Slavnostna seja ob prazniku
STRAN 7
BENCINSKI SERVIS
LETUS
tel. 03 891 56 11
AKCUA 1MJ ïMJnjiSH Y TK. Si ■'■■äuiij * Jim ¡iH^e-lh 1uh< \ rliiu tnviluk u îd lu'i iiju i Au-ufeuita» *>tfarhiMi fUlrr m IL£lMWtaHl BUS j	_ mii jf.
Čestitamo ob 1. maju, prazniku delal
51 «unj hhvj»(ZriiimiHti]rmiiii»|i(tt)<ii4tH
Osnovno šol 5 Fr,inii Kocbcka Gornji Grad
OE VRTEC GC~nJp G "i J : i 8o4na Kodden ccto 334Z Gornji Grad Tel: 03 6» 1110, faks: 03/329 12 41r E-posta: sola.gomji-grad 3guest j mes. si
VPIS OTROK V VRTEC GORNJI GRAD IN BOČNA za šolsko leto 2011/2012
1. Vpis brez sprejemnega preizkusa v programa: PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA
- pouk ee izvaja ankm ledeniko po 45 min^,
iruju i-tio Juhj In je nanii-iijcn ut kiLihii m vatli S lo
VJose za vpis pošljite na naslov: OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad, Kocbekova cesta 21, 3342 Gornji Grad, najkameje da maji 2011,
Prijavo zs vpis otroka v vrtec in vse dodatne informacije dobite v tajništvu Oi Frana Kocbeka Gornji Grad (tef. it.; B39-12-40), v vrtcu Gornji Grad (tel. it 83912-49) in v vrtcu Bočna (tel. St 564-51-19). PRIJAVO ZA VPIS IN VSE OSTALE VPISNE OBRAZCE NAJDETE NA SPLETNI STRANI OSNOVNE ŠOLE FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD www.osgornjigrad.si ali v vrte j Gornji Grad ali vrtcu Sočna.
GLASBENA PRIPRAVNICA
- pouk h izvija gnkm ladeiukn po i0 minut, Irnj.i ono liii) in jiL nanirnjm Abdhni ilinnli A Iii
I '¡it* iiii-rim- bopoirkal r tUjmiriu (rS «i J. janija 2flll i/o sapolnÙwtMttU
2. Sprejemni preizkus
za vpis v program:
1. RAZRED INSTRUMENTA IN PETJE
- trobenti, harfe, k I dri ul. sakiotfon, U ju 11 j-1 j flavta, harmonika v iolouli'lo. I hi h la, oijilr. k hi h ir, kilarj. «liai, lurinuiiika. i'l. kkvialiirv, tolkala. violina, cifre, lu ritmi. n^i. |n-lji-.
Ds se boste laije odločili za vključitev svojega otroka v vrtec, ne zamud.te priložnosti, da spoznate način življenja in dela v naših vrtcih v času TEDNA OP PRTIH VftAT, hi bo v vrtcu Batna in ti« mil Grad od fl.5. do 115,5011 od 4.00 da 10.30.
1'rijnirin'ljira sKrncJif r/'i* "n ¡miniiMIH jr o(/ 7 ilo II ttl! Priporočiva t Inns il ia «pi? h pouku pttjajc od ¡7 d» 24 lel!
I I |L..J.||P],|.| I|||. ■ I Jlll ■■■■ ■ ■■■..j mr... MJll.ih 1^11 mi-,'tn inil [ . !(ir ■ i-i nrf . ^ I v il. j i jt^ t i |M| iLfeMIIÉIIi^ I r. ||mW| (H ^faf IUI ni'p. r, . j| *ll IJ IL --I [ll Jh hI J I 3 Ll,,'!'
■	nai
lin i.i<i i - pov^nla/n
■	Trike
d> i M!> i » içiitlJgni
■ -iVi I4ih :: i.j' 11
I. IM.MII.
sVjirtJ* Mi vij n fcf. i . .. >1 I
Sprejemni preizkusi bodo:
y srede. 25, ms je ?011 od 18. (Jo 19. ure in
n (ietrtek, m si j 1011 od 17, do 15, ure v Glasbeni icli Nuaij«!
K.urruiK i 71UBU.1
blllJVl I.In- .totnillj
IniHirpu.iilfi--
■ K I f Ullfliqo ob l'_iV i HI L (l'lrii l'l "L ¡Hctu.ll MU
ki VHntJr
Mil JM-Ji
Mgliqà Is vehviü Kui.mi nid h
Pryavxita k opravljanju pmiku» cleraatHnih ¡>la«b<:nili <|ivj(fljiK"l i i» i v I. riiiR'd plïiJii:pftL je ohjii^ IjtlM IIj ipktni 31 rani vww.gînazsrje.si
[ïï)Hûii]V3frj
< I.UlVtr» J.L-ii IlAjaHIt.JH. PflilJ m HTLII
r hL:>rn ¡>. iiiveIu >. lun . prknr h inwiibr. J u.il pil J...
si m p -1 m i ^shj m KHÜHHFUt -") J\n,
FWTpfJn ""
l'KlIIlIIllKlrtlt-l
I l'.-Hm-^iliJ
o KIV'I imim UL h^i ■ -, M ■ > <i.:n	i'i,"h11
u ,i i ^^^
vanuonitMiuM.ii '["Ain i, h
PIŠTOLI ti /_HJ_L1A_VI L
JAH01.KAi<AMJ-Ut?1 U «N ki i'i m a zaboja, ihihi^ rmni
rj-j	HAnH m 11
t]	TJ tlHHtKKUqlltlll
JtJjJ/'- .l^ nii,n.i%T> IÏI -<i
rrl H ,v,	1.1, M Mi.
rile. II I Ojh- i^iHi. |"'i__s'il U hl|fc ïf> ipn.
2
Savinjske novice št. 17, 29. april 2011
C
Tretja stran
Zavračanje sprememb na daljši rok pomeni propad
Evropska unija, in z njo Slovenija, se v zadnjih letih sooča s hitrim staranjem prebivalstva. Ljudje, rojeni v letih 1945-1965, dosegajo upokoji-tveno starost, s tem pa prihajamo do prelomne točke demografskega razvoja. V letu 2008 se je število ljudi v starosti od 20 do 59 let začelo zmanjševati in se bo v prihodnjih dveh desetletjih zmanjšalo še bolj. Hkrati se je letni prirast starejših od 60 let v letih 2006-2008 podvojil, število prebivalslva v tej starostni skupini pa se bo povečevalo še vsaj do leta 2025.
Že z enostavno matematiko lahko ugotovimo, da to posledično pomeni, da bo moralo manj delovno aktivnih ljudi podpirati čedalje več starejših ljudi, istočasno pa se postavlja tudi vprašanje, ali bo omenjeni trend povzročil napetosti med generacijami ali morda celo ogrozil dosedanjo med-generacijsko solidarnost.
Najpomembnejši dosežek postindustrijske družbe 20. stoletja je daljša življenjska doba. Le kdo od nas si ne želi živeti dlje od svojih staršev? Vendar pa daljša življenjska doba pomeni tudi vedno večje breme za družbo in vedno večji pritisk na delovno aktivno generacijo zaradi potrebe po dolgotrajni oskrbi starajočega se prebivalstva.
Daljša življenjska doba in nizka rodnost sta spremenili demografsko strukturo družin, ki danes
X KER NI DENARJA ^ ZA POKOJNINE, BO TREBA DELATI DO POZNE STAROSTI. ^
marsikje zajemajo tri ali celo štiri generacije. Nova struktura je povzročila nastanek »sendvič generacije«, ki se spoprijema s številnimi obveznostmi -na eni strani do svojih zelo starih sorodnikov, na drugi strani pa do svojih otrok in vnukov.
Dejstvo torej je, da se odnosi med generacijami spreminjajo, zato moramo poskrbeti, da bomo demografski izziv današnjega dne spremenili v jutrišnjo priložnost. Daljše in bolj zdravo življenje pomeni, da so lahko ljudje dalj časa aktivni, manjše število otrok pa pomeni, da lahko vlagamo več v njihovo izobrazbo in osebnostni razvoj.
Najslabše, kar lahko storimo, je, da si trmoglavo zatiskamo oči in zanikamo potrebo po spremembah. Tako kot smo živeli in delovali doslej, v prihodnje ne bo mogoče, če želimo preživeti. V večini evropskih držav se tega zavedajo, kaj pa pri nas? Tudi najbolj glasni in populistični voditelji bodo morali spoznati, da zavračanje sprememb na daljši rok pomeni ekonomski propad, brez ekonomske trdnosti pa ni samostojnosti. Tega si res ne smemo dovoliti, zato iskreno upam, da bomo čim prej znova zmogli dovolj složnosti, da bomo stopili skupaj na pot napredka in večje blaginje.

KER ZARADI TEGA NI DELA ZA MLADE,
NAJ JIH NEHAJO ^ DELATI. ^
IZ VSEBINE: '
Tema tedna:
Brezposelni ne dobijo dela, zaposleni se bojijo zmanjševanja pravic.......4
Občinski svet Nazarje:
Sprejeli tržni red in povišanje
cen vrtca...................................................................5
Bočna:
Rekonstrukcija ceste naj bi
bila končana jeseni...............................................5
Ljubno ob Savinji:
Lovske pravice lastnikom zemljišč....................8
Mozirje, Rečica ob Savinji:
Proslavi ob 70. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda.......9
Praznično plezanje na mlaj:
Peter Trogar ostal brez konkurence................20
KMN Nazarje Glin:
»Graščaki« še v tretje z Izolo..............................21
J
17
ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 17, 29. april 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Savinjske novice št. 17, 29. april 2011
ID
Tema tedna, Aktualno
praznovanje delavskega praznika
Brezposelni ne dobijo dela, zaposleni se bojijo zmanjševanja pravic
Ce smo v preteklem letu v tem času v Savinjskih novicah zapisali, da se gospodarska kriza umika, letos temu ne moremo dodati kakšnih spodbudnih besed. Kriza se mogoče res umika na papirju, državljani pa kljub temu ne čutimo kakšne vznesenosti. Mogoče je temu razlog tudi v številnih zakonodajnih spremembah, ki jih pripravlja naša vlada, in katere bodo brez dvoma vplivale tako na mlade kot delavce in upokojence.
Utrinek iz lanskega praznovanja 1. maja na Graški Gori
(Foto: Jože Miklavc)
Prvi maj kot delavski praznik ima v času recesije, ki nas je prizadela, za zaposlene drugačen pomen kot brezposelne. Zaposleni si želijo, da bi službo obdržali, brezposelni, da bi jo našli. Pravega praznovanja in vzdušja, kakršno je bilo v letih »obilja« pa ni več. Od vsega dogajanja ob prazniku delavcev ostaja stalnica le jutranja bu-dnica godbe na pihala in prižgani kresovi večer prej.
TEŽKO JE BREZPOSELNIM
Brezposelnost je tudi temu pra-
zniku dodala svoj pečat. Zgornja Savinjska dolina zaradi dobrih največjih zaposlovalcev, podjetij, kot sta BSH Hišni aparati Nazarje in KLS Ljubno, ni bila zelo prizadeta glede izgube delovnih mest. Je pa po podatkih Statističnega urada RS konec letošnjega februarja beležila Upravna enota Mozirje, kamor spadajo vse Zgornje Savinjske občine, 12,3-odstotno brezposelnost, medtem ko je bil odstotek brezposelnosti konec leta 2008 9,1. Je pa povprečna bruto plača zaposlenih Zgornjesavinjčanov v
občina mozirje
Izvoljena poslanca v OZS
Mozirski svetniki so potrdili dva poslanca v organe Območne obr-tno-podjetniške zbornice Mozirje za mandatno obdobje 2011-2015. Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja je za poslanca v tem mandatnem obdobju predlagala Urško Reberčnik in Jaka Marolta.
Štefka Sem
_
povprečju kar 23 odstotkov manjša od povprečne plače zaposlenega Slovenca.
SKRBI ZAPOSLENIH
V skrbeh za svojo bodočnost so tudi zaposleni. Vladni predlog pokojninske reforme, po kateri naj bi delali precej dlje, pokojnine pa bi bile še nižje, ni navdušil ne delavcev ne sindikatov. O tem predlogu se bomo državljani junija odločali na referendumu. Delovna zakonodaja je drugo področje, kjer delavstvu grozi zmanjšanje pravic, na kar ne pristajajo. Proti ukinitvi
sindikatov Slovenije Savinjska Vojko Korošec, ki je dejal: »Če bomo uspeli zadržati zaposlitev, nas čakajo reforme v prvi vrsti pokojninskega sistema, delali naj bi dlje -za državo najceneje kar do smrti -pokojnine pa bodo itak nižje, pa še zdravstvena reforma, kjer se nam obetajo nižja nadomestila za bolniški dopust in višja doplačila za zdravljenje.«
NEZADOVOLJNI OBRTNIKI
Tudi obrtnikom je letos prekipelo. V zadnjih dveh letih je zaprlo vrata 11.000 obrtništev, delo izgu-
Vojko Korošec, sekretar Območne organizacije ZSSS Savinjska:
»Posledice krize, ki so jo zakuhali bančniki in lastniki kapitala v navezi s politiki, bi radi prenesli na delavce. Prvi maj je tako v celoti vpet v aktualne probleme. Na eni strani je to ne-perspektivnost za sto tisoč brezposelnih ljudi, ki bi želeli delati, pa dela ni. Na drugi strani se vse glasneje govori o spremembah ali celo ukinitvi nekaterih pravic zaposlenih: o ukinitvi dodatka na delovno dobo, regresa za prehrano in nadomestila za prevoz na delo in drugih za delavce pomembnih pravic. Resna so tudi opozorila o položaju mladih, ki ne najdejo dela oziroma zaposlitve za nedoločen čas. Kljub vsemu se spodobi, da prvi maj dostojno proslavimo ter pozabimo na vsakdanje tegobe in skrbi. Lastnikom kapitala in vladajoči eliti pa nedvoumno sporočamo, da se bomo v sindikatih borili za dostojne pravice iz dela, da bomo, če bo potrebno, demonstrirali in stavkali ter se o pomembnih stvareh za delavke in delavce odločali tudi na referendumih. Verjamemo, da bomo tudi takrat solidarno stopili skupaj in ubranili socialno državo.«
plačila malic, regresa in prevozov se borijo sindikati, ki menijo, da to ni sprejemljivo. Malo delo, ki je bilo dolgo predmet razprav, je na referendumu pogorelo, saj so se tudi ob tem vprašanju zaposleni počutili ogrožene, da jim bodo »mali« delavci odvzeli službo.
Neljube spremembe, ki jih želi uvesti vlada, so posledica obubožane pokojninske in zdravstvene blagajne, spremembe zakonodaje bi po mnenju vlade dolgoročno poskrbele za prihodnost državljanov.
Svoje mnenje o problematiki zaposlenih je podal sekretar Območne organizacije Zveze svobodnih
bilo 36.000 ljudi. Na vlado so naslovili številne zahteve, rešitev katerih so zahtevali do aprila. V tem času so se poslužili več oblik mirnih protestov in izkazovanja nezadovoljstva, med drugim so na davčne urade vlagali vloge za odlog plačila davkov in prispevkov, dvigovali denar z bank in banko-matov ter pripravili mirne demonstracije pred parlamentom in Vlado Republike Slovenije. Čeprav so zagrozili s cestnimi zaporami in bi s tem prisilno zaustavili Slovenijo, do tega po dolgih pogajanjih z vlado le ni prišlo.
Štefka Sem
4 Savinjske novice št. 17, 29. april 2011
savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (sšgz)
Na delovnem obisku veleposlanik Bosne in Hercegovine
C
Na nedavno sejo upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so povabili veleposlanika Bosne in Hercegovine v Sloveniji Zdravka Begovica. Ta je predstavil možnosti tesnejšega sodelovanja med gospodarstvoma obeh držav.
Kot nekdanji gospodarstvenik ima na tem področju veliko izkušenj, je povedal veleposlanik in dodal, da si že ves čas, kar je na svoji funkciji v Sloveniji, prizadeva za še tesnejše sodelovanje med državama, ki je že tradicionalno dobro. »Slovenija je ena naših najmočnejših partneric, pri čemer tudi jezik ni ovira. Naša država resno računa na podporo Slovenije pri vstopanju v evroatlantske povezave, kjer imate vi že izkušnje. Naša država pa potrebuje tudi vlagatelje in investitorje pri izgradnji med vojno uničenega gospodarskega sektorja,« je dejal Begovic.
Tu gre najprej za naložbe na energetskem področju, kjer bodo gradili tako termo kot hidroelektrarne, saj imajo dovolj surovinskih virov. Poleg tega je nujna izgradnja komunikacijskih poti in cestne infrastrukture. Na obeh področjih je Begovic naštel konkretne projekte, kjer je možnost, da slovenska pod-
občinski svet nazarje
Na 5. redni seji sredi aprila je nazarski občinski svet obravnaval in potrdil revidiran zaključni račun proračuna za leto 2010. Na dnevnem redu je bil tudi tržni red za kmečko tržnico v Bohačevem to-plarju in povišanje cen vrtca.
V prenovljenem Bohačevem kozolcu je sredi leta 2010 začela obratovati kmečka tržnica. Upravljavec objekta je Javno podjetje Dom Nazarje d.o.o. V skladu s predpisi mora upravljavec pripraviti tržni red, kjer natančneje dolo-
Veleposlanik Zdravko Begovic
(Foto: Marija Lebar)
jetja dobijo posle kot investitorji, kooperanti ali podizvajalci. Omenil je še področje turizma in obljubil vso podporo in možnost pridobitve informacij na njihovem veleposlaništvu v Ljubljani.
Predsednica upravnega odbora SŠGZ dr. Cvetka Tinauer je predstavila delovanje tukajšnje zbornice, nato pa so spregovorili tudi predstavniki posameznih gospodarskih družb, ki so že na različne načine vključene v poslovanje v BIH.
Marija Lebar
či pravila delovanja tržnice, pravice in obveznosti upravljavca ter vrste blaga, ki se jih sme prodajati na tržnem prostoru.
Pristojbine za uporabo se doslej ni plačevalo, od 1. junija 2011 dalje pa jo bo treba plačevati v skladu s cenikom, ki ga je prav tako pripravilo podjetje JP Dom. Pristojbine so nizke in so različne glede na velikost najetega prodajnega prostora. Svetniki so oba predloga potrdili.
Osnovna šola Nazarje, v okviru
katere delujeta tudi vrtca Nazarje in Šmartno ob Dreti, je v začetku marca na občino posredovala vlogo za povišanje ekonomske cene vrtca. Predlog, ki je bil posredovan občinskemu svetu, je bil podrobno obrazložen in predvideva sedemodstotno povišanje. V obrazložitvi je bila pripravljena tudi primerjava cen vrtcev z ostalimi zgornjesavinjski-mi občinami in podatek za slovensko povprečje.
Po razpravi je bil sprejet sklep, da se ekonomska cena vrtca za prvo starostno obdobje poveča
Na regionalni cesti Nazarje-Gor-nji Grad so nedavno pričeli z rekonstrukcijo odseka skozi Bočno. Zaradi tega je tam promet delno oviran. Hkrati bodo napeljali tudi kanalizacijo, v Bočni pa prenavljajo tudi cesto Kropa-Otok.
Za potrebe prenove in širitve ceste skozi Bočno so na Občini Gornji Grad že pred leti začeli s potrebnimi aktivnosti, veliko truda so vložili v pridobivanje lastništva. Lani jeseni je bila podpisana pogodba med Direkcijo RS za ceste, ki rekonstrukcijo financira, in izvajalcem podjetjem VNG Krajnc iz Žalca. Ta je pred kratkim začelo z deli na terenu.
Gre za okoli pol kilometra dolg odsek, kjer je bilo na cesti najbolj ozko grlo. Sedaj bodo cesto razširili, zgradili nov most, za varnost peščev pa bodo poskrbeli s ploč-
Aktualno
za pet, za drugo starostno obdobje pa za dva odstotka. Tako bo ekonomska cena za prvo starostno obdobje znašala od prvega maja dalje 413,20 evra in za drugo starostno obdobje 322,31 evra. Kot je pojasnila županja Majda Podkrižnik, cene ostajajo tako med najnižjimi v dolini in pod slovenskim povprečjem, kakršno je bilo 1. februarja letos. Zaradi podražitve se bodo občinski odhodki namenjeni predšolski vzgoji povišali za 15.000 evrov.
Marija Lebar
niki in namestili javno razsvetljavo. Hkrati bodo v zemljo položili potrebno komunalno infrastrukturo. Zaradi obnove je na cesti delna zapora prometa. Izvajalec predvideva na tem odseku tudi popolne zapore prometa zaradi izgradnje mostu preko Bočnice, in sicer v času od sredine maja do avgusta. Elaborat za popolno zaporo je že poslan na direkcijo. O prometnem režimu bodo obveščali preko medijev in na spletni strani Občine Gornji Grad, obvoz pa bo po regionalni cesti Nazarje-Radmirje-Gor-nji Grad.
Zaradi izgradnje tretje, to je zadnje, etape ceste Kropa-Otok je oviran tudi promet na tem odseku. Zapore so popolne, obvozi pa označeni.
Marija Lebar
Sprejeli tržni red in povišanje cen vrtca
bočna
Rekonstrukcija ceste naj bi bila končana jeseni
Dela na cesti skozi Bočno so v polnem zamahu. (Foto: Marija Lebar)
Savinjske novice št. 17, 29. april 2011 5
Iz občin, Gospodarstvo, Kultura
bsh hišni aparati nazarje
Za nadzidavo proizvodne hale podpisali pogodbo s
Predstavniki nazarske družbe BSH Hišni aparati so 19. aprila podpisali izvajalsko pogodbo o izvedbi nadzidave proizvodne hale. Pogodbena vrednost je nekaj čez milijon evrov, izvajalec pa bo podjetje HTZ, hčerinska družba Premogovnika Velenje.
Gre za nadzidavo hale PM v Nazarjah, dela pa so se že začela. V pogodbi je določen rok za dokončanje vseh del 8. avgust, celotna vrednost pa je 1.250.000 evrov. V pogodbi so zajeta gradbena, obrtna in instalacijska dela vključno z zunanjo ureditvijo in vsemi zunanjimi priključki.
Andreas Liebl, direktor področja tehnika v BSH Hišni aparati, je povedal, da so HTZ Velenje izbrali predvsem zaradi dobrih referenc in dobre bonitetne ocene, ki bo za-
Slovesen podpis pogodbe med predstavniki BSH Hišni aparati Nazarje in HTZ Velenje (Fotodokumentacija HTZ) gotavljala, da bo projekt nemote- dnika, ki je finančno stabilen in je
no potekal, bo kakovostno izveden in pravočasno zaključen. Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenje v BSH, je ob tem dejal: »Naš namen je bil izbrati ponu-
sposoben v dogovorjenem času, denarju in kakovosti izpeljati projekt«.
»Želel bi čestitati in iskreno pohvaliti vse zaposlene na enoti ESTO
(organizacijska enota na področju inovacijske dejavnosti iz HTZ op.a.) in vse tiste, ki so pripomogli k temu, da smo posel sklenili. Prepričan sem, da bodo takšni in podobni poslovni dogodki spodbuda zaposlenim tudi pri vseh ostalih programih družbe,« je po podpisu pogodbe dejal direktor HTZ Velenje Dejan Radovanovic.
Za družbo HTZ je posel nadzidave hale eden pomembnejših, ki so jih pridobili v zadnjem času. Za pridobitev posla so bili poleg najugodnejše cene pomembni še dobra usposobljenost kadrov, reference in finančna stabilnost. Za letos so v družbi planirali za 30 odstotkov več eksternih prihodkov glede na leto 2010, ko so imeli rekordno realizacijo.
Marija Lebar
občinski svet luče
Proračun z enim amandmajem sprejet
Na zadnji seji so člani občinskega sveta v Lučah med drugimi točkami dnevnega reda obravnavali sprejem predloga proračuna občine za leto 2011. Predlog proračuna je bil pred tem v javni obravnavi, nanj pa so bili vloženi štirje amandmaji. Eden od teh je bil sprejet, trije pa ne.
Župan Ciril Rosc je pojasnil, da še naprej zagovarja predlog proračuna, ki ga je posredoval v gradivu za sejo, amandmajev na amandmaje pa ne bo vlagal. V zvezi z amandmaji je še enkrat pojasnil svoje gledanje na omenjene postavke proračuna.
Ob tem je svetnik Franci Krivec menil, da je s stališča ustrezne priprave na sejo in tehtne odločitve problematično, če amandmaje spozna šele na seji. To je sicer skladno s poslovnikom, otežuje pa sprejemanje odločitve in glasovanje. Zato je predlagal, da se amandmaje poslej svetnikom posreduje pred sejo.
S tem se je strinjal tudi Blaž Voler. Po njegovem je prav, če se gradivo za nekatere točke, kot je točka razno, pošlje, pa četudi le dan pred sejo, če ni mogoče prej. Tako ima
svetnik čas za odločitev in pripravo na glasovanje.
Po tej razpravi so bili v sprejem predlagani vsi štirje na predlog proračuna podani amandmaji. Prvega je vložil Blaž Voler, da se ukine postavka izdelave Študije prostorskega razvoja naselja Luče v vrednosti 20.000 evrov. Za omenjeni znesek se naj povečajo postavke investicij v kmetijsko proizvodnjo, investicij v malo gospodarstvo, doda naj se postavka Izdelava idejnega projekta turistične in stanovanj-sko-poslovne infrastrukture na Prodih na osnovi sprejetega državnega prostorskega načrta. Z osmimi od desetih glasov je bil amandma sprejet.
Svetnik Jernej Plankl je podal na predlog proračuna tri amandmaje. V prvem je predlagal, da se postavka dejavnost občinske uprave zmanjša za 200.000 evrov in se tako črta investicija v povečanje poslovnih prostorov, to je prizidek. Sredstva naj se prerazporedijo za odkup Berginčeve hiše in odkup poslovnih prostorov NLB, kamor se naj preseli zobna ambulanta. Plan-kl je predlagal, da se postavka za
nakup druge opreme, kjer so planirana sredstva za posodobitev računalniških programov občinske uprave, zmanjša za 12.000 evrov in naj bo enaka lanskoletni, sredstva pa naj se razporedijo na druge postavke. Predlagal je še, da se črtajo sredstva, namenjena ureditvi pločnikov in parkirišč v Strugah,
flos faycanes
Kot smo že poročali, bo v sredo, 4. maja, ob sedmih zvečer v dvorani doma kulture v Nazarjah nastopila glasbena skupina Los Fayca-nes s Kanarskih otokov. Moška zasedba, ki šteje trideset članov, se ponaša z več kot 40-letno tradicijo in poleg tradicionalne folklorne glasbe goji tudi pesmi iz glasbene tradicije Latinske Amerike.
Skupina Los Faycanes, ki je hkrati tudi folkloristična šola, je doslej posnela že 23 del, naza-
ker zemljišče ni občinsko.
Noben od omenjenih amandmajev ni dobil zadostnih glasov svetnikov. Z devetimi od desetih glasov je bil sprejet sklep, da se v predlog proračuna vnese sprejeti amandma, in nato so proračun potrdili.
Marija Lebar

dnje zgoščenko z naslovom Luna de Amanecida, na kateri so združene tradicionalna, ljudska in hi-spano-ameriška glasba. Kanarski »slavčki« prihajajo v Slovenijo jutri in imajo prvi koncert 2. maja v Dravogradu, dan kasneje v Rogaški Slatini, 4. maja v Nazarjah, 5. in 6. maja pa še v Ljubljani. V sklopu gostovanja v Zgornji Savinjski dolini bodo obiskali Golte in Mo-zirski gaj.
KF
Kanarski »slavčki« bodo peli v Nazarjah
6	Savinjske novice št. 16, 22. april 2011
Iz občin, Oglasi
slavnostna seja ob prazniku občine mozirje
Zahvala posameznikom in društvom za minulo delo
Prejemniki priznanj občine Mozirje za leto 2011 z županom Ivanom Suhoveršnikom
(Foto: Benjamin Kanjir)
V okviru občinskega praznika je bila 20. aprila v mozirskem kulturnem domu slavnostna seja, na kateri so bile posameznikom in društvom podeljene nagrada in plakete za njihovo delo. Naziv častnega občana tokrat ni bil podeljen.
Slednjega bodo odslej podeljevali samo enkrat na mandat, torej vsaka štiri leta. S tem bo naziv pridobil na veljavi in teži, saj se podeljuje posameznikom, ki so v kraju s svojim delom pustili trajen in neizbrisen pečat. Ostala priznanja so bila podeljena. Denarna nagrada s priznanjem je šla v roke Strelskemu društvu Mozirje, zlate plakete s priznanjem pa so prejeli Nogometno društvo Mozirje, Anton in Frančiška Bastl ter Stane Podsedenšek. Slednji se je v imenu dobitnikov zahvalil predlagateljem, občinskim svetnikom in županu za izrečeno čast. Ob tem je poudaril, da je Mozirje prijeten kraj, v katerem je lepo živeti in delati.
Slavnostni govornik, župan Ivan Suhoveršnik se je ozrl na preteklo leto skozi investicije, izvedene programe in želje, ki še čakajo na izpolnitev. Zavedajoč se dejstva, da kljub delovni vnemi in stalni pripravljenosti delati dobro in v korist
občanov tu in tam vendarle pride do kakšne napake, nenamerno, ob trudu za čimprejšnjo odpravo. Izpostavil je projekte, ki čakajo na izpolnitev. V prvi vrsti občinski prostorski načrt, ki nikakor ne pride skozi različne obravnave na občinskem, kakor tudi državnem nivoju. Dotaknil se je projekta Mozirje jug, ki je bil zaključen v teh dnevih, in se veselil ob dejstvu, da naj bi socialni program Mozirske trate pričel v kratkem dobivati oprijemljivo podobo.
V kulturnem programu, ki ga je povezovala Darija Marovt, so sodelovali recitatorji in pevci Moškega pevskega zbora KD Mozirje pod vodstvom Antona Petka. Z ubrano pesmijo se jim je pridružila Kristina Šuster, ki jo je na klavirju spremljal Toni Acman.
Več fotografij z dogodka in obsežnejšo razlago o nagrajencih lahko vidite na spletni strani www.savinjske.com (geslo: slobmo).
Benjamin Kanjir
OBČINA RECICA OB SAVINJI
Rečica ob Savinji 55, 3332 REČICA OB SAVINJI Tel: (03) 839-18-30 fax: (03) 839-18-35 Številka: 094-0001/2011-2
Na podlagi Odloka o priznanjih v Občini Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 55/2008) in sklepa 3. redne seje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja - št. 5.1., Občina Rečica ob Savinji objavlja
R A Z P I S
ZA POSREDOVANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE REČICA OB SAVINJI V LETU 2011
Občina Rečica ob Savinji objavlja razpis za posredovanje predlogov za podelitev priznanj Občine Rečica ob Savinji v letu 2011. Podeljuje se:
1.	Naziv Častnega občana Občine Rečica ob Savinji;
2.	Grb Občine Rečica ob Savinji.
Rok za oddajo pisnih predlogov za podelitev priznanj: 15. maj 2011.
Celotno besedilo razpisa je objavljeno na oglasni deski in na spletni strani Občine Rečica ob Savinji: http://www.obcina-recica.si/, v rubriki »Javni razpisi«.
Vincenc JERAJ Župan
Savinjske novice št. 17, 29. april 2011
VJ
Nagrajenci občine Mozirje za leto 2011:
Denarno nagrado s priznanjem občine Mozirje je prejelo Strelsko društvo Mozirje. Društvo letos praznuje šest desetletij delovanja. Z vztrajnostjo članov, ki so v kletnih prostorih TVD Partizan uredili pet-stezno strelišče, športni duh prenašajo tudi na mlade.
Zlato plaketo s priznanjem je prejelo Nogometno društvo Mozirje. Društvo je relativno mlado, saj je zraslo iz bivšega NK Elkroj. Kopica strokovno usposobljenih trenerjev svoje znanje prenaša na mlade, katerih rezultati na različnih nivojih in ligaških prvenstvih ne izostajajo. Poleg skrbi za zdrav duh in telo v otrocih vzbujajo duha poštene igre in prijateljstva.
Zlato plaketo s priznanjem sta prejela Frančiška in Anton Bastl. Slednja sta v času osamosvojitvene vojne v letih 1990 in 1991 na svojem domu tajno hranila orožje Postaje milice Mozirje. S tem sta odločilna pripomogla pri kasnejšem oboroženem uporu, ob tem pa pokazala izredno mero poguma in nesebičnosti.
Zlato plaketo s priznanjem je prejel Stane Podsedenšek. Nagrada mu je bila podeljena zavoljo udejstvovanja v različnih društvih in njegovega doprinosa pri njihovem razvoju. Njegov pečat je viden v gasilskem in turističnem društvu, med mozirskimi pustnaki, v zadnjih desetih letih pa predvsem v društvu upokojencev.
Iz občin, Organizacije, Oglasi
zdruzenje lastnikov gozdov in lovskih upravičencev slovenije
Lovske pravice lastnikom zemljišč
Številni kmetje z Ljubnega, nekateri tudi iz sosednjih občin, so se v začetku aprila udeležili omizja na temo obstoječega lovskega zakona in aktualne problematike iz tega naslova. Omizja sta se udeležila tudi predsednica Inka Stritar in podpredsednik Odbora za gozdarstvo, lesarstvo in lovstvo pri KGZS Jože Šinkovec.
Inka Stritar je predstavila zahteve združenja in dejstva, ki naj bi pripeljala k posodobitvi tega zakona, ki ima - kot pravi sama - preveč pomanjkljivosti, da bi bil primerljiv s sodobnimi zakoni v Evropi, s katero se tako radi primerjamo. Kmet preko naše državne meje ima lahko dohodek od lova na svojem zemljišču, slovenskemu kmetu pa obstoječi zakon to onemogoča. Slovenija je namreč od leta 2004 polnopravna članica EU, kar posledično po besedah Stritarjeve po-
Inka Stritar in Jože Šinkovec sta predstavila problematiko lovskega zakona.
(Foto: Franjo Atelšek)
meni, da se slovenska zakonodaja usklajuje z evropsko.
Med številnimi, ki na to še čakajo, ima po njenih besedah posebno mesto lovski zakon, v katerem ni upoštevana lastnina, saj izvira še iz komunističnih časov po letu 1946, ko so bili

Občina Ljubno na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Ljubno za leto 2011 (objavljenega na spletni strani: www.ljubno.si in na oglasni deski občine) objavlja
JAVNI POZIV za sofinanciranje programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Ljubno za leto 2011
Predmet razpisa:
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja kulturnih programov v Občini Ljubno v letu 2011 v skupni višini 16.499,00 EUR.
Razpisni postopek:
1.	Prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila.
2.	Čas razpisa od 18. 4. 2011 do vključno 18. 5. 2011 oziroma najkasneje zadnji dan tega roka oddane na pošti kot priporočena pošiljka.
3.	Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Ljubno, Cesta v Rastke 12, 3333 Ljubno ob Savinji in na spletni strani občine www.ljubno.si.
4.	Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »JAVNI RAZPIS KULTURA 2011 - NE ODPIRAJ« na naslovu: Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12, 3333 Ljubno ob Savinji.
Dodatne informacije: tel. 03 839 17 70.
Št.: 610-01/2011 Datum: 18. 4. 2011
Zupan občine Ljubno Franjo Naraločnik
gozdovi podržavljeni. V njem ni upoštevana lovska pravica, ki po vseh normalnih lovskih zakonih pripada
lastnikom zemljišč oziroma, kot se je slikovito izrazila Stritarjeva, da lovska pravica spada h gozdu tako kot dimnik na streho hiše.
V letošnjem letu, ki je leto gozdov in ko je veliko govora o nepremičninskem davku, bi bil skrajni čas, da se zakonodaja v dobrobit lastnikov gozdov dokončno spremeni. Slovenskemu kmetu je za njegov obstoj enostavno treba dati pravico za zaslužek tudi iz tega naslova, v čemer prisotni pri tokratni razpravi ne vidijo nič nenavadnega, saj gre samo za del legitimne pravice do spoštovanja zasebne lastnine, ki kmetom do sedaj zaradi še veljavnih privilegijev iz preteklosti ni bila priznana.
Franjo Atelšek
mozirje
V trškem jedru zopet stoji kapela
Trška lipa je bila iz prejšnjega mesta ob starem in sedaj odstranjenem
znamenju prestavljena ob novo kapelo. (Foto: Benjamin Kanjir) Iz starih razglednic in fotografij gli privaditi, zato se je o njej veliko-
Mozirja je razvidno, da je sredi trga včasih stala kapela, ki je kazala pot proti župnijski cerkvi sv. Jurija. Kapela je bila zaradi širjenja ceste leta 1931 podrta, Marijin kip, ki je bil v njej, pa je dobil zatočišče v župnišču.
Med adaptacijo trškega jedra je bilo sredi trga postavljeno znamenje, železna plošča z vrezanim križem in pred njo majhen Marijin kip. Okoli tega znamenja je bilo izgovorjenih nešteto besed, v smeri potrebnosti in primernosti. Občani se na to podobo nikakor niso mo-
krat razpravljalo tudi na sejah občinskega sveta. Pred časom je zato privrela na plan odločitev, da se to znamenje odstrani, na mesto stare kapele pa postavi nova. Na isto mesto, kot je včasih že bila, in v istih gabaritih kot pred podrtjem.
Kapela je hitro zrasla, dobila prvotno podobo, bakreno streho in umetniško poslikano zunanjost. Za veliko noč je v njej prostor po osemdesetih letih ponovno dobil tudi Marijin kip, pod senco trške lipe, ki so jo prestavili h kapeli.
Benjamin Kanjir
8 Savinjske novice št. 17, 29. april 2011
C
Organizacije, Voščila
proslava ob 70. obletnici ustanovitve osvobodilne fronte slovenskega naroda
Slavnostni govor v spomin vseh sokolov
Janez Žagar (drugi z leve) je za življenjsko delo iz rok Andreja Marinca prejel zlato plaketo. (Foto: Benjamin Kanjir)
Člani mozirskega krajevnega odbora Zveze združenj borcev za vrednote NOB so 19. aprila v kulturnem domu v Mozirju organizirali proslavo ob dnevu upora proti okupatorju. Ob tem so dolgoletnemu predsedniku Janezu Žagarju podelili najvišje priznanje Zveze združenj borcev Slovenije, zlato plaketo za življenjsko delo.
Slavnostna govornica, predsednica odbora Stanislava Borovšak je največ besed namenila članom slovenskih sokolskih društev, ki so se med prvimi pridružili odborom osvobodilne fronte in se množično vključevali v narodnoosvobodilni boj. Mnogi sokoli so sodelovali tudi pri ustanovitvah krajevnih odborov Osvobodilne fronte. Kot je dejala Borovšakova, so bili sokoli med najštevilčnejšimi in udeleženci, ki o vstopu v odkrit boj proti okupatorju niso veliko razmišljali. Zavoljo tega bi si zaslužili veliko več časti in omemb, kot pa so jih bili doslej deležni.
Govornica se je spomnila tudi
začetkov organiziranega odpora v Mozirju. »Zaradi izsiljevanja in krutosti okupatorja je bil v Mozirju 19. oktobra 1941 ustanovljen odbor OF. Prvi sestanek je bil v Goričarje-vi hiši, pri Mariki Goričar, ki je bila skupaj z Viktorjem Krčem, Vladom in Antonom Miklavcem, Francem Brezovnikom, Dušanom Pahorjem in Stanetom Umekom članica usta-
novnega odbora OF. Še prej so bili ustanovljeni odbor v Šmihelu, močna odbora sta bila tudi v Radegun-di in Lepi Njivi,« je nizala dogodke iz začetka druge svetovne vojne Stanislava Borovšak.
Temeljna izročila Osvobodilne fronte, ki je bila ustanovljena pred sedemdesetimi leti, so med ljudmi ostala vedno živa. Ob tem se je duh
uporništva, ki je oživel leta 1941, ponovno vzplamtel v letu 1991, ko je bila identiteta slovenstva znova na preizkušnji. Borovšakova je potegnila vzporednico med obema slavnima dogodkoma slovenske zgodovine, ki sta med sabo neizpodbitno povezana. Ob tem je na mestu vprašanje o smiselnosti zadnjega, če ne bi bilo že prvega.
Janez Žagar, dolgoletni predsednik krajevnega odbora, organizator in vodja mnogih projektov, je za življenjsko delo iz rok Andreja Ma-rinca prejel zlato plaketo. Ob naštevanju zaslug, ki so na republiškem nivoju privedle do potrditve prejema tega najvišjega priznanja, je Borovšakova izrekla globoko zahvalo in spoštovanje prejemniku.
Vrednotam upora proti okupatorjem, tako tistega leta 1941, kakor tudi 1991, so se v priložnostnem kulturnem programu z deklamacijami zahvalili šolarji in člani Mladinskega pevskega zbora OŠ Mozirje, ki ga vodi Lijana Blagovič.
Benjamin Kanjir
70-letnica dneva upora proti okupatorju
m	•	w v« •
Spomin na upor se živi
Ob 70. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda je rečiška krajevna organizacija Zveze združenj borcev za vrednote NOB pripravila spominsko proslavo. 22. aprila so v kulturnem domu na Rečici ob Savinji slavnostno obarvali dogodek učenci osnovne šole z recitacijami, pesmimi in instrumentalno glasbo. Nastopili so tudi mladi pevci reči-škega okteta ter moderatorja Rok Punčuh in Polona Kolenc Ozimic.
V pozdravnem govoru je župan Vinko Jeraj poudaril, da bi brez upora pred sedemdesetimi leti težko prišli do osamosvojitvene vojne
in današnjih dni. »A živimo v težkih časih, zato moramo ponovno stopiti skupaj, da bi bolje živeli,« je med drugim izpostavil župan.
Slavnostni govornik in predsednik krajevne borčevske organizacije Franc Roman Jeraj je orisal dogodke pred sedmimi desetletji. Osvobodilna fronta je po njegovem povezala vse tedanje napredne politične skupine in narodno zavedne ljudi, ki so sklenili organizirati upor proti okupatorju. »Večja ali manjša učinkovitost okupacije je bila odvisna od narodnoosvobodilnega boja v posameznih obdobjih. Najmanj je bila njihova oblast
učinkovita v letu 1944, saj je osvobodilno gibanje potisnilo okupatorja v defenzivo na političnem in vojaškem področju,« je med drugim dejal Jeraj.
Svoj doprinos k slavnostnemu dogodku so dodali tudi Vera Polič-nik in Anton Tiršek s svojim priče-
vanjem. To so rečiški osnovnošolci pripravili kot video predstavitev. Po-ličnikova in Tiršek sta vojno grozoto doživela kot najstnika, a se danes še kako živo spominjata številnih hudodelstev okupatorja ter osvoboditve in svobode.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 17, 29. april 2011 9
Gospodarstvo, Organizacije, Ljudje in dogodki
jože bider ustvarja naprej
(Apri/a
Pred 30 leti ...
VISOK JUBILEJ MOZIRJA
Letos mineva 650 let, odkar je Mozirje zgodovinsko utemeljeno prvič imenovano kot trg. Mineva pa tudi 400 let, ko je po velikem požaru dobilo listino o trških pravicah, saj je stara zgorela. Mozirje bo skupno z drugimi društvi praznovalo še vse naslednje leto. Tu gre za 100-letnico telovadne dejavnosti v Mozirju, 90-letni-co ustanovitve turističnega društva, jubilejno leto pa je tudi za gasilce. Pri tem ne kaže prezreti dejstva, da sodi gasilsko društvo Mozirje med najstarejše v Sloveniji.
Pred 20 leti ...
OKUŽENA ZEMLJA?
Prebivalce naše doline močno skrbi, če je med poplavo poplavljena zemlja morda nasičena z nevarnimi snovmi, ki bi lahko povzročile škodo zdravju. Seveda je skrb upravičena, saj je vodna ujma marsikje razdejala skladišča raznih surovin, ki vsebujejo nevarne snovi. Zgornjesavinj-ska kmetijska zadruga je vsled tega poslala Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor vzorce poplavljene zemlje, izvid pa je pokazal, da tla niso prekomerno onesnažena. Takole so zapisali: »Iz rezultatov preiskav tal na vsebnost toksičnih kovin je razvidno, da so izmerjene koncentracije nižje od mejnih vrednosti za onesnažena tla.«
Z novim patentom nova
u w	• v
tržna niša
Od 10. do 13. aprila je bilo v Tehničnem muzeju Slovenije v Bistra pri Vrhniki delovno srečanje inovatorjev, članov zavoda ASI, aktivnih slovenskih inovatorjev s področja kmetijske, gozdarske, čebelarske in druge mehanizacije, gospodinjstva, sadjarstva, vinogradništva, vrtnarstva ter živinoreje, katerega se je udeležil
Inovator Jože Bider ob svojem novejšem izumu, malem drobilnem mlinu na električni in traktorski pogon (Foto: Jože Miklavc)
član iz Zgornje Savinjske doline, priznani inovator Jože Bider iz Dol-Suhe. Ob dogodku mu je pripadla čast, da je zbranim spregovoril o njegovih več kot štiridesetletnih izkušnjah in konkretno o inovatorstvu kmetijske mehanizacije v Sloveniji.
Na dnevih inovatorjev v Bistri so pripravili razstavo novosti, izumov, novih patentov, prototipov, multimedijske projekcije izdelkov navedenih področij in različna predavanja o aktualni tematiki izumov, patentiranju ter tehničnih izboljšavah. Priložnost so izkoristili za izmenjavo izkušenj, strokovna vprašanja in obravnavo ostale problematike.
Jože Bider se je predstavil številnim inovatorjem iz vse Slovenije. Kot uspešen inovator je spregovoril o svojih izkušnjah, hkrati pa je na štiridnevnem srečanju razstavil svoj novi patent. Mali drobilni mlin za lesne odpadke na trifazni električni pogon bo lahko koristen tako na kmetijah kot domovih, saj lahko učinkovito drobi lesne ostanke, vejevje in količje za kurilne sekan-ce. Različica tega drobilca bo v kratkem izdelana in gnana kot traktorski priključek, ki ga bo mogoče voziti na različne gozdarske in kmetijske lokacije.
Upokojeni Jože Bider ostaja po 41 letih svoje inovatorske dejavnosti še vedno poln novih idej, ki jih uveljavlja predvsem v podjetju svojega sina in na svojem domu, sam pa pravi, da bo dejansko v penziji šele takrat, ko ga ne bo več. Za zdaj pa to pomeni, da bo več kot petdesetim inovacijam oziroma samostojnim izdelkom z značilnostmi patenta zagotovo dodal še kakšno novost.
Jože Miklavc
Pred 10 leti...
PRIZNANJE TD REČICA ZA ZGORNJESAVINJSKE ŽELODCE
Na predlog Turistične zveze Slovenije sta bili pretekli dve leti razglašeni za leti slovenske kulinarike in vina v turizmu. Ob zaključku projekta so pripravili posvet, na katerem so pregledali, koliko so uspeli zastavljene naloge izpolniti. Med najbolj izvirne slovenske jedi so uvrstili tudi zgornjesavinjski želodec, ki je po zaslugi pozitivno trmastih rečičkih turističnih delavcev že pred leti dobil zaščito kakovosti in blagovno znamko. Značilen izdelek Zgornje Savinjske doline je sploh prva suhomesnata jestvina v Sloveniji z geografsko zaščito, torej je priznanje zveze logična posledica vloženega dela in prizadevanja.
Pripravila Tatiana Golob
male biološke čistilne naprave
Naprave posnemajo čiščenje v
naravi
Prostovoljno gasilsko društvo iz Nove Štifte je organiziralo predavanje o malih bioloških čistilnih napravah. Kako čistilna naprava zgleda in deluje, je številnim poslušalcem predstavil direktor podjetja Dateh iz Velenja Štefan Prašnikar. S sodelavcem sta predstavila prednosti biološke čistilne naprave, ki odpadne vode očisti do bistrega stanja.
Naprave so posnetek čiščenja v naravi, oblika je primerna za naše okolje. Te vrste čistilno napravo lahko zainteresirani zgradijo v lastni režiji, nadzor vrši omenjeno podjetje, ki izda potrebna potrdila, na osnovi katerih lahko
gospodinjstvo uveljavlja subvencijo.
Naprava omenjenega tipa že obratuje na ekološki kmetiji na Ljubnem ob Savinji, kjer si jo je možno ogledati. Občina Gornji Grad bo izgradnjo malih čistilnih naprav sofinancirala v prihodnjem letu, sredstva bodo dobili tudi tisti, ki bodo napravo postavili že letos. Na srečanju je bil prisoten tudi direktor podjetja Komunala Gornji Grad, ki je poslušalcem obrazložil določene zakonske osnove in postavil številna koristna vprašanja, ki zadevajo omenjene čistilne naprave.
Štefka Sem
10 Savinjske novice št. 17, 29. april 2011
Kultura, Čestitke, Oglasi
platforma sodobnega plesa
Zambrano gostovanje v Sloveniji začel na Rečici
Občina Rečica ob Savinji je v sodelovanju z domačimi društvi v goste povabila Plesno izbo Maribor. Obiskovalcem so 16. aprila v avli rečiške osnovne šole predstavili plesno kulturni utrinek pod naslovom 50 villages Davida Zambrana. S tem nastopom je venezuelski plesalec in koreograf pričel petdnevno turnejo po Sloveniji v okviru Platforme sodobnega plesa. Z njim so nastopili tudi Mozambičana Edivaldo Ernesto in Horacio Macuacua ter Slovenka Nina Fajdiga.
Z nastopom Davida Zambrana s prijatelji se je tako tudi Rečica ob Savinji pridružila projektu »50 vasi« svetovno priznanega koreografa in plesalca. V projektu bo koreograf skupaj s svojimi plesalci obiskal 50 krajev v petih različnih državah. Do danes je obiskal že štiri države; Kostariko, Juž-
David Zambrano (desno) že dvajset let intenzivno dela v polju plesa kot koreograf in izjemno nadarjen pedagog. (Foto: Marija Šukalo)
no Korejo, Senegal in Poljsko. Zaradi lege, majhnosti, lepote in raznolikosti je kot zadnjo izbral Slovenijo.
David Zambrano že dvajset let intenzivno dela v polju plesa kot koreograf in izjemno nadarjen pe-
dagog. Njegovo delo je cenjeno po celem svetu. Rodil se je v Venezueli, petnajst let je živel in delal v New Yorku, trenutno pa biva in dela v Amsterdamu na Nizozemskem. Zambrano dojema plesno improvizacijo kot specifično umetniško formo, kot neskončen kreativen proces. Z razvijanjem gibalnih sposobnosti, ki jih povezuje z glasbo, glasom in uporabo prostora, Zam-brano spretno razvija in nadgrajuje plesalčeve plesne sposobnosti kot tudi njegovo osebnost ter ga tako opremlja za visoko občutljivega performerja. Dogodek vidi predvsem kot redko darilo, ki si ga ljudje lahko poklonimo in služi kot priložnost za izmenjavo slovenske, južnoameriške in afriške kulturne dediščine.
Marija Šukalo
15. družinsko petje v mozirju
Tradicionalna narodopisna prireditev Družinsko petje je pričakovano privabila kar veliko poslušalcev v dvorano kulturnega doma v Mozirju. Ko so se na odru zvrščali pevci, od takih, ki so komaj dobro shodili, do onih v zrelih in poznih letih, ni ostal nobeden ravnodušen. Juretu Repenšku in Kulturno-pro-svetnemu društvu Jurij, organizatorju prireditve, je za 15-letno ohranjanje družinskega petja, ki je tudi znamenje medgeneracijskega sožitja, v pozdravnem nagovoru čestital podžupan občine Mozirje Roman Čretnik.
Sedemnajst pojočih družin iz
Več družin kot lani
vse Slovenije je 17. aprila občinstvu zapelo kar nekaj pesmi, katerih vodilna tema so prazniki: delovni, domači, dvojni (za rojstni dan in god), skratka dnevi, ki so spomin na pomembne dogodke v življenju posameznika in skupnosti.
Prireditev je vodil Jure Repenšek. Predstavljal je družine, ki so ohranjanje ljudske pesmi vzele za poslanstvo. Nekatere so stalne gostje prireditve, druge odlikuje »kleno petje, ki razveseli«. Vse pa rade pridejo v Mozirje. Med njimi so tudi takšne, ki organizirajo družinsko petje v svojem domačem kraju ali so s svojim petjem, igranjem in reciti-
ranjem del živahnega kulturnega utripa kraja, v katerem živijo.
Narodopisno prireditev je za Radio Ognjišče spremljala etnologinja Vesna Sever. Čestitala je organizatorju in pevcem, ki jim je ljudska pesem vrednota. Na kratko je ocenila izbor pesmi in način petja ter pova-
bila k poslušanju utrinkov s »petnajstega družinskega petja« na sobotnih valovih Radia Ognjišče v oddaji Pevci zapojte, godci zagod'te. Za konec so, »kot je šega«, družno zapeli nastopajoči in poslušalci narodno N'mav čez izaro ...
Andreja Gumzej
Družina Bele iz Zibike na Kozjanskem je redna gostja vseh srečanj ljudskih pevcev po Sloveniji. (Foto: Ciril M. Sem)
22 Savinjske novice št. 16, 471. april 2011
Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi
finalni izbor mister slovenija 2011
2. salamijada v mozirju
Med deseterico tudi Mikekove salame za las
Zgornjesavinjčan
Projekt Mister Slovenije 2011 je v polnem teku. Po številnih dogodivščinah na različnih koncih Slovenije in po treh tednih glasovanja smo dobili deset novih najlepših med najlepšimi. Ti so bili predstavljeni na novinarski konferenci v ljubljanskem BTC tretji torek v aprilu. Med najlepšo deseterico je tudi Zgornjesavinjčan Dalibor Matije-vic. Kot ostali lepotci je moral postavni Nazarčan dokazati simpa-tičnost in karizmo tako na fotografijah kot v različnih situacijah.
Projekt Mister Slovenije 2011 je tako pred prvo prelomnico. Znane so namreč točke estradnic, ki so spremljale postavne mladce na njihovih srečanjih, končano pa je tudi glasovanje na uradni spletni strani Mister Slovenija 2011. Zadnjo besedo bodo imeli člani žirije organiza-
najboljše
Na tržnici ob Trškem potoku ali Šajspahu je pet domačij iz Zgornje Savinjske doline 17. aprila razstavilo na stojnicah salame in druge suhomesnate izdelke. Izbora najboljše salame po okusu obiskovalcev prireditve so se udeležile domačije Počinik, Mikek, Gol-
tnik, Pušner in Strnišnik. Letošnja lovorika je pripadla domačiji Mikek. En glas manj (142) je dobila salama z domačije Počinik. Organizator festivala Šajspah - sa-lamijada je bilo Kulturno društvo Jurij Mozirje.
Andreja Gumzej
Dalibor Matijevic se poteguje za naziv mister Slovenije 2011.
(Foto: MŠ)
torja. Kdo bo najlepši med najlepšimi, bo znano konec maja, ko bodo v Novi Gorici izbrali novega lepotca.
MŠ
Najboljše salame po okusu obiskovalcev je nudila stojnica Mikekovih.
(Foto: Ciril M. Sem)
TRGOVINA Z REZERVNIMI DELI
Celoten izbor originalnih rezervnih delov SJPovih proizvodov Strokovni nasveti za kvalitetno vgradnjo in vzdrževanje
Gotovinski popusti

Vaš partner na kmetiji
Vabim o Vas, da ob iščete novo SI P prodaja I no rezervnih delov, Juhartova 2. 331 T Šempeter v Savinjski dolini. Tel.: 03 70 38 680, 03 70 38 682
E-mair: trgovina®: i p. s i	S tem vabilom lahko pri nakupu uveljavite S% popust.
Savinjske novice št. 17, 29. april 2011
Zgodovina in narodopisje
Pripovedi iz naših krajev (16)
Piše: Aleksander Videčnik
Ves Matkov kot je bil nekoč pod vodo, tako govori ljudsko izročilo. Veliko jezero je dajalo dom hudemu lintverju, zato se ta kraj še danes imenuje Jezera. Tam okoli so se pasle krave kmeta Žibovta. Če je katera prišla preblizu jezera, jo je zmaj ujel in pod vodo požrl. V jezeru je bilo dosti rib, ki so jih domačini lovili z mrežami. Sušili so jih na veliki skali, ki ji še danes rečejo Ribja peč.
Skale se je lotil zmaj in nevarnost je bila, da bo popustila. Voda bi vdrla v dolino in nastala bi velika povodenj. Voda bi segla do vrha solčavskega zvonika. Tako je tudi bilo. Zmaj je prežrl skalo in poplava je naredila svoje. Prinesla pa je tudi zibelko z otrokom in jo odložila pred cerkvenim pragom. Zmaja pa je ubil ogromen macesen, ki je imel kar tri vrhove, le tak je lahko ubil zverino. Njegove kosti so po nekaj stoletjih našli na Logarjevih njivah v Logarski dolini.
ČUDEŽ V NOVI ŠTIFTI
Ko se je okoli kraja, kjer stoji cerkev v Novi Štifti, raztezal pragozd, je na majhni jasi pasla ovce mutasta deklica. Prikaže se ji lepa gospa in jo vpraša, če bi ji dala katero od ovc. Pastiri-ca spregovori: »Moram vprašati starše.« Muta-sta deklica je spregovorila! Doma so se čudili, da je dekle govorila, saj je povedala, kaj je doživela na paši.
Takoj so vsi domačini sklepali, da je bila to nebeška gospa. Vest o govoreči deklici se hitro razširila blizu in daleč. Ljudje so prihajali na kraj dogodka in na tistem mestu pogosto videvali tri plamenčke. Bili so prepričani, da pomeni to Sveto trojico.
Kmalu so izvedeli za dogajanje v Novi Štifti tudi duhovniki v Gornjem Gradu. Obvestili so škofa in končno še papeža. Odločili so, da se na mestu, kjer se je prikazala lepa gospa, postavi kapela.
Škof sam si je hotel ogledati prizorišče v Novi Štifti in je tja prijezdil ves bolan. Sploh ni mogel stati na nogah. Toda na kraju prikazovanja je lahko stopil s konja in v nogah ni več čutil bolečin. Tako je bil prepričan v čudež in odobril zidavo kapele, kjer naj se berejo maše v čast Mariji. Odslej so množično romali k Materi Božji v Novo Štifto.
ZIDAVA CERKVE V SOLČAVI
Nekoč je Štiftarjev hlapec oral na Vidmu. Nenadoma sta vola obstala in pričela kopati v zemljo. Kljub priganjanju vola nista hotela dalje.
Končno sta pokleknila in hlapec si je ogledal, kaj ju moti. Ugotovil je, da sta vola pred Marijinim kipom.
Seveda se je o dogodku hitro razvedelo. Ljudje so menili, da je to božji namig, naj tam postavijo cerkev. Pričeli so z zidavo, toda kar so podnevi pozidali, je bilo ponoči porušeno in preneseno na grič, kjer danes stoji cerkev.
Ko je bila cerkev dograjena, so v oltar postavili tisti kip Matere Božje, pred katerim sta obstala vola. In čeprav je bil majhen, je bil tako težek, da ga več možem ni uspelo dvigniti. Nekateri so hoteli kip preobleči v lepšo obleko, pa jim tudi to ni uspelo. Zdaj stoji na mestu, kjer se je Štiftarjeve-mu hlapcu dogajalo tisto z voli, kapelica.
HUDIČEVA SKALA
Sredi grajskega obzidja v Nazarjah stoji velika skala. Na njej je prvotno stal gradič ministeria-la oglejskega patriarha. Pozneje so tam postavili cerkvico svetega Jožefa Delavca, ki so jo med okupacijo Nemci podrli in na skalo namestili protiletalsko topništvo. Kot vedo povedati domačini, skala ni bila dovolj trdna za streljanje s tako težkimi topovi in topove so morali odstraniti.
Iščemo stare fotografije
Volitve na osvobojenem ozemlju jeseni leta 1944. Prizor je z Ljubnega ob Savinji, fotografijo hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu.
Legenda pravi, da je to skalo nekoč prinesel sam hudič. Takole pripoveduje zgodba: Blizu Savinje je nekoč v davnih časih živel zelo reven mali kmet. Kočar je imel le kravico. Da bi lažje preživel, si je pomagal z ribolovom v Dreti in Savinji. Toda klošterski niti graščinski ribolova niso dovolili. Nekoč je opazoval, kdaj gredo hlapci nazaj v grad. Tedaj je skočil v vodo in pod grmovjem nalovil nekaj rib. Že jih je videl v ponvi in ves vesel zavil plen v krpo platna. Tedaj zasliši lovski rog in zagleda gručo lovcev in hlapcev, ki so ga seveda hitro opazili. V stiski je zaklel, da mu zdaj naj pomaga sam vrag. In ta se je takoj pojavil. Spretno je skril kmetiča pred zasledovalci. Potem sta se dogovorila, da ga bo vrag še tri leta varoval pred kaznijo za ribolov. Kot plačilo si je vrag izgovoril njegovo dušo.
Res se je revežu obrnilo na bolje, celo drugo kravo si je lahko privoščil. Tudi rib je bilo dovolj za prodajo, tako je bil še denar pri hiši. Po dveh letih izobilja se je kmetič le spomnil, da bo vsemu lepemu sledilo peklensko trpljenje. Belil si je glavo, kako bi hudiča pretental. Vedel je, da to ne bo lahko.
Ko se je hudič nekega večera oglasil pri kme-tiču, je ta prosil še za »zadnjo« uslugo. Veliko skalo naj bi hudič prenesel s Črete, da bo na njej zgradil lepšo hišo, je prosil vraga. Vrag se je hitro lotil dela, toda tokrat mu ni šlo dobro od rok. Skala je bila celo za vraga pretežka in vse je trajalo predolgo. Njegov čas pa z jutranjico mine, tedaj mora izginiti. K temu je pripomogel kmetič sam; ko je bil vrag že blizu griča, je udaril po zvonu v cerkvi. Vrag je mislil, da že zvoni jutra-njico, in skalo izpustil med Savinjo in Dreto, kjer stoji še danes. Tako se je prebrisani kmetič rešil vraga in dane obljube.
KOLOMON V HIŠI
V Krnici so šli skupinsko k pol-nočnicam. Taka je bila navada. Na poti so si svetili z baklami iz borovih tresk. Hlapec in otrok na neki kmetiji sta ostala doma. Kmalu je hlapec trdno zaspal, otrok pa je nekje staknil kolomon, ki so ga sicer skrbno skrivali. Fant je pričel listati po črni knjigi in kmalu opazil med vrati čudnega črnega moškega. Ustrašil se je in hitro odložil knjigo, v tem pa je črnuh izginil. Oče je v cerkvi zaslutil, da doma nekaj ni v redu, in je stekel proti domu. Tam je našel preplašenega otroka, ki mu je pripovedoval, kaj se je zgodilo. Potem so po vasi govorili, da je bil med vrati sam hudič, ki ga je priklical kolomon v nepravih rokah.
Savinjske novice št. 17, 29. april 2011 13
Organizacije, Oglasi
društvo kmetic zgornje savinjske doline
Načrt dela sestavljen po željah članic
Eno izmed najštevilčnejših društev, ki združujejo članice iz vse doline, je društvo kmetic. Kot je bilo razvidno iz poročila predsednice Jožice Strojanšek, so članice zelo aktivne. Na občnem zboru so jih zabavale pevke Pušeljc, nagovoril jih je mozirski podžupan Roman Čretnik, po uradnem delu pa so si ogledale delo gornjegrajskih gle-dališčnikov Oblast.
V preteklem letu so največ pozornosti v društvu namenili izobraževanju članic. Po predlogih posameznih krajevnih odborov so v sodelovanju z mozirsko izpostavo Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje pripravili tečaje, seminarje in predavanja. Nekatera izobraževanja so bila namenjena kuharski tematiki, organiziran je bil začetni in nadaljevalni tečaj predelave mleka, poučile so se o vzgoji cvetja in vrtnin, o ravnanju z odpadki, o zdravilnih zeliščih ...
S svojimi lepimi in dobrimi izdelki ter pridelki sodelujejo na sejmih in številnih drugih prireditvah v
Kot je bilo razvidno iz poročila predsednice Jožice Strojanšek, so članice zelo aktivne.
(Foto: Marija Lebar)
Zgornji Savinjski dolini. Posebej je bil izpostavljen solčavski aktiv, ki se predstavlja tudi na sejmih v sosednji Avstriji. Vsako leto se članice udeležijo
prireditve Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, kjer so lani odnesle izjemno bero priznanj; devet zlatih, osem srebrnih in šest bronastih. Ocenjevanje in razstava sta tradicionalno v maju, tudi letos se je bodo udeležile. Tradicionalna je tudi strokovna ekskurzija. Za letošnjo so se odločile za izlet čez zahodno mejo v Italijo in vrnitev preko Gorenjske.
Poleg omenjenih dejavnosti so članice društva kmetic izredno dojemljive za stiske drugih ljudi. Tako že več let sodelujejo pri dobrodelnih koncertih društva Sožitje, prav tako pri dobrodelni prireditvi Ljudje
radioklub mozirje
odprtih src. Na vprašanje in pobudo delovne predsednice Silve Mlinar so sklenili sodelovati tudi letos. Tudi sicer izpričujejo svoj čut za sočloveka, saj skozi leto obiščejo in obdarujejo svoje starejše in bolne članice pa tudi tiste, ki so dobile naraščaj.
Darinka Bider je v finančnem poročilu navedla, da se društvena dejavnost financira pretežno iz članarine - letos jo je plačalo že 365 članic. Nekaj sredstev prispevajo zgornjesavinjske občine, nekaj pa pridobijo tudi donatorjev.
Marija Lebar
Potrdili novega predsednika
Radioklub Mozirje je dobil novega predsednika. Mira Prašnikarja je po treh mandatih vodenja zamenjal Uroš Krajner iz Zavodic. Svoje ideje in izkušnje bo Prašnikar v klubu posredoval sedaj kot podpredsednik, so soglasno potrdili na občnem zboru kluba.
V	poročilo o delu v preteklem obdobju je Prašnikar zapisal, da so uspešno izpeljali tečaj usposabljanja in s tem pridobili kar 15 novih članom, med njimi je tudi nekaj osnovnošolcev, ki jih področje radioamaterstva zelo zanima. Slednje se kaže tudi v njihovi aktivnosti, saj vztrajno vzpostavljajo zveze in sodelujejo na tekmovanjih. Tudi starejši se preizkušajo na tekmovanjih in dosegajo vidne rezultate na državnem nivoju. Njihova stalnica so izobraževanja in UKV maraton, ki poteka vse leto ter SOTA tekmovanja.
V	preteklem letu so v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije uspešno izpeljali poletno šolo radioamaterstva v kampu Menina, ki so se je udeležili mladi iz celotne države. Podpisali so sporazume z občinama Rečica ob Savinji in Mozirje, da sodelujejo kot rezervni sistem zvez v primeru naravnih in drugih nesreč. S civilno zaščito v občini Gornji Grad so pripravili vajo preverjanja delovanja zvez. Med investici-
Nov predsednik zgornjesavinjskih radioamaterjev je Uroš Krajner.
(Foto: Marija Sukalo)
jami, ki so se jih lotili v preteklem letu, je tudi zamenjava strešne kritine na klubskih prostorih v Mozirju.
Pri svojem delu se srečujejo tudi s problemi. Med največjimi je odstranitev bivaka v Borseki. Do sedaj so iz njega umaknili tehnično opremo kluba. Poskušali so se dogovoriti z lastnikom o uporabi. Po neuspelih poskusih ugotavljajo, da bodo morali realizirati lani sprejeti sklep in bivak odstraniti. To bodo storili takoj, ko bo vreme dovoljevalo tovrstni poseg.
Marija Šukalo
14 Savinjske novice št. 17, 29. april 2011
Organizacije
društvo izgnancev slovenije 1941 - 1945, oo mozirje
Posebna skrb socialno šibkim in bolnim
turistično društvo luce
Značilnost mozirske območne organizacije Društva izgnancev Slovenije 1941 - 1945 je po besedah tajnice Jožice Pečovnik staranje članov. Posledica tega pa je njihova neaktivnost in slabo zdravstveno stanje. Tudi občni zbor, ki so ga pripravili v Nazarjah, je po številu prisotnih odražal prav to ugotovitev. Na njem je namreč vsako leto manj udeležencev.
Predsednik društva Franc Be-zovšek je v svojem poročilu o delu poudaril, da je delovanje osrednjega odbora slovenskega društva izgnancev zelo aktivno. Zelo si namreč prizadevajo za dobrobit svojih članov. Do sedaj so si kot žrtve vojnega nasilja izborili mesečno rento in povračilo škode za trpljenje, v prihodnje pa si morajo prizadevati za sprejetje zakona o poplačilu materialne vojne škode.
V plan dela so zapisali, da bodo v svoje aktivnosti vključili obisk spominskih prireditev ob 70-letnici izgona Slovencev in 20-letnici delovanja društva. Prav tako se bodo povezali z osnovnimi šolami v naši dolini, saj so prepričani, da morajo biti otroci seznanjeni s strahotami druge svetovne vojne. V letošnjem letu prostovoljstva bodo še poseb-
Vodenje društva že lani prevzela Maja Robnik
Člani lučkega turističnega društva so se zbrali na občnem zboru z namenom, da ocenijo lanskoletno delo in se pogovorijo o načrtih za letošnje leto. Lani so v društvu zaradi nesoglasij oktobra pripravili izredni občni zbor in vodenje društva je prevzela Maja Robnik.
Robnikova je na tokratnem zboru prebrala poročilo o delu. V društvu pripravljajo razna predava-
Predsednik društva Franc Bezovšek
(Foto: Marija Sukalo)
no skrb posvečali socialno šibkim in bolnim.
Srečanje je bila priložnost za zahvalo vsem prizadevnim članom društva. Ti so za nesebično pomoč in požrtvovalno delo iz rok predsednika Bezovška prejeli knjižno darilo.
Marija Šukalo
Maja Robnik upa na dobro sodelovanje z drugimi društvi na prireditvah v kraju.
(Foto: Štefka Sem)
nja, pomagali so pri čistilni akciji, v novoletnem času so organizirali delavnice in praznovanje na prostem z glasbenimi gosti. Največja prireditev, ki jo organizirajo, je Lučki dan, kjer sodelujejo z mnogimi društvi v kraju. Tudi letos bodo poskrbeli, da bo prireditev poučna, zabavna in prijetna za številne obiskovalce. Večji pomen bodo namenili dogajanju na vasi in obujanju starih običajev. Tudi praznični december je lani na dogodke privabil veliko ljudi in poživil praznične dni, zato tudi v prihodnje načrtujejo podobne aktivnosti.
Župan Ciril Rosc je pohvalil mlado in zagnano ekipo društva, na katere nesoglasja niso vplivala, ampak so se še bolj zagnano podali novim načrtom naproti. Omenil je, da bo za letošnji Lučki dan kmalu objavljen razpis. Glede na to, da šteje ta prireditev že preko 40 let, je župan menil, da bi bilo dobro v program vnesti kakšno novost, ki bo popestrila dogajanje in se bo dobro vključila v celostno podobo praznovanja. Željo po nadaljnjem dobrem sodelovanju so izrazili tudi gostje iz društva upokojencev, gasilskega društva in študentske organizacije.
Štefka Sem
kulturno društvo lipa šmartno ob dreti
Želijo si več sodelovanja mladih
Člani šmarškega Kulturnega društva Lipa in njihovi gostje so na občnem zboru pregledali delovanje društva, ki je bilo v lanskem letu zaznamovano predvsem z dejavnostjo ljudskih pevk Lipa. Te so, kot je dejala predsednica društva Nataša Bele, gonilna sila društva.
Društvo sicer šteje skoraj 130 članov, vendar so to večinoma podporni člani. Tako se je tudi poročilo za leto 2010 nanašalo predvsem na delovanje pevk Lipa. Te so lani zunaj domačega kraja nastopile kar dvajsetkrat. Tako so gostovale na koncertih, televizijskih oddajah, nastopile so v treh domovih za ostarele. Sodelova-
Predsednica KD Lipa Nataša Bele
(Foto: Marija Lebar)
le so tudi na prireditvah v domačem kraju. Ljudske pevke Lipa se rade odzovejo vsakemu povabilu in tako bo, so zatrdile, tudi v prihodnje. Marsikak dogodek organizirajo tudi same. Tako so si za letošnje leto v načrt zopet zapisale Veseli večer.
Predsednica Beletova je dejala, da si v društvu zelo želijo, da bi bolj dejavno sodelovali tudi mladi krajani, morda kot manjša gledališka skupina. Dodala je, da je sodelovanje z mladimi, dokler so ti še v vrtcu in osnovni šoli, odlično, kasneje pa se mladina v društvenem življenju ne najde več.
Prisotne je nagovorila županja Majda Podkrižnik in čestitala za
tako kulturno bogato leto. Vprašala se je, od kod pevkam Lipa toliko ustvarjalne energije. To so zaznali tudi na občini in v letošnjem proračunu za kulturno namenili nekoliko več sredstev
Prisotna sta bila tudi predsednik krajevnega odbora Miro Brezovnik in podpredsednica Andreja Žehelj, ki sta tudi občinska svetnika. Bre-zovnik je v nagovoru poudaril potrebo po sodelovanju vseh društev in vseh krajanov v skupno dobro, kar v Šmartnem ni problem. Za razpoloženje na srečanju je poskrbela mlada glasbenica Vanja Sempri-možnik s harmoniko.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 17, 29. april 2011 15
Organizacije
ljudska univerza velenje
Osnove znanja bodo izkoristili v turistične namene
Svoje znanje italijanščine bodo udeleženci uporabili pri komunikaciji s turisti ali na potovanjih v
Italijo. (Foto: Štefka Sem)
prostovoljno gasilsko društvo mozirje
Za večjo varnost najmlajših članov
Prostovoljni gasilci iz Mozirja so v sodelovanju z mozirskimi policisti na parkirišču pred Športno dvorano Mozirje izvedli preventivno kolesarsko akcijo. Najmlajši na vaje in ostala druženja v dvorano prihajajo večinoma ravno s kolesi.
Mladi gasilci so se pomerili v spretnostni vožnji med postavljenimi ovirami. Slednjih je na poti od njihovih do gasilskega doma veliko, zato se jih morajo naučiti čim bolj spretno izogibati in premagovati. Mentorji so z nasveti in vzpodbujanjem vsem udeležencem akcije omogočili prijetno pridobivanje izkušenj, nabiranje znanj, ki jih bodo potrebovali tako v pro-
Mladi gasilci so se udeležili preventivne kolesarske akcije. (Foto: Benjamin Kanjir)
metu, kot pri izvedbi gasilskih vaj. Prometne ovire so namreč nadgradili z vmesnimi postajami, na katerih je bilo potrebno pokazati veliko gasilskih spretnosti.
Policista sta mladim svetovala o pravilni uporabi koles v prometu. Ob tem sta jih pregledala in opozorila na pomanjkljivosti. Vse v vidu večje prometne varnosti in zmanjšanja nevarnosti malih kolesarjev, ki so v prometu zavoljo hitrega reagiranja in morebitnega neznanja ter neizkušenosti zelo ogrožena kategorija voznikov.
Benjamin Kanjir
pasavček, red je vedno pas pripet
Največ navdušenja je bil deležen
Na ljubenski šoli so se zbrali tečajniki, ki so obiskovali začetni tečaj italijanskega jezika, ki ga je organizirala Ljudska univerza Velenje. Udeležencem iz Luč, Ljubnega in Rečice so tečaj sofinancirale občine in v imenu županov je potrdila o opravljenem tečaju podelil rečiški župan Vinko Jeraj.
Župan je pohvalil udeležence, da so storili korak naprej, saj jim bo znanje jezika koristilo, hkrati jih je opomnil, da morajo osvojeno znanje tudi nadgrajevati, pri čemer jim bodo občine stale ob strani in sofinancirale njihovo izobraževanje. V imenu LUV je vse pozdravila Anja Pukart, udeleženci pa so vodjo tečaja Aljošo Vodopivca zelo pohvalili in upajo, da se bodo srečali na nadaljevalnem tečaju.
Štefka Sem
V projekt Pasavček so se v Vrtcu Gornji Grad vključili z namenom spodbujanja pravilne in varne vožnje otrok z uporabo otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov. Projekt je temeljil na pozitivni spodbudi, saj so otroci za svoje aktivno sodelovanje prejeli različne nagrade z likom Pasavčka. Strokovne delavke v vrtcu so tudi beležile, ali so starši otroke pripeljali v vrtec pravilno pripasane ali ne. Rezultati so se v zadnjem obdobju izboljšali.
Na prireditev, ki so jo pripravili v športni dvorani osnovne šole, so povabili ljubljansko lutkovno gledališče, ki je zaigralo lutkovno predstavo Promet ni hec. Osveščanje otrok in njihovih staršev je pomembno pri preprečevanju nesreč. O tem je spregovoril tudi policist Matjaž Povše, ki redno obiskuje šole in otrokom svetuje o varnem vklju-
Projekt Pasavček temelji na pozitivni spodbudi.
(Foto: Štefka Sem)
policijski motor
čevanju v prometu. Tokrat je poudaril, da je privezovanje s pasom zelo pomembno, saj je otrok v avtu ob hitrem zaviranju veliko bolj v nevarnosti, če ni pripet. Apeliral je na starše, naj skrbijo za varnost otrok, in na otroke, naj se sami spomnijo, da morajo biti pripeti.
Navzoče je pozdravila pedagoška vodja vrtca Marija Grčar in jih povabila, da si ogledajo policijsko vozilo, policijski motor, da preizkusijo zaletavčka in pravilno uporabo otroškega sedeža in varnostnega pasa. Otroci so bili predvsem navdušeni nad policijskim motorjem, malo manj jih je sedlo v marico, medtem ko so starši s pomočjo zaletavčka spoznali, kako je ob ka-rambolu. Prireditev je omogočila občina, SPV in OŠ Gornji Grad.
Štefka Sem
16 Savinjske novice št. 17, 29. april 2011
Organizacije, Oglasi
predstavitev zbornika mladinske literature studencek
Zgornjesavinjsko medšolsko glasilo
nagrajeno
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Mozirje (JSKD Mozirje) in Knjižnica Mozirje sta 4. aprila v Galeriji Mozirje pripravila predstavitev nagrajenega zbornika mladinske literature Studenček. Na prireditvi so objavljeni mladi ustvarjalci iz zgornjesavinjskih šol prejeli priznanja. Dogodka se je na povabilo organizatorjev udeležil Matej Kranjc, literat, pesnik, glasbenik in kan-tavtor.
Knjižnica in JSKD sta prireditev pripravila ob praznovanju mednarodnega dneva otroških knjig, saj se v zborniku Studenček predstavljajo prav mladi literati, ki se preizkušajo v ustvarjanju proznih ali poetičnih besedil. Zbrane sta pozdravili namestnica direktorice Osrednje knjižnice Mozirje Ana Lamut in vodja JSKD Mozirje Ivana Žvipelj. Lamu-tova je mladim ustvarjalcem čestitala in poudarila, da so s svojim pisanjem dokazali spoštovanje do slovensko besede in knjige. Žvipljeva se je pridružila čestitki in izrazila veselje, da bodo tudi mladi literati del kulturne dediščine naše doline.
JSKD Mozirje, za katerega je zbornik uredila in izdala Ivana Žvipelj, je s predstavljenim glasilom sodeloval na natečaju revije Mentor za najboljša literarna glasila, zbornike in knjige s prispevki osnovnošolskih avtorjev. Studenček je bil na natečaju nagrajen za »dobro urejeno medšolsko glasilo z izbranimi literarnimi besedili vseh zvrsti«.
V uredniškem odboru revije Mentor aktivno sodeluje tudi literat Matej Krajnc, ki se je udeležil podelitve priznanj ustvarjalnim učencem. Sodelujočim je izrekel priznanje in
Mladi literati so na večeru predstavili svoja dela iz nagrajenega Studenčka. (Foto: Tatiana Golob)
poudaril, da je Studenček deležen posebne pohvale ravno zaradi svojega povezovalnega učinka, saj kot eden prvih medšolskih glasil predstavlja odličen vzor za povezovanje mladih literatov iz svojega okolja.
Na prireditvi so prisotni učenci predstavili svoje literarne izdelke. Vsi so bili zasluženo deležni navdušenega aplavza. Kranjc se je zbranim predstavil tudi v vlogi kantavtorja, s kitaro v roki je zapel več svojih del. Kot literat, ki je z ustvarjanjem začel v svojih otroških letih, je mladim literatom dal nekaj napotkov za nadaljnje ustvarjanje.
Tatiana Golob
O
c	:
TJ	:=,
(D	> "5
*	I
:	(O
_ CD
,<S 'c	N
o S	>
TS I	g
E o)
._ O	<d	C
% 2	ČT'(0
o —	S?	»N
>	ro	>	ra Oh5	c ■O C	CD	o
O Q)	>	r
>	o	to	E
projekt krilca
06 L ££ OZ £0
Saditi pomagali tudi najmlajši
V okviru projekta Krilca so 15. aprila otroci iz ljubenske-ga vrtca s pomočjo Lojzeta Gluka s Savinjskega gozdarskega društva, župana Franja Naraločnika, ravnatelja Raj-ka Pintarja in pobudnika ideje sadnje drevoreda Maksa Slatinška posadili eno izmed mnogih jablan ob cesti, ki vodi od parkirišča do cerkve svetega Frančiška v Radmirju.
Sajenje ene izmed mnogih jablan (Foto: Štefka Sem)
Ob cesti, kjer se preko leta do zakladnice sprehodi mnogo turistov, bodo v nekaj letih številne sadike zrasle v vi-sokodebelna drevesa in dajale senco. Vse posajene sadike so stare in avtohtone slovenske vrste jablan ter hrušk, med njimi je največ bobovcev. Otrokom je Slatinšek predstavil zgodovino sadjarstva v Radmirju, ki ima res bogato tradicijo. Otroci so najprej zapeli pesmico, potem pa z malimi lopat-kami pridno pomagali zasuti korenine drevesa, da bo raslo, dajalo senco in sadeže, ki bodo namenjeni vsem mimoidočim. Člani Savinjskega gozdarskega društva so v okviru izvajanja projekta Krilca v aprilu na različnih lokacijah v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini posadili okrog tisoč avtohtonih in redkih drevesnih vrst.
Štefka Sem
(D CO
1° h
"E ° CD .E
-O ._ TJ
2 .S5,
O) >
1S2 Jž jo "Z
— CD
CD iS
ČE
CO CO
-Q C/J
Savinjske novice št. 17,29. april 2011 17
Kultura, Organizacije, Čestitke, Oglasi
Glasba tkala mrežo prijateljskih vezi
Življenje nas pogosto pripelje do spoznanja, da čas neusmiljeno beži in nam narekuje tempo vsakdana. A včasih je le minutka potrebna, da se v tej naglici malo ustavimo in se sprostimo. Tudi poslušalci Glasbenega vrtiljaka v Novi Štifti niso rabili kaj več kot minuto, da so se predali pesmi in glasbi. To so tretjo soboto v aprilu pripravili glasbeni prijatelji organizatorjev razvedrilnega večera Društva Čar.
Prepolno dvorano so zabavali Zlatorog, Krajcarji, Minutka, Vse na pol, Golte, Čar, Odpev, Ka-tzelwink, Vesela družba. Na odru novoštifske dvorane so se tako zvrstili številni pevci in instru-mentalisti. Njihov program narodnozabavnih viž je zadovoljil še tako zahtevnega poslušalca. Za smeh in razvedrilo pa je poskrbela Gelca s svojimi štorijami in anekdotami.
Vzdušje v prepolni dvorani je bil dokaz, da


■Borifi«,1!
Humorist Ivan Tesovnik se je ob zaključku programa zavrtel s čarovko Tatjano.
(Foto: Marija Sukalo)

čarovci Miha, Klementina, Tatjana in Robert vedo, kako razveseliti svojo domačo publiko. Ob dobri glasbi in pozitivni energiji se je po mnenju organizatorjev stkala še ena mreža prijateljskih vezi med nastopajočimi in poslu-
šalci. Ob koncu so bili prepričani, da je glasba tako čarovcev kot njihovih glasbenih prijateljev potrkala na srca obiskovalcev in jim polepšala večer.
Marija Šukalo
Dolina primerna za letenje z jadralnimi letali
Člani zgornjesavinjskega društva letalcev so 16. aprila na vzletišču na Zgornjem Pobrežju gostili jadralne letalce. Tokrat so vzletišče preizkušali klubi iz Kočevja, Maribora, Celja, Slovenj Gradca, Lesc in Ljubljane.
Po besedah Marjana Jandroka, predstavnika organizatorja, so želeli preizkusiti primernost Zgornje Savinjske doline za jadralno letenje. Jadralno letalo namreč potrebuje za letenje oziroma jadranje termične stebre, v katerih se zrak dviga. Če letalo kroži v takem dvigajočem stebru zraka, se tudi samo dviga in pridobiva višino, ki jo potem izkoristi za nadaljnji let.
»Izkazalo se je, da je preizkušeno območje izredno primerno za letenje z jadralnimi letali, kar nas še posebej veseli,« je izpostavil Jandrok in poudaril, da je jadralno letalo eden najbolj ekološko čistih načinov letenja, saj ne povzroča pri letenju hrupa in izpušnih plinov iz motorja. Letenje so ljubitelji višin zaključili z druženjem in piknikom.
Marija Šukalo
,L	^ .



m-^i .
■' : .P
v. ■ ' *V
„■ V
-
'K' .	j
ny m - T
. i ■ ffrmjHHSju
■ - v
-. - ■ ■ v,-
■ ,r' ■ ■ ■ 1	mi "i
■ J) : --.. J
■■■■^■■HPiVPIPiBipipRMlP' V; -■•'-V	.i	i ;
Na Zgornjem Pobrežju so se zbrali jadralni letalci iz Kočevja, Maribora, Celja, Slovenj Gradca, Lesc in
Ljubljane. (Foto: Marija Šukalo)
** -i V M.
E^RELAX ŠOLA VOŽNJE
MQlliy | 9041227/133;
POUČUJEMO TUDI MLADOSTNIKI STAROSTI
16J.ET lii vafftjs s sprem Ijtvalc™ !!J
TECAJCPB:
P 1	Artžetu Kranjcu
	ii 1 rojstni da n Sonček naj 1i sije in sreia naj te ipremlja v»« dni tvujega življenja, li !eliJowL 1-1 IS irnijlrir) .

Okov!,,.
mozirjet Savinjska c.29 www.avtosola-relax.si
18 Savinjske novice št. 17, 29. april 2011
Ljudje in dogodki, Čestitke
osnovna sola recica ob savinji
Učenci vrstniški mediatorji na OŠ
Kuzma
Na OŠ Rečica ob Savinji že drugo leto intenzivno uporabljamo mediacijo za reševanje konfliktov. Na šoli imamo dvanajst učencev, ki so si pridobili naziv vrstniški mediatorji, in ti uspešno izvajajo mediacijo in tudi predstavljajo jo uspešno. Tako so v tem šolskem letu pripravili kulturni dan na temo medsebojni odnosi, kjer so pripravili štiri delavnice, katerih so se udeležili učenci od šestega do devetega razreda. Delavnice so bile namenjene spoznavanju čustev, aktivnemu poslušanju, konstruktivnemu reševanju konfliktov in osnovam medi-acije. Delavnice so učenci izvajali samostojno in zelo navdušili svoje sošolce.
Učenci so se predstavili tudi zunaj naše šole, in sicer so podob-
Rečiški učenci so izvedli štiri delavnice in z njimi navdušili učence in učitelje na Osnovni šoli Kuzma.
ne delavnice izvedli za učence OŠ neje spoznati, tako učitelji kot tudi Kuzma, kjer še nimajo uvedene učenci. V ta namen so povabili na-mediacije kot metode za reševa- šo šolo, da jim predstavimo, kako nje konfliktov, a so jo želeli podrob- pri nas poteka mediacija v praksi in
za učence izvedemo kulturni dan, prav tako na temo medosebni odnosi. Mi smo se vabilu z veseljem odzvali, saj smo začutili priložnost za nadaljnje učenje in izmenjavo izkušenj. Učenci so izvedli štiri delavnice in z njimi navdušili učence in učitelje. Po končanih delavnicah se je vzpostavilo prijetno vzdušje za pogovor in nova poznanstva.
Učenci vrstniški mediatorji so dobili nove izkušnje in utrdili poznavanje mediacijskih tehnik. Učenci OŠ Kuzma pa so dobili izkušnjo, kaj vse lahko sami učenci dosežejo in da je najboljši način reševanja konfliktov, če sami prevzamejo odgovornost za svoja dejanja. To je bila prijetna izkušnja za vse.
Zvonka Kladnik
osnovna sola nazarje
Mladi raziskovalci predstavili naloge
O tem, da so se nazarski osnovnošolci s svojimi raziskovalnimi nalogami prijavili na projekt Med-podjetniškega izobraževalnega centra Velenje Mladi raziskovalec, smo že pisali. Drugi torek v aprilu so te naloge, kar sedem jih je bi-
spodinjstvu in kakšno je varno delo pri sečnji lesa v gozdu. Zanimiva je bila predstavitev značilnosti in navad ob pitju kave in ugotovljeni rezultati ob spremljanju pričakovanj in dosežkov njihovih sošolcev. Spet drugi so ugotavljali, koliko je
Besede zahvale in priložnostna darila je učencem izročila županja Majda Podkrižnik. (Foto: Marija Šukalo)
lo, predstavili svojim sošolcem in staršem. Prestavitve v nazarskem domu kulture sta se udeležila tudi ravnatelj Jože Kavtičnik in županja Majda Podkrižnik.
Tokrat so nazarski raziskovalci predstavili rezultate pri raziskavi porabe električne energije v go-
učence, da se spustijo v raziskovalne vode. Prepričan je namreč, da sta šola in učenje eno samo raziskovanje in raziskovalne naloge so samo nadgradnja tistega, kar se v šoli učijo. Dodaten motiv pri teh nalogah pa je, da otroci sami pridejo do določenih rezultatov, kar jih še bolj motivira, da se še bolj poglobijo v dane situacije. »Ko pridejo do določenega rezultata, se jim odprejo nova vrata, novi pogledi in potem ugotovijo, da ni konca pri iskanju znanja,« je med drugim izpostavil Kavtičnik in izrazil veselje, da je letos tako veliko število raziskovalnih nalog. K temu so vsekakor v veliki meri pripomogli mentorji, ki otroke podpirajo, motivirajo, spodbujajo in jim pomagajo.
Marija Šukalo
urejenih kolesarskih poti v občini in od kod imena ulic in krajev v občini Nazarje ter raziskovali zgodovino tesarstva in lesarstva v Rovtu pod Menino.
Ob tem je ravnatelj Kavtičnik poudaril, da učitelji nazarske osnovne šole že peto leto nagovarjajo
Glej z ljubeznijo in uzrl boš ljubezen, ki ti bo vrnjena.
Tom Ciancy
Savinjske novice št. 17, 29. april 2011 19
Šport, Organizacije, Oglasi
praznično plezanje na mlaj
Peter Trogar ostal brez konkurence
V okviru dogodkov ob letošnjem prazniku občine Mozirje, jurjevem je na sejmišču potekalo tudi tradicionalno plezanje na mlaj. Tokrat se plezalci dogodka niso udeležili v pričakovanem obsegu, zato je edini v konkurenci Peter Trogar brez težav odnesel prvo mesto.
Kljub temu da je bil brez konkurence, se je Peter plezanja vseeno lotil z vso resnostjo. Poguma mu ne manjka, kar je dokazal že v preteklih letih. Vedno je bil na zmagovalnem odru, tudi že
14. aprila so v Domu kulture Velenje pripravili prireditev Športnik leta Mestne občine Velenje (MOV), na kateri so podelili priznanja v štirinajstih kategorijah za dosežke v letu 2010. Vrhunec prireditve je bila podelitev nagrad v štirih kategorijah, in sicer razglasitev zmagovalcev v kategorijah invalid leta, ekipa leta, športnica leta in športnik leta. Med zmagovalci sta se znašla strelec Gorazd Tiršek iz Gornjega Grada kot športnik invalid ter
zmagovalec.
Koliko vztrajnosti in truda je potrebnega, so obiskovalci hitro začutili. Ko se je Trogar podal proti vrhu, je zbral vse moči, kljub temu pa le s težavo napredoval po v spodnjem delu izredno širokem mlaju. Peter je znan po svoji nepopustlji-vosti, zato je plezal vse do vrha, s krošnje katerega je odtrgal zmagovalni trak.
Bolj za šalo kot zares se je v mlaj podal še en tekmovalec, ki je s pomočjo sodnikov prilezel do
smučarka Anja Drev, članica Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje, kot športnica leta.
Prireditev sta organizirala Športna zveza Velenje skupaj z Mestno občino Velenje. Namen prireditve je bil, da se nagradijo dosežki športnikov, ki so jih dosegli v preteklem letu, in da se jim tudi javno izreče spodbuda za nadaljnje športno udejstvovanje.
Štefka Sem
višine parih metrov, vendar je bil njegov s Petrovim rezultatom povsem neprimerljiv.
Benjamin Kanjir
Peter je plezal vse do vrha, s krošnje katerega je odtrgal zmagovalni trak. (Foto: Ciril M. Sem)
3
Občina Ljubno na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje programov na področju športa v Občini Ljubno za leto 2011 (objavljenega na spletni strani: www.ljubno.si in na oglasni deski občine) objavlja
JAVNI POZIV za sofinanciranje programov na področju športa v Občini Ljubno za leto 2011
Predmet razpisa:
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja športnih programov v Občini Ljubno v letu 2011 v skupni višini 32.292 EUR.
Razpisni postopek:
1.	Prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila.
2.	Čas razpisa od 18. 4. 2011 do vključno 18. 5. 2011 oziroma najkasneje zadnji dan tega roka oddane na pošti kot priporočena pošiljka.
3.	Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Ljubno, Cesta v Rastke 12, 3333 Ljubno ob Savinji in na spletni strani občine www.ljubno.si.
4.	Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »JAVNI RAZPIS ŠPORT 2011 - NE ODPIRAJ« na naslovu: Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12, 3333 Ljubno ob Savinji.
Dodatne informacije: tel. 03 839 17 70
Št.: 671-04/2011, Datum: 18. 4. 2011
Zupan občine Ljubno Franjo Naraločnik
O
Občina Ljubno na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje dejavnosti društev na področju turizma v Občini Ljubno za leto 2011 (objavljenega na spletni strani: www.ljubno.si in na oglasni deski občine) objavlja
JAVNI POZIV za sofinanciranje dejavnosti društev na področju turizma v Občini Ljubno za leto 2011
Predmet razpisa:
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja dejavnosti društev na področju turizma v Občini Ljubno v letu 2011 v skupni višini 19.973,00 EUR.
Razpisni postopek:
1.	Prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila.
2.	Čas razpisa od 18. 4. 2011 do vključno 18. 5. 2011 oziroma najkasneje zadnji dan tega roka oddane na pošti kot priporočena pošiljka.
3.	Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Ljubno, Cesta v Rastke 12, 3333 Ljubno ob Savinji in na spletni strani občine www.ljubno.si.
4.	Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »JAVNI RAZPIS TURIZEM 2011 - NE ODPIRAJ« na naslovu: Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12, 3333 Ljubno ob Savinji.
Dodatne informacije: tel. 03 839 17 70.
Št.: 322-01/2011, Datum: 18. 4. 2011
Zupan občine Ljubno Franjo Naraločnik
prireditev športnik leta v velenju
Tiršek in Drevova prejela laskavi naziv športnika leta MOV
20 Savinjske novice št. 17, 29. april 2011
Šport
kvalifikacije za vstop v 1. slovensko futsal ligo
»Graščaki« še v tretje z Izolo
Potem ko graščakom na domačem parketu ni uspelo izkoristiti velike priložnosti, uvrstiti se v elito slovenskega futsala, se bo odločilna tretja tekma igrala spet v Izoli. Primorci so bili v nazarskemu hramu športa že praktično odpisani, splet okoliščin in nezbranost domačinov prav v zadnjih trenutkih tekme pa jim je vendarle še omogočila vrnitev med žive in loterijo izvajanja prostih strelov so sprejeli z odprtimi rokami.
Samo štirideset sekund je »gra-ščake« ločilo od uvrstitve v 1. slo-
vensko futsal ligo. Čeprav so večji del srečanja kontrolirali igro in vodili z dvema goloma razlike, jim je v zaključku tekme predvsem zbranost in športna sreča obrnila hrbet. Ko so pet minut pred koncem gostje zmanjšali rezultat na 3:4, še ni nihče pomislil na negativen scenarij, saj so imeli Pezičevi varovanci v tem obdobju ob slabi igri Izolanov z vratarjem v polju še najmanj pet tako imenovanih »zicerjev«.
In po starem in neizogibnem pravilu »kdor ne da, dobi« se je razplet tekme tako tudi zaključil. Ne-
srečni avtogol domačih štirideset sekund pred koncem je pomenil remi in podobno kot na prvi tekmi v Izoli izvajanje prostih strelov. Tudi tu so bili Nazarčani kar dvakrat v položaju, da tekmo zaključijo v svojo korist, vendar strela najstarejšega in najmlajšega člana ekipe nista zadela načrtovanega cilja. Je pa ta cilj zadel zadnji izvajalec gostov, ki se je s soigralci tako veselil nove priložnosti na domačem, izolskem parketu.
Številni gledalci na prepolni tri-
buni nazarske športne dvorane so bili po končni tekmi sicer razočarani, nikakor pa niso mogli biti nezadovoljni s pristopom, igro in požrtvovalnostjo svojih varovancev, ki so res dali vse od sebe. Ob podelitvi velikega pokala za zmago v enotni 2. slovenski futsal ligi in prejetju zlatih medalj so prav vsi v en glas zatrdili, da bo tudi današnji obračun v Izoli izenačen in da vnaprej še zdaleč ne mislijo izobesiti bele zastave.
Franjo Pukart
Velik pokal za zmago v enotni 2. slovenski futsal ligi je v imenu ekipe KMN Nazarje Glin prejel Blaž Metulj. (Foto: Franjo Atelšek)
KMN Nazarje Glin : KMN Izola 13:14 (4:4, 3:1)
Strelci: 1:0 Urtelj (6), 2:0 Metulj (17), 2:1 Mirkovič (18), 3:1 Metulj (19), 3:2 Lazarevič (23), 4:2 D. Kugler (29), 4:3 Lazarevič (35), 4:4 D. Kugler (40)-ag.
6 m : 4:5 Sukanovič, 5:5 D. Kugler, 5:6 Matelič, 6:6 Hren, 6:7 Peljhan, 7:7 Banovšek, 7:8 Lazarevič, 8:8 Metulj, 8:9 Lakoseljac, 9:9 V. Kugler, 9:10 Janjič, 10:10 Urtelj, 10:11 Jačimovič, 11:11 Letonje, 11:12 Škutelj, 12:12 Mekiš, 12:13 Peljhan, 13:13 Metulj, 13:14 Matelič.
KMN Nazarje Glin: Supin, Letojne, Oblak, D. Kugler, V. Kugler, Urtelj, Banovšek, Metulj, Hren, Cigljar, Mekiš.
Rezultati končnice za napredovanje oziroma obstanek v 1. SFL (drugi tekmi):
Nazarje Glin : Izola 13:14 (4:4 , 3:1) v zmagah 1:1
Benedikt : Casino Safir Divača 0:3 (0:2)	0:2
(Igra se na dve dobljeni zmagi)
Razpored tretje tekme:
Petek, 29. aprila, ob 20.45 uri - Izola : Nazarje Glin
Patrik Rosc državni podprvak med mlajšimi člani
Na Ptuju je v nedeljo, 18. aprila, potekalo državno prvenstvo v namiznem tenisu za mlajše članice in člane starosti do 21 let. Mozirjan Patrik Rosc je igral odlično in postal državni podprvak v svoji kategoriji.
Že od samega začetka turnirja je nastopil prepričljivo in zmagal v vseh dvobojih do samega finala. Tam je moral priznati premoč prvemu nosilcu Maticu Slode-ju z Mute. Kljub temu je drugo mesto eden največjih uspehov v Patri-kovi karieri in po številnih lovorikah z državnih prvenstev v kadetski in mladinski kategoriji prva posamična kolajna med mlajšimi člani. S tem uspehom je osvojil tudi končno drugo mesto na skupni turnir-
Patrik Rosc (drugi z desne), državni namiznoteniški podprvak med mlajšimi člani (Foto: ŽJ)
ski lestvici mlajših članov za leto- bilo 7. aprila na Fakulteti za šport v šnjo sezono.	Ljubljani. Tu je v konkurenci 52 tek-
Malo pred tem je Rosc nastopil movalk in tekmovalcev zasedel trena univerzitetnem prvenstvu, ki je tje mesto v posamični konkurenci
ter v paru s Simonom Frankom iz Izole postal univerzitetni prvak za študijsko leto 2010/11 v kategoriji moških dvojic.
Uspešnega Mozirjana čaka v prihajajočih dneh še zaključek pr-voligaške sezone, kjer se njegov klub Tempo Velenje bori za skupno četrto mesto, kar bi bila ponovitev največjega dosežka tega kluba v prvi članski ligi.
V primeru, da bo pridobil ustreznega sponzorja, bo Patrik Rosc v juliju nastopil še na evropskem univerzitetnem prvenstvu v portugalski Madeiri. S tem tekmovanjem bo sklenil letošnjo uspešno namizno-teniško sezono.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 17, 29. april 2011 21
12362255
Črna kronika, Oglasi
Č R N A K R O N I K A
•	Z VOZILOM NA STREHO
Robanov kot: 18. aprila ob 15. uri je na regionalni cesti Luče-Solčava, v Robanovem kotu osebno vozilo zapeljalo s cestišča in med prevračanjem obstalo na strehi. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj nesreče, odklopili akumulator na vozilu in z vpojnim sredstvom posuli razlite motorne tekočine. Prevrnjeno vozilo so postavili na kolesa in nudili pomoč avtovleki. Poškodovanih oseb v nesreči ni bilo.
•	ZAGORELO OSEBNO VOZILO
Mozirje: 20. aprila ob 9.04 je v Mozirju zagorelo osebno vozilo. Ogenj, ki je vozilo v celoti uničil, so pogasili prostovoljni gasilci iz Mozirja.
•	UKRADENIH SEDEM JAVOROV
Lepa Njiva: 20. aprila so bili mozirski policisti obveščeni, da je neznani storilec iz gozda v Lepi Njivi odtujil sedem dreves gorskega javorja. S tem je nastala materialna škoda za okoli tisoč evrov. Policisti so si ogledali kraj kaznivega dejanja in začeli z zbiranjem obvestil.
•	ZAGOREL ŠTIRIKOLESNIK
Bočna: 21. aprila je ob 18.38 zagorel štirikolesnik v Bočni. Člani Prostovoljnega gasilskega društva Bočna so požar pogasili, štirikolesnik pa je uničen.
•	UKRADEL MOTORNO ŽAGO
Ljubno ob Savinji: 22. aprila so bili policisti obveščeni, da je neznani storilec na Ljubnem ob Savinji iz garaže odtujil motorno žago znamke Husquarna in s tem oškodoval lastnika za okoli 500 evrov.
•	UKRADEL BLAGAJNIŠKI DENAR
Prihova: 23. aprila je neznani storilec izkoristil nepazljivost trgovke v prodajalni Elkroj in iz blagajne odtujil 145 evrov.
•	NADLEGOVAL GOSTE V GOSTILNI
Okonina: 23. aprila je znana oseba kršila javni red in mir v gostilni Četara v Okonini. Vinjeni gost je v lokalu kričal, nadlegoval goste in se drugače nedostojno vedel. Za omenjeno obnašanje mu je bil s strani policijske patrulje izdan plačilni nalog.
•	KRŠIL JAVNI RED IN MIR
Nazarje: 24. aprila je znani moški kršil javni red in mir v piceriji Izoles v Nazarjah. Zaradi njegovega početja mu je bil s strani policije izdan plačilni nalog.
•	MNOŽIČNI PRETEP
Ljubno ob Savinji: 24. aprila se je v gostinskem lokalu Liman na Ljubnem ob Savinji steplo več oseb. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da so se na terasi lokala sporekli trije moški, kateri so zaradi svojega obnašanja prejeli plačilne naloge.
•	RAZGRAJAL DOMA
Poljane: 24. aprila je na domačem naslovu v Poljanah pri Rečici ob Savinji razgrajal moški. Opravljena je bila intervencija patrulje. Policisti bodo po vseh zbranih ugotovitvah izrekli ustrezen ukrep.
•	PRETEPAL PARTNERICO
Lepa Njiva: 24. aprila ponoči je moški v Lepi Njivi pretepal partnerico. Izrečen mu je bil ukrep prepovedi približevanja. Ravno tako zoper njega sledi kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo.
•	PRIDRŽANJE VINJENE OSEBE
Mozirski policisti so v preteklem tednu odredili pridržanje za enega alkoholiziranega voznika osebnega avtomobila.
Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03 in 57/08), 23. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofi-tnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06 in 11/09) ter Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, 126/07, 65/08 in 8/10) objavlja Občina Gornji Grad naslednjo
PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
Na osnovi javnega razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem v letu 2011 je Občina Gornji Grad na spletni strani občine in v časopisu Savinjske novice dne 01.04.2011 objavila javni poziv za oddajo prijav za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem.
LISTA A
Lista A je oblikovana na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06 in 11/09) in je namenjena za oddajo stanovanj v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere niso zavezanci za plačilo varščine.
1. BEZOVŠEK Izidor, Lenart pri Gornjem Gradu 31, Gornji Grad - 210 točk
LISTA B
Lista B je bila oblikovana na podlagi 10. v povezavi z 9. členom Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06 in 11/09) in je namenjena za oddajo stanovanj v najem prosilcem, ki so glede na socialne razmere zavezanci za plačilo varščine.
1. BREZOVNIK Klavdija, Attemsov trg 23, Gornji Grad - 120 točk
Udeležencema razpisa bosta odločbi o uvrstitvi na prednostno listo upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem vročeni skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, 126/07, 65/08 in 8/10).
Prosilca imata pravico do pritožbe na župana Občine Gornji Grad v roku 15 dni od dneva vročitve pisne odločbe. Pritožba se lahko vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri organu, ki je odločbo izdal. Po taksni tarifi, tarifna številka 2, Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10; ZUT-UPB5) se za pritožbo plača 15,49 evrov upravne takse.
O pritožbi bo odločal župan občine Gornji Grad. Odločitev župana o pritožbi je dokončna.
Gornji Grad, 19.04.2011
Številka: 3523-0003/2011-4
Župan Občine Gornji Grad: Stanko OGRADI, l.r.
Kmmmm^m

Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica
IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV,
■OKENSKIH POLIC in • DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA
r
OBVESTILO BRALCEM
Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo.
v_
22 Savinjske novice št. 17, 29. april 2011
Zahvale, Oglasi
Če angeli bi govorili, povedali bi ti, da v naših srci si, čeprav te med nami ni.
V SPOMIN
Rafael REPENŠEK
28.12.1953 - 27.4.2010
Ob prvi obletnici, hvala vsem, ki postojite ob njegove grobu, mu prižgete sveče in ohranjate lep spomin nanj.
Njegovi
Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznino, ki ostaja, se ne da nadomestiti.
V SPOMIN
Stanislavu ČUJEŽU
18.8.1934 - 24.4.2010
24. aprila mineva eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, ati, dedi in pradedi.
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, molite zanj in mu prižigate svečke.
Vsi njegovi
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www.pogrebmorana.si
www.fotoknjiga.net
Pride čas, ko bolečina v blaženost se spremeni, a telo je le lupina, ki jo duša zapusti.
V SPOMIN
Alojzu HUDOBREZNIKU
2.6.1937 - 28.4.2001
Prišla je 10. pomlad, odkar te ni med nami. V naših srcih še živiš naprej.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Njegovi domači
Za vedno zatisnilsi oči, mislili smo, saj samo spiš, in tebe nič in nihče ne prebudi, grenka žalost v naših srcih ždi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Janeza KUMRA
p.d. Dolinarjevega Janeza iz Krnice 28.6.1916 - 20.4.2011
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, še posebej pa dobrim sosedom. Hvala, ker ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalje, molili, darovali za svete maše, prinašali sveče in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja gospodu Vikiju Košcu za lepo opravljen pogrebni obred, govornici Valči Robnik za ganljive besede slovesa, praporščakom, moškemu pevskemu zboru iz Luč in pogrebni službi Morana. Zahvala velja tudi patronažni sestri Veri Rakun in zdravstvenemu osebju Luče.
Žalujoči domači
Savinjske novice št. 17, 29. april 2011 23
ZAdREČkE NOViCE
Draga, ni ti treba hiteti, saj imaš srečo, da si poročila potrpežljivega moža.
Za razvedrilo
Pozno ApRilsko presenečene
Janezek pove pri verouku: "Na veliko noč je Kristus vstal, v ponedeljek pa se nam je prikazala Marija."
Župnik: "Kakšne pa kvasiš? Kdo ti je to rekel?"
Janezek: "Oči v ponedeljek zvečer, ko je končno začelo deževati."
Srečo je treba tklm
Možakar privihra v loterijo in vzklika:
"Dobil sem na lotu! Dobil sem na lotu! Takoj mi izplačajte dobitek!"
"Toda, toda ..." ugovarja uslužbenka, "vi imate samo polovico lističa."
"Ni važno. Mi dajte pa samo pol milijona!"
- A bi ji priskočili na pomoč? - Kaj pa misliš, da delamo? Sama že ne bi zmogla spiti toliko piva.
Ne (VlOTi SpEČE
Karel: "Nekdo me je zaparkiral pred cerkvijo."
Gašper: "Verjetno je tisti zdaj pri maši."
Karel: "Grem povprašat."
Gašper: "Raje ne delaj tega, če st hočeš biti v dobrem z župnikom."
Karel: "Zakaj?"
Gašper: "Zadnjič, ko je med njegovo pridigo nekdo iskal šoferja, ki ga je zaparkiral, so vsi moški in polovica žensk skočili preparkirat svoj avto."
UteI<eI Novi SNOVi
"Kako srečen sem, da sem končal šolanje," reče Mozirjan.
Nazarčan: "Verjamem, Toda zakaj ravno letos to kar naprej ponavljaš?"
"Ubogi bodoči učenci. Toliko zgodovine, kot se je zdaj dogaja, seje že dolgo ni."
J
AkTUAlNO STANjE
Lučan: "Je v zadnjem času spet odstopil kateri od ministrov?"
Gornjegrajčan: "Ne vem, že 15 minut nisem poslušal poročil."
Lučan: "Koliko ministrov v odhodu ima že sedaj Pahor?"
Gornjegrajčan: "Polna ušesa."
Dviq po pAdcu
Medtem ko vlada pada, se enim dviga razpoloženje. Veselijo se žene politikov v vladi. Ti bodo po padcu mogoče več doma. Ampak vesele jih bodo samo, če jim ponos ne bo preveč padel {tudi doma).
V tej svetovni krizi lahko opazujemo vso modrost vladajočih struktur. V glavnem so to kratkometražni filmi.
ZA ZDRAVJE IN VESELJE Janez Marovt, član Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje: »Letos pa je dobrega tolkca! To bo zdravja in veselja. Najprej bomo z njim nazdravljali, potem ga bomo pili in, kdor ga bo preveč, bo veselo odrajžal proti štr-bunk cikretu.«
ENAKOPRAVNOST NI DANA Z OBČINSKIM ODLOKOM
Franjo Naraločnik, ljubenski župan pri saditvi jablane: »Pa naj še kdo reče, da smo moški enakopravni ženskam. Ko je bila županja Anka Rakun, je nikoli nisem videl z lopato. Na naslednji seji bomo sprejeli odlok, da me na podobnih dogodkih zamenjuje podžupanja, in bomo videli, ali bo dobila pravo lopato ali otroško, kakršne so s sabo prinesli otroci.«
ALENKA IN FRANJO ŽUGALA PAPARACOM
Ko sta na cvetnonedeljskem žegnanju potic na Ljubnem »dežurna kulinaričarka Komna« Alenka Korpnik in domači »fotokronist« Franjo Atelšek usklajevala še najmanjše podrobnosti dogajanja na placu, so ju opazili tudi paparaci. Toda, žuganja in vpitja ni manjkalo, češ, da se na tako posvečenem dogajanju ne spodobi nepooblaščeno »fotkanje« kar po dolgem in počez! A je bilo že prepozno ...
24 Savinjske novice št. 17, 29. april 2011
Križanka, Oglasi
LOVILEC Z ZANKO
SMUČARSKI KLUB
PEŠČENA PUŠČAVA
FRANCOSKI OTOK V SREDOZEMLJU
MESTO NA MADŽARSKEM
BOTANIK (SREČKO)
DEL TENIŠKE IGRE
ŠIBKOST DEL BESEDE
TABLETE PROTI BOLEČINAM TONI TIŠLER
SVETOVNO MORJE
PRIPRAVA ZA OMETANJE
MANEKEN KOBILICA
DECILITER (POG.) NOVOZELANDSKI STAROSELEC
TRŽIŠKA TOVARNA
ANGLEŠKA PEVKA WILDE
VOJSKA NEKD. SFRJ OBUVALO ZA DOMA
DA (POG.)
ŽIVO SREBRO REKA V NEMČIJI
NEKDANJI ANGOLSKI DENAR
MINI SLOVARČEK
OZD - mesto na Madžarskem GROM - Srečko, botanik
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
MJO_Č
UJM H
TT" PS
UJ A=
Ur L
UMRLJIVOST
3K
PEN
J_JNJO
Ü- Z V Č
UJN
O N
BODEČ PLEVEL
IZDELOVALEC OMAR
R T I
ARA
OU
R T
VEK
Savinjske novice št. 1l, 29. april 2011 25
Napovednik, Informacije, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
	ob 9.00. Športno igrišče Nazarje
	Tradicionalni nogometni maraton Stari : Mladi
	ob 20.00. Planinska koča Farbanca, Čreta
Sobota,	Kresovanje na Farbanci
30. april	ob 21.00. Športni park Mozirje Tradicionalno kresovanje ob 1. maju
	ob 20.05. Kamp Menina Varpolje Kresovanje bo
Nedelja,	od 9.00 dalje. Golte (pred hotelom) Počastitev praznika dela z ansamblom Golte
1. maj	ob 11.00. Graška Gora Tradicionalno prvomajsko srečanje
Ponedeljek,	ob 8.30. Mostni graben, Potok
2. maj	Hitrostni vzpon na Farbanco
Torek, 3. maj	ob 17.00. Center za samostojno učenje Nazarje Predavanje Numerologija - ali kako števila vplivajo na naša življenja
Sreda, 4. maj	ob 19.00. Dom kulture Nazarje Nastop glasbene skupine Los Faycanes s Kanarskih otokov
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 -
Celje.
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
MONTAŽA IN STORITVE
Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018.
Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE
Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. PESKOKOP HABER
Gradnja cest in gozdnih vlak po ugodni ceni ter pesek različnih frakcij. Gsm 041/783-629 ali 041/217-525.
Pančur Jožef s.p., Krnica 23, 3334 Luče. ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. IZDELUJEMO STOPNICE
iz vseh vrst lesa in masivna vhodna vrata, pestra izbira lepljenih plošč mizarske kvalitete in masivno vrtno pohištvo. Gsm 041/866011.
TERCON s.p., Ter 21 a, 3333 Ljubno ob Savinji. PAVLIN KOLESA - PRAVI NASLOV ZA REKREATIVNE KOLESARJE
Kolesa, oprema, rezervni deli in servis vseh koles. Naše stranke so rekreativci, ki ne trpijo površnosti. Če želite kakovost, osebni odnos in ponakupno podporo, pokličite 040-431-591.
Pavlin kolesa, Filip Pavlin s.p., Brezje 9d, 3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Zg. Palovče 3, 1241 Kamnik. ALI STE UTRUJENI, KAR NAPREJ BOLNI IN BREZ ENERGIJE?!
Da naredite spremembe, Vam pomagajo le solne terapije! 031/788-881.
Grajska vrata d.o.o., Šmiklavž 3a, Gornji Grad. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. KUHARJA - KUHARICO ZAPOSLIMO
v Hotelu Planinka Ljubno ob Savinji. Zaposlitev za nedoločen čas od 1. 8. 2011 dalje. Ostalo po osebnem dogovoru. Kontakt: 031/327-597. Planinka d. o. o., Plac 7, Ljubno ob Savinji.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo, dobro molznico; tel. 583-1213.
Kupim bikca, mesni tip, do 14 dni starega; gsm 041/783-987.
Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje ter bikce in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745.
ŽIVALI - PRODAM
Prodam prašiče najboljše mesne pasme za dopitanje; gsm Fišar, Tabor 041/619-372. Prodam 3 mesece starega mrkača, solčavske pasme; gsm 041/319-526. Prodam 8 tednov stara kužka, mešanč-ka med bernskim planšarjem in ovčarjem; gsm 041/490-313.
NEPREMIČNINE
Prodam bikca sivca, težkega 140 kg; gsm 031/827-598.
Prodam bikca ČB, starega 1 teden; 031/314-775.
Oddam sobe v najem v Lokah pri Mozirju; gsm 041/280-005.
Na Otoku v Celju prodam ali zamenjam stanovanje, 68 m2 (3-sobno); gsm 041/460981.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
26 Savinjske novice št. 17, 29. april 2011
Oglasi
("¡iSiiiitirfitvij
¿jradUiruatvči
Svrtnvarms
HKMO 5GD.w
ŠKČe48 o,PliOold • tsl:03/7D5 30 57 • &SM:031/ 642 6«3
Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE
Toplotno - izolacijski fasadni sistemi
(R6fix, Baumit)
EKO-POPUST 10 %
Velja za prednaročila za leto 2011.
* 5 tel garancija * kmtfisela po evropskih maiiliti * ugodno '

HOTEL PAKA
GORENJE GOSTINSTVO l> O.O RLMSKAI 3313 'vEJriJt HCVtNLA TEL 03/696 07 00. FA< 03'6?BO6 10
¿-FiriTA ir'naiali^Mlin.L=ni
Šest konferenčnih dvoran z vso tehnično opremo za izvedbo vseh vrst izobraževanj, posvetov in konferenc.
Za vse dodatne informacije proiimD pokliiile:
03 m D7 DO c 03^R(}7 1CI Fo« 03 i 03 898 08 00
F finiJo nhoiaincifeipolii fom
Savinjske novice št. 17, 29. april 2011
Skupaj ustvarjamo prihodnost
Čestitamo vam ob i. maju, prazniku dela.
BSH Hišni aparati d.o.o., Nazarje www.bsh-group.st
BSH BOSCH AMD SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP