Iz ha {n vsak četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in drug© tuje države 0 K.) — Posamozne številko se prodajajo - po 10 vinarjev.--- '•pisi in dopisi so pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulioa. Naročnina, roklnmacijo in in-seratipa: Upravništvo nDomoljuba*. — Ljubljana, Kopitarjeva ulioa. — Štev. 22. V Ljubljani, dne 31 maja 1916. Leto XXIX. 0 živinski kupčiji. Po listih se je vzdignila huda burja proti sedanjemu načinu trgovanja s klavno živino. Cene mesu gredo neprenehoma kvišku; na Dunaju je kilogram boljše govedine že nad 10 kron in še ni videti, kdaj se bo ustavilo to neznosno dviganje. Med tem je prišel v javnost račun splošne avstrijske vnovčevalnice za živino, delniške družbe, ki se je pred par leti ustanovila s kapitalom 1,500.000 kron s sodelovanjem dunajske kmetijske družbe, dunajskega mesla, Splošne zveze poljedelskih zadrug, predvsem pa s pomočjo poljedelskega ministrstva za to, da bi na dunajskem trgu živinskim prekupcem preprečila nečedne špekulacije in naredila red v cenah. Zvezana je bila z vnovčevalnicami drugih dežel, ki so ji pošiljale živino za dunajski trg; ona jim jo je pa prodajala po dnevni ceni. Čimbolj se je večalo število tako poslane živine, tem večji je bil njen vpliv na cene. Že pred vojsko je dobila vsled vedno čvr-stejše organizacije precejšen vpliv na živinske cene v korist kmetu-prodajalcu živine in Dunajčanu kupcu mesa. Vojska je delovanje te Splošne vnovčevalnice silno dvignila. Vojaštvo potrebuje silno mnogo živine; jemalo jo je po svojih za Dunaj precej visoko določenih cenah v velikem številu od nje. L. 1915. je prodala na svoj račun 79.416 govedi, veliko večino vojaštvu in pri tem zaslužila 5,200.000 kron. Ogromna številka! Pravila Splošne vnovčevalnice pravijo, da se sme vloženi kapital obrestovati le po 5 odstotkov; ves drugi čisti dobiček mora iti za dobre namene po določilih poljedelskega ministrstva. Konsu-Jtientj se pa vendar silno hudujejo, češ da le dobiček prevelik, in da je med drugimi recmi tudi ta dobiček vzrok silni draginji mesa na Dunaju. Vnovčevalnica pa s svo-|e strani pravilno trdi, da je prodajala sa-m° po dnevnih cenah, oziroma vojaštvu po cenah, ki jih je lo samo nastavilo in ni ničesar storila, da bi umetno višala cene. Ko bi bila sama imela dunajski trg v oskrbi, bi bile cene gotovo nižje. Tako so bile pa cene odvisne tudi od drugih velikih pre-kupcev, ki so seveda gledali samo na čim-večji dobiček. Na vsak način bi bile cene vsled tega še vecfe, ko bi ne bilo te vnovčevalnice. Sredi suma proti nji je pa prišel na dan letni račun koroške vnovčevalnice, ki so jo ustanovili koroški kulturni svet, njihova Zadružna zveza, celovško mesto in mesarska zadruga s kapitalom dobrih 100 tisoč kron. Ta je naredila dobička 1. 1915 1,482.379 K, v primeri z lastnim kapitalom torej nad 1300 odstotkov. Na Koroškem je imela vnovčevalnica izključno pravico kupovati po svojih zaupnikih živino. Splošno lahko tečemo, da je s kmeti delala lepo; sile ni bilo nobene, kupčija popolnoma svobodna, cene čedne, precej boljše nego pri nas. S klavno živino se je pa vkljub temu po tej poti preskrbelo vojaštvo in mesta. Zraven pa še tak dobiček. Tisti, kateri zdaj kažejo na imenovani vnovčevalnici in jima očitajo prevelike dobičke, so začeli svoj boj iz zavisti. Ko bi bili posamezniki spravili te in večje dobičke, bi ne bilo nobene vojske v tem oziru. Ker sta to naredili dve, splošnosti služeči družbi, in ker sta s tem utrdili zadružno organizacijo, se kapitalistični mogotci zaganjajo vanju in seveda gredo za njimi ubogi ljudje, ki so tako dobili nekoga, o katerem sodijo, da jim tako neznosno viša cene za meso. Tem ne rečemo nobene besede, košček mesa je postal sladčica, ki je delavec nikoli ne vidi na svoji mizi, ki jo pa tudi mali in srednji uradnik zdaj že komaj pozna. Številke, ki smo jih navedli, nas pa vse uče važnih reči. Najprej nam kažejo, kako zelo se je z živinsko kupčijo bogatila četa bogatih prekupcev na škodo živinorejcem in kupovalcem mesa. Dalje nam pravijo, da se more oderuštvo v tem oziru, katero se mora podreti, vsaj za čas vojske in za po vojski vsaj za toliko časa, dokler se živinoreja popolnoma nc prenovi na prejšnje razmere po številu in kakovosti živine — preprečiti samo s tem, da se vsa trgoyina pod državnim nadzorstvom monopolizira. Svobodna trgovina mora ponehati. Tisti pa, katerim se da v roke trgovina s klavno živino, pa morajo biti pod strogim nadzorstvom, da delajo za splošno korist, in da sc njihov čisti dobiček porabi za dobre namene. Zdaj se snuje po vseh deželah taka monopolska organizacija, ki jo bodo pa, — povejmo to na ves glas, — odločno ovirale različne maksimalne cene v posameznih deželah. Enotnosti ne bo, zato tudi' ne popolnega uspeha, dokler se v tem oziru ne izenačijo cene. Dobiček ima dobiti v vsaki deželi vlada v roke. Potrebno je, da se takoj določi, kako naj se ta dobiček porabi. Po naši sodbi se ga mora nekaj naložiti za to,, da bo po vojski ž njim mogoče podpreti prenovljenje oslabele živinoreje; glavni del bi pa moral iti za to, da se revnejšemu ljudstvu preskrbi po dosegljivih cenah' prepotrebna mast. Nas veseli, da' so se tako izkazale naše trditve, ki smo jih ponavljali že ob začetku vojske, da namreč maksimalne cene nič ne koristijo, če se obenem z monopolom ne zagotovi blago. Vojni dolgovi. Komisija državnega zbora, — izmed naših poslancev je v nji dr. Jankovič — ki pregleduje državne dolgove, je izdala te dni pregled, za koliko so narastli državni dolgovi od 1. jul, 1914 do 30. jun. 1915. O njih smemo reči, da so izključno vojni dolgovi. Cela vsota znaša okroglo 10 miljard. Vojska se je pričela koncem julija 1914; 1» zato obsega to letno poročilo pravzaprav samo 11 mesecev vojne dobe. Ker so bili pa začetkom stroški za mobilizacijo zelo veliki, smemo trditi, da povprek za našo državno polovico pride vojnih stroškov 10 miljard na leto. Po preteku drugega leta bomo torej šteli okroglo 20 miljard vojnega dolga. Za prenovljenje opustošenih dežel, za pohabljence, vdove in sirote bo treba tudi okroglo 10 miljard. Koliko bodo znašali naši dolgovi po končani vojski, seveda ne vemo, ker ne vemo, kdaj bo srečala pamet naše sovražnike, da bodo iz-prevideli, da ne morejo nič opraviti in da je daljnje prelivanje krvi zločin od njihove strani. Toda že po tem, kar imamo pred seboj, smemo z gotovostjo trditi, da je naša država dovolj močna, da bo prenesla denarne posledice te silovite svotovne vojske. O vojni odškodnini, ki smemo z njo po sedanjih sijajnih vojnih uspehih trdno računati, ne govorimo. Pač pa moramo vpoštevati davek na vojne dobičke, ki je že v veljavi, in misliti na morebitni enkratni vojni premoženjski davek, ki nam bosta gotovo odbrisala nekaj miljard. Glede na to in pa v nadi, da vedno pogosteje govorjenje o miru ni brez pomena, smemo s precejšnjo verjetnostjo trditi, da bi naša država lahko prenesla vojna bremena, ko bi imela po vojski 1500 milijonov novih dohodkov več. Marsikaj se že da pri sedanjih izdatkih prihraniti, toda recimo, da je treba cele poldruge miljarde dohcdkov več za obresti in odplačevanje dolga. Naša državna polovica ima 30 milijonov prebivalcev. Potemtakem bi prišlo okroglo. 50 kron na vsako osebo več za državne potrebe na leto, al; na mesec malo manj nego 2 K 20 vin, to znese na dan 14 vin. Če se to primerno razdeli, da bodo v prvi vrsti nosili to breme premožnejši, zlasti tisti, kateri so v vojski obogateli, se brez velikih težav da to rirenesti, Revnejši bo cel svet. seveda tudi mi, toda ko se nam povsod povrne zopet redno delavno.življenje, tudi v obrti, se bo ludi toliko pridelalo in izdelalo, da bo iz tega mogoče v doglednem času izplačati vojni dolg. Zapisali smo te vrstice zavoljo tega, ker se v tem oziru velikrat čujejo vznemirljive besede, ki se morejo samo s tem zavrniti, da se s številkami pokaže, kako stojimo. Kdor številk ne pozna, se da lahko nahujskati. Kdor jih pa ve, ve obenem tudi, da smo sposobni z lastnimi močmi ohraniti tudi v gospodarskem oziru našo državo. Ni zadnja reč, ki jo omenjamo v lem oziru, sijajni uspeh zadnjega vojnega posojila, ki znaša nad 4 milijarde 400.000 K za našo državno polovico. Nove naredbe o prometu z živino. Preskrba vojaštva in civilnega prebivalstva z mesom zahteva izredne določbe. Izkušnje med vojnim časom so nagnile vlado, da še po celi državi nakup živine za vojaštvo kakor tudi ves ostali živinski promet uredi na novi. podlagi. Predno izide dotična splošna naredba za celo državo, je bilo treba za Kranjsko izdati začasne naredbe, katere je sedaj objavila 21 c. kr. deželna vlada za Kranjsko. Ker je zadeva silno važna, hočemo v kratkem dotične vladne določbe obrazložiti. Pri deželni vladi se je ustanovila »Deželna komisija za ureditev živinskega prometa v vojvodi n i Kranjski«, katera ima skrbeti za to, da se vojaštvo in civilno prebivalstvo preskrbi s klavno živino in pri tem varujejo poljedelski in živinorejski interesi. Ta komisija bo imela določiti živino po okrajih in občinah, ki se mora oddati za klavno živino, ne da bi se poljedelstvo in živinoreja oškodovala, in sicer po kakovosti in namenu uporabe. Dalje bo imela določiti od vojaške uprave zahtevane množine klavne živine kakor tudi klavno živino, ki je potrebna za preskrbo civilnega prebivalstva. Izdelati bo morala načrt, da se ta potrebna klavna živina primerno preskrbi, in izdajati naročila radi načina dobave. Ta komisija bo izdajala tudi legitimacije za živinske nakupovalce živine. Kot izvrševalni organ te deželne komisije se ustanovi posebna organizacija, ki nosi ime »Kranjska poslovalnica za nabavo klavne živin e«. Da se omogoči delovanje te poslovalnice, je izdala deželna vlada nove naredbe, ki določajo sledeče: Splošna prepoved nakupovanja živine hode od hiše do hiše ostane v veljavi in se tako nakupovanje dovoli samo zato upravičenim osebam, ln sicer bodo smeli od hiše do hiše nakupovati živino nakupovalci za »Kranjsko deželno poslovalnico klavne živine«, ki se o tem izkažejo z na ime sc glasečo izkaznico, ki jo je izdala deželna komisija za ureditev prometa z živino v voj-vodini Kranjski. Dalje se dovoli nabava živine onim samo porabnikom (oso-: bito mesarjem in vojaškim formacijam; ki: se posebno določijo in se izkažejo ž na ime se glasečo izkaznico deželne komisije!). Da bo mogoč« kmetovalcem se kljub temu preskrbeti s; potrebno živino za rejo in za delo, se bo dalo dovoljenje za nakupe, a le tedaj, če pred-lože zanje potrdilo ž u p a n s t v a kraja namembe, da se bo porabila živina, ki se nakupi, res za rejo in delo. To potrdilo mora občinski predstojnik stojišča kupljene živine odvzet!, ko izroči živinski potni list in ga poslati deželni komisiji. Za vsak nakup klavne živine bo torej treba legitimacijo deželne komisije, za nakup živine za rejo in delo kmetovalcem pa županovega potrdila. Vsem drugim osebam je kupovanje klavne živine hode od hiše do hiše najstrožje prepovedano. Vladna naredba hoče tudi urediti in postaviti pod strogo nadzorstvo izvoz živine iz dežele. Pravico, izdajati živinske potne liste za govedo, ki se naj spravi preko mej kranjske dežele, se. prenese n? politična okrajna oblastva, kirsmejo izdatj take živinske potne liste salmo na podlagi posebnega dovolila, ki ga izda kranjska deželna vlada od primera do primera. Dotičnim prošnjam naj se predloži ogledni list živinskega oglednika. Maksimalne cene za klavno živino se odpravijo, na mesto njih pa se vpeljejo takozvane »primerne« cene, ki naj služijo kot merilo za živinsko kup- čijo. Po teh primernih cenah se bo potem tudi določilo, kaj je smatrati kot navijanje cen. In sicer se določijo kot primerne cene za vole po kakovosti 2 K 40 h do 2 K 70 h in za drugo klavno govedo po kakovosti 2 K do 2 K 40 h za vsak kg žive teže. Da bo mogoče nujnim potrebam armade in civilnega prebivalstva gladko ustreči, nalaga deželna vlada vsem organom, da morajo uradovati z največjo naglico in dati vse olajšave, ki so mogoče v okviru obstoječih zakonov in predpisov. Vladna naredba hoče preprečiti, da bi posamezniki odrekli oddajo klavne živine zaradi upanja, da bi pozneje dosegli višje cene ali iz katerihkoli drugih vzrokov, ki se v sedanjih razmerah ne morejo vpoštevati. Položaj je postal tak, da ne more biti več prepuščeno prosti volji posestnika klavne živine, ali svojo goved odda ali ne, ampak prodreti mora splošna zavest, da mora vsak to dati, kar je za skupnost potrebno. Zato se bo pri dobavi živine postopalo tudi z največjo odločnostjo in hitrostjo. Samo na ta način je mogoče v okom priti veliki in nujni potrebi. Kaj se zgodi, ako posestnik klavne živine ne bi hotel oddati goveda kljub temu, da ga ne potrebuje? Tedaj se bo uporabil § 4. cesarske naredbe z dne 7. avgust;-1915. in dotični živinorejec se bo prisilil, da živino odda deželni poslovalnici. V ta namen določa ces. kr. deželna vlada v sporazumu s 5. armadniin poveljstvom sledeče: —-Politična okrajna glavarstva se splošne pooblaste, da dobavo v lastnem delokrogu izrečejo in izvedejo. Pooblaščeni n a k u -po valeč kranjske deželne poslovalnici 2sa ;nal?avo klavne živine, kateremu kak .živinorejec.4ioče prodati goveda, mora to najkrajšim' potom pristojnemu okrajnemu glavarstvu naznaniti s prošnjo, da se oria'goved, katero nakupovalec določi, posfestniku odvzame-. Nato bo okrajno glavarstvo takoj najkrajšim polom brzojavno izreklo, da se ima dotična goved naktipovalcu izročiti, in bo županstvu naročilo, da takoj in brezobzirno oddajo govedi tudi izpelje. Če bo potreba, bo županstvo rabilo orožniško asistenco. Tedaj se bo brez vsakega pogajanja določila cena, in če posestnik živine s to ceno ne bo zadovoljen, potem bo nakupovalec ponudeni denar založil pri županstvu in goved nemudoma prevzel. Ako misli posestnik govedi, da je oškodovan, se s tem prevzem govedi nič ne odgodi in mu ostane prosta sodna pot. Vse to se ima izvršili kar mogoče kratko in točno. Te naredbe, ki iih je vlada spoznala v sedanjih izrednih razmerah kot potrebne, so že v veljavi. Dokler se nova organizacija za dobavo klavne živine ne ured', bo deželni odbor po svojih zaupnikih to izvrševal. Pregled po svetu. Wilson in mir. Ameriški prezident se je dolgo časa otresal ter ni hotel ničesar slišati o posredovanju za mir, češ, takrat bi bil že pripravljen, če bi. nie obe ententi prosili za to. Zdaj je pa čuti, da jemlje besedo že nazaj. Volitve so namreč pred durmi. Slišal je govoriti, da ga mirovni repii-blič^ni, nemški in irski'demokrati ne bi volili, če se bi trdo držal nasproti mirovni agitaciji. Zato se trdi, da je svoje stališče1 že izjbremenil. Iz vašingtonskih krogov je prodrlo mnenje, da ententa ne mori« nika-n. jr naprej in da torej do jeseni mora'priti do .miru. Wilson se baje tudi boji, da ga ne bi prehitela kaka druga nevtralna država. Visoko letajo. Ko se je čulo, da bi se v Ameriki vendarle moglo kaj stpriti za dosego miru, so se takoj oglasili, tudi zastopniki četverosporazuma, ki baje odklanjajo vsako posredovanje za mir. Seveda: čl tverosporazum je odspodaj, je tepen, poražen, zato ni prav lahko sprijazniti se z mislijo za mir. Pa bo že prišel čas, ko se bo tudi nad njim izpolnil pregovor: Kdor isoko leta, nizko pade. Vlade čet.vero- r ~ " š Svetovna vojska. Bog z nami. Srečno napredovali je proti Lahom. Vseh uplenjenih laških topov — 280. Sovražnik se povsod tunika, Cula vrsta utrjenih Vrhov v naših rokah. Naši bombardirajo Arsiero in Asitigo. Junaštva naših polkov v prestolonaslednikov! armadi. Osvojeni oklopni trdnjavi Časa Katti in Cornolo pri Arsieri. — Zračni napadi na Bari, Schio, Vicenzo, Thieuc. — Pri Verdunu stalni hoji z majlmimi pridobitvami in izpre-membami. Na maccdonski črti tudi pokajo topovi. Po stopinjah princa Evgena. Pri sedanjem prodiranju je naša hrabra armada in konjeniki pa po dolini Terragnolo in če# prelaz Borcola. 15 do 20 parov volov je ' vleklo en kanon. Dne 1. junija je stala ž.e-vsa Evgenova armada v ravnini ter potiskala v neprestanih pohodih francosko, dokaj močnejšo vojsko nazaj ter jo pregnala iz Lombatdijc. V enakih okoliščinah prodira tudi sedaj avstrijska moč proti laški ravnini, in po dosedanjih lepih uspehih smemo upati in pričakovati enakega izida. Pota so danes brez primere boljša; toda napori vo-. jaštva niso manjši, kajti vsi grebeni in vrhovi so bili utrjeni in zasedeni. Naši so jih" morali z naskoki osvojiti. Prehod visokih' alp, ki se je izvršil pod vodstvom našega' prestolonaslednika, je gotovo najsijajnejše delo v sedanji vojski. VOJSKA Z ITALIJO. Naše prodiranje v južnotirolskem ozemlju. Avstrijska fronta si je ustvarila sigurno prodiralno črto v ozemlju med rekama Adiža in Brenta. Nanadalna črta je dolga do 50 km. Skrajni točki sta Zugna Torta (desno krilo) in Annenterra (levoi krilo). Na tem prostoru je stražilo šest laških divizij ki so deloma ujete, deloma za boj nesposobne, ker so izgubile vso arti-ljerijo. Dne 23. maja so naše čete obvladovale sledeče točke: Na črti, ki pelje proti utrjenemu mestu Asiago (v okolišču VIL Communi) je na laških tleh utrjena postojanka Monte Verega (2019 m). Ta utrdba (6 km od naše meje) je tvorila z že prej navedenim fortom na Campolongo glavno opirališče sovražnih sil. — Južnozahodna od Monte Verena je v naši posesti kraj Casotto ob drugi cesti, ki pelje proti laškim utrdbam ob Arsiero. — Dalje so naše vrle čete zasedle kraj Tonezza in Monte Tor-meno nekaj kilometrov od Arsiero. Dalje proti jugozapadu naši topovi zadevajo cesto (tretji prehod prorti laški ravnini), ki pelje proti Schio. To mesto je važno, ker je središče italijanskih vojaških tvcrnic ia izhodišče železnice v Vicenzo. Vedno naprej! Tudi Suganska dolina je pozorišče trdih bojev. Severno od doline so zasedle naše čete gorski greben Salu-bio do Borf?o. Južno se je pa sovražnik moral umakniti iz močno zavarovane postojanke K e m p e 1 (2303 m visok hrib), ki leži na italijanski meji južno od Borgo. Oa tod ni tako težko prodirati proti jugu po dolini Val dAsso proti Asiago. Poročila že govore, da naši mesto Asiago kakor tudi Arsiero že napadajo. Do 24. maja so naše napadalne čete zajele 24.400 mož, 524 častnikov, 2žl topov, 101 strojnico, 15 metalcev min. Strašno delovanje avstrijskih topov. Laški listi opisujejo zlasti strašne topovske boje v južnih Tirolah ter trde, da deluje na 40 km dolgi črti dva tisoč topov in da so padale krogle kakor toča na laške postojanke, kajti o strelskih jarkih ni mogoče govoriti, ker je bilo vse razbito. Italijanom ni preostalo drugega, kakor da so se morali umakniti. Vse gore so pa polne Avstrijcev, ki napadajo povsod z nenavadno silo. Ko se je laška armada jela umikati, so nastale zmede v zgornji Italiji. Povelje, da se morajo kraji izprazniti, je došlo nepričakovano zlasti, ker se je prej zagotavljalo, da se ni bati hudega, Mesto Vicenzo Postojanke zaveznikov v Solunu. spoiazumovih držav so, kakor se sporoča i t Washingtona, zaupno obvestile ameriškega predsednika Wilsona in državnega tajnika Lansinga, da še ne more biti o mirovnem vprašanju nobenega govora, češ, da t0 vprašanje še ni zrelo. Četverospora-zumove države smatrajo časnikarska poročila o miru za prebivalstvo kot zelo kvar-Ijiva in si prepovedujejo razširjevanje vesti 0 želji za sklepanje miru ... Proroki. List »Daly Mail« piše: Vojska j>e mora končati to poletje, ker ne more nobena stranka na bojišču več storiti, kakor bp storila do konca poletja. Došli smo na višek vojske. Gotovo je, da določijo smer l,0ii poleti. Osrednji velesili sta razvneli •ako vojsko, kakršne še nikdar ni bilo. Letošnje leto je usodno, nobene riajiafee, ki b' :<> še napravili, ne bi mogli več popra-viti, ubrala isto pot in isti čas, kakor pred 215 leti princ Evgen, ki je uspel z drznim načrtom, da je napravil prehod čez alpe s svojo 30.000 mož broječo armado. Princ Evgen Savojski je stal s svojo armado spomladi leta 1701, v okolici Rovereto ter iskal priložnosti in izhoda, kako bi mogel priti na italijansko ravnino. Ni bilo skoraj nič upanja, da bi se mu ta veliki naklep posrečil. Francozi, ki so se polastili Lombardije, so se norčevali: »Če Evgenovi vojaki nimajo perut,. 'dh bi po žratfu prišli k nam, po suhem jih' he bo.« Toda Evgen je bil drzen v načrtih, pa nagel v izvršitvi in delu. Po divjih pečinah in visokih grebenih je dal napraviti pota. Kmetje so tekmovali z vojaki. Spočetka so kmetje zmajevali z glavami, češ, odkar ljudje pomnijo, ni šel noben voziček tod čez. Evgenti se je posrečilo. Dne 27. maja je jela prodirati njegova armada čez alpe: pešci čez Trembe-leno in po pobočjih doline Vallarsa, topovi sp izpraznili; iz Padove so preselili arze-* nale, ' Ob Suganski dolini se sovražnik umika. Izpočetka, ko od naše strani ni bilo znatnega odpora in so se italijanske čete nemoteno vgnezdile po obmejnih črtah, so zasedli Lahi tudi Sugansko dolino. Zdaj je prišel dan obračuna; umikati se morajo pred našo silo. Doslej so naše čete zasedle vrh Cima Cista, severno od Suganske doline, prekoračile potok Maso ter vkorakale v mesto Strigno (Stiegen). Južno od Ipd je v naši posesti višina in prelaz K e m-p e 1; po mnogih težavah je naš III. armad-ni zbor v tem ozemlju razširil črto proti .vzhodu in zahodu ter se polastil zlasti važnih višinskih postojank Corno di C a m-p o v e r d e (2129 m), jugovzhodno od mesta Borgo pa vrhov C i v a r o n in Ci m a U n d i c i. Te točke so bile utrjene z vso umetnostjo sedanje tehnike, dasi so že po naravi kakor trdnjave. Velike izgube je imel sovražnik tudi v tem ozemlju (južno od Suganske doline). iTopniški ogenj je nanj sipal s tako Silovitostjo, da se je vdalo 2500 mož, med njimi več višjih častnikov. Med uplenjenim materijalom je bilo 300 koles, več topoV in strojnih pušk. Naši letalci so 24. maja metali bombe na kolodvore v Peri, Schio, Thiene, Vicen-za ter na vojašnice, pošto in grad v Bari. — Sovražnik je isto noč bombardiral iz zračne višine Trst, ne da bi bil kdo zadet. iTudi škode ni nobene. Dvojna korist. Iz vojnega tiskovnega stana se naznanja, da so naši zajeli poleg .velikih italijanskih topov tudi mnogo mu-aicije, ki je Lahi niso mogli uničiti. Na nekaterih točkah so naši topničarji laške 28 cm topove kar obrnili ter prožili na bežeče Italijane. Celo pred Elbo je došel neki naš podmorski čoln ter obstreljeval 23. maja: plavže v pristanišču Porto Ferrajo. Obenem je pa tudi potopil laški parnik Washington, (Otok Elba leži vzhodno od Korzike.) Boji za Arsiero in Asiago. Arsiero je majhen kraj ob iztoku dveh dolin: Posina in Astico; nahaja se ob železniški progi Asiago—Schio—Vicenza. Strategično je kraj jako varžen, kajti njegove utrdbe zapirajo vse črte, ki vodijo iz doline Posina, s Col dei Laghi in z Monte Tormeno v dolino Astico. V dolini Astico so v to svrho skupine manjših utrdb. Oklopna utrdba na idesnem bregu Astico obvladuje cesto s To-nezze v Barcarole, druga utrdba na levem bregu obvladuje ceste s hrij^a Erico. Tretja skupina zapira dolino Posina. Da se prepreči prodiranje čez Barcarole pri Posini, stoji na visoki planoti Noveano vrsta utrdb. iVažne utrdbe so na Monte Alba 1219, na iColle di Xomo 953, baterije na Cogolo 1656 in P. Campedello 1436. . Asiago šteje 600 prebivalcev. Stoji na 900 metrov visoki planoti Sette Comuni, 20 km od avstrijske meje. Asiago je središče in sprednji kraj Sette Comuni, končna postaja železnice iz Benetk, strategično največjega pomena in je središče za skupino utrdb, ki imajo enako nalogo kakor prej omenjene. Za teuia dvema skupinama utrdb se razprostira visoka planota s povprečno vi-Hno 1200 m. Višine so: Cof Echer 1367, 4« Monte Nuova 1320, Monte Bertiago 1358 metrov. Dne 25. maja je padla oklopna utrdba Časa Ratti v bližini Arsiero v naše roke. Poročnik Albin Mlakar, doma pri Celju na Štajerskem, (saperski odd. št. 14) je vdrl v trdnjavo ne glede na nevarno obstreljevanje od obeh strani in ujel sovražnikove saperje, ki so hoteli trdnjavo razstreliti. Uplenil je tri težke havbice in dva lahka topova. — Tudi oklopna utrdba Cornolo, zahodno od Arsiero, je padla. O teh in drugih slavnih činih pišejo vojni poročevalci tako-Ie: Čete nadvojvoda prestolonaslednika, ki so pregnale 25. maja sovražnika v dolini Astico zahodno od Barcarola, in nato izči-stile ozemlje severno od Monte Cimone, so priborile 26. maja zopet velikansk uspeh, ker so vzele oklopno utrdbo Časa Ratti, ki pripada notranjim utrdbam skupine trdnjav pri Arsiero in ki zapira cesto juž-nozahodno od Barcarole, Ob zavzetju te utrdbe se je izpričal odločen, drzen duh c. in kr. častnikov, duh, ki se je n, pr. pokazal v junaštvih pomorskega letalca Ko-njeviča. Zdaj se je odlikoval saperski poročnik 14. bataljona Albin Mlakar, ki je z malim številom ljudi premagal utrdbo. Italijanski saperji so pravkar nameravali oklopno utrdbo razstreliti, ko jih popolnoma preseneti s svojimi ljudmi Mlakar, ki jim zabrani razstrelbo in jih ujame; tri oklopne havbice in dva lahka topova je zaplenil Zmagovalci tretjega zbora napredujejo južno od Suganske doline. Zmagovalci gorovja, ki se razteza od Corno di Campo Verde do Meata, vojaki 3. armadnega zbora, so tudi v tem severno od Asiago ležečem prostoru napredovali. Vzeli so 5 km od Asiago ležeči vrh Monte Moschicci, ki nadvladuje Asiago več sto metrov. Napredovali so tudi južno od doline Sugana. C. in kr. čete, ki so tam napredovale, so prodirale na grebenih, ki se raztezajo ob dolini, proti vzhodu in so vzele 1251 m visoko goro Cima Macro. — Stalnih utrdb v Val d'Assa so se naše čete polastile že dne 25. maja, PRI VERDUNU. Poizkusi Francozov. Ob Mozi so se lotili Francozi, da bi se s protinapadi mogli kaj ganiti. Severozahodno od trdnjave Vaux so nemške čete zopet vzele glavni jarek, ki ga je začasno zasedel poprej sovražnik. — Dne 23. maja je nadaljeval Francoz trdovratno velike napade pri Douau-montu, a se mu je slabo sponeslo; Nemci so jih veliko pobili, okrog 800 pa ujeli. — Francozi tako-le sporočajo: »Pri Verdunu se je nadaljevala bitka na vso moč resno in sicer na obeh straneh Moze. Nemci so se posluževali zahodno od višine 304 v najobsežnejši meri metalcev plamenov, zaraditega se jim je posrečilo, da so vdrli v francoski jarek severno od Thiaumont; povsod drugod so francoski vojaki obdržali svoje postojanke.« Semintja, Kdor hoče zasledovati boje ob Verdunu, mora imeti podrobno izdelan zemljevid in pregled posameznih točk. Zadnji čas se najbolj imenuje gozd Cailette, ki leži zahodno od forta in vasi Vaux. Tu so imeli Francozi 23. maja veliko izgub; Nem- ci so jim odvedli tudi 850 neranjenih vojakov. Blizu tam (severovzhodno od Verduna) je gozd Thiaumoat, kjer so Nemci udrli v francoske jarke, in Haudramont (kamenolom). — Zahodno od Moze so Nemci odbili tri napade pri vasi Cumieres ob železnici. (Precej za tem je višina »Mrtvi mož«.) BALKAN. Boji v Macedoniji. Več dni so trajali spopadi med Dovatepe in Majdan. Ker sta došla kralj Peter in Aleksander v Solun, sodijo nekateri, da se pripravlja velika ofenziva. Na bojni črti Dojran—Gevgjeli grme že nad en mesec topovi. Skoraj vsak dan se čuje gromenje, vendar pa Francozi in Angleži meje še nikjer niso prekoračili. Del preosnovane srbske armade so že izkrcali v Solunu. VOJSKA Z RUSI. Na ruskem bojišču ni posebnih dogodkov. Včasih se meri obojestransko topništvo, večkrat si skušajo zdaj na naši, zdaj na sovražni strani pomagati z rovi, ki jih podminirajo in zažgo. Zračni napad. Skupina nemških letal je napadla ponoči od 25. do 26. maja postajo ruskih letalcev Papenholm na otoku Oesel, Bombe so padale večinoma na letalske lope. Tedenske novice. Odlikovanje. Vitežki križec Franc Jo-žefovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca je podeljen kot garnizijskemu šef-zdravniku dr. Vinkotu Gregoriču v Ljubljani. Smrtna kosa. V Dobrničah so pretekli teden pokopali ondi v pokoju živečega župnika-domačina: č. g. Franceta Perpar. Služboval je kot župnik dalj časa v Za-gradcu in pri Sv. Trojici. Vsled srčne hibe je moral izpreči in zaprositi za pokojnino. Pomagal je v dušnem pastirstvu v svoji rojstni fari do zadnjega. Mir njegovi duši! Vodstvo odvetniške pisarne dr. Ivana Šušteršiča je prevzel g. dr. Fr. Pavletič, poprej odvetnik v Gorici. Društvo »Dobrodelnost«. Deželna vlada kranjska je odobrila pravila novega društva »Dobrodelnost«. To društvo im» namen pomagati kolikor mogoče žrtvam vojske: invalidom; vdovam in sirotam padlih vojakov. Več o namenih iu delovanju tega društva pozneje. Poroka. Pretečeni teden se je v ljubljanski frančiškanski cerkvi poročil gosp. Vladimir Remec, ravnatelj zavoda za pospeševanje obrti z gdč. Heleno Pollakovo, hčerko velcindustrijca in ravnatelja Karla Pollak. Umetni led. Tvornica za izdelovanje umetnega ledu v Ljubljani je jela poslovati. Za »Rdeči križ« se je nabralo: V Cerknem na Goriškem 2134 K 13 v.; v Ljubljani znaša skupna vsota vseh zneskov, nabranih in darovanih v prid »Rdečemu kri' žu« 48.545 K 43 v.; v Planini pri Rakeku • 600 K; v krškem okraju 11.443 K; v Mostah pri Ljubljani 665 K; v Žireh 150C K; v Mariboru 16.731. IV. vojno posojilo. Takole številko so zapisali na Dunaju, ko so sešteli vse četrto vpjno posojilo: 4.326,900.000, kar pomeni štiri milijarde, 326 milijonov, 900 tisoč K. Ta številka se bo še pomnožila, ker se podpisi naknadno še sprejemajo. Ogri so podpisali nekako 1800 milijonov. Dunajski odbor za goriške begunce je zbral 304.718 K 48 v. dobrodelnih darov v prid beguncem; oddelek za obleko je prejel 309.341 K 64 v. Bog plačaj vsem dobrotnikom. Prošnja, Županstvo Sela-Šumbreg (p. Zagradec-Fužine) prosi, da bi se mu naznanilo, kje se nahaja slaboumna in božjastna Marija Robida iz Dol, Podšumbre-•- - - Kakor skale v boju stali, radi ste življenje dali, branit' dom in venec svoj. Jurij Stular in V. Rožman v Dolinči-cali nad Pliberkom. Veselje vojakov. Kako zaslužno delo 'Stori, kdor j-jošilja vojakom dobre časopise, je razvidno iz naslednjega pisma: Cenjeni »Domoljub«!' Tukaj pri gorskih havbicah smo še vedno čili in zdravi. Za to dobroto se nam je zahvaliti Bogu in Mariji p,osebno ta mesec,, ki je najlepši izmed vseli. Naj bi Kraljica majnika bila vedno z nami ter nam delila pomoč in tolažbo v ,t,ako resnih in hudih časih. — Obenem sc tudi lepo zahvalim (jaz in moji tovariši) za »Domoljub«. Prečitam ga od prve do zadnje vrstice, potem pa gre iz rok v roke med tovariši. Kdor ga enkrat bere, ga ho-če..imeti vsakikrat.,Ako se katera številka zakasni, me že skrbi/ če bi je ne dobil. Pri .bateriji ga; dobivam samo jaz, čitajo ga pa vsi radi, »tari in mladi, kajti tukaj je nas Slovencev lepo število, pa tudi Čehi ga radi berejo. Z Bogom! A. Opata, Trebnje; Kare1! Zagorja«, Čatež; Jože Arh, Okrog; Franc Pribožič, Rajhenburg; Janez Repnik, Zg, Brnik; J. Kozamernik, Mojstrana; Janez Janžekovič, Metlika; Leopold Prijatelj, Vinica pri Sodražici; Fr, Bambič, Ko- seze; Jož. Zupančič, Šmartin; A. Vajdel, Prevalje. Za dom invalidov je prepustil cister« cijanski samostan Sv. Križ (Heiligen-kreuz) na Nižjeavstrijskem 60 oralov zemljišča. To velikodušno in domoljubno dejanje zasluži vse priznanje in -— posnemanje. Malo takih. V Prekmurju je dal domovini posestnik Štefan Seres devet sinov; doslej je padel samo eden. Janez Deuč, tudi iz Prekmurja. je poslal pa 8 sinov na bojišče. Cesar mu je podaril 500 K in srebrno uro. Veselje nad laškim porazom vsepovsod. Še celo v Atenah so poročila o velikih uspehih avstrijskih čet proti Lahom povzročila veliko radost. Listi so priredili posebne izdaje. — Avstrijski vnanji minister dobiva čestitke od veljavnih oseb. Se bodo kesali. Ko so izpraznjevali Lahi naša zasedena ozemlja, se je z njimi deloma odstranilo tudi prebivalstvo. Ljudje, ki se sovražniku priklopijo, se bodo pozneje kazensko zasledovali. Veliki transporti laških ujetnikov so dohajali vsak dan z južnih Tirol v Bozen. Laški vojaki so zdravi, a precej raztrgani, Tudi ranjencev je veliko. Naše izgube na Tirolskem so primeroma zelo nizke. 16.800 jpastnikov so izgubili doslej (tekom enega Teta) Italijani. Med teini so všteti seveda tudi ranjenci in ujeti. Celotno izgubo rfioštva pa ceni »"Koln. Ztg.« na 700.000 mož, »Abasso Salandra!« (Doli s Salan-drom!) so vpili laški vojaki med transportom v ujetništvo. Iz tega se pač vidi, kakšno razpoloženje vlada med laškimi če-((Jftflji.„.vv. -...... ................ "V • ■ 1 Nemiri v Milanu. Italijansko prebivalstvo je ižvedelb o naših uspehih le {lotom švicarskih listov. Na glavnem trgu se je zbrala velika množica, ki je klicala, naj sc vojska konča in sklene mir. Koliko izprememb! Vsled avstrijskih uspehov proti Italiji se je laški generalni štab preselil najprej v Verono, sedaj že v Brescro. — Lahi se tolažijo, da jim pride v kratkem na pomoč tri milijone Rusov. —> V Turinli in Milanu je proglašeno oblegovalno stanje zaradi nemirov. — Tisoče beguncev spravljajo na jug. Več laških! generalov je vpokojenih. — Laški listi se jeze nad Rusi; češ, zakaj se o njih nič nc sliši? So li postali hromi? — Giolitti je pozvan h kralju. —; Ministrski svet v Rimu sc je pečal 4 ure z dogodki na tirolskem bojišču;: priznali so, da je položaj resen, a ne vznemirjajoč. (?) Promet z blagovnimi vzorci je dovoljen tudi na vojnopošt. urade št. 58, 59, 67, 77, 90, 96, 97, 107, 108, 143, 154, 155, 158, 201, 232, 504; ustavljen pa na vojno-poštne urade št. 16, 32, 34, 45, 48, 49, 64, 65, 69, 73, 93, 95, 98, 113, 153, 157, 188, 190, 217, 218, 221, 224, 302, 308, 317 in 323. Več kot 3500 topov imajo Nerricj pred Verdunom. '•"-" Dopisi. Iz Črnomlja. T e d o n R d c č c g a križa. Druga leta smo v Črnomlju prvi teden v majniku obhajali Florija-> 5i novo slavnost (4. maja). Staro in mla-' do se je pripravljalo, da kar najsijaj-neje počasti ta dan, ki je zaobljubljeni mestni praznik iz časov, ko je mesto veliko trpelo po požarih. Letos smo pa svoje domoljubje najbolj pokazali s človekoljubnim sodelovanjem meščanstva in okoličanov za Rdeči križ. Spored je bil sledeči; Dne 1. maja je bil cvetlični dan, prodaja domačih in umetnih cvetk in patrijotičnih znakov po šolski mladini pod nadzorstvom učitcljstva. Nabirali so se tudi člani za Rdeči križ. Dne 7. maja se je vršil v hotelu Lackner v ta namen koncert, ki daje najbolje spričevalo požrtvovalnosti udeležencev in spretnosti igralcev in igralk. Med obilno udeležbo uradništva, duhovščine, učiteljstva in meščanstva je gospa Amalija Vajs z učenkami proizvajala posamezne točke na klavir v največjo zadovoljnost občinstva. Sledila je godba na lok in petje. Koncert je zaključil srečolov, ki je dal lepe dobitke. Čisti dohodek ta dan za Rdeči križ jo znašal 502 K 46 vin. — S p a k o r n a procesija. Drugič že v tej vojski je črnomaljska župnija pod vodstvom dušnih pastirjev romala v spokorni procesiji k žalostni Materi božji na Graškem vrhu kopriv-niške župnije. Prekrasen rafcgled od te cerkve po vsej Belikrajini in sosedni Hrvatski, kakor tudi naravna lega za božjo pot, je dala povod za obilno udeležbo onih, ki imajo svojce v vojski ali sicer iščejo tolažbe v bridkosti za padlimi junaki pri Tolažnici žalostnih. V spodbudni in tolažljivi propovedi je g. kaplan Cerar bodril zbrano množico k potrpljenju, zaupanju in vdanosti v voljo božjo v ieh težkih časih poskušnje in je tudi dosegel v srcih poslušalcev zaželjeni uspeh. Semkaj tudi obilno romajo Ivočevtirji iz koprivnišlte, nemško-loške in planinske župnije, kjer skupno Slovenci molijo za srečen izid svetovno vojne v prid katoliški Avstriji, za mir in spravo njenih mnogojezičnih narodov. Kolovrat, Slovesno sprejemanje novih udov Marijine družbe se bo vršilo v Kolovratu na binkošlni praznik. Zjutraj ob sedmih bo skupno sv. obhajilo, popoldne ob štirih pa slovesen shod ter sprejemanje novih udov. Ribno pri Bledu. Teden >Rdečega križa« sc je pri nas vrlo obnesel. Krajevni odbor je storil v polni meri svojo dolžnost. Nabralo se ie 408 K. Nabiranja se je udeležila tudi šclska mladina pod spretnim šolskim vodstvom, in Marijina družba. Srčna hvala vsem dobrim darovalcem, ki so s svojo darežljivostjo pokazali pravo krščansko ljubezen do bližnjega ter se tako izkazali kot pravi domoljubi. — Četrto vojno posojilo je narastlo na sijajno vsoto 26.500 kron. Vse za Boga, dom, cesarja! Sv. Trojica nad Cerknico. Na bin-koštni ponedeljek bo običajni romarski shod pri Mariji Pomočnici na Tabru. Na binkoatno nedeljo zvečer ob sedmih bo najprej pridiga, potem slovesno kronanje prenovljenega Marijinega kipa in pete litanije z blagoslovom. Na binkoštni ponedeljek zjutraj ob 6. uri pridiga in potem slo-6l vesna sv. maša. Romarji bodo imeli priliko prejeti sv. zakramente, ker bo v nedeljo popoldne spovedovalo več gg. spovednikov. Častilci Marijini, prihitite v obilnem številu na prijazni romarski grič, da se poklonite Mariji Pomočnici, Kraljici miru, ter jo prosite, da že skoraj nakloni težko pričakovani mir, našim junakom pa srečno vrnitev! Col pri Vipavi. Vojnega posojila so podpisali: pri župnem uradu 53.000 K, potom šolskega urada 8000 K, pri raznih denarnih zavodih nad 80.000 kron. Za »Rdeči križ« se je nabralo čez 420 kron: rednih članov se je oglasilo 40. Cela občina se hvaležno odziva potujočemu vojaštvu in ga z vsem potrebnim, v kolikor mogoče, preskrbuje; je pa tudi vojaška oblast našemu občinstvu zelo naklonjena. Iz gorenje Istre. Teden »Rdečega križa«: V občini Materija se je nabralo 1236 kron 6 vin. Članov se je vpisalo 190, razmeroma največ v vasi Kozjane, namreč 32. V občini Podgrad in sicer v vaseh: Hrušica 86 K 4 vin., Podbeže 60 K 18 vin., Javorje 29 K 14 vin., Loče 24 K 26 vin., v župnijski cerkvi 138 K, v »Narodnem domu« v Podgradu so tudi veselico v ta namen napravili, tako da znaša vsa nabrana vsota za občino Podgrad okoli 2000 K. — IV. vojno posojilo: »Zavarovalnica za govejo živino« za Maiterijo 1000 K, župnijska cerkev v Hrušici 2000 K, župni beroficij v Hrušici (v obveznici) 13.600 K. — Cene živil pri aprovizaciji v Klancu meseca maja: bela moka 64 v., testenine 1 K 44 v., koruza 64 v., kava 7 K 20 v., sladkor trdi in v kockah 1 K 4 v. kilogram. — Stebri domačije: Rodovitne njive, hlevi polni živine, skrbni gospodarji, božji blagoslov. Dokaz zato je sedanja vojna; poglejmo v mesta, potem na deželo, pomislimo na draginjo in prepričali se bomo. — Sovražniki domovine: Oderuhi, skopuhi, trgovci brez vesti. Gramoz in Otrobek. Vesela povest z žalostnim koncem. Spisal —-r. (Dalje.) Izprva sem bil tako prestrašen, da nisem vedel, kaj naj storim, ali naj tečem, se branim ali kričim. Ko sem se pa odločil za Zadnje, se je srditi črevljar žc utrudil ter me odslovil 7. besedami: »No, sedaj sem ti pa pokazal Pezdirja, ti smrkolin ti!« Jaz sicer pomena teh besedi nisem razumel, pač sem pa spoznal, da ne morem sprejeti nezaslužene nagrade s «kneflro« brez primernega povračila. Še isti dan sem zaupal svojim součencem in prijateljem iz višjih razredov prigodek s Pezdirjem in njegovo kneftro. In kmalu nato jc izvedel ves »Graben«, da je pod Črevljarskim mostom črevljar, ki je silno hud, če kdo bere naglas napis nad njegovo delavnico. Pezdir je pa potem imel dolgo časa mir — samo med šolskim poukom; kajti otroci večji in manjši so hodili v šolo in iz šole. najraje mimo njegova delavnice in sc rned potjo vadili v branja s pomočjo njegovega naslova. Pri vsakem glasnem »Pe-zdirju« je priletel črevljar s kneftro v roki iz delavnice in lovil marljive bralce. No, mene ni nikdar več ujel. Ogibal sem se njegove delavnicc kakor postopač orožnika in hodil raje čez most. Zato sem pa vselej kar z mostu prebral parkrat pre-povedaini« .naslov, to pa tako glasno, da me je črevljar prav lahko slišal. Seveda jaz nisepi nič več čakal, da bi mi bil v drugo »pokazal Pezdirja«, marveč sem jo urno odkuril takoj po končani bralni vaji. Sedaj sicer nič več ne berem glasno napisov r.a ulicah, pač pa se še vedno rad oziram po njih, zlasti če imajo kaj nepravilnega ali celo smešnega na sebi. Tudi na napis ' fra-Siccr je bil pa Otrobek skozi in skozi poštena in dobra duša. 2. Gnoioz. Sedaj pr. poglejmo še drugega junaka naše povesti! Bil jc ces'i = r in se jc pisai Gramoz. Svoje kulturno delovanje — lepe ceste so pri vseh narodih vidno znamenje kulture — je razširjal na Dunajski cesti menda noter do Save. Zagledal setn ga vselej že od daleč; bil je namreč velikan po postavi, pravi Martin Krpan. Od časa do časa je dvignil počaisi lopato, naložil par kamenčkov in jih vrgel v kako brajzdo, ki jo je njegovo bistro oko zapczilo na gladki cesti. To naporho delo ga je očividno utrudilo; kajti takoj nato je vselej globoko vzdihnil, naslonil se na lopato in začel počivati. Pogledal je gori in doli, če bi se s kom mogel, podati v kak podučljiv pogovor, da bi na ta ijačip koristno porabil zasluženi čas oddiha. Navadno je ob tak: priliki tudi podvrgel temeljiti preiskavi svojo pipo, ki mu je venomer nagajala. Mene je vselej prosil za užigalice, dasi je dobro vedel, da jih nimam. To<^a -ta prošnja mu je služila le v dostojen ijyod k daljšemu pogovoru, ki se je redno sukal krog — Kitajcev. Ta s kitami ozaljšan rod mu je bil namreč silno pri srcu. V otroških letih je vedno sanjaril o tem, da bi šel na Kitajsko za misijonarja in bi tako gradil in gladil poganom pot v nebesa. Ker je. bil pa edini sin, je moral prevzeti dedščino svojega očeta, c. kr. nadcestarja, na — cesti. Gramoz je bil namreč iz jako stare cestarske rodovine. »Vsi meji pradedi«, mi je pravil mož ponosno naslonjen na lopato, »so bili cestarji, da, nekateri celo, kakor n. pr. moj oče, nadcestarji. Naša rodbina je stopila parkral v ožji 9tik celo s papeži in cesarji. Tako je sta^eiriu očetu mojega starega očeta podaril papež Pij VI. en cekin, ko se je peljal todi na Dunaj. Mojega očeta oče je pa govoril-z Napoleonom. Prijezdil je od Sv. Krištofa sem in ga vprašal po gostilni »Pri ruskem carju«, kjer ga je menda čakal ruski car. Cesar mu je hotel podariti cekin, a moj stari oče ga v svoji prevzetnosti ni hotel sprejeti. Rekel je, da mu to že zadostuje, da je govoril s francoskim cesarjem. Nato mu je Napoleon prijazno salutiral in odjezdil. Stari oče nam je ta dogodek z velikim ponosom pripovedoval. Meni se je pa zdel mož zelo neumen, da ni vzel cekina; zak; j za zlat si lahko kaj kupim, za salu-tiranje pa nihče nič ne da. Sploh pa mojega očeta o£e ni mogel biti pravenski. Pehal se je tako na cesti, da jc dobil pljučnico, ki ga je v enem tednu sprCvila pod zemljo. Pomislite, končal se jc v cesarski službi in to celo na cesti. Če ni bil to samoumor, potem pa res ne vem, kaj je pravzaprav samoumor. Čudno, da "iu niso odrekli cerkvenega pokopa. Gotovo so spoznali, da ni bil pri pravi pameti.. Ko mi je prvikrat pripovedoval to zgodbo, sem mu skušal oporekati, češ, da 'isti cesar, ki je salutiral »njegovega očeta očetu«, ni mogel biti Napoleon, ker ta "j bil nikdar v Ljubljani. Toda govoril sem liluhim ušesom. Mož je bil prepričan, da Napoleon najraje jezdil na izprehod po Dunajski cesti proti Ježici. (Dalje.) Voščilo moji mili mamici, za god iz vojne. Letos zopet, kakor lani, od domače hiše stra.ii, na pomembni dan današnji — daleč, daleč v vojni strašni žalosten Vaš god obhajam. — Dalja pa, ki je med nama, ne ovira — draga mama — najine ljubezni vroče; akoravno ni mogoče ustno mi voščil izreči in v desnico Vašo seči, sesti za domačo mizo, — gledati v obraz Vam blizo. V mislih vsaj sem z Vami vedno vsaki dan in uro slednjo. — Kaj naj voščim, mama mila? Srečnih dnevov brez števila, vsega, kar srce želi Vam, dobri Bog naj podeli Vam! Voščim vse, kar si želite, mir, po kterem hrepenite. Upajmo da pride skorej; drugo leto da osorej bomo skupaj godovali, god veseli praznovali, zbrani vsi v družinskem krogu in dajali hvalo Bogu. Vida z Mirne. Pohvala kranjske dežele in njenega prebivalstva. Kranjski deželni odbor je imenom naše dežele čestital zmagovitim in slavnim vojskovodjem, ki nu zou Videl sem, ko je sovražna krogla siknila iti prinesla smrt. junrtku. Videl sem srčno kri, vicle), kakoJje boreč sc s smrtjo stisko! pSSii, grebil s prsti po želeni r»a travi, krčil roke in se premetaval sem in tja. — Smrt je bila zmagovalka. Nepremično je obležal; nikdar več se ne bo ganil. Krije ga tuja zemlja, dokler ne vstane, da prejme plačilo, ki ga je v obilni meri z^sluziL r Izginjala je vrsta za vrsto iz zakopa; zdaj pride vrsta na nas. Tiste trenutke bi najrajše opisal, pa noče pero; roka je preslaba, da popiše, kaj je srce čutilo takrat. --Vzel sem kartico in svinčnik, naslovil jo na očeta: »Če prejernete, dragi oče, to-le kartico, vedite, da sem vse vse prestal in da se veselim pri mami, kjer ni žalosti. Zadnji pozdrav vsem!«- Izročil sem dopisnico tovarišu s prošnjo: »Ako vidiš, ali izveš, da sem padel, prosim te, oddaj to kartico na moje domače.« Ni je oddal. Tukaj sem še in se veselim življenja. Kdo mi je dal to milost? ... Iz-puščam celo vrsto dogodkov za prihodnjič iu začnem za nekaj mesecev pozneje. — Pokleknili smo doma v očetovi hiši k večerni molitvi, da po starem običaju odmo-limo rožni venec, preden gremo k počitku. Končali smo rožni venec in odmolili lita-nije Matere božje. Na koncu smo še pri-dejali lepo molitvico: »Spomni se, o pre-mila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi bila Ti koga zapustila...« Molil sem jo ž njimi, ker jo znam že od otroških let; glasovi vseh so postajali vedno tišji, vsakemu izmed nas se je začel tresti glas, dokler niso solze hvaležnosti nadomestile zastalih besed, ki niso mogle iz grla na dan. Živo sem se takrat zavedal, kdo mi je stal ob strani v onih težkih dneh: »Ona, ki nikogar ne zapustil ki se njeni prošnji priporoči.« Zavedal sem se tega takrat in zavedam se še vedno in se.b#n, dokler mi smrt,, ki mi je mordiv Mizu^neoprefarga te ziave-sti. In če mi jo pretrga, zavedel se bom pri Njej, ki me bo privedla v varen pristan sreče. ■■.,'■-.'.• Končam! Srčno pozdravlja prav vse Vam vedno iz srca vdani L. Č«.s šole. Bojišče, 17. maja 1916. Dragi, bralci »Domoljuba«! Marsikaterega inisli hite v tem času čez hribe in doline v daljnje tuje kraje. Marsikatera žena solznih oči in zamišljena strmi večkrat pred seboj v tla in premišlja, kako bo sirota sama z otroki zmogla toliko dela, še bolj pa, kdaj pride" tisti dan, ko se vrne dragi mož, ljubi ate. — Da, težke rane prizadeva grozna vojska; marsikatera bo tudi neza-celjiva.' V splošnem pa bodite prepričani, da bo sedanji čas čas šole, iz katere se bomo vrnili polni bogatih izkušenj, koristnih za življenje. In po končani vojski bo tudi kmečki stan dobil drugo lice. Ko sedaj gremo iz kraja v kraj, povsod vidimo kaj novega. Zdi Se mi, kakor poučno, potovanje in za resnega, pametnega gospodarja — je tudi. Koliko je bilo že predavanj po deželi o pašnikih, o vrednosti p^še za živino in tudi 7. ozirom na pomanjkanje de;-lavnili moči. Predavanja niso imela popolnega uspeha, ker marsikateri je mislit, da so to samo bajke, da to ni za naše razmere itd. Sedaj pa marsikateri neverni Tomaž vitli, kako delajo, kakogospodarijo in kako se živina redi po drugih krajih. Kolikokrat sem žalostnega srca premišljal, koliko lepe zemlje leži po naši domovini, kjer bi se lahko redilo veliko živine sedaj pa ne do-naša nobene koristi, marveč samo kaže za-nikrnost gospodarstva. V veliko tolažbo mi je, ko slišim marsikaterega svojega tovariša, ko gledamo te pašnike in lepo živino: Pri nas bi pa tudi iahko tako imeli. Tudi jaz bom tako napravil, če se vrnem. Kajne lepi sklepi. Jaz upam, da se bo marsikateri Vrnil boljši gospodar, kot je bil, ko je šel od doma. Tako bo sedanji čas res čas šole. Rane se bodo zacelile, težave in trpljenje se bo pozabilo, in lepši časi nam bodo sijali. Mnogo srčnih pozdravov pošilja in želi vsem bralcem ^»Domoljuba« Janez Šinkovic. Gospodarske vesti. Gospodarski in tržni pregled. Vedno bolj pogosto se tudi med pametnimi možmi po mestih sliši glas, da moramo skrbeti za razvoj kmetijstva. »Nazaj k, domači grudi« — to je vodilni klic pravih prijateljev naroda. Popred smo navadno slišali: »Le skrbimo, da se bodo tovarne zidale, da bomo dosti strojev, sladkorja, pletenin in drugih izdelkov na tuje prodalj. K nam bo prišlo zlato iz daljnih dežel in z zlatom si bomo po ceni živci kupili.« In res se je taka delalo. Mnogo najboljših moči je drlo \ mesta in Ameriko prodali,,s!mo vedno več domačih izdelkov Prišla je vojska, meje so se zaprle, stroji in drugi izdelki so ostali doma. Se par let naj bi po temjtrivem potu hodili, ■ps-hi-se -Angležem res posrečilo, da bi nas izstradali. Zdaj vsi spoznajo, da je pravi steber države le kmet. Mesta in tovarne, kt jsfp tudi .neobhodno potrebne, imenuje znani Rošegger grobove narodove. Isti pravi, da ponujajo mesta prijetne slaščice jedi, prikupljivo mehkužnost življenja, ki človeka omami in preslepi, da se komaj odtrga od te mot-e; toda prave sreče mu vendar ne morejo dati. Največja norost sedanjega časa je v izseljevanju iz dežele v mesta* Kftj pa ima v mestu? Ali je suženj gospoda,, ali suženj stroja ali suženj pisarne. Prava.kmečko delo bi morala postavo-daja res ppspeševati in nagradili. Moč države je Ie v zdravem .kmečkem stanu. Kje je lepše, kakor na domačih njivah in travnikih? Kje več prostosti, kakor v kmečki Jiiši? Tli Se Ičlovek res uživi v svoje delo in skoro. ne ve, kdaj mu mine dan. Tu delajo in se.fhžvijajo vse človekove moči; solnce in težko delo ga krepita in utrdita. Ali jc pa kaj upanja, da bi se navadil M kmečko delo in življenje človek, ki ni bil rojen v kmečki hiši? Težko. Le oni, ki so še v otročjih letih videli težko delali očeta., in mater,.ki poznajo ptičje petje po zfej lenih logil}, žvižg kosa, duh mrve in vonj zrelega žit«-, katerih srce je navezano lepoto.preprostega domačega življenja, bodo znali pritv ceniti lepoto kmečkega dela/ Gotovo' se bo pO novih postavah kmetijstvo še* veliko bolj pospeševalo. Vprašalo se je, koliko ima mesar dobička, ako kupi kravo ali telico po popre)* šnji najvišji ceni 2 K in proda meso po 4 K. Račun je čisto priprost. Naj tehta taka krava 500 kg. Čistega mesa jc navadno 260 kg, torej dobi za samo meso 40 K več, kakor je dal za telico. Loja je okoli 20 kg, koža, notranji deli in vse drugo je za povrh. Mesarjev dobiček znaša okoli 200—300 K pri živali. Naiši navadni mesarji plačujejo žival po 3 K in sekajo po 4 K. — Mesarji so zelo nezadovoljni, ker ne smejo več kož prosto prodajati. Vse blago prevzame centrala, ker morajo biti vojaki dobro obuti. Sicer pa mora biti kož zelo veliko. Za samo vojaštvo se pokolje na dan do 6000 glav, ali na mesec 180.000 goved.* Kljub temu je mlade živine še vendar veliko. Za gospodarstvo se torej ni veliko bati. —- Kmete je začelo skrbeti, kako bo letos s krompirjem. Zima je bila mila, poganjati je začel zgodaj, pri saditvi so se kali odlomile, zdaj ga prav veliko ni ozele-neloj zlasti v močni ilovnati zemlji ni mogel prodreti plasti, če je bil podoran. Marsikomu se je že pozimi zdelo, da bo krompir slab za seme, ker je bil tako voden. — Žita dosedaj posebno lepo kažejo; pri pesi sc pa opaža, da> je bilo semintje seme slabo. Pri pesi se pozna, kako prav so naredili- vsi, ki so ji spomladi z gnojnico po-gnojili. Velik vrišč je nastal po časopisih, ko je izkazaia dunajska vnovčeval-n i c a svoj lanski račun. Vsega kapitala je imela na akcijah 1'5 milijona kron, čisti dobiček je pa vendar znašal po vseh zelo visokih stroških 5'37 milijonov. Družba sc zagovarja, da je zalagala armado z živino in sicer le slabo tretjino vse vojaške potrebščine. Dve tretjini je preskrbela tvrdka Saborsky na Dunaju, ki ima zastopnike po celem cesarstvu in je kupovala za vojaštvo tudi zelo slabo živino. Zaslužila je najmanj dvakrat toliko, kakor vnovčevalnica, ki je prodala le 110.393 goved, 7088 telet, 16.893 prešičev, 6143 goved za pleme, skupno 143.405 živali, za katere je dobila 127,023.087 K. Na. račun (v komisiji) so prodali še 23.860 goved, 15.797 prešičev, 1988 ovc in 531 telet za 38 milijonov. Delala je z dobičkom 7%, to se pravi, da je imela pri vsakem tisoču, ki ga je izdala, 70 K čistega dobička. Ker je pa v kupčiji vedno tudi nesreča zraven, je moral dobiček znašati najmanj 10%. Zraven izkazanega dobička je zaslužila ta vnovčevalnica še 314.108 K pri prodaji krmil. Dobiček se bo porabil za občekoristne namene, zlasti za pospeševanje živinoreje, V Gor. Avstriji M zdaj očitajo, da je izpodrinila vse druge poštene trgovce in ima zdaj pravi monopol v trgovini z živino. Nemška vlada zahteva do 5. julija od kmetov 5 milijonov stotov sena in 7 milijonov stotov slame. To so velike množine; tod? vojska mora imeti, kar ji gre. Časopisi so poročali, da zna pri nas vlada zaseči tudi krompir. Krompirjeva le-una letos nc obeta veliko. Če kmetje še veselje do dela izgubijo, bo res nastalo pomanjkanje. Najbolj manjka za enkrat zapele. Debeli prešiči bodo pa le po obilem *rmljenju s krompirjem in turščico dobili a°sli masti. Prav podučno sliko, kako se trgovina v sosednjih deželah razvija, nam kaže Sv'ca. Leta 1910. so uvozili pšenice 4,824.408 q, 1914. leta 4,408.391 q. Gotovo je bila precej dražja, kakor leto popred, toda ljudje morajo vendar živeti; ovsa 996 tisoč 337 q, 1914. leta 1,463.432 q. Oves so prejšnja leta rabili za rejo mlade živine. Zdaj ga druge države ne puste več prodajati. Ječmena 230.129 q, 1914. leta 167.374, riža 33.801, 1913. leta 137.535, turščice 1,133.139 q, 1914. leta 779.263, krompirja 303.385 q, 1914. leta 1,326.321 q. Tu zopet vidimo, kako nevarno je za deželo, ki ob času vojske nima zadosti živeža doma. Kave lani 130.956 q, 1914. leta 106.008 q, sladkorja 191.086, 1914. leta 358.014 q. Sladkorja ne morejo dobiti, kar imajo, so dobili od nas in Nemcev, katerim morajo svoj sir prodajati; volov 2651, 1913. leta 48.979. Meso so popred dobivali iz drugih dežela, da so imeli več mleka in sira naprodaj. Zdaj je ta kupčija skoro ustavljena. Ovac 1065, 1913. leta 113.257, usnja 32.083 stotov, 1914. leta 48.969 q, petroleja 329.267, 1913. leta 629.429. Prodali so: čokolade 249.644 q, 1914. leta 153.395 q. Tu se pač vidi, da je vojska prinesla denar; ker drugače bi si ne mogli toliko čokolade privoščiti. Mleko (sterilizirano in konden-zirano) 436.816, 1914. leta 43.918, sira 332.111 q, 1914 leta 347.848 q ,kož 66.546, 1914. leta 109.491, cementa 656.680, 1914. leta 453.231, zlatih ur 556.510, srebrnih 2,676.882, navadnih ur 9,029.032 za 4 milijone več kakor prejšnje leto, avtomobilov 13.495, 1914. leta 3819. Francozi morajo Angležem samo za vožnjo premoga skoro 2 milijona kron več plačati, kakor prejšnja leta. Močnih krmil imajo na Francoskem menda še preveč, ker je zelo veliko tovarn za oljnata semena-, drugod jih povsod primanjkuje. Goveje živine je bilo 22. maja na Dunaju 1219 glav, volov le 262. Prodajali so voli do 490, krave 400—465. Zelo živahno je bilo na prešičjem sejmu 23. maja. Mesarji so že pred sejmom pokupili 3905 živali, zlasti debelih prešičev. Na sijem so pripeljali 3962 prešičev. Debele so plačevali do 7 K za 1 kg, mesnate do 6'30. Mleka je po mestih veliko več, odkar se je začelo zeleno krmljenje. Iz daljnih krajev prihaja mleko že kislo, ker mlekarne nimajo ledu. ... Nadomestilo za žveplovo moko. Ker bo letos silno malo žveplove moke za zatiranje trsne plesnobe, ali pa je morda sploh ne bo dobiti, zato je važno, da vinogradniki pravočasno poskrbe za kako nadomestilo. Med mnogimi sredstvi, ki so nadomestilo za žveplovo moko, se je doslej najbolje obnesel kalijev hipermanga-nat, ki hitro učinkuje in to ne le proti plesnobi, ampak »udi proti gnilobi grozdja. S kalijevim hipermanganatom se trte škrope, in sicer se vzame na 100 litrov vode 10 dek kalijevega hipermanganata in 2 do 2 kg finega, mastnega, vgašenega apna. Kalijev hipermanganat se dobi v vsaki množini pri c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani. Natančno navodilo, kako se je posluževati kalijevega hipermanganata se nahaja v spisu »Bolezni na grozdju«, ki se dobi pri kmetijski dfužbi za 10 vinarjev ali po pošti za 15 vinarjev ter je denar za ta spis v znamkah naprej poslati. — C, kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani. Tedenska pratika. Petek, 2. junija: Sv. Marcelin, muč. — Sv. Erazem, škof-muč. — Sv. Justin, muč. (f 166.) Sobota, 3. junija: Sv. Klotilda, kraljica. (t 545.) — Sv. Oliva, dev. Nedelja (6. povelikor.oč,), 4. jun.: V evangeliju napoveduje Jezus prihod Sv. Duha, ki bo pričeval o njem. -r- Sv, Frančišek Karačiclo. (f 1608.) Ponedeljek, 5. junija: Sv. Bonifacij, škof, apostol Nemčije, (f 755.) — Sv. Valerija. — Sv. Dorotej, muč. Torek, 6. junija: Sv. Norbert, škof. (t 1134.) — Sv. Klavdij. (f 693.) Sreda, 7. junija: Sv. Robert, opat. Četrtek, 8. junija: Sv. Medard, škof. (t 545.) — Sv. Maksim, škof. Solnce vzhaja ob 3. uri 55 minut, zahaja ob 8. uri 5 minut. Luna: Prvi krajec dne 9. junija ob 1. ponoči. Sv. Klotilda, kraljica. (+ 545.) Klotilda je postala svetnica na kraljevem dvoru ter je vsem stanovom lep zgled. Device se lahko uče od nje ljubezni do tihega, mirn«ga življenja, pobožnosti in 'domače pridnosti. Omoženim je Klotilda vzor milobe, ki je z njo izpreobrnila poganskega moža. Vdove spoznavajo lahko na njej duha prave pobožnosti, ki je zanje prav posebno primerna. Klotilda je bila burgundska princesa, ki ima velike zasluge za Izpreobrnjenje frankovskega ljudstva. Njena mladostna leta niso bila nič kaj posuta s cvetkami. Živela je pri svojem stricu Gundobaldu, ki je bil dal umoriti njenega očeta, mater pai v vodi utopiti. Gundobald jo je dal fran-kovskemu kralju Klodviku za ženo. Odslej se je neumorno trudila, da bi svojega moža odvrnila od poganstva ter ga pregovorila, da bi se dal krstiti. Kralj je bil trd, dasi je moral občudovati sv. življenje Klotildino. V tistem času so se hotele frankovske dežele polastiti Alemani. Klodvik je šel na vojsko, da bi jih zapodil nazaj. Klotilda ga opomni, naj v sili kliče na pomoč Boga kristjanov. Blizu Kolina se vname huda bitka 1. 496. Sicer hrabri Franki se jamejo umikati pred močnejšim sovražnikom. V skrajni sili se spomni Klodvik besedi svoje blage žene, pa začne moliti: »O Bog kristjanov, katerega moli moja žena Klotilda, podeli mi danes zmago; jaz in vse ljudstvo bomo potem tebe molili.« — Molitev je bila uslišana. Alemani so bili premagani. Ko je Klotilda cula o slavni zmagi, je šla možu naproti. Klodvik jo je pozdravil z besedami: »Klodvik je premagal Alemane, ti pa Klodvika.« — Kraljica je odgovorila: »Gospodu vojnih čet gre čast za obojnoi zmago!« — Božični praznik je bil izbran za slovesnost sv. krsta. Kralj jc šel s 3000 odličnimi Franki v cerkev, kjer je molil apostolsko vero, nato ga je pa krstil škof Remigij. Za njim je prejelo sv. krst tudi 3000 frankovskih velikašev. Po smrti svojega moža je živela sv. vdova še 39 let —- kakor redovnica — v molitvi, postu in zatajevanju. — Pokopana je v Parizu v cerkvi sv. apostolov, ki jo je bil dal sezidati njen mož Klodvik. Danes ie ta cerkev posvečena sv. Genovefi. J Vprašanja in odgovori. . F. J. -— Pungart: Se ne spominjamo,, da bi bili kaj"prejeli/ Pripomnimo pa, da, pesmic ne moremo vseli priobčiti! ker niso ,vse godne za tisk. Dopise sprejmemo ra-'devolje, pri,, pesmih so p,a v.eoje zaTrteve glede vsebine" in 'oblike'. IišltftskT pregovor pravi: »Poeta nascitur« — pesnik se ne da narediti, marveč mora biti takorekoč rojen za to. Brez zamere. J. Ž. — Boršt v Istri: V zadevi galice in žvepla pišite c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani. Da glavobol tako pogostoma nastopi, ni nič čudnega. V glavi se ne konča samo vse živčevje združeno po možganih, temveč se tu nahajajo prav na gosto krovne žilice. Vsak dogodek, ki naše živce razburi, vsak povod, ki povzroči valovanje krvi, nam povzroči glavobol. Raditega priporočamo, da se ima pri rokah bolečine lajšajoče domače zdravilo proti gla-; voboiu, Felleijev ilobrodišeči rastlinski esenčni' fluid z zn. „Elza-Fluid". Iii steklenic tega bolečine lajšajočega sredstva, stane poštnine prosto le 0 kron. Črtnik zoper migreno, katerega so lahko nosi s seboj v žepu, ter odstrani glavobol z drgnenjom po čelu, so lahko naroči obenem in stane samo 1 krono. <"'.e pa je glavobol posledica slabe probave ali zaprtja, se naj vzame Fellerjeve lagodno odvajajoče, želodec okrepčujode rabarbarske lirogljice z zn. „Elza-krogljice, 0 škatljic prosto poštnine za 4-40 K. Ta tri priznano domača zdravila se naroče pristna samo pri lekarnarju U. V. Feller, Stu-bica, F.izatrg 11» (Hrvatska.) Dledoltčni otroci, malokrvne deklice in slabotne osebe uporabljajo z dobrim uspehom pristno, očiščeno Dor-schovo — ribje olje. 3 orig. stdklenici 5 kron poštnine prosto. Posebne prednosti tega izdelka so: nober. zopern duh in prijeten okus. ____(—fb—) . To in ono. Več ni mogel. Gospod Pivnik se je vrnil s štirinajstdnevnega dopusta v pisarno. Ker je bil ves ta čas v Monakovem, ga sprejmejo z velikim spoštovanjem in pričakujejo, da jim pove kaj o starih in novih umotvorih in .imetnosti. Kolega Vedoraa ga vpraša slovesno: »Povej mi, kaj si delal vseh teh štirinast dni v mestu umetnosti?« — »Kaj naj bi delal?« se je začudil Pivnik. »Vsak dan sem izpil štiri bokale piva.« — »Nič drugega?« so zategnili razočarani tovariši. Pivnik jc obžaloval: »Kaj hočete, več nisem mogel.« Kdaj človeka pamet sreča? V Galsen-kirchen je peljal te dni pred oltar 82 letni ženin 75 letno nevesto. Oba skupaj jih imata na hrbtu 157. — Pač za izpremembo v vojskinem času. Samozavest. Sodnik: »Ker je ključavnica potrta, kaže, da je bilo šiloma ulom-Ijenol« — Zatoženec: »Če jaz ulomim, nikoli ključavnice ne potarem!« V vojaški pisarni. Major: »Kako se pišete?«" — Vojak: »Ropaš',«.'—'Major,: >Z enim ali z dvema p?« — Vojak:' »Kakor je'; če se mudi z enim, če ne, pa z dvema!« Listnica uredništva, G. č. V. A.,— B.o-,mo ustregli, kolikor se bo dalo. Kar smo prejeli; pride večinoma še na vrsto. Tudi drugo zadevo bomo rešili v Vašem zmislti. Zdravi! — Več »črtic z bojišča.« in vojaške pozdrave smo morali odložiti za prihodnjo številko, Dobre knjige. Pravice vpoklicancev v vojno, službovanje in njih družin do vzdrževalnin (preživnin, državnih prispevkov k preživljanju) podpor in preskrbnin. Cena 50 vin. Knjižica je pisana jasno in vsakemu umljivo; deli se v štiri poglavja: I. Vzdrževalni-ne družin vpoklicanih v vojno službovanje (preživnine, prispevki k preživljanju). II. Preskrbnine vojakov invalidov in njih družin. — III, Preskrbnine družin padlih in umrlih ali pogrešanih vojakov. — IV." Vzorci za prošnje. — Vsakdo, ki se čuti prikrajšanega v podporah, najde v zadnjem oddelku različne vzorce za prošnje, katere mu je vložiti, da dobi to, kar mu je po postavi zajamčeno. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. v Vipavi. Vljudno sporočam, (la sem prevzel vodslvo lekarne, ki bo odslej ledno odprta. Potrudil so bom, da ustrežem vsaki želji. Posebno priporočam špccijalne kapljice ia želodec, vsa domača zdravila, konjak, li lesarsko kemikalije in želatino. »A.ntimilbln« gotovo učinkujoče sredstvo proti srbečici, garjam in vsakemu podlišnju. Naročila po pošti točno! Z odličnim spoStovanjom Mr IVAN MED. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 24. maja: 40, 15, 21, 81, 20. Line, 27; maja. 88, 81, 33, 75,' 73. SKRIVALNICA Mama, kje pa si? V torek 13. junija 1916 pričenši ob 10. uri dopoldan in naslednje dni se bode prodalo na licu mesta, na prostovoljni Javni dražba potom c. kr. sodnije v Cerknici, Posestvo j« po c. kr. geojuetru razdeljeno na 50 parcel. Prodato se. bode po posameznih parcelah ali pa skupno s parno žago in hišo za stanovanje."Natančni' pogoji se izvedo pri ANTONU DRAŠLERJU v Borovnici poleg kolodvora. Kupci*se vabijo, da si ogledajo parcele pred dražbo. Kuverte s firmo, pisma, račune Itcf. izvršuje natančno po naročilu Katoliška tiskarna v Ljubljani. Mama, daj SIDA medu kije najcenojSa in najboljša jed s Kruhom. Ceneno, izborno, okusno hranilo je Sida med, nanravljon iz nmetnnga medu. Med je bil dosedaj prodrag. sedaj je lahko v vsaki hiši vedno v zalogi in so vživa lahko vsaki dan, osobito kot maža za kruh namesto om prepričala Nadomešča mnoga druga draga jedila. Vsaka gospodinja prihrani mnogo denarja. — En zavojček veljft 36 vin. Dobiva so pri mzposiljninici JOSIP BERDAJ8, LJubljana 6, Zeljarska ulioa. o zavojčkov medu 2 kreni po povzetju ali čt so pošlje denar naprej. is- Priporočamo dolinsko kav in o primes v korist oBmejnim Slovencem! Edino dobri in solidni strolt so samo „Gritzner" in „Jlfrana" Prednosti: krogljičen tek, biserni ubod (Perlstidi). Pouk o vezenju in krpanju brezplačno v hiši. Edina tovar. zaloga Šivalnih strojev Josip Peteline Ljubljana blizu franč. mostu, 3. hiša za vodo. ENP~ 10 letna garancija. VMI Sprejme se takoj pod ugodnimi pogoji zdrav in krepak trgovski vajenec poStenih in uglednih starišev, pri tvrdki Martin Plut v Črnomlju, Belokranjsko. Razširjajte .DOMOLJUBA"! tako se sliši mnogokrat popraševati ljudi, kateri pač imajo uro v žepu ali na steni, ampak svoji lastni uri ne verjamejo, lcer je le slaba, netočna, vedno stoječa bazar ura. Kdor nasprotnq ima Suttnerjevo uro, ve vedno natanko, kako pozno je. Št. 600 Žepna ura z radijem, ki se ponoči sveti......IC 8-40 „ 410 Nikel.-anker-Roskopf ura „ 4-10 „ 705 Roskopf ura, kolesje v kamnih tekoče.......M 5-90 „ 719 Srebrna rem. ura . . . . „ 7'80 „ 720 Srebrna cilinder rem. ura „ 9'70 „1450 Bela kovinasta verižica . . „■ 2-80 nikelnasta....... n. 1-— ,, 916 Srebrna verižica. , . . . „ 3-20 , 89 Double zlata verižica. . . „ 5'90 Velika izbira ur za gospode in dame, verižice, prstane, broške, obeske, zapestnice, z.'ivratne verižice, uhane, blago v zlatu In srebru, namizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovanem ceniku z mnogimi podobami katerega zahtevajte zastonj In poštnine prostega. Raz|ioj|l|a se po povzetju ali pa če so denar vnaprej pošlje. Neugajajoče zamenjam. Vse ure so natančno preizkušene. Lastna tovarna ur v Švici laon Nima nobene podružnice. 'mmmmmti' i " Iv. MurniMa naši. iT. STERGAR, v Kamniku kupuje vsako množino po najvišji ceni: Tršljikovo lublje (skorjo) lapuhovo perje orehovo perje beladona perje planinski mah 1199 arnfkovo cvetje lipovo cvetje kalmnževe korenine št. Janževe korenine suhe borovnice, ku-mno, itd. Sodarski mojster Avg. Repič v Ljubljani, Kole-zijska ul. 18, sprejme takoj 1249 mr 3 vajence v starosti 14—16 let. Hrana in stanovanje v hiši. V šmartnem ob Savi je naprodaj zemljišče s poslopjem ki se lahko z malimi stroški prevredi v stanovanja. Istotako je naprodaj na lepem prostoru v Biažičih bliru Reke mr hiša m ugodna za trgovino in gostilno. Več o vsem tem se poizve pri »Gospodarski Zvezi v Ljubljani«. Posebno letos je veliko ležeče na dobrem poljskem orodl«,1 da ■« dalo i lahkota In hitro opravi, vsled tega naj vsak koae naroči pri 990 is F.S.ŠkrabarvVišniipon. kateri že več let razpošilja priznano najboljše, garantirano dobra Turške kose v dolgosti 56 do 61 cm 07 do 72 eni 78 do 84 cm po K2-— ~Ki~ iTiio Pri naročilu na 10 komadov skupaj poštnine prosto na vsako postajo. Preprodajalci dobe primeren popust. Ako naročite in to nemudoma storite, 1 srečko avstr. rdečega križa, 1 srečko ogrskega rdečega križa, 1 srečko bndimpeštanske bazilike, 1 dobitni list 3% zemlj. srečk iz leta 1880, 1 do-bitni list i o/0 ogrskih hip. srečk iz leta 1884. (KsSeCni obrok u vseh pot srečk oiir. dobitnih listov samo 9 kron 12 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 K) (Inhitp Igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku do 4.000 frankov popolnoma zastonj I Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Sreekovno zastopstvo 12, Ljubljana. IJazHnaCsIllag s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejskirai lasmi ki sem jih dobiln po 11 mesečni rabi pomadc, ki sem lo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las, za tt]'h rnst lil negovanje, za ojačitev tasišča, pri moških krepko pospešuje rast brade, iil žc po ktatki dobi daje lasem iu bradi mirovni blesk in polnost in jill varu;c pred prezgodnjim oslvenjem do najvišje starosti. Lonček po 4, G in 10 kron. Po pošti sc pošilja vsak dan po vsem svetil s poštnini povzetjem ali denar naprej iz tvornlce kamor je naslavljati vsa naroČila Ana Csillau. Dunaj l, Kotiimarkl ll. ni, n. a- in. živli. In rcMne, nezi. in iamst. zavarovalnice sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizko premije. Udeležba na dividendah pri življenski zavarov. že po prvem letu. Stanje zavarovanj koncem 1914 K 173,490.838 — Stanje gar. iondov koncem 1914 K 48,732.C22'76 V letu 1914 se je izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička .... K 432.232-06 Kdor namerava skleniti Jivljeniko zavarovanle veljavno hkrati a vojno zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do goli imenovanepodruJnice. Prospoktl zastonj in poštnine prosto. Sposobni zas'opnlki se sprejmejo po najugodnejšima pogoji. (fcsr Marije Terezije cesta 12. SJU Ttjj vemo. da je dobro desinlekcijsko sredstvo pri toaleti in postrežbi bolnikov velike važnosti. Dandanes se zahteva, da učinkuje desinfekcijsko sredstvo sigurno in hitro, dalje pa, da ima tudi dober duh in da je poceni. Zelo pogosto tiomo opaziii, da se desinfekcijska sredstva, ki imajo duh po karbolu, odstranijo, ker se ta zli vonj težko odpravi z rok, obleke in perila. Ce pa vedno le Nove cene od 1. maja: . Lysoform S steklenica 130 gr . . K 1-25 ...... 100 ur . . K 2-50 „ „ 600 gr . . K <■-„ „ „ 1000 gr. . K 7-— Lysoform toaletno milo kos š . .K 2-— Poprov« mote-Lysofarm ustna voda K 2'— rabimo, nimamo nobenih neprijetnosti. Lysoform ima prijeten, aromatičen vonj, je poceni in nestrupen. Originalne steklenice v vsaki lekarni in drožeriji pq K 125. Vsi naj bi torej le Lysoform ■•smnbifli* 22 Goparslia Zveza v Ljubili ima v zalogi sledeča krmila: Orehove tropine (cele) v ploščah po K 81— in zmlete it K 87 — za 100 kg brez vreč. Rapsove tropine v ploščah po 70 K brez vreč it 100 kg-. Olupke sladkorne pese v balah in vrečah po 50 kg h K 53'— za 100 kg brez vreč. Sladkorno krvno klajo po 48 K it 100 kg z vrečama vred. Poljedelci! Naročajte pri Gospodarski zvezi semena, ječmen, domačo in nemško deteljo, grašico. Semensko koruzo za zeleno krmo dobimo! Kmetovalci! 1'reskrbite si od Gospodarske zveze kajnita, kalijevo sol, 8% kalijev, 18—20% mineralni in kostni superfostat, mešana gnojila, zlasti 14% žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po 50 kg za K 10 — it 100 kg z vrečo vred. Naročniki nai dostavljajo lastne vreče franko naš naslov, sicer- se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blaga ne sprejema. Pobi se tudi v platnenih vrečah po 13 20 K i\ 100 kg z vrečo vred;-Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po najugodnejših cenah koruzne storže, ajdove, prosene in druge pleve. Poljedelske stroje, motorje, mlatiinice itd. naročajte le pri Gospodarski Zvezi. (zborno so Je obneslo za vojake v vojski iu •ploh zu vsakega kot najboljše bol oblažajoče mazanje pil prahl&jenjn, renmatlznrn, gibtn, InlH prsni, vratni lo bolesti t krM« ■ol, l>r. itlcbtcr-J. Sidro-LiBiment. 0H"lci •ompos. Nadomestilo Sidro-Pain-Expeiler. (Steklenica kron. —M, l io, 2 —. Dobiva bo v lekarnah ali direktno V Dr. Rlchter-la leknrni ..Prl zlatem lor Praga, 1., Elizabet na cesta 6. Dnevno razpošiljanje. 1 ali 2 učenca poštenih staršev, krepka fanta, sprejme v tik za mizarsko obrt mizarski mojster: Al. Trink, Ljubljana, Linhartova ulica. 1164 Lepa birmanska darila. Največja zaloga zlatnine, srebrnine in bril jantov po nizkih cenah. Vojno trpežne Za obilni obisk vabi Srebrni prstan t rdečim križem lepo eniajlirin K 2*— F. ČUDEN v Ljubljani nas roti frančiškanske cerkve Naročaj le cenik z koledarjem — je tudi po potil zastonj. Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je: 1440 VZAJEZAVAROVALNICA proti ppžarniim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov Ljubljana, Dunajska cesta 17, Ljubljana. Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbo med časom zgradbe, 2. vso premično blago, mobilijo, poljsko orodje, strojo, živino, zvonove in enalio, 3. vse poljsko pridelke, žita in krmo, 4. zvonove proti prelomit, 6. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in drugo kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebo za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad in udnine, ki so znašale 1. 1912 K G73.35CM7, so poskočile koncem 1. 1913 na K 736..147*17. Tedaj, čimveejo zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad. Ponudbe ln pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjenifitvo v Celju in na Froseku, kakor tudi po vseh farah nastavljeni poverjeniki. Cono primerne, hitra cenitev in takojšnjo izplačilo. KOIESA PRIZNANO NAJ: • BOLJŠA SEDANJOSTI X ii .(-/. ;;■■ - '-:¥'->/ V'rji;'/". LJUBLJANA MARIJE TERE-ZIJE CESTA ŠT.1% NOVI SVET NASPROTI KOLIZEJA-Z AH IEVAJTE PRVI SiOV.SENIK PRC 7PtflČN0 . Vam plačam ako Vaših kurjih očes, torada-vio in trde kože tekom 3 dni s .korenino, broz bolečin no odpravi RZA - BAL3AU. Cena lončku z jamstvenim pismom K l*SO, 3 lončki K 4'-, 0 lončkov K 6 * 50. Kemeny, Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/560, Ogrsko. mi pošiljajo volnene in j bc mbažaste ounje, ločine brez kovin in gumbov, v .ri Jcg zavoiih po pošti, nad 20 kg po železnici. Pla<'am do preklica za volnene cunjo, nogavice, robco i. t. d. K 2 — za kilo, za bomba* žasto in polvolneno cunje BO vin za kg. po prejemu blaga po odbitku poštnine in voznine. V vsak zavoj n s. j se vloži list z naslovom pošiljalca. JOSIP M1LLER, tkalnica Suhluckenau - Češko. Bla prodal ima rmje »S Al za kuho brinjevca v poljub.iih množinah po ilizki 815 coni tvrdka Ivan Jeiačin v .Ljubljani. ?y ' »s »a > letj.slrovnna zadruga z omejenim i.mslvoin sprejema in obrestuje hranilne vloge po Reniui davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so zn poši- ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice jiošine hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 '/2, 15 ali 22 V2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 174C6 deleži, ki leprezentujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K. Načelstvo : Prodsodnik: Andrej Kalan, prclat in stolni kanonik v LJubljani. I. podpredsednik: n. podpredsednik: Ivan SuSnlk, stolni kanonik v Ljubljani. Karol Pollak ml., tovarnar v l.iubljani. Člani: Ivan Dolenc, e. kr. proiosor v Ljubljani; dr. Jožei Gruden, stolni kanonik v Ljubljani: Anton Koblar, duknn v Kranju: Dr. Morliar Alojzij, gimn. prolesor v Ljubljani, dr.Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Frau Papež, odvetnik v Ljubljani; B.Bemec, ravnatelj trg. šolo v Ljubljani; Anton Sužnik, c. kr. gimn. prolesor v Ljubljani; dr. Viljem Soliweitzer, odvetnik v Ljubljani: dr. Aleri USeniflnik, prot. no* goslovja v Ljubljani; Fran Verbio, c. kr. gimn [irot.v Ljubljani; lguaolj Zaplotnlk, liatebot v Ljubljani. Nadzorstvo: Pt-cd s >j d n ik : Anton Kržld, c. kr. j roiesor in kanonik v Ljubljani. - OJani: A.ntou Cadež, katobet v l.iubljani: K. Gruber, c. hr, lin. rač. oilcijal v Ljubljani; Ivan Mlakar, prolesor v I.jubljani; Avgusti« Zajo, e. kr. rač. revidont in posestnik v Ljubljani. Izdnjn konzorcij ,,Domoljuba". Odgovorni urednik Jože! Gostinčar, državni poslanec. Tiskala Katoliška tiskarna.