StanovsKa organissacifa JVV Iz društev: PeroCllai + JUU — SRESKO DRUŠTVO SLOV. BISTRICA je zborovalo v četrtek 6. junija prvič v dobi obstoja v Venčeslu ob prav lepi udeležbi, 44 članov. Predsednik je predvsem pozdravil preglednika tov. Vranca m novo tovarišico Podržajevo Justino iz PoLskave. Dobrodošiico je nato izrekel šolski upravitelj tov. Povh. z željo, da bi odnesli iz tega podpohorskega kraja čim boljše vtise. Po situacijskem ooroči.lu pred&ednika, iki je poudarjal zlasti dva važna dogodka zadnjega časa t. j. izvolitev 2slovenskih tovarišev za poslanca in velik pomen zbližanja bra.tov Bolgarov in Jugoslovanov, ki ga vTŠi učiteljstvo potom naše pesmi, so se obravnavali najvažnejši dopisi. Predsednik je priporočal poset pedagoškega tečaja v Mariboru in posluževanje stanovskih ustanov pri raznih naročbah. Za tem je tov. Vranc iz Studencev pri Mariboru poročal o svojem novem okvirnem učnem načrtu narodnih šol in vpletel vmes svoje vtise z zadojega nadzorovanja. Uvodoma je dal nekaj osnovnih misli glede na današnji šo'1. pedagoški svet in je zaključil, da so imeli prav tisti, ki so trdili, da bo šele potom nove družbe ustvarjena nova šola, ki hoče vzgojiti v človeku nekaj samostojnega in ne lutkarskega. Glede otroka se zahteva aktivno sodelovanje, gkde učne snovi pa koncentracija, ki pa naj ne bo samo gola vez med posameznimi predmeti, ampak naj ima strnjeni pouk tudi neko idejno podlago. Okvirni načrt tov. Vranca upošteva vse zakonslke predpise, na drugi strani pa odgovarja vsestransko v smislu delovnih načel moderne šo le. Njegov načrt, ki se naslanja na sodobno gledanje pri pedagoškem in mieitodičnein delu v šoli, je učiteljstvo toplo pozdravilo, z željo, da bi se pouk po njem čimprei uveljavil. Tov. Vranc je nato govoril kot preglednik o vtisih pridoblienih na zadnjem nadzorovanju in dal učiteljstvu nekaj nasvetov gle- de moderno usmerjenega pouka, pri čemer naj bo vzgojni moment otroka v ospredju. Na nekaterih otipljivih prim&rih se je učiteljstvo seznanilo, kako se uspešno uveljavlja moderno usmerjeni pouik v studenški šoli, kjer so za. to kajpak ugodne razmere. Svoja izvajanja je končal z željo, nai skupno čim več nrispevamo, da ustvarimo našim otrokom boljšo bodočnost. Za svoja izvajanja ie bil deležen ^ahvalc predsednika in vsega prisotnega učiteljstva. Učiteljstvo je v nadaljnjem sprejelo, odnosno se ie pridružilo sklepu in zadevni resoluciji logaškega učit. društva glede odtegovanja uslužbcnskega davka od stanarin po tom kr. banske uprave. smatraioč to kot nezakonit postopek. V celoti je sprejelo tudi resolucijo predlagano na zborovanju celjskega učitelj. društva v zadevi novih učnih knjig. Po zborovanju ie počastilo spomin narodnega buditelja dr. Josipa Vošnjaka, ki )e pokopan na tamošnjem pokopališču in je poteklo lani ravno 100 let od njegovega rojstva. Tov. predsednik, ie imel ob tei priliki lcp spominski govor, zbrano učiteljstvo pa je zapelo žalostinko »Vigred« ... To zborovanje izven mestnega prahu ie ponovno dokazalo. da se učiteljstvo. sicer vezano na štiri stene, v prosti naravi najbolje počuti. MUoš Ta.jnik, preds. Ivan Kovič, tajnik. + JUU SRESKO DRUŠTVO V PTUJU je zborovalo dne 25. ma.ja v Ptuju. Navzočih jc bilo 95 članov, to ie 63.75%. Po kratkem.siituacijskem poročilu, ter čitaniu došlih dopisov se je prcšlo na volitev ¦delegatov za škupščini. Zaradi sklepa z občnega zbora se voli le en delegat in njegov namestnik. Tokrat pošlje društvo kot delegata na skupščino tov. Jurančič Josipa; za nainestnico se mu pa določi tovarišica Kancler Julka. Pokoinemu Viteškemu kralju Aleksandru 1. Zedinitelju v spomin postavi ptujski srez ¦v Ptuju dispanzcT za boj proti tuberkulozi. Predlog glcde pravnega konzulenta ie bil sprejet. Prispevek za Učiteljski dom v Ljubljani bo doloeil v prihodai seji odbor. Sklene se, da bodo v prihodnjem poslovnem letu predavanja o tuberkulozi v učitelj•skem društvu, in sicer v gledali&ču, da se lahko predva.ja pripadajoč film. Soglasno se sklene, da naj se po zborovanjih predvajajo filmi, ker ima učiteljstvo malo prilike prisostvovati kino-predstavam. Referat o bolezenskem zavarovanju učiteljstva naj do prihodnjega zborovanja pripravita tov. Peček Uroš in Musek Ljudevit. Nadalje so bili predebatirani in sprejeti ti-le predlogi in njih utemeljitve: 1. Disciplinski postopek za učitelistvo se naj izenači z onim ostalega drž. uxadništva po ^iradniškem zakonu. Utemeljitev: a) Učiteli je izmed vseh drž. uradnikov s svojim poslanstvom med narodom najbolj izpostavljen. b) Ker je učitel' drž. uradnik, na.j ima tudi iste pravice kot ostalo državno uradni•štvo. c) Ker sedanje disciplinsko postopanje nasprotuje disciplinskemu postopku po urad•niškem zakonu. 2. Ukine naj se uredba, da mora učiteljstvo vlagati prošnje za dovolitev sodnega vostopanja. Utemeljitev: a) Iz prakse vemo, da ie učiteljstvo na zelo eksponiranih mestih ler iizpostavljeno najrazličnejšim nemoralnostim javnega živIjenja in se zato ne more braniti. b) Ker taka uredba krši najelementarnejše ustavne pravice kot državljana. 3. Ukineta naj se člen iz šolskega zakona m pravilnik o polaganju izpitov šol. nadzormkov. Utemeljitev: a) Nadzorniška mesta naj zaseda.jo učitelji, ki so se pokazali ideološko, praktično in literarno kot dobri pedagogi ter uživajo ugled in spoštovanje pri stanovskih tovariših kot ljudje širokega obzorja in pretirija ter predstavljajo vs tem avtoriteto. Ako nekateri nadzorniki niso na mestu, ni krivo učiteljstvo. Učiteljstvo naj tudi odločuje pri izbiri nad-% zornikov in potrcba izpitov bo odvišna. b) Ker izpiti niso aarancija, da bi z njimi izbrali res najsposobnejše pedagoge. 4. Učiteljišče v Mariboru naj ostane in se naj nc osporava njcgov obstoj, dokler bodo učiteljišča še ofostojala. Utemeljitev: a) Ako nek zavod večkrat stoji v dilemi obstati ali ne obstati, mu to silno škoduje. ^ b) V principu smo za to, da se v državi vsa učiteljišča ukinejo, učiteliska splošna izobrazba prenese na srednje šole, končna strokovna in znanstvena izobrazba pa na učiteljsko aka:demijo. ki naj bo posebna fakulteta na uniW»erzah. Le taka izobrazba bo učiteljstvu priporila mesto, ki mu gre, možna bo enotnost učiteljstva vseh kategorij šol, podobnih vpra'šanj kakor so n. pr. nadzorniški izpiti, pa sploh ne bo. 5. Naša organizacija naj ne troši časa in sil na drugih popriščih kot na stanovskem in šolsko-političnem. Utemeljitev: Delo naše organizacije se cepi na toliko področij, da potem nima dovolj v vidu stanovskih in šoLsko-praktičnih vprašan.j. 6. Skupščini sekcije JUU v Ljubljani in JUU v Beogradu nai izbereta vsako leto le nekaj najaktual-nejših stanovskih in šolskopolitičnih vnrašanj, katera naj izvršna odbora podkrepljena s kampanjami učiteljskih društev med poslovnim letom rešita. Na prihodnjih skupščinah morata izvršna odbora dati odgovor o uspehu in ovrrah. Utemeljitev: a) Obe skupšči»ni sprejmeta vsako leto brezštevilnih aktualnih in neaktualnih predlogov v posebnih resolucijah, katere ostanejo večinoma na papirju. Isti predlogi se že ponavljajo leta in leta. Delegacijske skupščine pa so predrag aparat, da bi vsako leto isto ponavliale, a brez uspeha. b) Učiteljska društva med letom ne vodijo boTbene kampanje in ne priganjajo izvršnih odborov, da bi predloge, ki so jih delegacijske skupščine sprejele. izvedle. c) Ker učiteljska društva in delegacijske skupščine v šumi aktualnih in neaktualnih vprašanj ne vidiio res najaktualnejše. Stavila se ie tudi interpelacija na sekcil'o: Kaj je in kaj misli ukreniti JUU glede razvrstitve učiteljic ročnih del po uradniškem zakonu. Končno je sledilo predavanje tovariša Debeneka: Od Od Šumave do Tater. Na podlagi skioptičnih slik nas ie predavatelj povedel po poti od Šumave do Tater. Pokazane slike je pojasnil z razlago. ki je kazala, da je budnih oči promatral dejanje in nehanje tamošnjega naroda v priprosti vasi in v razkošnih hotelih in barih Karlovih var. D. Šestan, preds. Kaukler Val., tajnica. + JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — ZAH. DEL je zborovalo dne 8. VI. 1935. v Ljubljani. Zborovanja se je udeležilo 105 članov. V svojem poročilu o raznih društvenih dogodkih je tov. predsednik obsodil kritiko tistih učiteljev, ki napadajo društveno delovanje na javnih skupščinah, namesto da bi svoje pomisl^ke prijavili društvenemu odboru. Poročal je, da je ponovno posredoval pri sekciji, da bi učitelji, ki imajo vodstvo šol. dobili zvanje šolskega upravitdlja. V zvezi s poročilom tov. predsednika glede socialnega sklada, je zbor sklenil, da bodo člani darovali pTostovoljne prispevike, iz društvene blagajne pa je bilo določeno za to Din 500'— V na-vdušenih besedah se ie spominial UPZ in njegove poti po Bolgariji. Po predsednikovem poročilu je tovariš Grašič poudarjal, da mora naša organizacija izposlovati čimprej, da bo veljad tudi za učitelje disciplinski postopek, ki je določen v uradniškem zakonu skoro za vse ostale drž. uslužbence. Nato je prečital neko akrožnico, ki jo ie poslal osrednji odbor »Društva kmetskih fantov in dcklet« svojim podeželskim društvom V tej okrožnici zahte-va vodstvo poročil o delovanju in mišljenju učiteljstva. Ta postopek je obsodil z ostrimi besedami, katere je soglasno in s protestom ves zb-or odobrava;. V zvezi s tem, za učitelistvo žaljivim pojavom. je zbor sprejel predlog tov. Grašiča, da se naj zakon o nar. šolah spremeni tako, da bo učitdj ocenjen samo z,a šolsko delo, nc pa za izvenšolsko. kateremu se vsak posveti po svoji lastni volji in lastnem veselju. Prav k temu predlogu je tov. Vuk pripomnil, da je učitelievo delo pri tolikih društvih, kakor se zahteva sedaj, malo uspešno, polcg tega pa tudi nalaga učiteljstvu pretežko gmotno breme. Ko je tajnica poročala o reorganizacij: društvenih zborovanj in priobčila načrt za razdelitev v odseke, in ko je tov. Vuk prečital še dopis sekcije, ki govori o reorganizaciii, so člani zahtevali. naj se glasuje, ali naj sc reorganizacija sploh izvede. Večina ie glasovala proti. Po naročilu sekcije je društvo sklepalo o yprašanjih glede pravnega konzulenta in o podpornem skladu. Pravnega konzulenta in s tem nov izreden prispevek po Din 5*— od člana so zborovalci odklonili. Pri drugem predlogu. glede podpornega sklada. so posegli v razgovor tovariši: Trnin, Vuk, Grašič in Lenarčičeva. Zbor je sklenil, naj se osnuje podporni sklad, ki pa nai ostane v upravi sreskega društva. Končno je zbor sprejel Grašičeva predloga: 1. Vsakovrstne ekslkurzije naj učiteljstvo prireja o počitnicah. 2. Pri našem sreskem društvu naj se osnuje pevski zbor, ki bo ob pogrebu z žalostinkami počastil spomin umrlega tovariša člana. Nato so bili sprejeti predlogi tovarišfl Faturja: 1. Monopol šolskih zvezkov naj se odpravi. Če pa to le ni mogoče doseči, naj zvezki dobe vsaj barvaste ovitke ter nai se pocenijo. 2. Denarne zbirke po šolah naj se popolnoma prepovedo. 3. Zahvaljujemo se organizaciji, da je v sporazumu z drugimi nradniškimi organizacijami dosegla omiljenje uredbe draginjskih doklad za samske drž. uradnike. Prosimo, da to delo krapko nadaljuje, da se popravi ista težka krivica tudi poročenim uradnicam. Tov. Vuk je prečital dopis Učiteljskega doma. Za banovinsko »kupščino je zbor izvolil tri delegate, ti so: 1. Mikuž Zdravko z Brezovice. 2. Petrovčič Petra z Vrhnike. 3. Lenarčič Ana iz Notranjih Goric. Na državno skupščino bo šel samo tovariš predsednik. Mikuž Zdravko,Lenarčič Ana, predsednik.tajnica. + JUU — SRESKO DRUŠTVO V CE- LJU je zborovalo dne 8. junija 1935. v Celju. Udeležencev je bilo 166 = 78%. Pred pričetkom je posebe.j zboroval odsek za obrtno nadaljevalno šolstvo pod vodstvom tovariša Zdolška. Po otvoritvi se spominja pred.sednik tov. Roš prerano umrle vzorne tovarišice Vande Medice, ki je službovala v Žalcu. Z zahvalo se je prečital doipis v pokoj odhajajooega tov. Rajka Vrečarja, ki je že 40 let član društva. Članstvo mu želi, da bi mogel še dolgo vrsto let posvetiti nadaljnjemu znanstvenemu delu, s katerim se je doslej odlikoval v iavnosti. Naito se prečitajo došli dopisi, v zvezi s temi se je sklenilo: 1. Sekcija se naproša, naj izposluje, da se ukine vsako pTodajanje na šoli. 2. JUU bi moralo imeti pravnega konzulenta v celoti za vso dTŽavo. V centrali naj bi se reševala razna sporna vprašanja, stroški za pravno zaščito člaastva naj bi se krili brez posebnega; fonda iz celotnih dohodkov, ker je pravna zaščita članstva najbistvenejša naloga vsake stanovske OTganizacije. 3. O procentualnih nagradah poverjenikom Mladinske matice, ki so bile odklonjene, naj se načelno razpravlja na skupščini. 4. Ustanovo učiteljskega bolniškega zavarovanja odklanja članstvo s pripombo, naj sekcija prične akcijo, da se dovoli učiteljstvu zopet brezplačno zdravljenje v II. razredu banovinakih in drž. botaic. 5. A!ko bi se v bližn.ji bodočnosti del članskih legitimacij ne mogel razprodati, naj se ta vrne JUU •— sekciji v Ljubljani kot odvišen. Prosti predlogi in resolucije: 1. Sekcija JUU Ljubljana naj izposluje pri .poštni direkciji poštninsko prostost tudi za priporočena pisma in denarne pošiljke krajevnih šolskih odborov in šolskih upraviteljstev. 2. Z ozirom na dosedanji način podeljevanja podpor kr. bansike uprave udeležencem risarskega tečaja, ki se vrši o velikih počitnicah v Ljubljani, apeliramo na sekcijo JUU v Ljubljani, da posreduje pri kr. banski upravi. naj se dajejo podpore tako, da prejmejo oni, ki ne stanujejo pri starših ali soTodnikih, sorazmerno več podpore, ne pa kakor se je vršilo doslej, da so oni, ki niso imeli nikakih izdatkov, prejeli ravno toliko kot drugi, ki so obiskovali teča" ob povsem lastnih stroških. Istočasno naj sekcija posreduje, da se risarski tečaji skrajšajo na 6 tednov, tako da bi se vršil pouk vsak dTugi dan tudi popoldne, ter bi udeleženci tečaia imeli vsaj 14 dni počitnic. 3. JUU —• Sresko društvo v Celju prosi sekcijo Ljubljana, da zastavi vse svoje sile v odstranitev stanja, po kaiterem so prizadete učiteljice ženskih ročnih del glede njihovega napredovanja. 4. Poročenim učiteljem naj se zvišajo osebne in rodbinske doklade ter dodatek za ženo za najmani 100%. Ta pTedlog nai se obravnava še na letosnji s,kupščini. Sekcija se naproša. naj ga dostavi vsem uradniškim organizacijam v državi, da sklepajo o njem. Dostavi naj se našim poslancem iz uradniških. poklicev. 5. Dejstvo je, da so učitelji vojaki, to je oni, ki ©o odslužili kader&ki rok in postali celo rezervni oficirji, zapostavljeni v naipredovanjih in s tem tudi v prejemkih. Kaderski rok naj se šteje kot dopust vsem bivšim in bodočim učiteljem - vojakom. V tem smislu nai se tozadevni člen uradn. zakona revidira. V to svrho naj predfoži sekcija nekaj cklatantnib. primerov, ki t»i pokazali na pravičnost te zahteve. 6. Način napredovanja po sedajnjem uradniškem zakonu ovira pravično napredovanje. Uvede na.j se avitomatično napredovanje, s čimer bo nehala sedanja praksa. 7. Kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo je težišče izvenšolskega gospodaTskokulturnega dela učiteljstva na podeželju. Zato predlagamo, da se odsek za izvenšolsko delo v sekciji pteosnuje v odsek za kmetskogospodinjsko in obrtno nadaljevalno šolstvo ter se njemu izroči organizacija izvenšolskega udejstvovanja učiteljstva po sodobnih dejanskih gospodarskih in kulturnih potrebah. 8. Administracija šolske uprave se navzlic mnogim obljubam še vedno ni poenostavila. Pisarnišiki birokratizem absorbira velike energije učiteljstva. ki bi se lahko ekonomičneje usmerile v pozitivno kulturno deloVrhu tega obremenja z obilnimi tiskovinami po nepotrebnem budžet &ol. proračunov. Opustijo naj se vse tiskovine in poročila, ki so formalnega značaja. Mnoge zadeve rešujejo sreska načelstva lahko sama, ker imajo v Uslužbenskih listih in drugih dokumentih itak točne podatke. Katalogi naj se poenostavijo ali pa uvedejo reformirani matični listi. Letna knjižica za učenoe naj se zopet zaTnenja z izkazom za osem šolsikih let. MonopoLski zvezki naj se povsem odpravijo ali pa pocenijo in modernizirajo. 9. Navdic formalnim pTepovedim zbirk med mladino, se te nemoten© nadaljujejo. Narod je obubožatn ter ne more (pri najboljši volji prispevati večini zbirkam, p>ai naj so tudi najidealnejše zamišljene. Prodaja srečk je postala skoraj prisilna, ker jih učiteljstvo večinoma ne more vnovčiti. iih plaču.je samo in je tako obremenjeno z novim davkom. 10. a) Predlaga ,se: Učlanjenje vseh panog gospodinjskega šolstva v sekciji Jugosl. ženske zveze za dravsko banovino in potom te pa v Jugoslovenskem ženskem savezu. b) Reformirajo naj se učiteljišča tudi v gospadinjsikem pogledu. Poleg teoretične naj se uvede tudi praktična izobrazba. Praktični pouk pa ne sme obremenjevati učiteljiščnic, odvzamejo naj se jim pa druge ure. c) Vsa vodilna mesta za gospodinjstvo naj' se oddajo ženskim mooem. Gospodu referentu za gospodinjsko-nadaljevalno šolstvo naj se prideli še ženska učna moč. O gaspodinjskem nadaljevalnem šolstvu je referirala tov. Jankovičeva. Slučajnosti: Tov. Pogačnik poroča o delovanju pedagoškega krožka, ki je imel letos 9 sestankov, na katerih ie razpravljal tovariš pirof. dr. Zgeč o vzgoji otroka na poljuden način v debati ,s starši in učiteljstvom. Izdale se bodo osebne popisnice za otroke, ki bodo služile v znanstvene svrhe. Nadzornik tovariš Pestevšek priporoča učiteljstvu, naj sodeluje pri tej akciji. V imenu društva izreče tov. predsednik zahvalo tov. prof. dr. Zgeču, tov. Pogačniku in tov. Tiranu za sodelovanje PTi krožku. Tov. Volavšek podaja pojasnilo glede reorganizacije Samopomoči. Kot delegati za pokrajinsko skupščino se izvolijo: tov. predsednik Roš, tov. Gosak in. tajnica Žagarjeva. Za državno skupščino: tov. predsednik, tajnica ter tov. Pogačnik. Četrti zastopnik naj odpade. Društvo bo dalo pobudo k večjemu stanovsfco manifestacijskemu zborovanju jeseni v Celju, ki naj bi se ga udeležila vsa bližnja društva. K temu zborovanju nai bi bil vabljen predsednik sefccije in JUU tov. Dirnnik. Roš. Fran, preds. 2agar Mitena, taj. t. č. tajmica. t. č. preds. + JUU — SRESKO DRUŠTVO V GORNJEM GRADU ie zborovalo dne 11. maja 1935. v Šmartnem ob Paki. Navzočih 26 = 48%. I. 48%! Ob zelo ugodnem času, pri najboljših prometnih zvezah in najlepšem vremenu. Manjkali so v prvi vrsti oni, ki so se najbolj navduševali za to, da se zborovanje vrši v Šmartnem ob Paki. Stanovska zavest, solidarnost... II. Iz predsednikovega govora! Korigiranje uredbe o draginjskih dokla- dah in mizernih plačah posebno začetnikov je še vedno aktualno in bo ostalo najbolj perreče, dokler se pozitivno ne reši. Na nas samih je ležeče, da se to zlo čim prej odpravi. Temu vprašanju naj organizacijai posveti večji del svoje borbe. Enako ie z vprašanjem učiteljske stalnosti in disciplinslkega postopka. Zaradi teh razmer se nikdaT ne Tazpisu.je.jo boljša mesta, temveč se kar pod roko podeljujejo raznim protežirancem in stanovskim parazitom. Pri komunalni politilki učiteljstvo po veliki večini nima nobene besede. To stanje je nenormalno predvsem s tega stališča, ker se z odklanjanjem soddovanja učiteljstva nikdar ne bodo izboljišali odnošaji med občinami in šolami. III. Sklepi: 1. Draginjske doklade naj se v polni meri vrnejo tudi omoženim tovarišicam. 2. Določi naj se zvanje učiteliic ročnih del. 3. Šolski upravitelji nai pridejo kot virilisti v občinske odbore. 4. Brezpogojno zahtevamo stalnost! IV. Ker so drugi trije predavatelji odpovedali svoja predavanja, je predaval sam tov. tajnik o gospodarskem položaju, krizi in učiteljstvu. V. Zadnji opomin! Kdor do konca tek. šol. leta ne plača članarine bo brezpogojno črtan. A. Rozman, preds. O. Hudales, tajniik. + JUU SRESKO DRUŠTVO KRŠKO je zborovalo dne 15. junija t. 1. ob 12. uri v sokolski dvorani v Kiškem po uradni kouferenci. Tov. predsednik je otvoril vzborovanje ob 12. tiri in vse navzoče tovariško pozdravil. V svojem poročilu je poudarjal težkoče s katerimi se ima boriti društvo, sekcija in centrala in zlasti opozarjal članstvo, da se obrača za intervencije samo preko sreskega društva, ker direktno usmerjene prošnje slkratka ne bodo upoštevane. Radi pičlo odmerjene^a časa je pozval članstvo, da naj vestno prečita poročilo iz sestanka predsednikov v »Učiteljskem tovarišu«. Prečitani so bili došli dopisi izmed katerih je povzTočil največ debate »Prispevek za podporni sklad in pravnega konzulenta«. Tov. Humer je poudaTi'1, da si posameznik sam poišči svojega zastopnika. Za stanovske zadeve pa naj poskrbi sekcija, ki ima itak dovolj prihoda. Tov. Pečniik ie pojasnil, da sekcija v ta namen nima nikakega fonda, da je celo znižala proračun in se sploh bori s finančnimi težkočami. Ker pa je pravni konzulent nujno potreben je priporočil članstvu na.j vsekakor žrtvuje letno po 5 Din. Dal je piedlog na glasovanje, ki je bil s 44 proti 22 glasovi osvojen oz. sprejet, s pripombo, da se začne prispevek plačevati s pTihodn.jim šolskim letom. Delegatom sta bila izvoljena tov. Pečnik in Milculič. Sprejete so bile sledeče resolucije: 1. Narodne šole nai bodo ločene od politične uprave in podrejene banovinskim šolskim direkcijam (mesčanslke šole). 2. §olski zakon naj se prikroji uradniškemu v pogledu discipliniskega postopka. 3. Učiteljska zvanja, ki niso bila vnešena v uradniški zakon, na.i &e vnesejo (učiteIjice žen. roč. del in veroučitel.ji). 4. Učiteljem, ki gredo odslužit kadrsiki roik, naj se ta šteje v brezplačen dopust in naj se iim istočasno zagotovi mesto, oziroma takojšnja nastavitev po odsluženju kadrskega roka. 5. Vsa prosta službena mesta naj bodo razpisana, pa tudi ona, ki so zasedena eno ali