— Smrtna kosa. Po daljši bolezni je pre* minula v četrtek v tovarniški bolnici v 64. letu starosti ga. Marija Neumaierjeva, so* proga g. Adolfa Neumaierja, mizarskega delovodje pri Kranjski industrijski dTužbi, Pogreb blage pokojnice bo danes ob 17. uri izpred tovarniške bolnice na Javorni* ku na farno pokopališče. Pokojnici bodi lahka žemljica, hudo prizadeti obitelji pa na§e iskreno sožalje! j— Jeseničani*pristaši SDS se pozivajo, da s« v čim večjem številu udeleže mani* festacijskega zborovanja Km e oko* de mo« kratske koalicije, ki se bo vršil jutri 18. t. m. ob 10. uri dopoldne na Taboru v Ljub* ljani, Zanimanje za ta največji shod, kar jih je kdaj bilo v Ljubljani, je na Gorenj* skem izredno veliko. Pričakujemo, da se ga bodo tudi Jeseničani udeležili v čast* nem številu. Iz Zagona m— Krajevna organizacija SDS. poziva Vse somišljenike, da se udeleže manifesta* cijskega zborovanja KDK v Ljubljani 18. t. m. Odhod iz Zagorja z vlakom ob 6.15 uri zjutraj. Zbirališče na kolodvoru ob 6. uri. 35— 30!etni glasbeni jubilej. Rudniška godba priredi jutri ob 16. uri v rudniški restavraciji brezplačen koncert v proslavo 30letnega delovanja kapelnika g. Srečka Godi ne. Le« ta je kot 131etni deček vstopil k godbi ter pozneje po končani vojašfci službi izpopolnil svoje znanje pri vojaškem fcapelniku g. dr. Čerrnu. Jubilant se kot ka* pelnik rudniške godbe vztrajno prizadeva, da jo dvigne na višjo glasbeno stopnjo. Simpatičnemu kulturnemu delavcu želimo £e mnogo uspehov! z>— Tovarna v Izlakih v obratu. Te dni ■o zopet pričeli z obratovanjem v tovarni «Antimon», kjer je počivalo delo vsa leta po vojni. Po zatrdilu ravnatelja ima to« varna naročil za več let. Družba poseduje poleg tovarne tudi premogokop v Šemniku ki rudosled v Znojilah. Iz Trbovelj i— Obrtniki/ Udeležite se v črm večjem Številu proslave 251etnice Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, pozdravnega večera 18. t. m. ob 20. uri v dvorani Kazine, slavnost* nega zborovanja 19. t. m. ob 10. uri dopol* dne v dvorani Narodnega doma in skup* ti trga obeda. t— Recitadfskt večer dveh rudarjev* pesnikov. Drevi ob 19.30 uri priredita ru* darja*pesnika Tone Sajovic in France Ko» rar v Fortejevi dvorani na Vodah recita* cijski večer svojih proizvodov. Pesnika* samouka bosta recitirala najboljše svoje pesmi in odlomke dram. Pred recitacijami do imel kratek govor g. Ludvik Merzel. Jutri se recitacijski večer ponovi v Hrast* niku. t— Trboveljski proračun odobren. Pro* račun občine Trbovlje za tekoče leto je finančno ministrstvo te dni odobrilo S tem je propadla TPD, ki se je pritožila za* radi «previsokega» proračuna in je upala, da bo s pritožbo tudi uspela. Občinskemu zastopu je sedaj omogočeno, da bo v pol* nem obsegu izvršil nameravana socijalna dela. t— Uradni dnevi okrajnega sodišča se bodo vršili v Trbovljah: 14. aprila, 5. maja, f. junij«, L julija^ ll. avgusta, 6. septem* cembra; v Hrastniku pa: 21. aprila, 19. m a* ja, 23. junija, 14. julija, 25 avgusta, 15. septembra, 27. oktobra, 24. novembra to 22 decembra. Šport Prvenstvene tekme LNP. 18. in 19. t m. Jutri in v ponedeljek se odigra v Ljub* ljani II. in III. kolo pomladanskih prven* stvenih tekem. Prvi dan se igra na prosto* ru ASK Primorja ob Dunajski cesti, in si* cer ob 14, tekma Ilirija : Slovan, ob 15.40 Primorje : Jadran. Rezervna moštva igra* jo ob 10. dopoldne; prva dva kluba na igri* šču Ilirije, druga dva na igrišču Primorja. Na praznik se absolvirata glavni dve tek» mi na prostoru SK Ilirije: ob 14. nastopita Ilirija in Slavija, za njima ob 15.40 Pri* morje in Hermes Rezervi Ilirije in Slavije igrata ob 10. dopoldne na igrišču Ilirije, rezervni moštvi drugih dveh klubov ob isti uri na igrišču Primorja Jutri sreča Ilirija v Slovanu in prav tako Primorje v Jadranu odpornega, borbenega, zraven tudi robustnega nasprotnika Ilirija kot Primorje sta res mnogokrat že slavna nad njima visoko zmago, toda prepustiti sta jima morala tudi že marsikatero točko in zmago Slavija ima smolo, da mora od* igrati svoje najtežje tekme v začetku se. zone ;proti Iliriji bo morala napeti v pone* deljek vse sile, ako hoče doseči časten re* zultat. — Tekma Hermes : Primorje uteg* ne med vsemi temi srečanji p nesti naj* bolj zanimivo igro in najboljši šport. Mo* štvi sta trenotno precej enaki, morda gre celo prisoditi majhen plus Hermesu, ki se je v letošnjih dveh nastopih pokazal v ne* Jrimerno boljši formi kot preteklo jesen, eseni je pripadla zmaga Primorju s 3 : 1. Občni zbor T. K. Skala Nedavno se je vršil v damskem salonu kavarne Emona 7 redni občni zbor T. K. Skala. V teku sedemletnega obstoja je klub lepo napredoval, zlasti kar se tiče zanima, nja za idejo alpinizma, kar priča lepo šte* vilo članov. Tudi delo kluba na polju pro* pagande krasot slovenske zemlje v tu» in inozemstvu ni ostalo brez uspeha Turisti* ki in smučarstvu gre gotovo važno mesto v pogledu telesne kulture, ker ne krepita človeka samo telesno, temveč ga izpopol* njujeta tudi etično, vodeč ga v naravo, kjer mu nudita najlepših, res človeka vred* nih užitkov. «Skala» si je še posebno stavila za nalo* go vzgajati svoje člane v dobre alpiniste, jih vežbati tehnično, obenem pa pri izved* bi svojih načrtov,izločiti vsak kvarni vpliv športa na človeka in mu dvigati čut za §a» mostojno gibanje v gorski naravi Tako so se od članov zahtevale tudi kvalificirane ture, to je v še neznane ali vsaj malo zna* ne predele naših planin ter jim je stavil v dolžnost, da tudi pozimi hodijo v planine. Od klubovih odsekov je zlasti fotoama. terski uspešno vršil svojo nalogo in s smo* treno propagando privabil marsikaterega tujca v Slovenijo; ponovno je namreč od* poslal klub diapozitive najlepših fotograt* skih posnetkov naših planin v inozemstvo v svrho predavanj, največ v Nemčijo. Snu* je se tudi originalen slovenski alpinsko* smučarski film, ki je deloma že izgotov* Ijen, vendar stalno se pojavljajoče denar* ne težave delo nemalo ovirajo. Vse pro* šnje za gmotno pomoč so ostale brezuspeš* ne, tako da je klub skoro izključno nave* zan na dobro voljo članov. Prisiljen bo pomagati si z nabiralnimi akcijami. Zado* voljivi so uspehi klubovih članov v ple* zalstvu, katerega statistika izkazuje, da je bilo napravljenih nad 300 težjih plezalnih tur, od teh samo v pretekli letni sezoni 14 povsem novih, ki se bodo med drugim objavile v internacionalni zbirki «Hoch» tourist*. Klub šteje 150 članov. Za predsednika za naslednje poslovno leto je bil izvoljen kons. prof. J. Ravnik. SK Ilirija (nogometna sekcija). Šesta* va moštev za prvenstvene tekme L moštva in rezerve je razvidna v članski knjigi v «.Evropi» in v garderobi na igrišču Igralci, ki običajno pridejo v poštev za tekme, so dolžni pravočasno se pobrigati za sestavo moštev! — Načelnik. ASK Primorje (nogom. sekcija). Jutri 18. t. m. morajo biti zaradi prvenstvene tekme rezerv s SK Jadranom ob 9 30 slede* či igralci na našem igrišču: Mretan, Pečar, Turkovič, Može, Šenica, Jug IL Privšek Slapar, Zalar, Vidic, Corradini, Tavčar, Kramer. Igra se ob vsakem vremenu. Na* čelnik. SK Ilirija. Klubova plenarna seja se vrši v sredo dne 21. t. m. ob 20. v posebni sobi kavarne «Evropa». Pozivajo se vsi na* čelniki sekcij, da se seje brezpogojno ude* leže. Načelstvena seja dne 19. t. m. (v po» nedeljek) odpade. — Tajnik. Vremensko poročilo. JZSS je prejel sledeča vremenska poročila: Krma: vreme jasno, severovzhodnik, 30 cm srenja, v vi* šji legi pršič, izgledi za nedeljo dobri. — Kranjska gora: barometer 689. malo oblač* no, vsak dan sneži po malem, snega 25 cm, 10 cm novega, smuka povoljna (z dne 15 III.) Tržič: Na Kovcah 60 cm suhega sne. ga, izborna smuka. Krvavec: 25 cm nove. ga snega na staro podlago, pršič, jasno, smuka idealna. Velika Planina 15. III. ne* bo jasno, sneg pršič, idealna smuka, snega 1.75 m, 6 cm pršiča. Iz Ljubljane vozi danes v soboto avto za Tržič ob 7. uri od Figov* ca. Predavanje o II. zimski otimpljadi, ki 9e vrši dne 22. t. m. v četrtek v veliki dvorani Uniona, bo izredno zanimivo ter se dobe vstopnice v predprodaji od torka da* Ije v trgovini Goreč. Sedeži po 15, 10 in 7 Din ter stojišče po 5 Din enotno za vse. Ilirija : Hermes. Z ozirom na poročilo v zadnjem šuje našo neizmerno boL Za tolažbo izrekamo zahvalo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem. Zla* s ti smo dolžni posebno zahvalo 6Č duhovščini, okr. zdravniku g. Leonu Meja&u za »redno požrtvovalnost, Eevcem za v srce segajoče žalostinke in vsem ostalim i so v tako častnem ttevilu spremili pokojnico na njeni zadnji poti. Mokronog, 16. muca 1928. Žalujoči ostati. % Zane Grey: V 79 Železna cesta 0 Roman. »Ostanite tu,« je dejala. »Bodite mirni... Po Neala grem.« Odprla je vrata, obstala na pragu in se ozrla najprvo v dvorano in nato v sobo, kjer je bilo dekle. Njen smehljaj je bil lep. Zaprla je vrata im jih je zaklenila za seboj. AlKe je čula rahli šum gvile, ki je počasi zamrl na hodniku. Položila mu je drhtečo roko na rame in se sklonila k njemu. »Neale, pojdite z menoj,« je zašepetala. Zmajal je z glavo. »Da, da!« je zatrdila in glas ji je trepetal od razburjenja. Trudno, s potrpežljivo zlovoljnostjo je odložil kvarte in vzdignil oči. V njegovih temnih očeh se je izražalo rahlo presenečenje in neopredeljeno čustvo, ki ga je imela Beauty za sočutje. »Mis Stanton, oprostite — a prosim, umejte me —« Nato se je obrnil, vzel svoje kvarte in jel igrati daJje. Beauty Stantonova se je zdrznila kakor od nenadnega, zagonetnega udarca. Bilo je, kakor da je mrzla misel prodrla v vroče, plameneče srce. Beseda ji je obtičala v grlu kakor svinec. Ni se mogla upreti prekipevajoči sili svojih čuvstev. Ženska premetenost, takt, poznanje ljudi, vse jo ie pustilo na cedilu. »Neale!« je vzkliknila z zastajajočim glasom. »Morate me spremiti! Gre za —« Neki moški glas se je surovo zasmejal. Stantonova se ni menila za ta smeh, dokler ni videla, kako je vplival na Neala. Obraz mu je zardel in njegove roke so krčevito stisnile kvarte. »Cujte, Neale,« je izpregovoril surovi igralec s porogljivim režanjem, »nič se ne dajte motiti. Le ustrezite svoji prijateljici... Videla je, da ste dobili veliko denarja.« Neale ie vrgel dedcu kvarte v obraz; nato je skočil pokoncu, sklonil se preko mize in ga tako silovito udaril s pestjo, da je telebnil s stola. Ob ropotu padca je mahoma nastala tišina; vsi so okrenili glave, da bi videli. Neale je stal po koncu, z desnico grozeče pobešeno k tlom. Igralec je preklinjaje vstal, vendar pa ni bivo videti, da bi mislil zgrabiti za orožje. Niti da ji je šlo za življenje, ne bi bila Beauty Stantonova v tem trenutku spravila iz sebe besed, ki jih ie hotela izgovoriti. Bilo ji je, kakor da je iznenada vstala pred njo skrivnostna zapreka. »Neale, pojdite z menoj!« je bilo vse, kar je mogla reči. »Ne!« je kriknil z osornim glasom in jezno mahnil z roko. Ta mahljaj je obenem z igralčevo surovo šalo osvestil Stanto-novo, da je pomislila, kaj se godi v glavah teh mož. O, bedaki, bedaki! V njenih čuvstvih se je nekaj vroče izpremenilo, toda ukrotila se je. Neale ji je obrnil hrbet. Množica je to videla in nekateri so se zagrohotali. Stantonova je čutila, kako jo skeli ponos in kako ji vzkipeva kri. Umevali so jo napak, a kaj je bilo njej do tega? Ko je stopil Neale na stran, ga je prijela za komolec — ta ga je držala, izkušaje se rnn približati, da bi mu šepnila novico na uho. Otresel jo je. Njegov obraz je bil zaripel od gneva. Vzdignil je roko v kretnji, ki bi jo bila vsaka druga razumela in se zgrozila pred njo; njen učinek na Beauty Stantonovo je bil strašen. Neale je mislil, da ga hoče nadlegovati z ljubeznijo. Njen obraz, njen šepet in njen dotik niso imeli zanj nič drugačnega pomena kakor za vse te surove človeške zveri, ki so z odprtimi, režečimi se usti opazovale prizor. Najslajši, najčistejši in najbolj vzvišeni trenutek vsega njenega življenja je bil zagrenjen, oskrunjen in pokvarjen. Morala je govoriti naravnost in mu pojasniti položaj. »Allie Lee;... V moji hiši!« je izdavila; in nato, kakor da je reščilo vanjo, je oledenela in njene ustnice so se skrivile v mrzlem krču. Neale se je zdrznil; nenadna in strašna teprememba je obšla vse njegovo bitje. Mrtvaška bledica mu je pokrila obraz. Čuvstvo, ki ga je presunilo, ni bilo novo spoznanje, ampak besnost mučno strmenje, brezumje človeka, kj v krepostnem, strastnem ogorčenju misli, da mora zavrniti bogokletstvo. »— —!« Njegov glas ji je zabrusil ostudno psovko, edino besedo, ki je mogla raznetiti v duši Beauty Stantonove peklenski požar. Z lici sivimi kakor pepel in plamenečimi očmi je stal pred njo, pripravljen da jo pri tisti priči ubije. Nato jo je s trdo pestjo udaril po ustih. »Ne drznite se izgovoriti tega imena!« Tesnobna napetost Beauty Stantonove se je prelomila. Kakor slepa je stekla na ulico. Enkrat se je spotaknila, pala na tla, omahnila ob ograjo. Luči so se razlivale; cesta je plesala okoli nje; hrup nočnega Bentona ji je curljal v omamljena ušesa; korakajoče postave pred njo so se ji zde'e nerazločne in pošastne. NarxraXo, ui> osa, dopuza. Učoc&jt, rruzLh, oglasov, j*, poslah, na, 0gUuru,ocL tialtk JuJra,] hublfarui, VrrJtr^cnjo,^. Tu, ii. i+gi W1grl J Ujv prurlojbiSL* Ji vposLa, LL obtuuun c a&roctl/m', JU w n oolasu n* prvnbčuo Likovni, račun, po/tu* ksa ulruc* [juMtana.sl nJji A^ilt, o^J^utl, i^-jLuiAjo o parr^de^aln* vn, r o ajdi ui, cujlcLj-t, lrocrvLrk*aošteni, solidni možje ki bi mogli položiti četudi le majhno kavcijo, naj pošlje jo ponudbe pod »Zanesljivo dober zaslužek* na oglasni oddelek »Jutra* 9380 Ključavničarja -pretnega. sprejmem za par mesecev v svojo tovarno na Kolčevem Tovarna za lepenko. Količevo pri Dom Žalah. 9541 Pletiljo k; zna plesti tudi na večje stroje »žakart« in dr., samostojno. sprejme takoj firma J Kuilan, Kranj — Slovenija. 9503 Knjigovodjo za vsa pisarniška dela, popolnoma samostojnega — sprejmem izven Ljubljane Pogoj je perfektno znanje slovenščine, nemščine in italijanščine v govoru in pisavi. Prednost ima starejša solidna moč s prakso v lesni stroki Nastop takoj ali š 1. aprilom 1928. Ponudbe z zahtevo plače do 22. t. m. na oglasni oddelek »Jutra* pod »Perfektna starejša moč*. 9372 Kovaškega pomočnika mladega, ki »e je izučil izdelovanja sekir itd. ter vajenca nad 15 let starega, poštenega in spretnega, sprejme takoj Miklavžina. železarna, Braslovče. Prosta stanovanje in hrana, drugo po dogovoru. 9456 Zastopnike igilne, rečne in poštene, za prodajo obveznic R a t n e štete (vojne škode) na obroke, iščemo v vseh večjih krajih Slovenije -Pri pridnem delu ie možno zaslužit mesečno po več tisoč dinarjev Ponudbe n-> »Posest*. Ljubljana Miklo šičeva cesta 4 48 Reprezentant uveden na dalmatinskem tr žišču. posestnik 2000 sol ventnih naročnikov želi za stopstvo dobrih firm za n« slednje industrije tekstilno lesno. stekleno kemično kožno, železno fcolonijale in galanterijo Cenjene iki nudbe na naslov Stiefu Sisgoreo Split. Balkanska ulica 93 9402 Akviziterje za življenska zavarovanja izurjene in agilne sprejm-večja zavarovalna družba Ponudbe n» oglas oddelek »Jutra* ood »Visoka pro vizija* 823'' Krajevne zastop-'V za Ptuj. Slovenjgra/le, Kamnik in Novo mestu -prejme domača in iobn vpeljana zavarovalna fru» *ia - Ponudbe na osla-n oddelek »Jutra* Dod »Lei zaslužek* 828« Provizijske potnike -prejmemo za vso Slove nijo s takojšnjim nastot»on - za obisk velikih in ma lib trgovce* galanterijsk-stroke Predmeti »o tnajhn •n bre» konkurence pat-n' prijavljen - Potrebni •< vsakemu človeku in v kem gospodinjstvu Prov »ija visoka uslužni, »ign -en Gospodje » doMnU r-furencsmi naj noši ie j o po nudhe t navedbo »edsnfeg lelokrog pod cTehna in ln«trija» na oelasn1' odde !ek »jutra* S161 Zastopnike in potnike za dobro idoče pr»dmete, s potrebnim kapitalom 4—5000 Din sprejmemo Ponudbe na poštni predal št. 1. Maribor. 9545 Dnevno 100 Din zaslužka nudi agilnim No-vinski biro Selenbursova ulica 7/II. 8287 Stalno nameščenje v tovarni dobi oseba, ki razpolaga z 10.000 Din gotovine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Takojšnji nastop*. 9516 Natakarico pridno in pošteno, sprejmem takoj. Naslov T oglasnem oddelku »Jutra*. Dekle pridno in pošteno, staro 15 let, že nekoliko vajena gospodinjstva. želi službo pri dobri družini, da bi se privadila kuhanju in gospodinjstvu. mogoče tudi šiva nju Pojasnila daje Janko Kauzer. St Janž. Dolenjsko 9403 Knjigovodja- bilancist sa.mski, verziran v lesni stroki, manipulaciji lesa in žage s šestletno prakso. veš5 slov., srbohrvat=k»ga in nemškega jezika, želi premeniti službo. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »jutra* pod Šifro »Dobra moS 833». 9510 Bivši višj! bančni uradnik z dobro predizobrazbo m iobrimi spričevali želi za takoj prinieruo službo Cenjene ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra* po l Kavcija 100 000* 8181 Gg. frizerji! Za učenko bi rada šla 16-letna deklica, ki ima veliko veselje Za friziranje — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šitro »Učenka 48». 9391 Učenka - natakarica želi službo, kjer bi se izučila gostilniške obrti — Ponudbe na oglas oddelek oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv mizar* 9394 Izurjena pletilja vajena trgovine in vešča nemškega jezika želi dela Naslov v ogl'1-snem odde'ku »Jutra*. 9529 Mofvoz •i|>a£o KUfit* imjcenejf d -ektno » t.ov»ru' Mehanifn> »rv»rn» 8inko»ee Qro»ut>li-861 Najboljši premo« o>bm VVolfova alics l/li 244 Trb. premog, drva Pogačnik Bohoričeva ul 5 lelefon 2059 79' Terovega olja za impregniranje lesa pro-ta po Din 3 kg M Kavčič /.g Šiška 125 8062 Dr G. Piceoli lekarnar » Ljuhh&ni pn t«, roča pn »aprtju IT irugu »žkojah želode« «voji preizkušeno želodčne tink turo 211 PolpokrHi voz enovprežen. močan, dobro ohranjen proda Bien. Bra-slovče. Savinjska dolina. 9460 Več oprav hrastovih, orehovih, mehkih, spalnih in kuhinjskih, proda po nizki ceni Josip Kurnik, mizar v Zg. Šiški 9491 Moško kolo skoraj novo. ugodno naprodaj na Poljanskem nasipu št. 10 — na vrtu. 9519 Moško kolo dobro ohranji no. malo rabljeno. poceni prodam radi bolezni. Na ogled pri tvrd-ki J Goreč, delavnica — Gosposvetska cesta. 9512 . Kovaškega železa proda večjo količino Mihael Kavčič. Zg. Šiška. 9548 I! Din 630. povzetje 40 vet v zelenem ali rdečem gole lenu Pri večjem odjemu ža hotele ln prenočišča še popust Solmno delo — Kudoli Sever, tapetništvo. Marijin trg 2. 47 Hmeljskih sadib (savinjski golling) več tisoč in nekaj sto kilogram trčanega medu odda graščina furn. pošta Sv Križ pri Litiji. 7726 Jabolčnika pristnega prodam več vagonov Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 9473 Med (strd) trčan. zaiamčeno pristen, po 1 kg 20 Dih, 5 kg 19 Diri - večja količina veliko ceneje Na razpolago je 5e ajdov, smrekov, kostanjev in mešan. Velečebelarstvo F Kirar. Sv. Peter pri Mariboru. 9544 Stare moške obleke in druge kupujem ter plačam najbolje Dopi-nica zadostuje. da pridem na dom A Drame. LjulVjana Gallusovo nabrežje 29 9431 Mostno tehtnico novo ali že rabljeno kupim Ponudbe na tvrdko škerbec & Bartol. Miklošičeva c 6. 9430 Hlače dobro hranjene uro (kukavico) in bralno steklo (Le-seglas) kupi Franc Jenko. Gradišče 3 9524 Pisalne stroje raznih tnauik dotiro ohra njene, kupim Ponudbe z navedbo znamke z znamKo ia ongovor pod šifro »lo čen naslov* na oglasni od leiek »Jutra* 821K1 Železno blagajno manjšo, rabljeno, v dobrem stanju, kupimo. — Cenjene ponudbe z opisom na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Blagajna*. 9505 1H Hišo na Marijinem trgu 1 prodam z vso zalogo in inventar jem vred samo do 7 aprila 9434 Majhno posestvo prav ohzu mesta Laško — komaj 10 minut — na prav lepi solnčni legi, ob>toječf iz hiše saiionosnika. vino grada in gozda, po-ebnt. pripravno za kakega vj>o kojenca proda Rudolf Der-gan. Laško. 9367 Kmet. naobraženi mladeniči, ki ljubijo kmetijo. imajo priliko prevzeti 150—200 johov veliko posest v Banatu pod ugodnimi pogoji Obrniti se je na Dragico Zundanovič. Mra-morak. Banat. 9383 Radi izselitve prodam hišo s sadnim in zeienjadnim vrtom, v večjem trgu — pripravno za obrtnika ali vpokojenca — Naslov v oglasaem oddelku «Jutra». 8129 Enonadstropno hišo z eleKtriko. 5 sobami in 3 kuhinjami, v mestnem delu Rožne doline prodam. — 1 soba in kuhinja takoj na razpolago Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod »14» 9482 Ib Rotman: In tako so vprašali štorkljo, ki je takoj pristala. «V Afriki je res krasno.* je rekla. «in če poznam kje kaj lepega, privoščim tudi drugim, da vidijo A paziti morata, da bosta čez teden dni točno spet na tem kraju.» In res so ge drugi teden sestali na trav nikn; tudi lastovka je priletela po slovo. Vrišča in klepetanja je bilo obilo, zakaj štorklje iz vse dežele so se bile zbrale, da bi odletele na jug. cA. evo vaju.> je rekla Klepetulja. Oprezno si ju je posadila na hrbet in kmalu nato se je vsa jata klepetaje vzdignila v zrak. Hišo ali vilo z vrtom kupim t Ljubljani ali na periferiji Posredovalci izključeni Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Do 10000U*. 8248 Majhno hišico z nekaj zemlje kupim v Medvodah. Škofji Loki ali Kranju Plačam do 20.000 Din. Cenjene ponudbe pod šifro »Plačam takoj* na oglasni oddelek »Jutra* 9495 Stavbno parcelo majhno, za Bežigradom ali ob Vodovodni cesti kupim. Ponudbe na oglas od.lelek »Jutra* pod »Stavbna par cela*. 9497 Lepo hišo enonadstr , v sredini vasi. 1 minuto od kolodvora, tik 3 cest, s pritiklinami. lepim balkonom in lepimi sobami takoj prodam do zelo ugodni ceni, radi bolezni Pojasnila daje lastnik Albin Bellag. Pekel-Poljčane. 9465 Gostiln, posestvo 8 oralov, pri farni cerkvi in šoli, pol ure od železnice. proda Ivan Znidaršič. Artiče-Brežice. 8225 Vilo ali enonadstropno hišo v Ljubljani kupim proti gotovemu plačiiu Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Št. 242». 9523 Hišo 2 kleti, 2 njivi, 2 hosti, 2 vinograda, hram, preša. vinska posoda, vse zaokroženo. blizu mesta, prodam za 40.000 Din. Ivnn Dvoršek. Čatež pri Brežicah. 9534 Lokal na nlico in 4 dvoriščne lo kale na najbolj prometni ulici v sredini mesta takoj oddam Pojasnila daje A Mastnak Celje Kralja Petra cesta 22 7723 Več gostiln in kavarn dobro vpeljanih, z gostilniškimi vrtovi in stanovanjem oddam v Ljubljani in periferiji Pocestna posredovalnica v Ljubljani, Du najska cesta 7 9450 Gostilno oddam v najem na promet nem kraju na Gorenjskem Vaslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 7911 Toplice i restavracijo oddam za laljšo dobo v najem solid nemu in agilnemu podjet niku Ponudbe t navedbo referenc pod »Terma* na oglasni oddelek »Jutra* 8018 Soinčno stanovanje v vili, v bližini mestne drevesnice, 3 minute od proge 2 sobi. kopalnica balkon kuhinja in druge pri-tikline. z lepim razgledom, oddam e 1 majem mirni stranki Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Snažno 1000*. 8262 <> 01 Sobo lepo opremljeno oddam i 1 aprilom Ogled od 8.—14. ure Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutra*. 9424 Opremljeno sobico takoj oddam mirnemn in solidnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku Jutra 9399 Lepo sobo v sredini mesta oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 9485 Sobo s štedilnikom in majhnim vrtom oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 9511 Opremljeno sobo želi s 1. aprilom soliden gospod Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod »Miren in stalen*. 9507 3 sobe za pisarno s posebnim vhodom iz stopnic. oddam v sredini mesta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 9515-a Opremljeno sobo s pos»bnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam blizu Tivolija 2 osebama ali zakoncema brez otrok. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9522 Dve sobi oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 9577 Prazno sobo s »eparatnim vhodom želita zakonca t 1. majem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Brez dece* 9518 Opremljeno sobo svetlo, e klaviriem. oddam Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 9527 Opremljeno sobo oddam solidni in mirni gospodični. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 9542 Višji drž. uradn'k želi svetlo >n zračno sobo pri ljudeh, ki ljubijo snago. red in mir— za april ali maj Ponuilhe na oirlas oddelek »Jutra* pod šifro »Soliden 531*. 9531 Gostilno dobro idočo, na prometnem kraju, kjer lahko izvršujem lesno trgovino, vzamem v najem z majem ali junijem Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 8162 Kovačnico z orodjem odda v najem C e b u 1 j Franc, Loke p™ Mengšu št. 40. 9493 Lokal na deželi oddam v najem za trgovino z mešanim blagom ali pa pristopim kot tihi družabnik — Potreben kapital 30.000 Din. — Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod »Gorenjsko*. 9486 'uiitmui' Stanovanje 4—5 sob želim v zredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mala družina*. 9470 StP«Ovonje 3 sob ln pritiklin oddam t 1. aprilom vsled preselitve stranke »Stan in dom* — zadružna hiša, U. nadst-r. 9487 Kletno stanovanje sobe in kuhinje cddam mirni stranki. Naslo^ v oglas, oddelku »Jutra*. 9543 Kot družabnika sprejmem samostojnega, kleparske obrti izučenega starejšega pomočnika s 8000 Din kavcije, za stroje. — Na=lov v oglasnem oddelku »Jutra*. 9508 Ikrpifi «Vražja Ofelija 45» Prosim, dvignite pismo 8272 G: .vh, Maribor Javitt Vaš naslov Ormož, radi trgovske zadeve. 9536 Ivan Ivanov Dvigni pismo 1 9500 2 gospodični simpatični in inteligentni, želita resnoga znanja z inteligentnima gospodoma — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Primorka« in »Dunajčanka*. 9387 '8 Misli moje moči, k Tebi so hitele, videti in čuti, Tebe so želele. Danec pa bo zopet meni enkrat dano, ko bom videl Tebe — lečit srčno rano. 9460-a «Tivoli» Gospodična, ki je dvignila pismo pod svojimi začetnicami. naj ga dvigne še enkrat istotam. 9501-a Mlad uradnik brez sredstev, prosi katero izmed dam. ki bi ga hotela podpirati le toliko časa, da bi si preskrbe] kako službo, dajaje mu hrano in stanovanje ta čas, kar bo pozneje poplačal. Slučajno da ve katera dam za kako službo, bi isto prosil, da bi mi pravočasno naznanila. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Pomo£» 9547 Stanovanje hišnice na Erjavčevi cesti štev 27, za katero se je zanimala žena krojača, ker sem iste naslov izgubila, prosim, da se takoj javi. 9496 Samostojna gdč. simpatična želi znanja z akademikom, najraje medi-cincem Ponudbe, če mogoče s sl^ko na oglasni oddelek »Jutra* pod »Podpora* 9538 Gospod srednjih let. prijetne znna- njosti. želi poročiti gospodično, ki ima trgovsko obrt ali osebno pravico Le resne ponudbe s sliko na podružnico «Jutra» v Mariboru pod šifro »Premoženje ni predpogoj, ampak pridne roke in blago srce*. Tajnost tajamc-ena 9440 Mac! Obžalujem! Krivda trgovski posli, družinski obziri in opreznost Želela sem drugače. Oprosti! — Cdana. 9472 «Macl» Pismo sprejel? Odgovori — čakam 9467 «Elas» Trenotno nisem v Ljubljani. Pošljite svoj naslov n* oglasni oddelek »Jutra* pod »Enigma*. 9499 n* Koncertni klavir najboljše znamke, radi pomanjkanja prostora, oziroma selitve takoj prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 9437 Klavir (Flflgel) dam T najem Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 9390 Violino dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe z navedbo cene na naslov Peter Kravos, Gor. Logatec. 9532 Črn pianino * dobrim glasom, želim za takoj v najem. Ponudbe t navedbg mesečne najemnine na cglasni odelok *Jutra» pod *V najem*. 9528 Mehove električnegi klavirja kakor tudi celokupni aparat, do-brodošlo izdelovalcu harmo-nijev harmonik in orgelj, prodam. — Pojasnila v gostilni Kovač. Kolodvorska ulica 27. 8270 Nov klavir poceni naprodaj. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 9528 Godala klarinet C. trompeto F ia baspozauno, vse za k orkestru na lok. kupi Sokol Ziri. — Isto društvo proda kompletno tamburico. 9535 Kozo molzno ali brejo brez rog, kupim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 9o39 Divje peteline oddam v odstrel. Naslo^ ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 93S1 Dobermana žinte pasme, temnorujavega, izredno lep eks^mplar. I '4 leta starega, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 9520 Nemški ovčarji m!a4iči, naprodaj v Rožni dolini, cesta IV — št 8. 9525 Knjigo pod imenom Anton Zager, sem našel. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra->. S 458 Pasji ovratnik z znamko in nagobčnikom je izgubil moj pes. Najditelj naj odda na naslov, ki ga izve v oglasnem od-M. ku »Jutra*. 9521 Važno za dame »SANTELA* higijenska sol za izpiranje, leči brzo »Bell cvet* (Flnss) — Priznana špecijaliteta po 30 Din r vseh lekarnah in drogi-ri-jah. 7201 Gillette Metn ter druge b r i t v • sprejema v elektr brušenje in manikirne aparate v popravilo drogerija Kane nova. Židovska ulica 7555-» boste dobili, če za* varujete serr.e proti bolezni s suhim luž« nim preparatom (Trockenheizmittel) «Analyz V 11», k a« teri poniči vse bo# »zni serr.ena in zenw lje okoli njega. Za 50 kg semena radosti je 175 gram. Zahtevajte potiudbe od zastopnika tovar« ne «Analyzx Suboti« ca, Poštni pret 92. Sprejmemo posredovalce za vse krajo. Rast brade ori damah 2 gospodični lelita znanja z dvema go-spodoma. ki bi imela veselje do TennU igranja. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Tennis-začetnici*. 9451 Samostojna gdč. uradnica, želi znanja g simpatičnim gospodom. Dopige na oglasni oddel«k »Jutra* poj »Primorka*. 9537 m vse nadležne dlačice na tilni* ku pod Dazduhi- 10 na obrazu odstranite sami na najpripro-steiši način z mojim preizkušenim odstranjevalcem dlak — — Kompletni samo Din 60. franko. ako pošljete denar naprej. Kosm laboratorij W. ECKHARDT, Augsbur«, Deutschland, Raven«p«ireerstr 12 mi ii a ii a h tjon n a i iuulu ii u b n n h n ii jlilj Kotim za oni denar raznovrstno manufakturno, pleteno, kratko in konfekcijsko robo v vsaki količini, samo po primerni ceni! Ponudbe z oznako vsrte robe in ko« Iičine na Zagreb I — Poštni predal 173. i a a i a m um b i i ii i n a ■ 11 urno —r. Ureiujc Davorm Ravljeo. Izdaja za Konzorcij cjutra* Adoii Ribnika*, Za Narodno tiskamo dd, kol ttekaraarja fraa Jezeršdc. Za insetatai dfit je odgovore* AJoj sij Novak, Val ■ Ljubljani,