142 143 OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 | IBBY NOVICE STROKOVNE USMERITVE V MLADINSKEM KNJIŽNIČARSTVU: NACIONALNA IN MEDNARODNA SEKCIJA SEKCIJA ZA MLADINSKO KNJIŽNIČARSTVO PRI ZBDS Zveza bibliotekarskih društev Slove- nije (ZBDS) je prostovoljno, nevladno in nepridobitno strokovno združenje, ki povezuje bibliotekarska in druga strokovna društva. Pod njenim okril- jem deluje več sekcij, ki se osredotočajo na različna področja knjižničarstva in informacijske znanosti. Namen Sekcije za mladinsko knjižni- čarstvo (v nadaljevanju Sekcija) je nuditi podporo knjižničnemu osebju z obve- ščanjem o trenutnih trendih, vprašanjih in raziskavah na področju mladinskega knjižničarstva. Vizija Sekcije je usmerje- na na tri ključne deležnike v slovenskem knjižničnem prostoru: otroke in njihove starše oz. skrbnike, mladinske knjižni- čarje in strokovne delavce ter mladinske oddelke splošnih knjižnic oz. njihove upravljalce in vodilno osebje. Trenutni člani izvršenega odbora Sekcije so: Lavra Tinta (predsednica, Mestna knjižnica Ljubljana), Helena Brulc (Knjižnica Mi- rana Jarca Novo mesto), Maja Dretnik (Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem), Lea Hedl (Mariborska knjižnica), Maja Kenda (Mestna knjižnica Kranj), Polona Palčič (Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica) in Primož Potočnik (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj). Redno delo Sekcije vključuje mesečno pošil-janje e-novičnika SeM@FoRček, na katerega se je možno prijaviti preko obraz- ca: https://www.zbds-zveza.si/semforcek/ Sekcija enkrat letno organizira po- svetovanje SeM@FoRjev utrip, na ka- terem obravnava aktualna vprašanja s področja mladinskega knjižničar- stva. Do zdaj so bili izvedeni nasled- nji dogodki: Mladi bralec in digitalni mediji, Medijska pismenost je kompe- tenca, Branje & najstniki? #kr neki? in Svet=ilustr.*. Letošnje posvetovanje bo potekalo v četrtek, 13. novembra 2025, v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Sekcija izdaja enkrat letno – v mese- cu novembru – tudi glasilo SeM@FoR, ki je namenjeno izmenjavi znanja in dobrih praks med mladinskimi knjiž- ničarji. Vsi zainteresirani so vabljeni, da s svojimi izkušnjami, idejami in zgodbami obogatijo vsebino glasila. Leta 2019 smo izvedli anketo, s ka- tero smo ugotavljali praktične vidike dela mladinskih knjižničarjev in njiho- ve potrebe. V letu 2024 pa smo izvedli novo anketo, ki je raziskovala pogoje za izvajanje dejavnosti za otroke in mlade v splošnih knjižnicah. Več o delu Sekcije je mogoče prebra- ti na spletni strani ZBDS, kjer se najde tudi obrazec za včlanitev v Sekcijo. IFLA SEKCIJA KNJIŽNIC ZA OTROKE IN MLADE ODRASLE IFLA (International Federation of Library Associations and Institutions) je neodvisna, mednarodna, nevladna in POROČILA Do leta 2024 je dobitnikov nagrade ALMA 23, od tega so štiri organizacije s področja mladinske književnosti in branja. Med 19 posameznimi nagrajenci ALMA, ustvarjalci mladinskih knjig, jih je pet (26 %), od katerih nimamo v slovenščino prevedene nobene knjige. Od nagrajencev ALMA, samo od tistih trinajstih posameznih ustvarjalcev, ki niso dobili tudi Andersenove nagrade, pa smo dobili 36 prevedenih naslovov. Med najbolj prevajanimi so nizozemski pisatelj Guus Kuijer, belgijski pisatelj Bart Moeyaert in argentinska ilustratorka Isol, tudi ustvarjalka avtorskih slikanic. Nekateri avtorji so bili s prvimi prevedenimi knjigami slovenskim bralcem dostopni že preden je avtor dobil nagrado ALMA: Shaun Tan s knjigo Zgodbe iz oddaljenega predmestja (2010); Guus Kuijer s Knjigo vseh stvari (2008), Meg Rosoff z romanom Tako živim zdaj (2006), Bart Moeyaert z romanom Gole roke (1997), Eva Lindström s knjigo Špagica, ptiček in jaz (2018) in seveda Wolf Erlbruch s prevodom slikanice Medvedji čudež (1998). Prva slikanica Isol Poredni Petit (2014) in knjiga Zgodba o malem starem možu (2021) Barbro Lindgren pa sta bili prevedeni v slovenščino po tem, ko sta umetnici prejeli nagrado ALMA. Najbolj pogosto v slovenščino prevajani pisatelji, Andersenovi nagrajenci, so: Astrid Lindgren, Christine Nöstlinger, Erich Kästner, Tove Jansson in Gianni Rodari. Najbolj pogosto v slovenščino prevajane knjige, ki so jih ilustrirali ilustratorji, Andersenovi nagrajenci (nekaterim knjigam so napisali besedilo in prispevali ilustracije), so: Max Velthuijs, Rotraut Susanne Berner, Jutta Bauer, Wolf Erlbruch, Quentin Blake, Lisbeth Zwerger in Roberto Innocenti. Nagrajenci ALMA z največ prevedenimi knjigami pa so: Guus Kuijer, Bart Moeyaert in Isol. Od vseh 85 avtorjev in ilustratorjev, ki so prejeli Andersenovo nagrado, nagrado ALMA ali celo obe, torej prestižni mednarodni nagradi za mladinsko književnost, jih je kar 24 (28 %), ki nimajo v slovenščino prevedenega še nobenega dela. Nagrade poskrbijo za promocijo avtorjev in ilustratorjev, gotovo (vsaj delno) prispevajo tudi k odločitvam za prevode njihovih del, zato preseneča visok odstotek teh ustvarjalcev, še posebej, ker so med njimi tudi ustvarjalci iz jezikov, ki so sicer v prevodih zelo dobro zastopani. Še posebej pa preseneča, da sta brez prevodov v slovenščino dve pisateljici, ki sta prejeli obe nagradi, to sta ameriška pisateljica Jacqueline Woodson in brazilska pisateljica Lygia Bojunga Nunes. T I L K A J A M N I K 144 145 POROČILA | OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 | POROČILA MOJ CICIBAN JE LAHKO …: POROČILO S SIMPOZIJA OB CICIBANOVEM 80. ROJSTNEM DNEVU Simpozij Moj Ciciban je lahko … smo v Mestni knjižnici Ljubljana, Pio- nirska – center za mladinsko književ- nost in knjižničarstvo, 16. aprila skupaj z Mladinsko knjigo Založbo in z ured- ništvom revije Ciciban in Cicido pripra- vili kot osrednji pomladni strokovni dogodek. Aprilski simpozij Pionirska se tra- dicionalno poveže s praznovanjem 2. aprila, mednarodnega dneva knjig za otroke, in s poslanico otrokom vsega sveta ter s plakatom, ki ga vsako leto pripravi druga nacionalna sekcija IBBY. Letos je to nizozemska sekcija s poslanico Slika jezika pesnice Rian Vis- ser, v prevodu Mateje Seliškar Kenda, in plakat Janneke Ipenburg, o čemer več piše v posebnem prispevku dr. Tina Bilban. Vse to je dokaz še enega lepega, že dolgoletnega sodelovanja med Slo- vensko sekcijo IBBY in Pionirsko. Nekaj zadnjih let v MKL, Pionirski, vsako leto spomladi pripravimo še ce- loletno Bralnospodbujevalno akcijo (začetek je svetovni dan poezije, 21. marca, in traja do konca leta), ki jo po- vežemo z aktualno poslanico in s tema- tiko simpozija. Letošnja nosi naslov, ki je povzet po zaključnih verzih aktualne poslanice »Te besede nekdaj moje, so zdaj tvoje« in se navezuje na visok jubi- lej revije Ciciban, ki letos praznuje svoj 80. rojstni dan in je po besedah njego- vega urednika Žige Kosca »najmlajši osemdesetletnik«. Z njo smo izpostavili pomen kakovostne periodike za otroke in mlade, pa tudi pretok besedil iz nje v kakovostne knjižne izdaje. V centru pozornosti je bil seveda Ciciban in nje- gov »mlajši brat« Cicido, vendar smo v akcijo vključili tudi še nekateri druge slovenske kakovostne živeče revije za otroke in mlade, kot so Galeb, Pil, Moj planet, Kekec, Mavrica in Zmaj- ček.1 Spomnili smo se tudi revij, ki žal ne izhajajo več, to so Mali moj planet, National Geographic Junior in Petka, ki so tudi izvedle vsaj kakšen prenos iz periodike v kakovostno knjižno izdajo. Simpozij in tudi Bralnospodbuje- valno akcijo smo posvetili spominu na dr. Marjano Kobe, izjemno strokovno avtoriteto na področju raziskovanja in teorije mladinske književnosti, ki nas je vse povezovala, 8. aprila smo se njej v spomin zbrali na pripovedoval- skem dogodku v Vodnikovi domačiji, o čemer piše v svojem prispevku dr. Tina Bilban v IBBY novicah. Tudi Mladinska knjiga Založba je svojo novo antologi- jo, Štiri tačke, psi in mačke, posvetila njenemu spominu, saj je bila kar 18 let članica uredniškega odbora Cicibana. Na simpoziju smo vso strokovno pozornost usmerili v Cicibanov ju- bilej, na njegovo močno in vplivno »zgodbo«, ki druži generacije na Slo- venskem, naše stare starše, starše, nas, otroke, vnuke. Ciciban je naš, sloven- ski, kulturni kapital, na katerega smo lahko neizmerno ponosni. Na njegovo trdoživost, kreativnost in na to, kaj vse je lahko Ciciban, kaj vse daje, omogoča, kar je spodbudilo tudi naslov našega simpozija: Moj Ciciban je lahko … Ci- ciban je najlepša galerija najrazličnej- ših likovnih govoric in avtorskih pisav skozi čas, pravo potovanje s časovnim strojem. Ustvarjal ga je – še ga ustvarja in bo ga ustvarjal – mogočen kolektiv sodelavcev, najboljših mojstrov besede in podob, pa tudi mladih, talentiranih sodelavcev, ki vstopajo v svet kreativ- 1 V zvezi s periodiko z otroke in mlade glej tudi članek Hanuš, B. (2023). Vloga revij – med ti- skanimi in digitalnimi vsebinami. Otrok in knji- ga, 50(118), 25–35. neprofitna organizacija, ki povezuje knjiž- ničarje in strokovnjake za informacijske storitve iz različnih delov sveta. Strokov- ne strukture znotraj IFLE so razdeljene in vključujejo strokovni svet, divizije, po- sebne interesne skupine ter sekcije. Ena izmed sekcij je tudi IFLA Sekcija knjižnic za otroke in mlade odrasle (IFLA Libra- ries for Children and Young Adults Secti- on, v nadaljevanju Sekcija). Sekcija šteje 23 članov, vključno s predsednico Marianne Martens iz ZDA, tajnico Nathalie Soini iz Kanade in koordinatorko za informiranje Sarah Evans iz ZDA. Ostalih 20 članov prihaja iz naslednjih držav: Avstralija, Bahrajn, Bangladeš, Danska, Hrvaška, Indija, Ja- ponska, Južna Koreja, Mehika, Norveška, Rusija, Singapur, Slovenija (predstavnica je Lavra Tinta iz Mestne knjižnice Ljub- ljana), Turčija, Velika Britanija. Namen Sekcije je podpirati knjiž- ničarje, ki delajo z otroki in mladimi odraslimi, ter izboljšati kakovost knjiž- ničnih storitev za to ciljno skupino. Ključni cilji in dejavnosti Sekcije vklju- čujejo izmenjavo strokovnega znanja in izkušenj, razvoj smernic in priporočil, organizacijo konferenc in seminarjev ter sodelovanje z drugimi organizacija- mi, kot so UNESCO, UNICEF in IBBY. Sekcija se osredotoča tudi na raziska- ve na področju knjižničarstva za otroke in mlade odrasle, promocijo raznoli- kosti tako v zbirkah kot v knjižničnih programih, spodbuja ustvarjalnost pri razvoju inovativnih programov in sto- ritev ter stremi k izboljšanju komuni- kacije in sodelovanja med knjižničarji po vsem svetu. Pomemben poudarek daje sodelovanju pri izpolnjevanju cil- jev Agende 2030 za trajnostni razvoj, zlasti pri spodbujanju bralne pisme- nosti, kritičnega mišljenja ter enakosti dostopa do informacij. Sekcija deluje v okviru petih delov- nih skupin: 1. ALMA (Astrid Lindgren Memo- rial Award): Sekcija je nomina- cijsko telo za spominsko nagrado Astrid Lindgren. 2. Komunikacija: Delovna skupina izdaja dvakrat letno glasilo sekcije in skrbi za upravljanje družbenih omrežij. 3. Smernice: Zadnje Smernice za knjiž- nične storitve za otroke od 0 do 18 let so bile izdane leta 2018. Trenut- no je v pripravi posodobljena izda- ja, ki naj bi izšla leta 2026. 4. Varnejša raba interneta: Delovna skupina trenutno pregleduje za- kone, smernice in pravilnike iz raz- ličnih držav, da bi postavila temelje za nadaljnje delo, ki bo obsegalo ozaveščanje o pomembnosti dosto- pa do interneta in varnosti na njem. 5. Svet skozi slikanice (The World Through Picture Books): Leta 2024 je izšla tretja izdaja kataloga z anotiranim seznamom slikanic, ki jih priporočajo knjižničarji z vsega sveta. S slikanicami, ki so jih donirali založniki, je delovna skupina pripravila dve razstavi, ki ju hranijo v nacionalni knjižnici v Franciji in na Japonskem. Trenut- no poskuša pridobiti interesente za pripravo novih razstav slikanic. 6. »Midyear meeting«: Delovna skupi- na vsako leto organizira »Midyear meeting« v državi enega izmed čla- nov Sekcije, običajno v okviru že ob- stoječe konference v izbrani državi. Letošnji bo potekal v Istanbulu med 5. in 8. aprilom. Sočlani na konfe- renci aktivno sodelujejo in pred- stavijo dobre prakse iz svojih držav. Podrobnejšo predstavitev Sekcije in njenega dela je mogoče najti na spletni strani IFLE – Sekcija knjižnic za otroke in mlade odrasle. L A V R A T I N T A