URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 11	Ljubljana, torek 30. maja 1978	Cena 30 dinarjev	Leto XXXV
726.
Na podlagi 73. člena poslovnika o delu Predsedstva SR Slovenije in 19. točke začasnega odloka o organizaciji in delovnem področju služb Predsedstva■ SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 26 in 27/74) je Predsedstvo SR Slovenije na svoji seji dne 9. maja 1978 sprejelo
ODLOK
o imenovanju generalnega sekretarja Predsedstva SR Slovenije
Za generalnega sekretarja Predsedstva SR Slovenije se imenuje:
Zvonimir Zalar, dosedanji generalni sekretar Predsedstva SR Slovenije.
St. 0210-1/78
Ljubljana, dne 9. maja 1978.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
727.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnje obsojencev
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb
1.	člen
Neprestani del kazni zapora se odpusti:
Miloradu Sanduloviču se odpusti neprestani del kazni 1 leta zapora.
2.	člen
Kazen zapora se zniža:
Momiru Vujiču se kazen 4 let in 7 mesecev zapora zniža za 6 mesecev.
3.	člen
Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo:
Milanu M i h e 1 j u se izrečena kazen 3 mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo tako, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v 1 letu ne bo storil novega kaznivega dejanja.
Št. 25-1/78
Ljubljana, dne 10. maja 1978.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
728.
Na podlagi 6. člena odloka o načinu uporabe sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 7/76) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o dopolnitvi odloka o pogojih in namenih za dajanje reeskontnih kreditov iz sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici v letu 1976
1.	člen
V	prvem odstavku 4. člena odloka o pogojih in namenih za dajanje reeskontnih kreditov iz sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 9/76 in 6/77) se za prvo alineo doda nova druga alinea, ki se glasi:
»— temeljnim bankam, ki bodo kreditirale nakup opreme za avtomatsko telefonsko centralo pri Združenem podjetju Iskra Kranj za potrebe kulturnega doma Ivan Cankar v Ljubljani do višine 25 milijonov dinarjev za dobo 10 let, s tem da se kredit začne vračati po treh letih in mora biti vrnjen v sedmih enakih letnih zneskih začenši z 31. 1. 1981;«
Dosedanja druga alinea postane nova tretja alinea. i
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SR3.
St. 44-47/72
Ljubljana, dne 9. marca 1978.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Zvone Dragan 1. r.
729.
Na podlagi drugega odstavka 92. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
ODREDBO
o določitvi registracijskih območij za registracijo motornih in priklopnih vozil v SR Sloveniji
I
V	SR Sloveniji so naslednja registracijska območja:
1.	Celje: za območje občin Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec;
2.	Gorica: za območje občin Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin;
3.	Koper: za območje občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana;
4.	Kranj: za območje občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič;
5.	Ljubljana: za območje občin Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi;
6.	Maribor: za območje občin Dravograd, Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenska Bistrica in Slovenj Gradec;
7.	Murska Sobota: za območje občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota;
8.	Novo mesto: za območje' občin Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
Registracijska območja iz prejšnjega odstavka so podlaga za določitev označb registrskih tablic za motorna in priklopna vozila, katerih lastniki oziroma uporabniki imajo svoje stalno prebivališče oziroma sedež v enem izmed krajev tega območja.
II
Z dnem, ko začne veljati ta odredba preneha veljati odredba o določitvi območij za registracijo motornih in priklopnih vozil v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/66).
III
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 13/1-S-22/21-C-1/78
Ljubljana, dne 10. maja 1978.
Republiški sekretar za notranje zadeve Janez Zemljarič 1. r.
730.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) izdaja Republiški komite za tržišče in cene
PRAVILNIK
o minimalnih tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati poslovni prostori, v katerih se opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Poslovni prostori, v katerih se opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu ter oprema in naprave, s pomočjo katerih se opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu, morajo ustrezati minimalnim tehničnim pogojem, ki jih določa ta pravilnik, tako da je zagotovljeno sodobno opravljanje blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu.
Poslovni prbstori, v katerih se opravlja promet živil, njihova oprema in naprave morajo ustrezati minimalnim tehničnim pogojem, ki jih določa ta pravilnik ter higienskim in. sanitarnotehničnim pogojem, ki jih določa poseben predpis.
2.	člen
Za poslovne prostore iz prejšnjega člena tega pravilnika se štejejo:
a)	prodajalne;
b)	premični prodajni objekti kot so stojnice, potujoče prodajalne in avtomati;
c)	trgi;
č) skladišča za opravljanje prometa blaga na debelo;
d)	veletržnice;
e)	prostori za odkup kmetijskih pridelkov kot so odkupne postaje, prevzemna mesta in dogoni;
f)	prostori organizacij združenega dela, ki opravljajo storitve v blagovnem prometu.
II.	PRODAJALNE
1.	Objekt prodajalne
3.	člen
Prodajalna mora biti v stavbi iz primernega materiala.
Časopisi, revije, knjige, papir, znamke, vrednotnice, pisma, dopisnice, razglednice, tobak in tobačni izdelki, spominki, izdelki domače obrti, galanterijsko, bazar-sko in drogerijsko blago, igrače, gospodinjske potrebščine, drobno industrijsko blago, ki je namenjeno za vsakodnevno rabo, brezalkoholne pijače ter živila, če so zagotovljeni predpisani higienski in sanitarno-teh-nični pogoji, se lahko prodajajo tudi v kioskih iz ustreznega materiala.
2. Zunanjost prodajalne
4.	člen
Pred prodajalno, na tistih straneh stavbe, kjer so vhod in izložbe prodajalne, mora biti pločnik, napravljen iz betona, kamna ali asfalta. Širina pločnika mora biti pred prodajalnami, zgrajenimi po uveljavitvi tega pravilnika, najmanj 1,60 metra.
Vse odprtine pred prodajalno (jaški, kletna okna) morajo biti zavarovane in pokrite.
5.	člen
Prodajalna mora biti v ravnini ulice. Izjemoma je prodajalna lahko pod ravnino ali nad ravnino ulice, pod pogojem, da je zagotovljen neoviran in varen do_ stop, normalno manipuliranje z blagom, obvarovanje blaga pred onesnaženjem in kvarjenjem, ter da ustreza predpisom o varstvu pri delu.
Prodajalna mora imeti vhod z ulice oziroma ceste ali iz javnega prehoda oziroma dohoda. Pred vhodnimi vrati mora biti vgrajen v tleh predpražnik.
Širina odprtine med podboji vhodnih oziroma izhodnih vrat prodajalne mora znašati najmanj 0,90 metra, vhodno-izhodnih vrat pa 1,60 metra.
Z zunanje strani mora biti na vratih viden napis z navedbo delovnega časa prodajalne. Na zunanji in na notranji strani vrat mora biti označena smer odpiranja vrat. Če ima prodajalna ločen vhod in izhod, morajo biti vrata opremljena z dobro vidnimi napisi: »vhod«, »izhod«.
Prodajalna, zgrajena oziroma narejena po uveljavitvi tega pravilnika, mora biti zaščitena pred prepihom in vdorom mraza z vetrolovom ali s toplotno zaveso.
Prostor pred vhodom v prodajalno mora biti ponoči v delovnem času prodajalne osvetljen in sicer od prvega somraka do popolne zdanitve.
6.	člen
Na prodajalni mora biti poleg morebitnega imena prodajalne na vidnem mestu napis s polno ali skraj-
šano firmo delovne organizacije in imenom temeljne organizacije združenega dela, katerima prodajalna pripada, ter s krajem sedeža delovne organizacije in temeljne organizacije združenega dela.
Prodajalna občana, ki opravlja blagovni promet v svojem imenu in za svoj račun, mora imeti na dobro vidnem mestu napis z njegovim polnim imenom in naslovom.
7.	člen
Čelna stran (fasada) prodajalne mora biti čista in nepoškodovana.
8.	člen
Za razstavljanje blaga se smejo uporabljati izložbe prodajalne ter premične ali stalne izložbene vitrine pred njo ali na kakšnem drugem za to primernem mestu. Na vsaki vitrini, ki je ločena od prodajalne, mora biti firma delovne organizacije in ime temeljne organizacije združenega dela ter naslov prodajalne, ki razstavlja blago.
Ce izložbena okna prodajalne in izložbene vitrine niso že zavarovani pred sončno svetlobo z napušči, vgrajenimi roletami in podobnimi napravami, morajo biti opremljeni z zunanjimi ali notranjimi senčniki iz ustreznega materiala in sicer povsod tam, kjer je to potrebno glede na lego izložbenih oken in vitrin ter glede na vrsto razstavljenega blaga.
9.	člen
Prodajalna, zgrajena po uveljavitvi tega pravilnika mora imeti posebna, ustrezno široka, vrata za dovoz in odvoz blaga in embalaže. Tla pred vrati morajo biti asfaltirana, betonirana ali tlakovana.
10.	člen
Prodajalna, zgrajena po uveljavitvi tega pravilnika, katere prodajni prostor ima površino večjo od 2000 m2, mora imeti poleg prodajalne ali v njeni neposredni bližini njej pripadajoče parkirne prostore. Na vsakih 50 m2 prodajnega prostora mora priti en označen parkirni prostor, širine najmanj 2j50 metra in dolžine najmanj 4,50 metra. Parkirni prostori in vozne poti do javne ceste morajo biti asfaltirani, betonirani ali tlakovani.
3.	Notranjost prodajalne
11.	člen
Prodajalna mora imeti prodajni prostor in pomožne prostore.
Velikost prostorov iz prejšnjega odstavka mora ustrezati vrsti prodajalne, načinu prodaje, blagu, ki je naprodaj, ter predvidenemu številu kupcev, ki se hkrati nahajajo v prodajalni.
12.	člen
Če se v prostorih prodajalne opravlja tudi gostinska dejavnost, mora biti prostor za opravljanje te dejavnosti povsem ločen od prodajnega prostora in pomožnih prostorov.
Izjemoma je lahko prostor za opravljanje gostinske dejavnosti združen s prodajnim prostorom, če se v njem ne nudijo alkoholne pijače in če je v njem prepovedano kajenje.
13.	člen
Prodajni prostor mora biti visok najmanj 2,80 metra. Višina prodajnega prostora sme biti manjša od
2,80 metra, vendar ne manjša od 2,20 metra, če ima prostor vgrajeno brezhibno napravo za klimatiziranje ali za prisilno prezračevanje.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za prodajalne na izvenmestnih območjih, ki so bile zgrajene pred uveljavitvijo tega pravilnika.
14.	člen
Pod prodajalne mora biti iz materiala, ki se lahko enostavno čisti ter ne povzroča prahu (umetna masa, gumi, tapison, keramične talne obloge, kamen).
Če ima prodajalna hladen pod (kamen), mora biti tisti del poda, na katerem so delovna mesta zaposlenega osebja, pokrit z materialom, ki je slab prevodnik toplote.
Pod prodajalne mora biti čist. Čisti in vzdržuje se ga s primernimi sredstvi, tako da je zrak čist in da vonj oziroma hlapi čistilnih sredstev ne vplivajo na blago ali na ljudi.
15.	člen
Pod, stene in strop morajo biti čisti ter ne smejo biti poškodovani oziroma okrušeni ali razbiti.
16.	člen
Če je prodajni prostor v dveh ali več etažah, morajo biti etaže povezane s stopniščem, katerega širina mora ustrezati predvidenemu številu kupcev, ki se istočasno zadržujejo v prodajalni, s tem da širina ne sme biti manjša od enega metra.
Poleg stopnišča ima lahko prodajalna za povezavo etaž tudi tekoče stopnice in dvigalo.
Prodajalna, zgrajena po uveljavitvi tega pravilnika, katere prodajni prostor je v treh ali več etažah in ima površino večjo od 2000 m2, mora imeti med prvo kletno etažo in nadaljnjimi kletnimi etažami ter med prvim nadstropjem in nadaljnjimi nadstropji tekoče stopnice za obe smeri. Te stopnice morajo biti med delovnim časom v pogonu.
17.	člen
Notranjost prodajalne mora biti zavarovana pred dimom, smradom, prahom, mrčesom in glodalci.
Prodajalna mora imeti naravno ali umetno zračenje (okna in vrata, samodejno vzgonsko prezračevanje ali naprave za prisilno prezračevanje).
Če je v prodajnih prostorih predvideno zadrževanje večjega števila kupcev, mora prodajalna imeti dodatne naprave za umetno zračenje, ki v zadostni meri zagotovijo odvajanje izrabljenega in onesnaženega zraka.
Napisi in znaki o prepovedi kajenja morajo biti na vidnih mestih v prodajnih prostorih.
18.	člen
Prodajalna mora biti v delovnem času ustrezno razsvetljena ter mora zato imeti poleg naravne osvetlitve tudi naprave za umetno osvetlitev prodajnega in razstavnega prostora (izložbenih oken, vitrin in drugega).
Ustrezna razsvetljava iz prejšnjega odstavka je:
A.	v glavnih ulicah večjih mest:
a)	splošna razsvetljava prodajnega prostora 100 luksov,
b)	razsvetljava blaga in prodajnih miz 250 luksov,
c)	razsvetljava izložbenih oken in vitrin 400 luksov,
B.	v stranskih ulicah večjih mest in v glavnih ulicah večjih potrošniških središč:
a)	splošna razsvetljava prodajnega prostora 70 luksov,
b)	razsvetljava blaga in prodajnih miz 150 luksov,
c)	razsvetljava izložbenih oken in vitrin 350 luksov,
C.	v stranskih ulicah večjih potrošniških središč in v ostalih potrošniških središčih:
a)	splošna razsvetljava prodajnega prostora 50 luksov,
b)	razsvetljava blaga in prodajnih miz 100 luksov,
c)	razsvetljava izložbenih oken in vitrin 250 luksov.
Jakost osvetlitve po prejšnjem odstavku velja v višini 100 cm od tal.
Za dosego ustrezne razsvetljave imajo prodajalne lahko poleg stalne opreme za razsvetljavo tudi prenosljive reflektorje in podobne naprave.
Vse svetlobne naprave in oprema morajo biti take ali tako montirane, da luč ne slepi niti kupcev niti prodajalcev, da ne spreminja barve blaga in da ni utripajoča. Fluoresčenčne svetilke morajo imeti vgrajene dušilce proti šumom. Fluoresčenčna razsvetljava se mora približati dnevnemu spektru.
Če pristojni organ občinske skpuščine ne določi drugače, morajo biti izložbena okna prodajaln, ki so navedena v točkah A in B drugega odstavka tega člena, osvetljena vsak dan od nastopa mraka do najmanj 22. ure, prodajaln pod C pa dokler prodajalna obratuje.
19.	člen
Odvisno od podnebnih razmer in vrste blaga, s katerim prodajalna posluje, mora imeti prodajalna ustrezno napravo za ogrevanje prodajnega prostora, tako, da se v njem vzdržuje primerna in stalna temperatura. Kot ustrezna naprava za ogrevanje se šteje naprava za centralno ali etažno ogrevanje s pomočjo vroče vode oziroma pare, za ogrevanje s toplim zrakom, peč na kurilno olje v prodajalni, v kateri se ne prodajajo živila, ter plinska peč, pri kateri se vsi zgoreli plini odvajajo iz prodajalne in električna akumulacijska peč, na izvenmestnih območjih pa tudi peč na trda goriva.
Zmogljivost naprave za ogrevanje mora ustrezati velikosti prodajnega prostora.
20.	člen
V vseh prostorih prodajalne morajo biti storjeni ukrepi za varstvo pred glodalci in mrčesom.
Prodajalna mora imeti ustrezne brezhibne požarno varnostne naprave.
4.	Oprema in pribor prodajalne
21.	člen
Oprema in njena razporeditev morata biti prilagojeni vrsti prodajalne, načinu prodaje, blagu, ki je naprodaj, ter predvidenemu številu kupcev, ki se hkrati nahajajo v prodajalni.
22.	člen
Prodajalna mora imeti police, pulte, prodajne mize, gondole, regale in podobno pohištveno opremo.
Vsa pohištvena oprema prodajalne mora biti gladka in iz takega materiala, da se da uspešno čistiti. Pohištvo se mora tesno prilegati tlom, ali pa mora biti
dvignjeno od tal najmanj 15 cm, tako da je omogočeno redno in lahko čiščenje tal. Prostor pod dvignjeno pohištveno opremo mora biti vedno popolnoma prazen.
23.	člen
Blago in embalaža, v kateri je blago, morata biti v prodajnem prostoru dvignjena od tal najmanj 10 cm.
24.	člen
Hladilne naprave za blago, ki nimajo kompresorjev izven prodajnega prostora, morajo imeti ustrezne naprave za odvajanje toplote iz prodajnega prostora.
25.	člen
Oprema in blago morata biti postavljena tako, da je med posameznimi deli prostor, ki omogoča neovirano hojo zaposlenega osebja in kupcev po prodajalni. Razdalja med posameznimi deli opreme oziroma blaga, v delu prodajnega prostora, ki je namenjen kupcem, ne sme biti manjša od enega metra.
26.	člen
Prodajalna, v kateri se opravlja prodaja oblačil, mora imeti kabine; število kabin mora ustrezati predvidnemu številu kupcev. Vsaka kabina mora imeti sedež, obešalnik ter ogledalo. Velikost kabine in ogledala mora ustrezati oblačilom, ki se v kabini pomerjajo, vendar kabina ne sme biti ožja od 90 cm, njena površina pa ne sme biti manjša od 1 m2.- Kabina mora imeti urejeno zračenje ter mora biti razsvetljena.
27.	člen
Prodajalna mora imeti glede na vrsto blaga, s katerim posluje, ustrezno orodje in pribor, da lahko spravlja, meri, reže, presipava in zajema blago, ter za drugo manipulacijo z blagom.
Pripomoček za delo iz prejšnjega odstavka mora biti skrajno čist ter brezhiben in izdelan iz takega materiala, ki ne more škodljivo vplivati na blago ali škodovati zdravju potrošnikov in delavcev.
28.	člen
Merila morajo biti postavljena tako, da imajo kupci vpogled v merjenje blaga.
Prodajalna, ki prodaja več vrst tekočega blaga, mora imeti potrebne lijake in merila za vsako vrsto tekočine.
29.	člen
Prodajalne, razen prodajaln na izvenmestnih območjih in prodajaln, katerih prodajni prostor ima neto površino manjšo od 30 m2, morajo imeti registrske blagajne.
Prodajalna mora imeti v prodajnem prostoru knjigo za evidentiranje zahtev kupcev po založenosti prodajalne s posameznimi proizvodi in izvršitve teh zahtev.
30.	člen
Prodajalne, ki prodajajo električne aparate, žarnice, razen žarnic za vozila, baterije, akumulatorje ter akustične in optičnoakustične aparate in plošče, trakove ipd. zanje, morajo imeti ustrezne naprave za preiskus takšnega blaga.
31.	člen
Prodajalna s površino prodajnega prostora euu m* in več, mora imeti za razsvetljavo ter pogon naprav
za prisilno prezračevanje in hladilnih naprav za blago ob izpadu električnega toka iz omrežja brezhiben agregat za proizvodnjo električne energije.
Ostale prodajalne morajo imeti naprave za ustrezno zasilno razsvetljavo prodajnega prostora (plinske svetilke, električne peči za akumulatorje ipd.). Ustrezna razsvetljava je zagotovljena, če pride eno svetilo na 25 m2 površine prodajnega prostora.
5.	Pomožni prostori prodajalne
32.	člen
Prodajalna mora imeti priročno skladišče, v katerem se ločeno shranjujejo blago, embalaža in pribor za vzdrževanje snage.
Če prodajalna nima prostora za priročno skladišče, lahko oddeli in pregradi v ta namen del prostora v sami prodajalni, če se s tem ne zmanjša prostor pod minimumom, ki je predpisan v 36., 37. in 42. členu tega pravilnika. Priročno skladišče je lahko ločeno od same prodajalne, vendar mora biti v njeni neposredni •bližini.
Priročno skladišče mora ustrezati obsegu prometa in velikosti prodajalne ter vrsti, količini in strukturi blaga ter izpolnjevati pogoje, s katerimi je blago zavarovano pred kvarjenjem in onesnaženjem.
Shranjevanje na prostem blaga, pribora za vzdrževanje snage in embalaže ni dovoljeno.
33.	člen
Prodajalna mora imeti poseben prostor z garderobnimi omarami za shranjevanje obleke delavcev, ki delajo v prodajalni. V tem prostoru mora biti v krajih z vodovodnim omrežjem nameščen umivalnik s toplo in hladno tekočo vodo ter vsemi higienskimi potrebščinami.
Za delavce mora imeti prodajalna stranišče ali pa zagotovljeno uporabo stranišča v neposredni bližini.
Stranišče mora biti v krajih z vodovodnim omrežjem na vodno splakovanje. Na steni mora biti nameščen toaletni papir. Stene stranišča morajo biti najmanj do višine 1,50 metra obložene s keramičnimi ploščicami ali- podobnim nepropustnim materialom. Na vsakih 15 delavcev v eni izmeni mora biti zagotovljena najmanj ena straniščna kabina.
Pred straniščem v krajih iz prejšnjega 'odstavka mora biti poseben prostor, v katerem je nameščen umivalnik s toplo in hladno vodo ter vsemi higienskimi potrebščinami (milo, ščetka za nohte, papirnata brisača, posoda za odpadni papir).
Stranišče in predprostor morata biti primerno zračena in dobro osvetljena.
Če je v prodajnih prostorih predvideno istočasno zadrževanje več kot sto kupcev, mora imeti prodajalna posebno stranišče tudi zanje.
6.	Posebni pogoji za posamezne vrste prodajaln
A.	KIOSK
34.	člen
Kiosk je prodajalna, v kateri se opravlja prodaja blaga skozi okno.
Za kiosk ne veljajo splošni minimalni tehnični pogoji za prodajalne iz tega pravilnika, razen minimalnih tehničnih pogojev iz 6. in 7. člena, drugega od-
stavka 14. člena, 20., 27. in 28. člena, tretjega in četrtega odstavka 32. člena ter drugega odstavka 33. člena.
35.	člen
Neto prodajni prostor kioska ne sme biti manjši od 3 m2.
Kiosk, v katerem se prodajajo živila, mora imeti poleg prodajnega prostora iz prejšnjega odstavka tudi prostor za skladiščenje blaga in embalaže. Če se živila v kiosku tudi pripravljajo, mora imeti kiosk še poseben prostor za pripravo živil. Za pripravljanje živil se ne šteje dodelava industrijsko pripravljene hrane v mikrovalovnih in podobnih pečicah.
Notranja višina kioska ne sme biti manjša od dveh metrov.
Notranjost kioska in prodajni pult morata biti med delovnim časom osvetljena. Zaradi tega mora imeti kiosk poleg naravne osvetlitve tudi naprave za umetno razsvetljavo. Razsvetljava prodajnega pulta mora dosegati najmanj 70 luksov. Kiosk, v katerem se prodajajo živila, sme imeti samo električno razsvetljavo.
B.	KLASIČNA IN SAMOIZBIRNA PRODAJALNA
36.	člen
V	prodajalni s postrežnim načinom prodaje (klasična prodajalna) in. v samoizbirni prodajalni mora imeti prodajni prostor neto površino najmanj 12 m2, v specializirani klasični prodajalni pa najmanj 6 m2. Kot specializirana prodajalna se šteje prodajalna, v kateri se opravlja' prodaja blaga ene ali dveh blagovnih skupin. Če se prodajni prostor nahaja v dveh ali več etažah njegova neto površina ne sme biti manjša od 30 m2.
Najmanjše površine prodajnih prostorov, določene v prejšnjem odstavku, ne veljajo za prodajalne, ki so bile zgrajene oziroma narejene pred uveljavitvijo tega pravilnika.
V	prodajnem prostoru prodajalne iz prvega odstavka tega člena, ki ima neto površino večjo od 2000 m2, morajo biti nameščeni sedeži za obiskovalce prodajalne, tako da pride na vsakih 200 m2 površine prodajnega prostora najmanj en sedež.
C.	SAMOPOSTREŽNA PRODAJALNA
37.	člen
Neto površina prodajnega prostora samopostrežne prodajalne ne sme biti manjša od 40 m2.
V	prodajnem prostoru samopostrežne prodajalne, katerega neto površina znaša več kot 150 m2, razdalja med posameznimi deli opreme oziroma blaga ne sme biti manjša od 1,20 metra.
Med blagajno in izhodom iz samopostrežne prodajalne mora biti eden ali več ustrezno opremljenih prostorov, kjer si kupec zloži kupljeno blago.
V	prodajnem prostoru samopostrežne prodajalne morajo biti nakupovalne košarice ali vozički. Če je razdalja med posameznimi deli opreme oziroma blaga manjša od 1,20 metra, uporaba nakupovalnih vozičkov ni dovoljena. Če ima prodajni prostor neto površino večjo od 300 m2, mora prodajalna imeti nakupovalne vozičke.
Če ima samopostrežna prodajalna napravo, ki odpira kupcu vstop v del prodajnega prostora, kjer je blago in mu obenem onemogoča izhod na vstopnem
*
mestu, mora biti ta naprava urejena tako, da prepreči vstop, ko poidejo nakupovalne košarice in vozički.
38.	člen
Samopostrežna prodajalna, ki prodaja gospodinj-potrebščine, pijače in živila, med njimi obvezno kruh, mleko, sveže meso, sveže sadje in svežo zelenjavo in v kateri se lahko v posameznih oddelkih opravlja prodaja tudi na postrežni način, se lahko šteje za market, če znaša neto površina prodajnega prostora več kot 300 m2.
39.	člen
Samopostrežna prodajalna, ki prodaja živila, med njimi obvezno kruh, mleko, sveže meso, sveže sadje in svežo zelenjavo, ter pijače, gospodinjske potrebščine, tekstil, konfekcijo, steklo, porcelan, keramiko, proizvode iz plastike, papir ter pisalne in šolske potrebščine in v kateri se lahko v posameznih oddelkih opravlja prodaja tudi na postrežni način, se lahko šteje za supermarket, če znaša neto površina prodajnega prostora več kot 500 m2.
40.	člen
Market in supermarket morata imeti ločen vhoa in izhod.
C. BLAGOVNA HIŠA
41.	člen
V blagovni hiši se opravlja prodaja blaga vsaj na dva načina Od treh načinov prodaje (postrežni, samopostrežni in samoizbirni).
Blagovne hiše so blagovnice in veleblagovnice.
42.	člen
Za blagovnico se šteje blagovna hiša, v kateri se opravlja prodaja blaga široke izbire in katere prodajni prostor ima neto površino večjo od 400 m2.
Veleblagovnica je blagovna hiša, v kateri se opravlja prodaja blaga najširše izbire in katere prodajni prostor ima neto površino večjo od 2000 m2.
D.	PRODAJALNA ZA DISKONTNO PRODAJO
BLAGA
43.	člen
Prodajni prostor prodajalne za diskontno prodajo blaga ne sme biti manjši od 50 m2 ter mora biti funkcionalno ločen od drugega prostora za prodajo blaga na drobno in od skladišča za prodajo blaga na debelo.
Določbe prvega in drugega odstavka 32. člena se ne uporabljajo za prodajalno za diskontno prodajo blaga, s tem da se embalaža in pribor za vzdrževanje snage ne smeta hraniti v prodajnem prostoru.
Vsaka prodajalna za diskontno prodajo blaga mora imeti, ne glede na površino prodajnega prostora, prostore za brezplačno parkiranje vozil obiskovalcev prodajalne. Na vsakih 25 m2 prodajnega prostora mora priti en označen parkirni prostor širine najmanj 2,50 metra in dolžine najmanj 4,50 metra. Prodajalna mora imeti tudi ustrezne naprave za prevoz blaga iz prodajalne do vozila na parkirnem prostoru. III.
III.	PREMIČNI PRODAJNI OBJEKTI
44.	člen
Proizvodi iz drugega odstavka 3. člena se lahko prodajajo tudi v premičnih prodajnih objektih, s tem
da se živila v teh objektih lahko prodajajo samo, če so v njih zagotovljeni predpisani higienski in sanitar-no-tehnični pogoji.
Premični prodajni objekti morajo zadostiti tudi ustreznim minimalnim tehničnim pogojem, predpisanim s tem pravilnikom. Za premične prodajne objekte se primerno uporabljajo določbe 6. člena, petega odstavka 18. člena, 27. in 28. člena ter četrtega odstavka 35. člena tega pravilnika.
IV.	TRGI
45.	člen
Promet blaga na trgih se opravlja na prodajnih mestih. Prodajna mesta so stojnice (stojnice z nadstreškom in prodajne klopi) ter prodajni boksi.
Če se blagovni promet na trgu opravlja v kioskih in drugih vrstah prodajaln, morajo biti izpolnjeni minimalni tehnični pogoji predpisani za prodajalne.
Prodaja s tal ni dovoljena. Prav tako ni dovoljeno blago za prodajo zlagati neposredno na tla.
46.	člen
Prodajna mesta zasebnih prodajalcev morajo biti vidno označena s prodajalčevim polnim imenom in naslovom, prodajna mesta organizacij združenega dela pa s firmo delovne organizacije in imenom temeljne organizacije ter z njunima sedežema.
Postavljanje raznih reklam ni dovoljeno.
47.	člen
Prodajna mesta morajo biti čista, prodajne klopi pa morajo biti prekrite tudi s primernimi PVC pregrinjali.
48.	člen
Razstavljeno blago mora biti vidno označeno s prodajno ceno.
Organizacije združenega dela in zasebni prodajalci izdelkov domače obrti pa morajo na prodajnih mestih izobesiti tudi cenike.
49.	člen
Prodajna mesta morajo biti opremljena z merili, ki so predpisana ali običajna za merjenje določene vrste blaga.
50.	člen
Žive živali se smejo prodajati samo na za to določenih prodajnih mestih, ločeno od živil, ter v primernih kletkah ali košarah. Na teh prodajnih mestih mora biti krma in voda za živali.
Zdravilna zelišča, gozdni sadeži in užitne gobe se smejo prodajati samo na posebej določenih prodajnih mestih, ločeno od drugih živil. Gobe morajo biti označene z domačim nazivom, zdravilna zelišča pa poleg tega tudi z botaničnim nazivom.
Prodajalci na prodajnih mestih za živila živalskega izvora, mlevske izdelke ter kislo zelje in repo morajo biti oblečeni v bele halje ali predpasnike in nositi bele narokavnike, na glavi pa morajo imeti bela pokrivala.
Blago slabše kakovosti se prodaja na posebej določenih mestih z oznako »slabša kakovost«.
Če tržni red dovoljuje, da veliki potrošniki kupujejo blago na trgu do 9. ure, morajo biti na trgu posebej določena in označena mesta za nakup blaga v večjih 'količinah.
51.	člen
Trg mora imeti zadostno število prodajnih klopi, stojnic z nadstreškom, tehtnic za prodajalce in kontrolnih tehtnic, sončnikov ter njihovih stojal in držal, tabel za cenike in za označevanje cen, PVC pregrinjal ipd.
Na trgu mora biti na dobro vidnih mestih razobe-šeno ustrezno število izvodov veljavnega tržnega reda, tako da pride en izvod na vsakih 1000 m2 tržnih površin. Če ima trg tudi del z zaprtim prostorom, mora biti v njem razobešen tržni red, tudi v primeru, da je prostor manjši od 1000 m2.
52.	člen
Trg mora biti priključen na vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje.
53.	člen
V
Odprti tržni prostor mora imeti luči za razsvetljavo tržnega prostora.
Zaprti tržni prostor mora biti v tržnem času razsvetljen z naravno ali umetno svetlobo.
54.	člen
Med prodajnimi mesti mora biti dovolj prostora za nemoteno hojo obiskovalcev trga.
55.	člen
Na trgu ali v njegovi neposredni bližini mora biti zadostno število primernih stranišč.
56.	člen
Tržni prostor je lahko odprt ali zaprt.
. Živila živalskega izvora se smejo prodajati samo v prodajnih boksih v zaprtem tržnem prostoru.
57.	člen
Notranja višina zaprtega tržnega prostora ne sme biti manjša od 4 metrov.
Izjemoma sme biti višina iz prejšnjega odstavka manjša od 4 metrov, vendar ne manjša od 2,80 metra, če ima prostor takšne naprave za umetno zračenje, ki zagotavljajo odvajanje izrabljenega in onesnaženega zraka v zadostni meri.
58.	člen
Zaprt tržni prostor mora biti urejen tako, da je temperatura v njem med tržnim časom višja od 0° C.
59.	člen
Tla, stene in strop zaprtega tržnega prostora ne smejo biti poškodovani oziroma okrušeni ali razbiti.
60.	člen
Trg mora imeti skladiščne prostore za hrambo blaga, ki je namenjeno za prodajo na trgu.
Če se na trgu prodajajo živila živalskega izvora, mora imeti trg skupno hladilnico ali pa mora imeti vsak prodajni boks v zaprtem tržnem prostoru svojo hladilno napravo za hrambo živil.
61.	člen
Trg mora imeti ustrezne prostore za shranjevanje predmetov iz prvega odstavka 51. člena tega pravilnika.
62.	člen
Trg mora imeti tudi prostor za parkiranje, katerega površina ne sme biti manjša od 1/5 tržnih površin, ter ustrezno velik prostor za shranjevanje prevoznih sredstev za blago kot so vozički, trokolesa ipd.
Parkiranje oziroma shranjevanje kakršnihkoli prevoznih sredstev na tržnih površinah ni dovoljeno.
63.	člen
Na trgu mora biti zadostno število posod za odpadke, tako za drobne odpadke kot tudi za odpadke v večjih kosih.
V.	SKLADIŠČA ZA OPRAVLJANJE PROMETA BLAGA NA DEBELO
1.	Splošno
64.	člen
Skladišča za opravljanje prometa blaga na debelo (v nadaljnjem besedilu: skladišča), so podna skladišča, silosi in cisterne. Podna skladišča so lahko zaprta, pokrita ali odprta.
Blago mora biti skladiščeno tako, da ne more priti do kvarnih vplivov na lastnosti in kakovosti blaga zaradi načina skladiščenja blaga.
Skladišče mora imeti poleg prostorov za skladiščenje blaga tudi ustrezne pisarniške prostore.
Skladišče mora imeti sanitarne naprave in prostor za shranjevanje obleke delavcev iz 33. člena tega pravilnika ter požarnovarnostne naprave, ki ustrezajo vrsti skladišča in skladiščenemu blagu.
Silosi in cisterne za opravljanje prometa blaga na debelo ter pokrita in odprta skladišča morajo imeti poleg prostorov in naprav iz prejšnjega odstavka tudi prostore za počitek delavcev v času odmora.
2.	Zaprta skladišča
65.	člen.
Zaprto skladišče mora biti praviloma iz trdnega materiala, lahko pa je tudi iz kakšnega drugega materiala, če blago in podnebne razmere to dovoljujejo.
V	skladišču mora biti poskrbljeno za zračenje (naravno ali umetno) ter za dnevno ali umetno svetlobo. Tla skladišča morajo biti iz trdnega materiala, ki vzdrži obremenitev in je pripraven za čiščenje.
V	skladišču morajo biti storjeni ukrepi za varstvo pred glodalci. Ce se v skladišču hranijo živila, pa mora biti skladišče zavarovano tudi pred mrčesom.
66.	člen
Skladišče mora imeti ustrezno opremo in naprave za hrambo in manipulacijo blaga.
Skladišče, ki ima hladilnico ali dozorevalne komore, mora imeti agregat za proizvodnjo električne energije.	1 .
67.	člen
V	skladišču mora biti nameščeno tovorno dvigalo, če so skladiščni prostori pod ali nad nivojem dovozne ali odvozne rampe.
Skladišče z več kot 500 m2 talne površine v eni etaži mora imeti v vsaki etaži ustrezna prevozna sredstva za notranje prevažanje blaga, kot so na primer hidravlični in električni vozički ter električni viličarji.
Skladiščenje prazne embalaže v skladiščnih prostorih, kjer se hrani blago, ni dovoljeno.
68.	člen
Skladišče organizacije združenega dela, ki opravlja promet blaga osnovne preskrbe občanov, mora po velikosti zadostovati vsaj za dvajsetdnevno komercialno porabo takšnega blaga.
3.	Pokrita in odprta skladišča
69.	člen	g
Pokrita in odprta skladišča morajo biti na suhem zemljišču, na katerem morajo biti urejeni odtoki ali pa mora biti zemljišče drenirano. Skladišče mora biti ograjeno v višini najmanj dveh metrov. Samo skladišča na izvenmestnih območjih smejo biti ograjena z bodečo žico.
70.	člen
Blago in embalažo, ki sta občutljiva za padavine, sonce in druge elementarne vplive, je treba hraniti v pokritem skladišču.
VI.	VELETRZNICE
71.	člen
Veletržnica mora imeti prostore za razstavljanje, prodajanje in skladiščenje kmetijskih pridelkov, katerih velikost mora ustrezati obsegu prometa ter vrsti, količini in strukturi blaga; imeti pa mora tudi pisarniške prostore.
Skladišča veletržnice morajo izpolnjevati minimalne tehnične pogoje, predpisane za skladišča za opravljanje prometa, blaga na debelo, razen minimalnih tehničnih pogojev iz tretjega odstavka 64. člena in 68. člena tega pravilnika.
Veletržnica, ki opravlja predelavo oziroma dodelavo kmetijskih pridelkov, mora imeti za opravljanje teh poslov posebne prostore. Prav tako mora imeti posebne prostore tudi za prebiranje in sortiranje kmetijskih pridelkov.
72.	člen
Prostori iz prvega in tretjega odstavka prejšnjega člena morajo imeti poleg naravne osvetlitve tudi naprave za umetno razsvetljevanje. V vseh teh prostorih mora biti poskrbljeno za zračenje, tako naravno kot umetno. V njih mora biti zagotovljena pitna in higiensko neoporečna voda iz vodovoda. Prostori morajo biti priključeni na javno kanalizacijo; priključki pa morajo biti opremljeni s sifoni in rešetkami.
73.	člen
Veletržnica, ki ima hladilnico ali dozorevalne komore mora imeti agregat za proizvodnjo električne energije.
74.	člen
Veletržnica, ki opravlja špediterske storitve ali storitve kontrole kakovosti in količine blaga, mora izpolnjevati minimalne tehnične pogoje, ki so s tem pravilnikom predpisani za opravljanje takšnih storitev v blagovnem prometu.
VII.	PROSTORI ZA ODKUP KMETIJSKIH PRIDELKOV
75.	člen
Zaprti in pokriti prostori za odkup kmetijskih pridelkov morajo imeti tla iz trdnega materiala, ki se lahko čisti, odprti prostori pa morajo biti asfaltirani, betonirani ali tlakovani.
76.	člen
Na prostorih za odkup kmetijskih pridelkov mora biti na vidnem mestu firma delovne organizacije in ime temeljne organizacije združenega dela oziroma ime kmetijske zadruge, kateri prostori pripadajo ter sedež delovne in temeljne organizacije združenega dela oziroma kmetijske zadruge.
Poslovni prostori, v katerih odkupuje kmetijske pridelke občan, morajo biti označeni š polnim imenom in naslovom občana ter z navedbo gospodarske dejavnosti.
77.	člen
Prostori za odkup kmetijskih pridelkov morajo imeti prostor za odkup in prostor za spravljanje pridelkov ter pisarniške in pomožne prostore.
Pomožni prostori iz prejšnjega odstavka so prostori za shranjevanje obleke delavcev in prostori s sanitarnimi napravami iz 33. člena tega pravilnika.
Vsi prostori morajo imeti naprave za zračenje in za razsvetljevanje.
Prostori morajo biti zavarovani pred glodalci in mrčesom.
78.	člen
Prostori za odkup kmetijskih pridelkov morajo biti opremljeni z napravami za prevzem blaga, ki ustrezajo vrsti pridelkov, ki se odkupujejo. Obvezno morajo biti opremljeni z ustreznimi tehtnicami.
79.	člen
Prostori za odkup živine morajo biti ograjeni ter morajo imeti privezovališča, rampo za nakladanje živine in dovod higiensko ustrezne tekoče vode za napajanje živine ter poseben zaprt prostor za veterinarja. Pri prostorih za odkup živine mora biti tudi poseben prostor za odlaganje gnoja.
Prostori za odkup mleka (zbiralnice) morajo imeti hladilno napravo za mleko.
Prostori za odkup grozdja morajo imeti merilne naprave za določitev sladkorne stopnje grozdja.
VIII.	POSLOVNI PROSTORI ZA OPRAVLJANJE STORITEV V BLAGOVNEM PROMETU
80.	člen
Organizacije združenega dela, ki opravljajo storitve v blagovnem prometu, morajo imeti v svojih poslovnih prostorih, namenjenih za sprejemanje poslovnih strank, poleg drugih potrebnih naprav in opreme tudi telefon, vezan na javno telefonsko omrežje, ter telex zveze.
81.	člen
Organizacije združenega dela, ki opravljajo storitve skladiščenja blaga morajo imeti skladišča, ki ustrezajo pogojem predpisanim s tem pravilnikom za skladišča, v katerih se opravlja promet blaga na debelo,
transportna sredstva za skladiščno manipulacijo z blagom ter parkirni prostor poleg skladišča.
Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s storitvami kontrole kakovosti in količine blaga, morajo imeti potrebne tehnične pripomočke za preizkušanje blaga in za ugotavljanje njegove količine.
Borza mora imeti poseben prostor za borzne sestanke.
Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prirejanjem sejmov, morajo imeti primerne komunalno urejene sejemske prostore.
Na sejemskem prostoru živinskega sejma morajo biti privezovališča, tehtnica, rampa za nakladanje živine, zaprt prostor za veterinarja in prostor za sejemsko blagajno. Sejemski prostor mora biti ograjen ter sme imeti le en vhod in en izhod za živino.
Tiste organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z organiziranjem vzorčnih sejmov in gospodarskih razstav morajo imeti ustrezne pokrite sejemske in razstavne prostore. Sejemski oziroma razstavni prostor mora biti zavarovan. Na sejemskem prostoru morajo biti ustrezni pisarniški in drugi poslovni prostori namenjeni za oddajanje razstavljalcem. Razstavljale! morajo imeti možnost uporabe telefona in telexa. Za raz-stavljalce morajo biti določene sanitarne naprave, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 33. členu tega pravilnika. Na sejemskem oziroma razstavnem prostoru morajo biti tudi primerna stranišča za obiskovalce sejma oziroma razstave.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
82.	člen
Določbe tega pravilnika ne izključujejo uporabe gradbenih, urbanističnih, sanitarnih in drugih veljavnih predpisov.
Pri graditvah prodajaln v mestnih središčih oziroma pri nadgraditvah prodajaln lahko v izjemnih primerih posebna strokovna komisija Republiškega komiteja za tržišče in cene dovoli odstopanja od minimalnih tehničnih pogojev, predpisanih v 10. členu oziroma v tretjem odstavku 16. člena tega pravilnika.
83.	člen
Prilagoditve poslovnih prostorov določbam tega pravilnika je potrebno opraviti v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika.
Če so zaradi prilagoditve poslovnih prostorov določbam tega pravilnika potrebne gradbeno-tehnične preureditve poslovnih prostorov, se morajo takšne pre. ureditve izvršiti najkasneje v dveh letih po uveljavitvi pravilnika.
Za poslovne prostore, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega pravilnika, se po tem pravilniku štejejo tudi tisti poslovni prostori, za katerih izgradnjo je bilo izdano gradbeno dovoljenje do uveljavitve tega pravilnika.
84.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 334-02/77
Ljubljana, dne 25. aprila 1978.
Predsednik
Republiškega komiteja za tržišče' in cene
Štefan Korošec, mgr. oec. 1. r.
731.
Na podlagi četrtega odstavka 14. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) izdaja Republiški komite za tržišče in cene
ODREDBO
o proizvodih, ki se štejejo za blago osnovne preskrbe občanov
1
Za blago osnovne preskrbe občanov se štejejo naslednji proizvodi:
—	kruh,
—	mleko,
—	sveže meso,
—	jajca,
—	pšenična moka,
—	testenine,
—	riž,
—	fižol,
—	mast,
—	olje,
—	sladkor,
—	sol,
—	milo,
—	pralna sredstva,
—	vžigalice.
2
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi V Uradnem listu SRS.
Št. 330-036/78
Ljubljana, dne 25. aprila 1978.
Predsednik
Republiškega komiteja za tržišče in cene
Štefan Korošec, mgr. oec. 1. r.
732.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je na seji dne 30. marca 1978 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
da so delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih ter drugi zavarovanci in upokojenci sprejeli samoupravni sporazum o samoupravni organiziranosti in nalogah skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in se ta sporazum objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 130/21-S
Ljubljana, dne 30. marca 1978.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Dante Jasnič 1. r.
733.
Na podlagi 53. in 63. člena ustave Socialistične republike Slovenije so sklenili delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih ter drugi zavarovanci in upokojenci
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o samoupravni organiziranosti in nalogah skupnosti
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in skupnostih ter drugi zavarovanci in upokojenci prek svojih združenj oziroma društev (v nadaljevanju: zavarovanci in upokojenci) s tem samoupravnim sporazumom oblikujejo samoupravno interesno skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljevanju: skupnost), da bi si zagotovili pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V njej v ta namen v skladu z zakonom in samoupravnimi sporazumi združujejo sredstva in na podlagi rezultatov minulega dela in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo sebi in svojim družinskim članom pravice v primeru starosti, smrti in zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti in telesne okvare ter uresničujejo druge skupne in posamične pravice in dolžnosti, ki jih samoupravno določajo.
Da se v skupnosti zagotovi načelo sporazumevanja in dogovarjanja in vpliv zavarovancev in upokojencev na delovanje skupnosti ter da se omogoči neposrednoj-še odločanje na vseh tistih področjih, ki se ustrezneje rešujejo na ožjem območju, se oblikujejo v vseh občinah SR Slovenije enote skupnosti kot deli skupnosti (v nadaljevanju: enote skupnosti), ki imajo v skladu z dogovorjeno enotno politiko na ravni skupnosti opredeljeno delovno področje in pristojnosti.
2.	člen
Skupnost sestavljajo:
1.	Zavarovanci, in sicer
—	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih,
—	delovni ljudje v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih,
—	delovni ljudje, ki opravljajo samostojno delo s sredstvi v lasti občanov,
—	drugi delovni ljudje, ki so po zakonu obvezno zavarovani za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
7.	Upokojenci
3.	člen
Ta samoupravni sporazum določa:
—	delovno področje in naloge skupnosti,
—	organizacijo skupnosti,
—	organe skupnosti in njihove pristojnosti,
—	odgovornost v skupnosti,
—	samoupravni nadzor nad delom v skupnosti,-
—	opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev za skupnost,
—	druga vprašanja skupnega pomena.
4.	člen
Skupnost opravlja svojo dejavnost na podlagi ustave, zakona, tega samoupravnega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov ter programov skupnosti.
Enote skupnosti opravljajo svojo dejavnost tudi na podlagi svojih samoupravnih splošnih aktov, ki pa morajo biti v skladu s predpisi in samoupravnimi splošnimi akti skupnosti iz prejšnjega odstavka tega člena.
II.	DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI
5.	člen
Zavarovanci in upokojenci si v skupnosti v skladu z zakonom zagotavljajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje in v ta namen določajo zase in za svoje družinske člane:
—	pravico do starostne pokojnine v starosti,
—	pravico do invalidske pokojnine in pravico do poklicne rehabilitacije in zaposlitve z ustreznimi denarnimi nadomestili za primer izgubljene ali zmanjšane delovne zmožnosti (invalidnosti),
—	pravico do poklicne rehabilitacije in zaposlitve z ustreznimi denarnimi nadomestili — za primer neposredne nevarnosti za invalidnost v zvezi z delom na določenem delovnem mestu (neposredna nevarnost za invalidnost),
—	pravico do denarnega nadomestila (invalidnine) — za primer telesne okvare,
—	pravico do družinske pokojnine v primeru zavarovančeve ali upokojenčeve smrti,
—	pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, varstvenega dodatka, povračila potnih in selitvenih stroškov in enkratnega letnega zneska prispevka za rekreacijo,
—	druge pravice, ki jih določijo v samoupravnih splošnih aktih.
6.	člen
Zavarovanci in upokojenci v enotah skupnosti samoupravno in samostojno v mejah enotno dogovorjene politike na ravni skupnosti zlasti:
1.	— uresničujejo pravico do rehabilitacije in zaposlovanja invalidov v skladu s pravicami in dolžnostmi skupnosti,
—	se dogovarjajo in sporazumevajo z drugimi zainteresiranimi dejavniki o prevenciji invalidnosti in sprejemajo ter uresničujejo ukrepe za zmanjšanje invalidnosti in invalidskega upokojevanja,
—	urejajo in spremljajo uveljavljanje pravic zavarovancev in upokojencev na svojem območju ter predlagajo potrebne ukrepe,
—	v okviru programa stanovanjske skupnosti v občini rešujejo stanovanjsko problematiko upokojencev in invalidov ter razporejajo sredstva stanovanjskega sklada,
—	opravljajo druge naloge, opredeljene v samoupravnih splošnih aktih skupnosti oziroma v enotah skupnosti,
2.	— razpravljajo, zavzemajo in usklajujejo stališča o vprašanjih, ki so enotna za področje celotne skupnosti, zlasti pa o temeljnih vprašanjih sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o obveznostih zavarovancev za zagotovitev pravic na temelju vzajemnosti in solidarnosti ter o vprašanjih organizacije skupnosti.
7.	člen
Skupnost in enote skupnoti sodelujejo z organi družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter z drugimi organi, zlasti pa pri oblikovanju sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja in pri zagotavljanju in združevanju sredstev za uresničevanje pravic iz tega zavarovanja.
Zavoljo usklajevanja politike na področju socialnega varstva in opravljanja nalog, ki zadevajo socialno varnost delovnih ljudi in občanov se skupnost in enote skupnosti skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v skladu z zakonom povezujejo v skupnosti socialnega varstva.
Skupnost in enote skupnosti sodelujejo pri urejanju zadev skupnega pomena tudi z drugimi samoupravnimi organizacijami, skupnostmi in društvi.
Zavoljo zagotavljanja enotne politike pri uresničevanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SFR Jugoslaviji se skupnost povezuje s skupnostmi pokojninskega in invalidskega zavarovanja v drugih republikah in pokrajinah.
III.	ORGANIZACIJA SKUPNOSTI
8.	člen
Zavarovanci in upokojenci uresničujejo svoje pravice in obveznosti v:
1.	Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji,
2.	Enotah skupnosti.
9.	člen
Organ upravljanja skupnosti je skupščina, organizirana po delegatskem načelu.
Organ upravljanja enote skupnosti je zbor delegatov, organiziran po delegatskem načelu.
Skupščina skupnosti in zbori delegatov enot skupnosti zaupajo določene izvršilne funkcije svojim izvršilnim organom, ki so jim za svoje delo odgovorni. Izvršilni organi in njihove pristojnosti se določijo v statutu ali v drugem splošnem aktu skupnosti oziroma enot skupnosti.
10.	člen
Skupščino skupnosti sestavlja 90 delegatov, ki jih po načelu zamenljivosti delegirajo zbori delavcev enot skupnosti. Število delegatskih mest za skupščino skupnosti, ki jih imajo posamezne enote skupnosti, določi skupščina skupnosti s posebnim sklepom. Zbor delegatov vsake enote skupnosti delegira najmanj enega delegata.
Zbor delegatov enote skupnosti sestavljajo delegati, ki jih delegirajo delegacije v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in njihove konference iz vrst zavarovancev in upokojencev v sorazmerju z njihovim številom v občini. Število delegatov v zboru delegatov enote skupnosti določi s posebnim sklepom zbor delegatov enote skupnosti.
11.	člen
Skupščina skupnosti in zbori delegatov enot skupnosti imajo predsednika in njegovega namestnika. Predsednik skupščine oziroma zbora delegatov sklicuje in vodi seje skupščine oziroma zbora delegatov ter podpisuje samoupravne splošne in druge akte skupščine oziroma zbora delegatov.
IV.	PRISTOJNOSTI SKUPŠČINE SKUPNOSTI IN
ZBORA DELEGATOV ENOTNE SKUPNOSTI
12.	člen
Skupščina skupnosti odloča o nalogah skupnosti iz 5. in 7. člena tega samoupravnega sporazuma. Poleg tega odloča tudi še o spremembah in dopolnitvah statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti, o finančnem načrtu in zaključnem računu, programih dejavnosti skupnosti, sklepa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovornostih s strokovno službo in opravlja druge naloge, določene v statutu ali drugem samoupravnem splošnem aktu skupnosti.
13.	člen
Zbor delegatov enote skupnosti odloča o nalogah iz 6. in 7. člena tega sporazuma za območje občine, za katero je oblikovana enota skupnosti. Poleg tega sprejema samoupravne splošne akte, sprejema letni program dela in poslovno poročilo, delegira delegate v skupščino skupnosti in opravlja druge zadeve, za katere je pristojen po samoupravnih splošnih aktih ter po statutu in drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti, voli svoje izvršilne organe.
V.	ODGOVORNOST V SKUPNOSTI
14.	člen
Vsi delegati v samoupravnih organih skupnosti in enotah skupnosti so za svoje delo odgovorni delavcem TOZD. Ta odgovornost se ugotavlja predvsem tako, da so delegati, ki so delegirani za sejo zbora delegatov enote skupnosti, za svoje delo odgovorni delovnim ljudem in občanom, ki so jih izvolili in delegacijam, ki so jih delegirale. Delegati v skupščini skupnosti pa so odgovorni zborom delegatov enot skupnosti, delegati delegirani v svet Zveze skupnosti Jugoslavije pa skupščini skupnosti.
Predsednik skupščine in njegov namestnik ter člani izvršilnih in drugih organov skupščine so za svoje delo odgovorni skupščini.
Predsednik zborov delegatov in njihovi namestniki ter člani izvršilnih in drugih organov zborov delegatov so za svoje delo odgovorni zborom delegatov, ki so jih izvolili.
VI.	SAMOUPRAVNI NADZOR NAD DELOM SKUPNOSTI
15.	člen
Zavarovanci in upokojenci nadzorujejo delo skupščine zborov delegatov, izvršilnih in drugih organov ter delo strokovne službe skupnosti neposredno in po organu samoupravne delavske kontrole.
Pri uresničevanju te pravice imajo zavarovanci in upokojenci pravico in dolžnost, da so seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti in s sklepi skupščine skupnosti in njenih organov ter z delom strokovne službe skupnosti.
Zavarovanci in upokojenci se z zadevami iz prejšnjega odstavka seznanjajo prek delegatov, glasila skupnosti in drugih sredstev javnega obveščanja.
Zavarovanci in upokojenci dajejo neposredno in prek delegatov pripombe in predloge, nastavljajo posamezna vprašanja zborom delegatov enot skupnosti.
skupščini skupnosti, izvršilnim organom in strokovni službi.
16.	člen
Organ samoupravne delavske kontrole v skupnosti je odbor samoupravne delavske kontrole. Odbor zlasti spremlja uresničevanje sklepov skupnosti, pravic in dolžnosti zavarovancev in upokojencev, racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja ter ugotavlja in preprečuje družbeno škodljive pojave.
Delegate v ta odbor izvolijo zbori delegatov enot skupnosti. Število delegatov in način izvolitve določi skupščina skupnosti s posebnim sklepom.
VII.	SPREJEM SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV SKUPNOSTI
17.	člen
Samoupravni splošni akti skupnosti, s katerimi se določijo obveznosti in pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, morajo biti pred obravnavanjem in odločanjem obvezno posredovani v javno razpravo.
Kadar samoupravne splošne akte skupnosti sprejemajo neposredno delavci v združenem delu v svojih temeljnih in drugih organizacijah in skupnostih, izdela osnutek besedila ustrezni organ skupščine. Skupščina posreduje osnutek v javno razpravo delavcem v združenem delu. Po javni razpravi sprejme skupščina predlog samoupravnega splošnega akta in ga predloži v sprejem delavcem v združenem delu.
Kadar sprejema samoupravni splošni akt skupnosti skupščina skupnosti, pripravi predlog besedila ustrezni organ skupščine. Ta organ posreduje predlog v obravnavanje po delegatski poti. Mnenja, predloge in pripombe posredujejo zbori delegatov skupščine skupnosti pred sejo skupščine skupnosti, na kateri se predloženi samoupravni splošni akt sprejema.
Spremembe in dopolnitve samoupravnih splošnih aktov skupnosti se sprejemajo po enakem postopku kot samoupravni splošni akti sami.
VIII.	POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC V SKUPNOSTI IN SODNO VARSTVO
18.	člen
Postopek za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja samoupravno določijo zavarovanci in upokojenci v statutu ali drugem splošnem aktu skupnosti.
19.	člen
Za samoupravno sodno varstvo in reševanje sporov ustanovi skupnost posebno samoupravno sodišče združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki kot samostojen družbeni organ v mejah z ustavo in z zakonom določenih pristojnosti rešuje spore iz samoupravnih, družbenoekonomskih razmerij, ki nastanejo v skupnosti. IX.
IX.	SREDSTVA ZA DELOVANJE SKUPNOSTI
20.	člen
Sredstva za delovanje skupnosti zagotavljajo zavarovanci in zavezanci, ki v ta namen s samoupravnimi sporazumi združujejo potrebna sredstva v skladu s svojimi potrebami in interesi v tem zavarovanju.
Materialna sredstva za delo enot skupnosti zagotavlja skupnost. Višina potrebnih sredstev se določi z letnim finančnim načrtom skupnosti na podlagi ovrednotenih letnih programov dela enot v skupnosti.
X.	OPRAVLJANJE STROKOVNIH, FINANČNIH IN
ADMINISTRATIVNIH DEL ZA SKUPNOST
21.	člen
Strokovna, finančna, administrativno-tehnična in tem podobna opravila za skupnost in enote skupnosti opravlja strokovna služba skupnosti. Temelj organizacije, delovno področje, pravice, dolžnosti in odgovornosti strokovne službe določajo statut skupnosti, sklep o ustanovitvi strokovne službe in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovornostih med skupnostjo in strokovno službo.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22.	člen
Do konstituiranja enot skupnosti po tem sporazumu nadaljujejo z delom obstoječe' konference delegatov pokojninskega in invalidskega zavarovanja v občinah.
Organiziranost skupnosti in njenih enot po tem sporazumu mora biti izvedena najkasneje do 31. 12 1978. leta.
Do sprejema samoupravnega splošnega akta skupnosti o postopku za uveljavljanje pravic v skupnosti se v skladu z zakonom še naprej uporabljajo obstoječi predpisi o uveljavljanju pravic v splošnem upravnem postopku.
23.	člen
Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma se sprejemajo na enak način, kot je bil sprejet samoupravni sporazum, in pričnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Kadar so te spremembe in dopolnitve obsežnejše, se v Uradnem listu SRS objavi le prečiščeno besedilo samoupravnega sporazuma, ki začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. V takem primeru se od objave dalje uporablja samoupravni sporazum v takšni vsebini, kot je bilo prečiščeno besedilo, objavljeno v Uradnem listu SRS.
24.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. V Uradnem listu SRS ga objavi skupščina skupnosti na podlagi ugotovitvenega sklepa o zavarovancih in upokojencih, ki so sprejeli ta samoupravni sporazum.
St. 130/22-S
Ljubljana, dne 30. marca 1978.
734.
Na podlagi 272. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73 in 37/74) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 30. marca 1978 sprejela
STATUTARNI SKLEP o spremembah in dopolnitvah statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
-t-----------------------------------------
1.	člen	8. člen
Besedilo 1. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost delavcev, oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, in drugih oseb, ki so na območju SR Slovenije pokojninsko in invalidsko zavarovane (v nadaljnjem besedilu: zavarovanci), ter upokojencev, v kateri si zagotavljajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V njej v ta namen združujejo sredstva in na podlagi rezultatov minulega dela in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo sebi in svojim družinskim članom pravice v primeru starosti, zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, telesne okvare oziroma smrti ter uresničujejo druge skupne in posamične pravice in dolžnosti.
(2)	Skupnost so ustanovili in organizirali zavarovanci in upokojenci s samoupravnim sporazumom o samoupravni organiziranosti in nalogah skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
(3)	Dejavnost skupnosti je dejavnost posebnega družbenega pomena.
(4)	Skupnost opravlja svojo dejavnost v skladu z zakonom, s tem statutom in z drugimi splošnimi akti skupnosti, s samoupravnimi sporazumi in z družbenimi dogovori.«
2.	člen
V prvem odstavku 2. člena se za besedo »upokojenci« vstavijo besede »v skladu z zakonom«.
3.	člen
Besedilo 3. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavarovanci in upokojenci urejajo in zagotavljajo svoje pravice v skupnosti na podlagi rezultatov minulega dela in po načelih vzajemnosti ter solidarnosti.«
V	tretjem odstavku 14. člena se za besedama »družbeni dogovori« in pred vejico doda »in samoupravnimi sporazumi«, v oklepaju se na koncu doda »oziroma samoupravni sporazumi«.
9.	člen
V	15. členu se za beseda »prispevajo« dodajo besede »v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom, sklenjenim v okviru skupnosti«.
10.	člen
Za 15. členom se dodata dva nova člena, ki se glasita:
15.a člen
»Delo skupnosti, njenih organov in njene strokovne službe je javno. Samo s splošnim aktom skupnosti se lahko določi, katero delo, posamezna dejanja ali gradiva zaradi posebnih interesov niso dostopna javnosti.«
15.b člen
»Skupnost, njeni organi in strokovna služba opravljajo dolžnosti splošne ljudske obrambe ter družbene samozaščite in so odgovorni za opravljanje teh dolžnosti in nalog.«
11.	člen
V 16. členu se besedilo prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»(1) Spošni akti skupnosti, ki jih skupnost sprejema. sklepa ali k njim pristopa, so: statut, pravilniki, sklepi, samoupravni sporazumi in družbeni dogovori.«
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Statut skupnosti in samoupravni sporazum o organiziranosti in nalogah skupnosti začneta veljati, ko ju potrdi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.«
4.	člen
V	prvem odstavku 4. člena se brišejo besede »po načelu vzajemnosti in solidarnosti«.
5.	člen
V	8. členu se briše beseda »breme«.
6.	člen
Besedilo 11. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavarovanci in upokojenci urejajo samoupravne odnose v skupnosti s statutom in drugimi splošnimi akti tako, da jim je omogočeno odločati o svojih pravicah, obveznostih ter interesih, uresničevati svoje samoupravne pravice in skupne interese ter izvrševati nadzor nad izvajanjem sklepov ter nad delom vseh organov skupnosti in njene strokovne službe.«
7.	člen
V	prvem odstavku 12. člena se druga alinea spremeni tako, da se glasi:
»— razpravljajo, zavzemajo in'usklajujejo svoja stališča o vprašanjih, o katerih odločajo v skupnosti, zlasti pa o temeljnih vprašanjih sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o obveznostih zavarovancev in organizacij za zagotovitev pravic ter o vprašanjih organizacije skupnosti«.
12.	člen
Besedilo 22. člena se spremeni tako,' da se glasi:
»(1) Delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje po 218. členu zakona o združenem delu, je zavarovan tudi po prenehanju delovnega razmerja, dokler je prijavljen pri pristojni skupnosti za zaposlovanje, vendar najdalj eno leto, če se je prijavil skupnosti za zaposlovanje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja in če je bil do prenehanja delovnega razmerja zavarovan najmanj eno leto brez presledka ali 18 mesecev s presledki v zadnjih dveh letih.
(2)	Prispevek za delavce iz prejšnjega odstavka plačujejo pristojne skupnosti za zaposlovanje.
13.	člen
V 24. členu se doda nova 7. točka, ki se glasi:
»(7) osebe, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o
V	33. členu se na koncu prvega odstavka pred piko doda:
»ali pri opravljanju dela na podlagi pogodbe o delu (7. točka 24. člena).«
15. člen
V	drugem odstavku 43. člena se za besedamfa »minimalno dobo« doda v oklepaju: »prvi in drugi odstavek 42. člena)«.
Na koncu drugega odstavka se doda: »Določba prejšnjega stavka ne velja za primere iz 3. točke 218. člena tega statuta.«
16.	člen
V	1. točki drugega odstavka 44. člena se beseda »službi« nadomesti s »skupnosti«, besedilo »za toliko časa, za kolikor je po ustreznih predpisih upravičen do prejemanja denarnega nadomestila« pa z besedilom »za dve leti«.
17.	člen
V	48. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Zavarovancem iz 20. in 21. člena se vzame
kot osebni dohodek, ki je podlaga za izračun pokojninske osnove, zavarovalna osnova, po kateri so bili v posameznem obdobju pokojninsko in invalidsko zavarovani.«
18.	člen
V	49. členu se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Zavarovancem iz 20. in 21. člena statuta se za čas, ko so prejemali nadomestilo po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, upošteva za izračun pokojninske osnove zavarovalna osnova, po kateri so bili pokojninsko in invalidsko zavarovani zadnjih šest mesecev pred začetkom izplačevanja nadomestila.
(4) Kadar se v osebni dohodek za izračun pokojninske osnove všteva osnova za odmero nadomestil po predpis o zdravstvenem zavarovanju ali osnova za odmero oskrbnine po statutu, se te osnove preračunavajo z istim valorizacijskim količnikom, s katerim bi se preračunal osebni dohodek, ki je bil podlaga za izračun omenjene osnove.«
19.	člen
Besedilo 59. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Skupščina skupnosti določi vsako leto najnižji in najvišji znesek pokojninske osnove, pri čemer se upošteva gibanje najnižjih in najvišjih osebnih dohodkov v republiki.«
20.	člen
V	60. členu se črta sedanji drugi odstavek, sedanji tretji odstavek postane drugi odstavek, besede »po tem členu« se nadomestijo s »po prejšnjem odstavku«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Odstotki za odmera pokojnine po prejšnjih odstavkih so glede na pokojninsko dobo.
Pokojninska doba	Zavarovanec	Zavarovanka
15 let	35	40
15 let in 6 mesecev	36	41,5
16 let	37	43
16 let in 6 mesecev	38	44,5
17 let	39	46
17 let in 6 mesecev	40	47,5
18 let	41	49
18 let in 6 mesecev	42	50,5
19 let	43	52
19 let in 6 mesecev	44	53,5
20 let	45	55
20 let in 6 mesecev	46	56
21 let	47	57
21 let in 6 mesecev	48	58
22 let	49	59
22 let in 6 mesecev	50	60
23 let	51	61
23 let in 6 mesecev	52	62
Pokojninska doba	Zavarovanec	Zavarovanka
24 let	53	63
24 let in 6 mesecev	54	64
25 let	55	65
25 let in 6 mesecev	56	66
26 let	57	67
26 let in 6 mesecev	58	68
27 let	59	69
27 let in 6 mesecev	60	70
28 let	61	71
28 let in 6 mesecev	62	72
29 let	63	73
29 let in 6 mesecev	64	74
30 let	65	75
30 let in- 6 mesecev	66	76
31 let	67	77
31 let in 6 mesecev	68	78
32 let	69	79
32 let in 6 mesecev	70	80
33 let	71	81
33 let in 6 mesecev	72	82
34 let	73	83
34 let in 6 mesecev	74	84
35 let	75	85
35 let in 6 mesecev	76	—
36 let	77	—
36 let in 6 mesecev	78	' —
37 let	79	—
37 let in 6 mesecev	80	—
33 let	81	—
38 let in 6 mesecev	82	—
39 let	83	—
39 let in 6 mesecev	84	—
40 let	85 21. člen	
V	drugem odstavku 64. člena se v drugi točki v drugi vrstici črta beseda »s« in se nadomesti z besedama »z rednim«.
22.	člen
Za prvim odstavkom 65. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Zavarovancu, pri katerem je nastala invalidnost v času, ko je že dopolnil 20, ni pa še dopolnil 21 let starosti, se za izračun delovnih let šteje, da je dopolnil 21 let starosti.«
Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
23.	člen
V	3. točki 66. člena se beseda »službi« nadomesti z »skupnosti«, besedilo: »največ za toliko časa, kolikor je trajal rok za izplačevanje denarnega nadomestila med začasno nezaposlenostjo, določen z ustreznimi predpisi«, pa z besedami »največ za dve leti«.
24.	člen
Drugi odstavek 76. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za zavarovanca, ki je odšel na mladinsko delovno akcijo kot vajenec, učenec ali študent, je osnova za odmero invalidske pokojnine poprečni znesek osebnega dohodka zaposlenih v SR Sloveniji v letu pred nastankom invalidnosti.«
25.	člen
V	tretji vrstici 78. člena se v oklepaju doda še: »in 7. točka 24. člena«.
26.	člen
Za prvim odstavkom 86. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Šteje se da so vnuki oziroma otroci (2. in 4. točka prejšnjega odstavka) brez staršev tudi, če so starši sicer živi, so pa popolnoma nezmožni za delo v smislu 99. člena tega statuta.«
Sedanji drugi odstavek postane tretji.
27.	člen
V	prvem odstavku 94. člena se brišejo besede »brez njegove krivde«.
28.	člen
Črta se tretji odstavek 96. člena.
29.	člen
Sedanje besedilo 106. člena postane prvi odstavek tega člena, dodata pa se drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Ne glede na premoženjske pogoje se varstveni dodatek prizna upokojencu, kateremu je pokojnina odmerjena ob upoštevanju pokojninske dobe 40 let za moške in za ženske 35 let ali več, ter invalidskemu upokojencu, pri katerem je invalidnost posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni.
(3)	Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za odmero varstvenega dodatka k družinski pokojnini.«
30.	člen
V	114. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Zavarovanci iz drugega in tretjega odstavka
tega člena pridobijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi, če so pridobili pravico do poklicne rehabilitacije kot zavarovanci. Dodatek za pomoč in postrežbo gre tem zavarovancem od dneva nastopa poklicne rehabilitacije.«
31.	člen
Črta se 125. člen.
32.	člen
Besedilo 6. točke 128. člena se spremeni tako, da se glasi:
»6. s pridobitvijo strokovne izobrazbe in usposobljenosti po načelih in merilih za izobraževanje odraslih.«
33.	člen
Besedilo 131. člena se spremeni tako, da se glasi:
»če je za poklicno rehabilitacijo posameznega delovnega invalida na ustreznem delu v organizaciji ali pri zasebnem delodajalcu potrebno, da se ustrezno priredijo prostori ali delovna sredstva (stroji in druge naprave) sposobnostim in zmožnostim delovnega invalida, stroški za ustrezno prireditev pa bi bili za organizacijo oziroma delodajalca previsoki, lahko pristojni organ skupnosti odloči, da skupnost prevzame del stroškov za prireditev delovnih prostorov in sredstev, potrebnih za poklicno rehabilitacijo invalida. S pogodbo med skupnostjo in organizacijo oziroma delodajalcem se določi višina in uporaba sredstev, ki jih da skupnost.«
34.	člen
Črtata se 138. in 139. člen.
35.	člen
Na koncu prvega odstavka 143. člena se za besedo »razmerju« postavi pika in črta besedilo »vsaj eno leto«.
36.	člen
Črta se 145. člen.
37.	člen
Črta se tretji odstavek 149. člena.
38.	člen
Besedilo 157. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za poklicno rehabilitacijo delovnih invalidov skrbi skupnost.
(2)	Delovni invalidi, ki nimajo zaposlitve, se zaposlujejo prek skupnosti za zaposlovanje. Da so delovni invalidi ustrezno zaposleni, skrbi tudi skupnost, ki pri tem sodeluje s skupnostmi za zaposlovanje, organizacijami in delodajalci, z organizacijami in društvi, ki skrbijo za varstvo invalidnih oseb, ter z družbenopolitičnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami.«
39.	člen
Na koncu prvega odstavka 158. člena se beseda »službo« nadomesti s »skupnostjo«.
40.	člen
Tretji odstavek 160. člena se spremeni tako, da se
glasi:
»(3) Organizacije in delodajalci prijavijo skupnosti tudi delovnega invalida, ki je pri njih nastopil delo, čeprav pred invalidnostjo ni bil pri njih v delovnem razmerju.«
41.	člen
Četrti odstavek 170. člena se spremeni tako, da se
glasi :-
»(4) Pri odmeri pokojnine borcem NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 se vzame najmanj tolikšna pokojninska osnova, ki ustreza poprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v SR Sloveniji v zadnjem koledarskem letu pred uveljavitvijo pokojnine, povečanemu za 17,6 »/o (zajamčena pokojninska osnova)«.
42.	člen
Besedilo drugega odstavka 174. Člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pokojnine borcev NOV z zajamčeno pokojninsko osnovo se vsako leto usklajujejo tako, da se na novo odmerijo od osnove iz četrtega odstavka 170. člena tega statuta.«
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Po določbi prejšnjega odstavka se vsako leto usklajujejo tudi pokojnine borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, odmerjene na podlagi zajamčene pokojninske osnove, ki so jih borci uveljavili do 31. decembra 1976.
43.	člen
Besedilo 186. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Upokojenec, ki je uveljavil starostno pokojnino s pokojninsko dobo 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska) in je ponovno stopil v delovno razmerje, začel opravljati samostojno dejavnost ali začel delo na podlagi pogodbe o delu, njegova pokojnina in dohodek iz takšnega dela pa skupaj presegata dvojni znesek
povprečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih iz prejšnjega leta v SR Sloveniji, plačuje skupnosti poseben prispevek.
(2)	Poseben prispevek se izračuna tako, da se na davek iz skupnega dohodka občanov, ki ga plača upokojenec po predpisih o davkih občanov, uporabi količnik 0,7 z omejitvijo, da odmerjeni posebni prispevek in del davka iz skupnega dohodka občanov, ki odpade na pokojnino, skupaj ne smeta presegati 90 °/o prejete pokojnine. Poseben prispevek se ne odšteva pri ugotavljanju čistega dohodka za odmero davka iz skupnega dohodka občanov.
(3)	Upokojenec, čigar dohodek iz dela po prvem odstavku tega člena ne presega 30 °/c letnega poprečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih iz prejšnjega leta v SR Sloveniji, ne plačuje posebnega prispevka.
(4)	Glede odmere in pobiranja posebnega prispevka veljajo predpisi o davkih občanov.
(5)	Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za upokojenca, ki je uveljavil starostno pokojnino kot borec NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 s pokojninsko dobo 35 oziroma 30 let. Te določbe se uporabljajo tudi za upokojenca, ki je uveljavil starostno pokojnino pred dopolnitvijo pokojninske dobe 40 oziroma 35 let in za uživalca družinske pokojnine, če se zaposlita z manj kot polovico delovnega časa oziroma, če opravljata delo na podlagi pogodbe o delu.
(6)	V primeru, ko zavezanec posebnega prispevka ni užival pokojnine vse leto, se poseben prispevek odmeri od sorazmernega dela davka iz skupnega dohodka občanov, ki odpade na čas, ko je užival pokojnino.«
44.	člen
Besedilo drugega odstavka 187. člena se spremeni
tako, da se glasi:
»(2) Borcu NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, ki je uveljavil starostno pokojnino s pokojninsko dobo 35 oziroma 30 let in se je ponovno zaposlil ali začel opravljati samostojno dejavnost na njegovo zahtevo oživi svojstvo zavarovanca iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, medtem pa se mu pokojnina ne izplačuje. Ta čas zavarovanja se upokojencu šteje za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine ali za novo odmero pokojnine.«
Doda se tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Novo odmero pokojnine po prejšnjem odstavku lahko zahteva zavarovanec, ki je po 16. avgustu 1977 v delovnem razmerju ali je opravljal samostojno dejavnost najmanj eno leto.«
45.	člen
V 198. členu se drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(2) Delovnemu invalidu, ki je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije, pa po lastni Volji ne začne z rehabilitacijo v roku, ki mu je določen, se začasno ustavi izplačevanje oskrbnine, dokler ne nastopi rehabilitacije.
(3) Izplačevanje oskrbnine se začasno ustavi tudi delovnemu invalidu, ki v določenem roku sicer začne z rehabilitacijo, pa po lastni volji z njo preneha, in sicer za ves čas, dokler ponovno ne nastopi rehabilitacije. Izplačevanje oskrbnine se začasno ustavi tudi delovnemu invalidu, ki onemogoča svojo usposobitev za delo s tem, da ne izvršuje dolžnosti, ki so zvezane z rehabilitacijo.«
46.	člen
Črtata se 199. in 202. člen.
47.	člen
Drugi odstavek 201. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Delovnemu invalidu, ki ni zaposlen, pridobil pa je pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu, se začasno ustavi izplačevanje začasnega nadomestila, če se v roku 30 dni ne priglasi za zaposlitev, dokler se ne prijavi pri skupnosti za zaposlovanje. Izplačevanje začasnega nadomestila se ustavi tudi delovnemu invalidu, ki noče sprejeti preskrbljene zaposlitve na ustreznem delu, in sicer za ves čas, dokler ne nastopi dela.«
48.	člen
Besedilo 212. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavarovancu, pri katerem je nastala invalidnost, na podlagi katere je pridobil pravico do invalidske pokojnine (62. in 64. člen), se šteje v zavarovalno dobo ves čas do dneva, ko mu je zaradi invalidnosti po zakonu prenehalo delovno razmerje.«
49.	člen
Sedanje besedilo 213. člena postane prvi odstavek, doda pa se drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Določba 1. točke prejšnjega odstavka se uporablja tudi za čas nepretrganega porodniškega dopusta, ki je določen z zakonom.«
50.	člen
V	prvem odstavku 218. člena se za besedami »po prenehanju obveznega zavarovanja« doda »pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji«.
Besedilo 2. točke prvega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»2. prekinitev zaposlitve, če je bil v času začasne nezaposlenosti v redu prijavljen skupnosti za zaposlovanje, vendar največ dve leti za posamezen primer prekinitve zavarovanja.«
51.	člen
Drugi odstavek 227. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje izvršilni odbor skupščine skupnosti.«
52.	člen
Prvi odstavek 229. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) O ugotovitvah napravi komisija zapisnik, katerega en izvod prejme organizacija oziroma delodajalec.«
V	tretjem odstavku se za besedo »Organizacija« doda »oziroma delodajalec«.
53.	člen
Besedilo 230. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če se organizacija oziroma delodajalec ne strinja z ugotovitvijo komisije iz prejšnjih treh členov, lahko v 30 dneh od vročitve zapisnika iz prejšnjega člena uveljavlja sodno varstvo pred posebnim sodiščem združenega dela Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji.«
54.	člen
V	231. členu se v prvem odstavku za besedo »organizacije« doda »oziroma delodajalci«, v drugem odstavku pa se za besedo »organizacija« doda »oziroma delodajalec«.
55.	člen
V	232. členu se za besedo »organizacije« doda »oziroma delodajalci«.
56.	člen
Osmi del statuta se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Osmi del
POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC
233.	člen
Postopek za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v skupnosti določata statut in poseben pravilnik v skladu s tem statutom.
•
234.	člen
(1)	Pristojni organ skupnosti mora odločiti o zahtevi za ugotovitev oziroma varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v dveh mesecih od dneva sprejete zahteve. V zadevah invalidskega zavarovanja teče ta rok od dneva, ko je pristojni zdravnik dal mnenje o zavarovančevem zdravstvenem stanju in o njegovi delovni zmožnosti.
(2)	Kadar iz objektivnih razlogov ni mogoče odločiti v roku iz prejšnjega odstavka,' mora biti zavarovanec obveščen o vzroku, zaradi katerega ni, mogoče odločiti v tem roku, in o novem roku, v katerem bo odločeno. Ta rok ne sme biti daljši od šestih mesecev.
(3)	Če odbor za uveljavljanje pravic o zahtevi ne odloči v roku iz prejšnjih dveh odstavkov, ima zavaro. vanec pravico zahtevati varstvo svoje pravice pri odboru za varstvo pravic.
235.	člen
(1)	Zoper posamičen akt, izdan na zahtevo za uveljavitev pravice, ima zavarovanec, če z odločitvijo ni zadovoljen, pravico zahtevati varstvo svoje pravice pri odboru za varstvo pravic, in sicer v roku 30 dni od prejema posamičnega akta.
(2)	Če zavarovanec ni zadovoljen z odločitvijo odbora za varstvo pravic, lahko v 30 dneh od prejema rešitve uveljavlja sodno varstvo pred posebnim sodiščem združenega dela Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (nadalje: posebno sodišče združenega dela); pred tem sodiščem lahko uveljavlja sodno varstvo tudi, če v roku iz 237. člena ni določeno o njegovi zahtevi za varstvo pravic.
236.	člen
(1)	Kadar se pri ugotovitvi pravice in pri odmeri pokojnine ali drugega denarnega prejemka uporabljajo že pravnomočno ugotovljena dejstva, evidentirana v matični evidenci zavarovancev oziroma je v celoti sprejet predlog zavarovanca in ugotovljena dejstva niso sporna, , se zavarovancu namesto posamičnega akta izda izračun, iz katerega je razvidno, na katerih dejstvih temelji ugotovljena pravica in izračun pokojnine oziroma drugega denarnega prejemka.
(2)	Prejšnji odstavek se ne more uporabiti v primerih, kadar se v posamičnem aktu ugotavlja tudi invalidnost, telesna okvara ali potreba po pomoči in postrežbi drugega.
237.	člen
(1)	Posamični akt, izdan na zahtevo za uveljavitev pravice, zoper katerega ni bila dana zahteva za varstvo pravice, rok za takšno zahtevo pa je že potekel, oziroma posamični akt, izdan na zahtevo za varstvo pravice, zoper katerega ni bilo uveljavljeno sodno varstvo, lahko razveljavi ali spremeni posebno sodišče združenega dela:
1.	če je bilo o isti stvari že prej drugače odločeno;
2.	če je bilo o zahtevi odločeno brez soglasja ali mnenja drugega organa, kadar je po veljavnih predpisih to potrebno;
3.	če je o zahtevi odločil organ, ki za odločitev ni bil stvarno pristojen;
4.	če je bil z odločitvijo očitno prekršen materialni zakon.
(2)	Predlog za začetek postopka po prejšnjem odstavku lahko da posebnemu sodišču združenega dela organ samoupravne delavske kontrole in sicer najdlje v petih letih po poteku roka za varstvo pravice oziroma za sodno varstvo.
238.	člen
(1)	Posamični akt, zoper katerega ni več mogoče zahtevati varstva pravice ali sodnega varstva, se sme razveljaviti ali spremeniti z novim aktom, izdanim v novem postopku.
1.	če se zve za nova dejstva, ki vplivajo na zavarovančevo pravico, ta dejstva pa so nastala po izdaji posamičnega akta;
2.	če je bilo o kakšnem pravnem vprašanju kasneje zavzeto stališče, ki je ugodnejše za zavarovanca;
3.	če je bil s prejšnjem posamičnim aktom očitno prekršen materialni zakon v škodo stranke;
4.	če se potem, ko je izdan posamični akt, zoper katerega ni več možno zaradi poteka roka zahtevati varstva pravice oziroma sodnega varstva, zve za nova dejstva, ali pa najde oziroma pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati db drugačne rešitve, če bi bila ta dejstva oziroma ti dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.
(2)	Če se izda posamičen akt po 1. in 4. točki prejšnjega odstavka, se za odločitev uporabljajo predpisi, ki veljajo ob uvedbi postopka.
(3)	Postopek po prvem odstavku se začne na predlog zavarovanca ali uradno, in sicer ne glede na roke, v primeru iz 4. točke pa najdlje v roku petih let od izdaje prejšnjega posamičnega akta.
(4)	Pravica iz posamičnega akta, izdanega po prejšnjih odstavkih, gre od prvega naslednjega meseca po dani zahtevi, če je zavarovanec predlagal spremembo ali razveljavitev, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po izdaji novega akta, če je bil postopek uradno uveden.
(5)	Za nov postopek po 2., 3. in 4. točki prvega odstavka tega člena je pristojen organ, ki je izdal posamičen akt, ki naj se razveljavi ali spremeni.
239.	člen
(1)	O stvareh iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja izdajo posamične akte:
1.	odbori za uveljavljanje pravic in
2.	odbor za varstvo pravic.
(2)	Odbore izvoli skupščina skupnosti.
(3)	S posebnim sklepom določi skupščina skupnosti število odborov za uveljavljanje pravic in njihovo krajevno pristojnost.«
57.	člen
črta se deveti del statuta, sedanja deseti, enajsti in dvanajsti postanejo deveti, deseti in enajsti del.
58.	člen
Dosedanji deseti del statuta, ki postane deveti del. se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Deveti del
ORGANIZACIJA SKUPNOSTI, NJENI ORGANI IN STROKOVNA SLUŽBA
1.	Načela
264.	člen
(1)	Zavarovanci in upokojenci — člani skupnosti si s tem statutom in z drugimi splošnimi akti v skladu s samoupravnim sporazumom o samoupravni organiziranosti in nalogah skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: sporazum) določajo takšno organizacijo skupnosti, ki jim zagotavlja neposredno sporazumevanje in odločanje pri določanju pravic, obveznosti in odgovornosti, pri ustvarjanju in krepitvi materialne osnove za zagotovitev in razširitev pravic ter pri upravljanju skupnosti.
(2)	Člani skupnosti so:
1.	Zavarovanci in sicer:
—	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih;
—	delovni ljudje v delovnem razmerju pri delodajalcih;
—	delovni ljudje, ki opravljajo samostojno delo s sredstvi v lasti občanov in so na tej osnovi pokojninsko in invalidsko zavarovani;
—	drugi delovni ljudje, ki so po zakonu obvezno pokojninsko ter invalidsko zavarovani;
2.	Upokojenci.
(3)	Skupnost ustanovijo člani skupnosti iz prejšnjega odstavka s samoupravnim sporazumom, s katerim določijo tudi njeno organizacijo in naloge.
265.	člen
(1)	Skupnost je ustanovljena in organizirana za območje SR Slovenije.
(2)	Da se v skupnosti zagotovi uresničevanje načela sporazumevanja in dogovarjanja in vpliv zavarovancev in upokojencev na delovanje skupnosti ter da se omogoči neposrednejše odločanje na vseh tistih področjih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se ustrezneje rešujejo na ožjem območju, so za območje občin oblikovane enote skupnosti kot deli skupnosti (enote skupnosti), ki imajo v skladu z dogovorjeno enotno politiko na ravni skupnosti opredeljeno delovno področje in pristojnosti.
266.	člen
(1)	Zavarovanci in upokojenci si v skupnosti v skladu z zakonom zagotavljajo pokojninsko in invalid-
sko zavarovanje in v ta namen določajo zase in za svoje družinske člane:
—	pravico do starostne pokojnine v starosti;
—	pravico do invalidske pokojnine in pravico do poklicne rehabilitacije in zaposlitve z ustreznimi denarnimi nadomestili za primer 'izgubljene ali zmanjšane delovne zmožnosti (invalidnosti);
—	pravico do poklicne rehabilitacije in zaposlitve z ustreznimi denarnimi nadomestili — za primer neposredne nevarnosti za invalidnost v zvezi z delom na določenem delovnem mestu (neposredna nevarnost za invalidnost);
—	pravico do denarnega nadomestila (invalidnine) — za primer telesne okvare;
—	pravico do družinske pokojnine v primeru zavarovančeve ali upokojenčeve smrti;
—	pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, varstvenega dodatka, povračila potnih in selitvenih stroškov in enkratnega letnega zneska prispevka za rekreacijo;
—	druge pravice, ki jih določijo v samoupravnih splošnih aktih.
(2)	Za uresničevanje pravic iz tega zavarovanja zavarovanci združujejo potrebna sredstva ter z njimi gospodarno ravnajo.
267.	člen
Zavarovanci in upokojenci v enotah skupnosti samoupravno in samostojno v mejah enotno dogovorjene politike na ravni skupnosti zlasti:
1.	— uresničujejo pravico do rehabilitacije in zaposlovanja invalidov v skladu s pravicami in dolžnostmi skupnosti;
—	se dogovarjajo in sporazumevajo z drugimi zainteresiranimi dejavniki o prevenciji invalidnosti in sprejemajo ter uresničujejo ukrepe za zmanjšanje invalidnosti in invalidskega upokojevanja;
—	urejajo in spremljajo uveljavljanje pravic zavarovancev in upokojencev na svojem območju ter predlagajo potrebne ukrepe;
—	v okviru programa stanovanjske skupnosti v občini rešujejo stanovanjsko problematiko upokojencev in invalidov ter razporejajo sredstva stanovanjskega sklada;
—	opravljajo druge naloge, opredeljene v samoupravnih splošnih aktih skupnosti oziroma občinskega dela skupnosti;
2.	— razpravljajo, zavzemajo in usklajujejo stališča o vprašanjih, ki so enotna za področje skupnosti, zlasti pa o temeljnih vprašanjih sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o obveznostih zavarovancev za zagotovitev pravic na temelju vzajemnosti in solidarnosti ter o vprašanjih organizacije skupnosti.
268.	člen
Za uresničevanje svojih nalog in za razvijanje samoupravnih družbenih odnosov skupnost in enote skupnosti sodelujejo z družbenopolitičnimi skupnostmi, strokovnimi organizacijami in njihovimi združenji, zlasti pa še s socialistično zvezo delovnega ljudstva, s sindikati in organizacijami ter društvi, katerih namen je varstvo delavcev, upokojencev ter invalidov in to zlasti:
—	pri oblikovanju sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
—	pri zagotavljanju in združevanju sredstev za uresničevanje pravic;
—	pri prizadevanjih za izboljševanje delovnih in življenjskih razmer delavcev;
—	pri usklajevanju skupnih interesov po načelih družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja;
—	pri zagotavljanju izbire delegatov in zagotavljanju njihove aktivnosti.
269.	člen
Skupnost in enote skupnosti sodelujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v SR Sloveniji pri urejanju zadev skupnega pomena, zlasti pa na področjih:
—	rehabilitacije in zaposlovanja invalidov;
—	invalidskega varstva, zlasti preventivne dejavnosti in pri ukrepih za preprečevanje in zmanjšanje invalidizacije;
—	reševanja stanovanjskih vprašanj upokojencev;
—	uresničevanja pravice upokojencev do otroškega dodatka in
—	na drugih področjih.
270.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi skupnostmi pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Jugoslaviji in z zvezo teh skupnosti na področjih skupnega pomena zaradi čim enotnejše politike na teh področjih zlasti pa pri:
—	zagotavljanju enotne politike pri uresničevanju pravic;
—	usklajevanju pokojnin;
—	določanju del oziroma delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem;
—	urejanju in izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja po mednarodnih sporazumih.
271.	člen
Zaradi sodelovanja v delu skupščin družbenopolitičnih skupnosti, usklajevanja politike na področju socialnega varstva in opravljanja nalog, ki zadevajo socialno varnost delovnih ljudi in občanov, se skupnost in enote skupnosti v skladu z zakonom povezujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v skupnosti socialnega varstva.
2.	Organizacija skupnosti
272.	člen
Zavarovanci in upokojenci uresničujejo svoje pravice in obveznosti v:
—	skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji;
—	enotah skupnosti.
273.	člen
(1)	Organ upravljanja skupnosti je skupščina, organizirana po delegatskem načelu.
(2)	Organ upravljanja enote skupnosti je zbor delegatov, organiziran po delegatskem načelu.
(3)	Skupščina skupnosti in zbori delegatov enot skupnosti zaupajo določene izvršilne funkcije svojim izvršilnim organom, ki so jim za svoje delo odgovorni. Izvršilni organ in njihove pristojnosti so določeni v tem statutu ali v drugem splošnem aktu skupnosti oziroma enot skupnosti.
274.	člen
(1)	V skupnosti se sprejemajo odločitve s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem ali' z odločitvijo večine glasov vseh delegatov v skupščini skupnosti, zboru delegatov enote skupnosti oziroma v njihovem izvršilnem organu.
(2)	Postopek dogovarjanja in usklajevanja ter odločanja se določi v poslovnikih, ki jih sprejme skupščina skupnosti oziroma zbor delegatov enot skupnosti.
275.	člen
Skupščina skupnosti in zbori delegatov enot skupnosti imajo predsednika in njegovega namestnika. Predsednik skupščine oziroma zbora delegatov sklicuje in vodi seje skupščine oziroma zbora delegatov ter podpisuje samoupravne splošne in druge akte skupščine oziroma zbora delegatov.
276.	člen
(1)	Delegati v samoupravnih organih skupnosti in enot skupnosti so za svoje delo odgovorni delegatski bazi. Ta odgovornost se zagotavlja predvsem tako, da so delegati, ki so delegirani za sejo zbora delegatov enot skupnosti, za svoje delo odgovorni delovnim ljudem in občanom, ki so jih izvolili, in delegacijam, ki so jih delegirale. Delegati v skupščini skupnosti pa so odgovorni zborom delegatov enot skupnosti, delegati, delegirani v svet Zveze skupnosti Jugoslavije, pa skupščini skupnosti.
(2)	Predsednik skupščine in njegov namestnik ter člani izvršilnih in drugih organov skupščine so za svoje delo odgovorni skupščini.
(3)	Predsednik zborov delegatov in njihovi namestniki ter člani izvršnilnih in drugih organov zborov delegatov so za svoje delo odgovorni zborom delegatov, ki so jih izvolili.
3.	Skupščina skupnosti in njeni izvršilni organi
277.	člen
Skupščino skupnosti sestavlja 90 delegatov, ki jih po načelu zamenljivosti delegirajo zbori delegatov enot skupnosti. Število delegatskih mest za skupščino skupnosti, ki jih imajo posamezne enote skupnosti, določi skupščina skupnosti s posebnim sklepom. Zbor delegatov vsake enote skupnosti delegira najmanj enega delegata.
278.	člen
Predsednik skupščine predstavlja skupnost, vodi seje skupščine ter podpisuje splošne akte, ki jih sprejema skupščina.
Kadar je predsednik skupščine odsoten oziroma zadržan, ga nadomešča njegov namestnik z vsemi pravicami in dolžnostmi; ki jih ima predsednik skupščine.
279.	člen
(1)	Skupščina skupnosti skrbi za uresničevanje pravic in nalog iz 266. člena tega statuta in v ta namen:
1.	sprejema statut skupnosti, njegove spremembe in dopolnitve in druge splošne akte;
2.	uresničuje politiko pokojninskega in invalidskega zavarovanja z večletnimi in letnimi programi dejavnosti skupnosti in s posameznimi sklepi;
3.	ugotavlja in razglaša s samoupravnimi sporazumi sklenjene stopnje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za večletno ali letno obdobje oziroma v skladu z zakonom določa stopnje prispevkov;
4.	odloča o ukrepih, s katerimi se zagotavljajo materialna podlaga in možnosti za rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov;
5.	upravlja s sredstvi skupnosti in določa politiko uporabe teh sredstev;
6.	sprejema finančne načrte in zaključne račune ter poslovno poročilo skupnosti in strokovne službe;
7.	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume;
8.	sklepa pogodbe o izvajanju zavarovanja za določene skupine zavarovancev;
9.	odloča o uvedbi prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
10.	voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika ter izvršilne organe in imenuje stalne in začasne komisije ter jim določa naloge;
11.	voli sodnike posebnega sodišča združenega dela;
12.	določa program dejavnosti in enotna izhodišča politike na področju reševanja stanovanjskih potreb upokojencev;
13.	sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v Sloveniji in v Jugoslaviji;
14.	odloča o ustanovitvi zveze skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Jugoslavije, o včlanjevanju vanjo in o včlanjevanju v druga združenja oziroma skupnosti;
15.	odloča o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju strokovne službe;
16.	sklepa samoupravni'sporazum s strokovno službo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih;
17.	imenuje v soglasju s Skupščino SR Slovenije vodjo strokovne službe skupnosti;
18.	opravlja druge haloge, za katere je po predpisih pristojna skupnost, pa s tem statutom ali drugim splošnim aktom ni izrecno določena pristojnost kakšnega drugega organa skupnosti.
(2)	Skupščina skupnosti sprejema sklepe iz prejšnjega odstavka z večino glasov vseh delegatov skupščine.
280.	člen
(1)	Skupščina skupnosti ima svoje izvršilne organe:
1.	izvršnilni odbor;
2.	odbor za rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov;
3.	odbor za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov;
4.	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
5.	komisijo za sistem in organizacijo skupnosti.
(2)	Skupščina skupnosti s sklepom oblikuje po potrebi tudi druge izvršilne organe oziroma komisije za posamezna področja in jim določi pristojnosti.
281.	člen
(1)	Izvršilni organi skupščine iz 279. člena imajo:
—	izvršilni odbor 11 članov;
—	odbor za rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov 9 članov;
—	odbor za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov 7 Članov;
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 7 članov;
— komisija za sistem in organizacijo skupnosti 11 članov.
(2)	Po položaju sta člana odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito predsednik skupščine in predsednik izvršilnega odbora, v odbor predlaga predstavnika tudi aktiv zveze komunistov skupnosti.
(3)	Komisijo za sistem in organizacijo skupnosti sestavljajo: predsednik skupščine skupnosti, ki je tudi predsednik komisije, predsednik izvršilnega odbora, odbora za rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov, odbora za vprašanja borcev, predsednik upravnega odbora sklada za graditev domov In stanovanj za upokojence, predsednik sveta delovne skupnosti strokovne službe skupnosti, vodja strokovne službe skupnosti. Štiri člane komisije izvoli skupščina skupnosti med zavarovanci in upokojenci.
282.	člen
Člane izvršilnih organov izvoli skupščina skupnosti praviloma izmed delegatov delegacij za štiri leta, lahko pa jih razreši še pred potekom dobe, za katero so izvoljeni. Pri izvolitvi članov izvršilnih organov upošteva skupščina skupnosti tudi razmerje med številom zavarovancev in številom upokojencev. Tri člane odbora za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov izvoli skupščina na predlog republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV SR Slovenije.
283.	člen
Izvršni odbor skupščine skupnosti:
1.	skrbi za izvrševanje splošnih aktov skupnosti in posameznih sklepov skupščine;
2.	pripravlja gradivo za razpravo v delegacijah in v skupščini, daje pobude in predloge za raziskovalno ter normativno dejavnost;
3.	daje smernice za delo strokovne službe;
4.	odloča o uporabi sredstev, ki so določena za modernizacijo strokovne službe ter za znanstveno in raziskovalno delo;
5.	skrbi za povezavo skupščine z zbori delegatov občinskih delov skupnosti ter njihovimi organi in za medsebojno sodelovanje;
6.	opravlja tudi druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina skupnosti.
284.	člen
Predsednik izvršilnega odbora oziroma njegov namestnik, kadar je predsednik zadržan, pripravlja, sklicuje in vodi seje izvršilnega odbora in skrbi, da se sprejeti sklepi izvajajo.
Predsednik izvršilnega odbora opravlja tudi funkcijo poslovodnega organa skupnosti. V tem svojstvu zastopa skupnost in je odredbodajalec zanjo, opravlja pa tudi druge naloge poslovodstvene narave v skladu
z zakonom.
285.	člen
Delovno področje odbora za rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov so zadeve v zvezi z rehabilitacijo in zaposlovanjem delovnih invalidov, ki spadajo v pristojnost skupnosti, če zanje ni izrecno pristojna skupščina skupnosti ali kakšen drug njen organ.
Odbor zlasti-
1.	proučuje sistem rehabilitacije in zaposlovanja invalidnih oseb, posebej delovnih invalidov in daje predloge v tej zvezi;
2.	spremlja in analizira gibanje invalidizacije ter daje v tej zvezi predloge in pobude;
3.	spremlja izvajanje rehabilitacije in zaposlovanja delovnih invalidov, ga ocenjuje ter predlaga potrebne ukrepe;
4.	pripravlja in predlaga drugim dejavnikom program preventivne dejavnosti na področju invalidskega varstva in ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje invalidizacije skladno s programi v občinah;
5.	pripravlja ukrepe, s katerimi se zagotavlja materialna podlaga in možnost za rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov;
6.	v občinskih delih skupnosti usmerja in povezuje delo, ki zadeva poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov;
7.	sodeluje z drugimi dejavniki na področju rehabilitacije in zaposlovanja invalidnih oseb ter preprečevanja in zmanjševanja invalidizacije.
286.	člen
Odbor za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov zlasti:
1.	proučuje problematiko borcev in vojaških in-
validov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja;	*
2.	skrbi za izboljšanje urejanja, izvajanja in uveljavljanja njihovih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
3.	pripravlja predloge za stališča, sklepe in ukrepe s področja varstva borcev NOV in vojaških invalidov in jih posreduje skupščini skupnosti ali njeni strokovni službi;
4.	skrbi za urejanje stanovanjskih problemov upokojenih borcev in vojaških invalidov;
5.	sodeluje z drugimi skupnostmi in organi na področju urejanja pravic in socialnega varstva borcev in vojaških invalidov.
287.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito:
1.	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti;
2.	usklajuje obrambne priprave skupnosti z drugimi obrambnimi pripravami na ravni republike ter na tem področju sodeluje z ustreznimi družbenopolitičnimi organizacijami in upravnimi organi;
3.	predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov ter ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere so pristojni organi upravljanja in drugi organi skupnosti;
4.	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere;
5.	skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite;
6.	v soglasju s pristojnimi republiškimi organi določa osebo, ki opravlja posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo;
7.	sodeluje z odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito strokovne službe in mu daje ustrezna navodila za delo v vojnih razmerah;
8.	opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite skupnosti.
288.	člen
Komisija za sistem in organizacijo skupnosti zlasti;
1.	proučuje sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zavzema stališča ter daje predloge in pobude;
2.	v zvezi z usklajevanjem in izpopolnjevanjem sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja usklajuje svoje izsledke in stališča z drugimi dejavniki ter daje pobude in predloge;
3.	proučuje organizacijo skupnosti, zlasti še z vidika uresničevanja delegatskega samoupravnega sistema in njegovega delovanja ter uresničevanja pravic zavarovancev v skupnosti;
4.	proučuje ustreznost organizacije in delovanje službe skupnosti za opravljanje nalog skupnosti ter predlaga ustrezne ukrepe.
4.	Zbori delegatov enot skupnosti
289.	člen '
(1)	Zbori delegatov enot skupnosti opravljajo naloge, ki so zanje določene -v tem statutu, zlasti pa naloge, iz 267. člena statuta.
(2)	Statut in drugi splošni akti enote skupnosti natančneje določijo naloge zbora delegatov v skladu s tem statutom in samoupravnim sporazumom o organiziranosti in nalogah skupnosti.
(3)	Statut ali drug splošni akt enote skupnosti tudi določi, katere izvršilne organe ima zbor delegatov ter kakšne so njihove naloge in odgovornosti.
5.	Obveščanje zavarovancev in upokojencev
290.	člen
(1)	Delo skupnosti, enot skupnosti, njenih organov m strokovne službe je javno.
(2)	Zavarovanci in upokojenci imajo pravico in dolžnost biti seznanjeni z vsemi najpomembnejšimi dogodki v skupnosti kakor tudi s sklepi, ki jih sprejmejo skupščina skupnosti ali zbori delegatov enot skupnosti in njihovi organi, prav tako pa tudi z delom strokovne službe.
(3)	Zavarovanci in upokojenci se seznanjajo z delom skupnosti prek javnih sredstev obveščanja, prek glasil skupnosti, po delegatih in delegacijah in na druge načine, ki jih izberejo skupščina skupnosti in zbori delegatov enot skupnosti ter njihovi izvršilni organi.
(4)	Da so zavarovanci in upokojenci obveščeni o delu skupnosti, njenih organov in strokovne službe, skrbita izvršilni odbor skupščine skupnosti, poslovodni organ skupnosti in vodja strokovne službe.
6.	Samoupravni nadzor nad delom skupnosti
291.	člen
(1)	Zavarovanci in upokojenci nadzorujejo delo skupščine, zborov delegatov izvršilnih in drugih organov ter delo strokovne službe skupnosti neposredno in po organu samoupravne delavske kontrole.
(2)	Za uresničevanje te pravice morajo biti zavarovanci in upokojenci seznanjeni z vsemi pomembnimi
dogajanji v skupnosti in s sklepi skupščine skupnosti in njenih organov ter z delom strokoviie službe skupnosti.
(3)	Zavarovanci in upokojenci dajejo neposredno in prek delegatov pripombe in predloge, naslavljajo-posamezna vprašanja zborom delegatov enot skupnosti, skupščini skupnosti, izvršilnim organom in strokovni službi.
292.	člen
(1)	Organ samoupravne delavske kontrole v skupnosti je odbor samoupravne delavske kontrole.
(2)	Odbor zlasti spremlja uresničevanje sklepov skupnosti, pravic in dolžnosti zavarovancev in upokojencev, racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja ter ugotavlja in preprečuje družbeno škodljive pojave.
(3)	Odbor samoupravne delavske kontrole nadzira tudi delo strokovne službe skupnosti.
293.	člen
(1)	Delegate v odbor samoupravne delavske kontrole skupnosti izvolijo zbori delegatov enot skupnosti. Število delegatov in način izvolitve določa skupščina skupnosti s posebnim sklepom.
(2)	Zbori delegatov enot skupnosti lahko izvolijo za svoje območje in za področje dejavnosti ter nalog enot skupnosti posebne odbore samoupravne delavske kontrole.
(3)	Izvolitev posebnih odborov samoupravne delavske kontrole za območje enot skupnosti ne zmanjšuje pristojnosti, dolžnosti in nalog odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti.
7.	Strokovna služba
294.	člen
(1)	Strokovna, finančna, administrativno-tehnična in s tem podobna opravila za skupnost in enote skupnosti, za skupnost starostnega zavarovanja kmetov, določena dela pa v skladu s posebnim. sporazumom tudi za posebno sodišče združenega dela, opravlja strokovna služba skupnosti.
(2)	Temeljne organizacije, delovno področje, pravice, dolžnosti in odgovornosti strokovne službe določajo ta statut, sklep o ustanovitvi strokovne službe in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovornostih med skupnostjo in strokovno službo.
295.	člen
(1)	Vodjo strokovne službe imenuje skupščina skupnosti v soglasju s Skupščino SR Slovenije.
(2)	Vodja strokovne službe je imenovan za dobo štirih let in je po poteku te dobe lahko ponovno imenovan.
(3)	Za vodjo strokovne službe se lahko imenuje, kdor ima visokošolsko izobrazbo in izpolnjuje pogoje moralnopolitične primernosti.
295. a člen
(1) Vodja strokovne službe je za svoje delo in delo delovne skupnosti odgovoren skupščini skupnosti in njenim izvršilnim organom v okviru njihove pristojnosti ter organu samoupravne delavske kontrole.
(2) Delavci strokovne službe so za svoje delo odgovorni vodji strokovne službe in poslovodnemu organu skupnosti.
295. b člen
<1) Delavci strokovne službe pridobivajo dohodek neposredno s svobodno menjavo dela iz sredstev skupnosti.
(2) Delavci strokovne službe imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in ustreznimi družbeno določenimi osnovami in merili za delitev.
295. c člen
(1)	Skupnost zagotavlja strokovni službi vse osnovne pogoje za njeno poslovanje: delovna sredstva in sredstva za kritje materialnih stroškov poslovanja.
(2)	Z delovnimi sredstvi upravlja skupnost, delavci strokovne službe pa imajo za zadovoljevanje osebnih in družbenih potreb pravico uporabe in dela s temi sredstvi.
295 č člen .
(1)	Delavci strokovne službe v skladu z ustavo in zakonom samostojno urejajo s svojimi samoupravnimi splošnimi akti medsebojne odnose v združenem delu ter ures/iičujejp druge samoupravne pravice in obveznosti iz združenega dela, ki se nanašajo na delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti.
(2)	Strokovna služba predloži v soglasje skupščini skupnosti statut strokovne službe, izvršilnemu odboru skupščine skupnosti pa druge samoupravne splošne akte, v katerih se določajo temeljni pogoji glede strukture delovnih opravil in kvalifikacijske strukture kadrov v strokovni službi.
(3)	Soglasje iz prejšnjega odstavka se ne nanaša na uresničevanje samoupravnih pravic delavcev.«
59.	člen
(1)	V dosedanjem enajstem delu, ki postane deseti del, se črtajo členi od 297. do 307. in 312. člen.
(2)	Pred dosedanjim 301. členom se črta naslov »II. poglavje PRISPEVKI IN POVRAČILA« s podnaslovi od 1. do 7. razdelka; pred 311. členom se črta naslov »III. poglavje DOSPELOST, IZTERJAVA IN ZASTARANJE PRISPEVKOV«; pred 317. členom se naslov »IV. poglavje« spremeni v »II. poglavje«.
60.	člen
Besedilo 296. člena se spremeni tako, da se glasi:
(1)	Svoje obveznosti glede sredstev za uresničevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v skupnosti določajo zavarovanci na podlagi programa skupnosti s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti in drugimi samoupravnimi sporazumi.
t
(2)	Za uresničevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja plačujejo zavarovanci prispevek v, skladu s posebnimi predpisi. Višino prispevka določajo zavarovanci v samoupravnih sporazumih iz prejšnjega odstavka ali pa jo določi zakon.
(3)	Obveznosti iz prejšnjih odstavkov se določajo v skladu z gibanjem družbenega proizvoda vsega gospodarstva in produktivnosti vsega družbenega dela
v mejah in v skladu s smotri, določenimi v družbenih olanili družbenopolitičnih skupnosti.
61.	člen
Besedilo 308. člena se spremeni tako, da se glasi:
Prispevek za posebne primere zavarovanja plačujejo:
1.	za osebe iz 23. člena in iz 1. do 5. in 7. točke prvega odstavka 25. člena tega statuta — organizator akcije oziroma javnega dela;
2.	za osebe iz 4., 5. in 6. točke 24. člena tega statuta — strokovne šole s praktičnim poukom, zavodi za vedenjsko in osebnostno motene in šole, kadar so te osebe na praktičnem pouku v šolfekih učilnicah ali delavnicah oziroma organizacije združenega dela, državni organi, zadruge, družbene in druge organizacije (v nadaljnjem besedilu: organizacije), kadar so te osebe pri njih na delu;
3.	za osebe iz 6. točke prvega odstavka 25. člena tega statuta — organizacija, pri kateri je invalid na praktičnem delu ali vajah;
4.	za osebe iz 7. točke 24. člena tega statuta — organizacija, ki je sklenila pogodbo o delu.
62.	člen
Besedilo 313. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ce plačnik prispevka ne plača zapadlih prispevkov v predpisanem roku ali ne plača vseh prispevkov z zamudnimi obrestmi, lahko uveljavlja skupnost svojo terjatev pri posebnem sodišču združenega dela.«
63.	člen
Besedilo prvega odstavka 314. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Služba družbenega knjigovodstva oziroma banka na zahtevo skupnosti na podlagi izvršljive odločbe posebnega sodišča združenega dela izterja neplačane prispevke z zamudnimi obrestmi tako, da prenese znesek z računa zavezanca prispevka na račun skupnosti.«
64.	člen
Besedilo 317. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Dohodki skupnosti so:
1.	prispevki, določeni v skladu s samoupravnimi sporazumi, zakonom, tem statutom in sklepi skupščine skupnosti;
2.	povračila družbenopolitičnih skupnosti v skladu z zakonom ali odlokom ter tem statutom;
3.	vsi drugi dohodki in povračila.«
65.	člen
Sedanje besedilo 337. člena postane prvi odstavek, kot drugi odstavek se doda:
»(2) Odmera pokojnine v'primerih iz prejšnjega odstavka se opravi po četrtem odstavku 243. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, tako odmerjena pokojnina pa se uskladi po sklepih skupnosti.«
66.	člen
Besedilo 344. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pokojninska doba (zavarovalna doba, zavarovalna doba s povečanjem in posebna doba, dopolnjena do 31. decembra 1972 — 2. točka 48. člena) si računa po predpisih, ki so bili v veljavi do omenjenega dne,
če ni v zakonu drugače določeno. Ti predpisi veljajo tudi glede rokov za dokazovanje dobe z izjavami prič.
(2)	Roki iz prvega odstavka tega člena za vložitev zahteve za dvojno vštevanje časa, prebitega v narodnoosvobodilni vojni in narodnoosvobodilnem gibanju Grčije, v posebno dobo (35. in 46. člen) ne veljajo za borce, ki niso vložili zahteve za ugotovitev posebne dobe v roku, določenem po prvem odstavku tega člena.
(3)	Postopek za ugotovitev posebne dobe iz drugega odstavka tega člena se začne na podlagi potrdila predsedstva občinskega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne, da so podani pogoji za njeno ugotovitev.
(4)	Natančnejše predpise o uporabi drugega in tretjega odstavka tega člena izda zvezni komite za delo in zaposlovanje v sporazumu z zveznim komitejem za vprašanja borcev in vojaških invalidov, ko dobi mnenje zveznega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije in Zveze skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Jugoslavije.
(5)	Z zakonom iz prvega odstavka tega člena ni mogoče vpeljati računanja pokojninske dobe, ki bi bilo za zavarovanca manj ugodno od računanja te dobe po predpisih, ki so veljali do 31. decembra 1972.
(6)	Osebam iz 2. točke 213. člena in iz 221. člena statuta se všteva v zavarovalno dobo oziroma zavarovalno dobo s povečanjem tudi čas, ki so ga prebili na poklicni rehabilitaciji oziroma na delu pred 31. decembrom 1972.
(7)	Pri ugotavljanju povračil po četrtem odstavku 309. člena tega statuta se računa pokojninska doba, dopolnjena do 31. decembra 1&72, izključno po predpisih, ki so veljali do omenjenega dne.«
67.	člen
Besedilo 345. člena se spremeni tako, da se glasi:
»V pokojninsko dobo se kot posebna doba všteva čas, ko je bila oseba član kmečke delovne zadruge v obdobju od 15. maja 1945 do 31. decembra 1959, če ji je bilo delo v zadrugi edini ali glavni poklic.«
68.	člen
Tretji odstavek 349. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Osebi, ki jo 1. januarju 1966 ni imela v Jugoslaviji vsaj enega leta zavarovanja v smislu tretjega odstavka 46. člena tega statuta, se določi pokojnina po 236. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, nato se tako določena pokojnina uskladi, kot so se uskladile pokojnine, uveljavljene pred 1. januarjem 1966.«
69.	člen
Besedilo 350. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Upokojenec kateremu je bila pri odmeri pokojnine uporabljena določba 59. člena statuta, veljavnega do uveljavitve teh sprememb in dopolnitev, lahko zahteva ponoven izračun pokojnine po določbi spremenjenega 59. člena statuta. Nov znesek pokojnine se izplača upokojencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za nov izračun pokojnine.«
70.	člen
V 351. členu se črta besedilo »po 61. členu temeljnega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Za ponovno odmero pokojnine zavarovancem iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe prvega odstavka 185. člena tega statuta.«
71.	člen
Besedilo 358. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Za posamezne skupine zavarovancev se z zveznim družbenim dogovorom ali zakonom lahko določijo ne glede na 42, in 46. člen tega statuta ugodnejši pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine in za njeno odmero.«
72.	člen
V	dosedanjem dvanajstem delu, ki postane enajsti del, se črtajo 354., 356. in 359. člen.
73.	člen /
Ne glede na določbo 230. člena tega statuta ugovore, vložene do dneva uveljavitve tega sklepa, dokončno reši posebna komisija iz dosedanjega 230. člena tega statuta.
74.	člen
Komisija za sistem in organizacijo skupnosti se pooblašča, da določi in objavi prečiščeno besedilo statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
75.	člen
Do konstituiranja enot. skupnosti nadaljujejo z delom konference delegatov pokojninskega in invalidskega zavarovanja v občinah.
76.	člen
V	362. členu se črtata v drugem odstavku 3. in 4. točka, na koncu 2. točke se namesto podpičja postavi pika; v tretjem odstavku se črta 1. točka in številka »2« pred drugo točko ter dvopičje za besedo »predpisov«.
, 77. člen
Določbe o postopku za uveljavljanje pravic (osmi del statuta se uporabljajo od dneva, s katerim se začno uporabljati določbe posebnega pi’avilnika, ki natančneje določa postopek (233. člen), do tega dne se glede postopka za uveljavljanje pravic v skupnosti uporabljajo dosedanji predpisi.
V	primerih, v katerih bo petletni rok iz tretjega odstavka 238. člena statuta potekel do začetka uporabe določb o postopku po prejšnjem odstavku ali bo potekal v roku enega leta od začetka uporabe teh določb, se lahko začne nov postopek na predlog zavarovanca ali uradoma še v roku enega leta od začetka uporabe določb o postopku.
78. člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/23-S
Ljubljana, dne 30. marca 1978.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Dante Jasnič 1. r.
735.
Na podlagi 8. člena zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladine z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19/76) ter izhajajoč iz obveznosti, ki so jih sprejele s svojimi temeljnimi samoupravnimi akti, sklenejo Izobraževalna skupnost Slovenije, Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, Zdravstvena Skupnost Slovenije, Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Telesno kulturna skupnost SR Slovenije in Skupnost socialnega varstva Slovenije
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
*
o opredelitvi nalog in obveznosti pri izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
1.	člen
S tem sporazumom udeleženke opredeljujejo svoje naloge in obveznosti na področju izobraževanja in usposabljanja otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter urejajo medsebojne odnose pri izpolnjevanju teh nalog in obveznosti.
Kot usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju se po tem sporazumu šteje razvrščanje ter celovita habilitacija in rehabilitacija od rane predšolske stopnje, za otroke z določenimi motnjami celo od rojstva, do vključitve in spremljanje v življenje in delo.
2.	člen
Udeleženke se bodo dogovarjale o izhodiščih politike na področju izobraževanja in usposabljanja otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju zlasti:
—	glede usmerjanja in programiranja dejavnosti na tem področju z upoštevanjem posebnih načel prevencije, celovitosti obravnave, multidisciplinarnega pristopa in integracije,
—	glede zagotavljanja družbenih in materialnih pogojev za te dejavnosti,
—	glede urejanja in zagotavljanja družbeno-eko-nomskega položaja delavcev v organizacijah za usposabljanje.
3.	člen
Udeleženke so medsebojno odgovorne za uresničevanje s tem sporazumom opredeljenih nalog in obveznosti. Vsaka udeleženka je odgovorna tudi za uresničevanje tistih nalog in obveznosti, ki jih prevzamejo samoupravne interesne skupnosti za ožja področja oziroma območja.
Samoupravne interesne skupnosti na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov in drugih samoupravnih sporazumov ter v skladu z družbenimi dogovori samostojno urejajo obseg programov in cene storitev, s katerimi se uresničujejo s tem sporazumom sprejete naloge, in vzpostavljajo razmerja svobodne menjave dela na tem področju po merilih, prilagojenih za otroke in mladostnike z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
Pri uresničevanju nalog iz tega sporazuma vsaka udeleženka v okviru svojih nalog sodeluje neposredno z organizacijami za usposabljanje oziroma s skupnostjo teh organizacij ter z drugimi organizacijami in organi.
ki sodelujejo pri izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju.
4.	člen
Samoupravne interesne skupnosti imajo pri izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju tiste naloge, ki po svoji naravi spadajo v področje njihove dejavnosti ali so temu področju najbližje.
Izobraževalne skupnosti skrbijo in zagotavljajo pogoje za:	“
—	pripravo otrok za vstop v osnovno šolo (malo šolo),
—	osnovno izobraževanje,
—	usmerjeno izobraževanje,
—	delovno usposabljanje,
—	domsko vzgojo,
—	strokovne službe v šolah in domovih (psihološko, socialno),
—	vzgojno svetovanje,
—	mobilno specialno pedagoško službo za slepo in slabovidno mladino, za zmerno in težje duševno prizadete otroke in za telesno prizadete otroke,
—	ter za druge naloge s svojega področja dejavnosti.
Skupnosti otroškega varstva skrbijo in zagotavljajo pogoje za vzgojno-varstveno dejavnost za predšolske otroke.
Skupnosti socialnega skrbstva skrbijo in zagotavljajo pogoje za:
—	postopek za razvrščanje otrok
—	spremljanje otroka-na usposabljanju in sanacijo okolja,
—	skrbništvo,
—	nastanitev in oskrbo otroka v rejniški družini,
—	oskrbo v domovih,
—	strožji nadzor staršev oz. skrbnikov, druge družine in skrbstvenega organa za vedenjsko in osebnostno motene,
—	oddajo v disciplinski center (ambulantno), v vzgojni zavod in v vzgojno poboljševalni dom,
—	ter za druge naloge s svojega področja dejavnosti.
Zdravstvene skupnosti skrbijo in zagotavljajo pogoje za popolno zdravstveno varstvo, zlasti pa za:
—	sistematične preglede,
—• logopedsko službo,
—	individualne slušne vaje in audiometrijo,
—	fizioterapijo in ortopedijo,
—	delovno terapijo v okviru medicinske rehabilitacije,
—	orientacijo za slepe v okviru medicinske rehabilitacije,
—	korektivno gimnastiko,
—	zdravstveno varstvo v domovih.
Skupnosti za zaposlovanje skrbijo in zagotavljajo pogoje za:
—	poklicno svetovanje in usmerjanje,
—	vključevanje otrok v priučevanje na delovnem mestu,
—	spremljanje uspešnosti poklicnega usposabljanja,
—	ter za druge naloge s svojega področja dejavnosti. ^
Telesnokulturne skupnosti skrbijo in zagotavljajo pogoje za programe tekmovanj za osnovne šole v organizaciji centra šolskih športnih društev Slovenije.
Skupnosti socialnega varstva spremljajo socialnovarstvene prvine stanja, izvajanja nalog in politike razvoja ter v okviru svojega delovnega področja usklajujejo programe samoupravnih interesnih skupnosti s programi razvoja celovite socialno-varstvene politike.
5.	člen
Udeleženke bodo vsaka na svojem področju dejavnosti skrbele za razvoj dejavnosti organizacij za usposabljanje ter za posodabljanje in širjenje njihovih zmogljivosti.
Udeleženke bodo sprejemale programe razvoja organizacij za usposabljanje in zagotavljale izvedbo teh programov v okviru svojih srednjeročnih in letnih programov.
Vsaka udeleženka lahko začne postopek samoupravnega sporazumevanja o združevanju sredstev za investicije skupnega pomena.
6.	člen
Izvajanje tega sporazuma spremlja koordinacijski odbor, ki je pooblaščen:
—	obravnavati poročila udeleženk o uresničevanju obveznosti iz tega sporazuma,
—	predlagati udeleženkam uskladitev njihovih programov glede nalog iz tega sporazuma in druge potrebne ukrepe za izvajanje tega sporazuma,
—	predlagati udeleženkam spremembo ali dopolnitev tega sporazuma.
7.	člen
V	koordinacijski odbor delegirajo skupščine udeleženk iz vrst delegatov po enega člana in enega namestnika.
Odbor voli predsednika in njegovega namestnika. Predsednik sklicuje in vodi seje odbora.
Na sejah sodelujejo tudi predstavniki skupnosti organizacij za usposabljanje in zainteresiranih republiških upravnih organov, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev.
8.	člen
Koordinacijski odbor je dolžan obveščati udeleženke o izvajanju sporazuma in o svojem delu.
Udeleženke so dolžne pošiljati odboru poročila in podatke v zvezi z izvajanjem tega sporazuma.
Udeleženke imajo pravico zahtevati od odbora podatke in obvestila z njegovega delovnega področja.
Udeleženke imajo pravico dajati odboru pobude o vprašanjih, za katera je odbor pooblaščen; odbor je o vsaki takšni pobudi dolžan zavzeti stališče.
9.	člen
Če koordinacijski odbor meni, da udeleženka krši sprejete obveznosti iz tega sporazuma, je dolžan o tem obvestiti skupščine udeleženk in organ samoupravnega nadzora kršiteljice sporazuma.
V	primeru iz prejšnjega odstavka lahko vsaka udeleženka predlaga skupščini pristojne družbenopolitične skupnosti naj sprejme ustrezne začasne ukrepe.
10.	člen
Sedež koordinacijskega odbora je pri Izobraževalni skupnosti Slovenije.
Administrativno tehnična dela za odbor opravlja strokovna služba Izobraževalne skupnosti Slovenije v okviru svojega delovnega področja.
Če odbor meni, da bi bilo potrebno izdelati določeno delo, ki presega okvire delovnega področja strokovne službe Izobraževalne skupnosti Slovenije, predlaga udeleženkam naj se neposredno dogovorijo o izdelavi in financiranju takšnega dela.
Potne in druge stroške članov odbora nosijo udeleženke, ki so jih delegirale v odbor.
11.	člen
Ta sporazum se sklene za nedoločen čas.
Materialne obveznosti udeleženk se po tem sporazumu ugotavljajo od 1. januarja 1977 naprej.
Sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo skupščine vseh udeleženk in začne veljati z dnem, ko je objavljen v Uradnem listu SR Slovenije.
Udeleženke:
Izobraževalna skupnost Slovenije Ljubljana, dne 26. aprila 1977.
Pooblaščeni podpisnik:
Jože Deberšek 1. r.
Skupnost socialnega skrbstva Slovenije Ljubljana, dne 15. novembra 1977.
Pooblaščeni podpisnik Franc Dolenc 1. r.
Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije Ljubljana, dne 21. aprila 1977.
Pooblaščeni podpisnik Vida Rudolf 1. r.
Zdravstvena skupnost Slovenije Ljubljana, dne 30. junija 1977.
Pooblaščeni podpisnik dr. Srečko Koren 1. r.
Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Sloveniji Ljubljana, dne 14. julija 1977.
Pooblaščeni podpisnik Tilka Blaha 1. r.
Telesnokulturna skupnost SR Slovenije Ljubljana, dne 25. aprila 1977.
Pooblaščeni podpisnik Bojan Polak-Stjenka 1. r.
Skupnost socialnega varstva Slovenije Ljubljana, dne 13. decembra 1977.
Pooblaščeni podpisnik Zofka Stojanovič 1. r.
736.
Na podlagi 18. člena statuta Zdravstvene skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 21/77) je skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, 12. maja 1978, ugotovila, da so občinske zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji
sprejele odločitev o solidarnostnih sredstvih za leto 1978 s, sklenitvijo aneksa št. 2, ki ga s tem objavlja.
St. 23-4-6/78
Ljubljana, dne 12. maja 1978.
Zdravstvena skupnost Slovenije
Predsednik skupščine dr. Stane Zupančič 1. r.
ANEKS št. 2
k samoupravnemu sporazumu o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov v zdravstvenih skupnostih v SR Sloveniji v letih 1976—1980
1.	člen
V	samoupravnem sporazumu o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16/77) določajo podpisniki tele spremembe in dopolnitve:
a)	V 3. členu se za sedanjim prvim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi:
Za izračun vrednosti enotnega programa se po predlogu komisije skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije za solidarnostna sredstva v tem srednjeročnem obdobju od vključno 1978. leta upoštevajo kazalci na podlagi samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/78).
b)	V 4. členu se črtata prvi in tretji odstavek.
c)	V 5. členu se stopnja za leto 1978 spremeni tako, da znaša 3,33, v 9. členu pa tako, da znaša za 1978 leto 0,264.
č) V 22. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
O solidarnostnih sredstvih za uresničevanje enotnega programa zdravstvenega varstva odločijo podpisniki z aneksi, ki so sestavni del tega sporazuma.
2.	člen
Za uresničevanje enotnega programa zdravstvene, ga varstva v SR Sloveniji v letu 1978 bodo prispevale solidarnostna sredstva tele občinske zdravstvene skupnosti (v tisočih dinarjev):
1. Celje	12.630
2. Koper	4.062
3. Piran	'	1.842
4. Kranj	14.577
5. Ljubljana Bežigrad	12.853
6. Ljubljana Center	51.769
7. Ljubljana Moste-Polje	6.920
8. Ljubljana Šiška	9.938
9. Ljubljana Vič-Rudnik	4.030
10. Trbovlje	3.925
11. Vrhnika	820
12. Maribor	14.787
13. Velenje	7.661
Skupaj	145.814
3.	člen
Zdravstvena skupnost Slovenije bo solidarnostna sredstva, ki bodo zbrana po prejšnjem členu, nakazala tem občinskim zdravstvenim skupnostim (v tisočih dinarjih):
1.	Sevnica	1.385
2.	Slovenske Konjice	1.634
3. Šentjur pri Celju	2.014
4. Šmarje pri Jelšah	7.394
5. Ajdovščina	4.143
6. Tolmin	2.135
7. Izola	2.165
8. Ilirska Bistrica	4.238
9. Sežana	6.479
10. Cerknica	3.341
11. Grosuplje	2.880
12. Hrastnik	1.057
13. Idrija	4.101
14. Kočevje	775
15. Litija	1.600
16. Logatec	1.250
17. Ribnica	1.062
18. Zagorje	2.284
19. Lenart	5.292
20. Ormož	5.679
21. Ptuj	10.578
22. Slovenska Bistrica	8.255
23. Murska Sobota	21.707
24. Lendava	7.171
25. Ljutomer	2.437
26. Gornja Radgona	1.475
27. Črnomelj	12.817
28. Metlika	6.270
29. Trebnje	1.662
30. Mozirje	1.890
31. Radlje ob Dravi	1.913
32. Slovenj Gradec	1.787
5 %> rezerva	6.944
Skupaj	145.814
4.	člen
Rezervna sredstva, ki so določena v 3. členu tega aneksa, se lahko uporabijo:
—	za nepredvideni izpad solidarnostnih sredstev;
—	za določene oblike zdravstvenega varstva borcev NOV iz zamejstva;
—	za povečanje solidarnostnih sredstev tistim občinskim zdravstvenim skupnostim, za katere se na temelju podatkov o realizaciji ugotovi višja stopnja realizacije pravic iz enotnega programa, kot je bila predvidena v izračunu.
Obveznost plačevanja prispevka za rezervna sredstva preneha, ko komisija skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije za solidarnostna sredstva ugotovi, da je za namene iz prejšnjega odstavka tega člena zbranih dovolj sredstev za leto 1978.
5.	člen
Jo sprejema odločitve o solidarnostnih sredstvih za leto 1979 se uporabijo za zbiranje in razdelitve solidarnostnih sredstev zneski iz 2. in 3. člena tega aneksa v višini dvanajstine za vsak mesec.' Ta sredstva štejejo kot akontacija in se poračunajo z zneski, ki bodo določeni za leto 1979.
6.	člen
Ta aneks je sklenjen, ko ga sprejmejo v treh četrtinah občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji, kar ugotovi skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije. Aneks se objavi v Uradnem listu SRS.
Občinske zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji
737.
Na podlagi 54. člena statuta Zdravstvene skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 21/77) je skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije na seji zbora uporabnikov in na seji zbora izvajalcev 12. maja 1978. leta sprejela
SKLEPNI RAČUN
Zdravstvene skupnosti Slovenije za leto 1977
I
Zdravstvena skupnost Slovenije je v letu 1977 dosegla tele dohodke (v dinarjih):
1. Združena sredstva za solidarnost pri uresničevanju enotnega programa
zdravstvenega varstva 2. Združena sredstva občinskih zdravstvenih skupnosti za skupni	117,000.000,00
program 3. Obresti na sredstva na vpogled	167,670.000,00
in drugi prihodki	1,396.494,38
Skupaj dohodki 4. Prenos sredstev iz leta 1976	286,066.494,38
— za skupne naloge	1,667.184,73
— za nepredvidene rizikf	2,841.334,66
Vsi dohodki skupaj II	290,575.013,77
Po odločitvah skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije ter njenih organov in po nalogi odredbodajalca so bili v skladu s finančnim načrtom v letu 1977 doseženi naslednji izdatki Zdravstvene skupnosti Slovenije (v dinarjih):
1.	Solidarnostne in skupne naloge področju zdravstvenega varstva
1.1.	solidarnost pri uresničevanju enotnega programa zdravstvenega varstva
1.2.	naložbe skupnega pomena
1.3.	naložbe v osnovno zdravstveno dejavnost na manj razvitih področjih
1.4.	zdravstveno varstvo tujcev in oseb neznanega prebivališča
1.5.	dejavnost Zavoda SR Slovenije za socialno medicino in higieno
1.6.	republiške naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite
1.7.	dejavnost družbenih organizacij in mladinskega periodičnega tiska
1.8.	nujne raziskovalne naloge Zavoda za socialno medicino in higieno in drugih raziskovalnih organizacij po po posebni pogodbi
1.9.	zdravstveno varstvo udeležencev mladinskih delovnih akcij
1.10 plačila storitev SDK v plačilnem prometu
Skupaj
2.	Izdatki iz preostalih sredstev pozavarovanja
2.1.	za izpad dohodka zaradi odpisa prispevka kmečkih zavarovancev na potresnem območju
2.2.	plačila storitev službe družbenega knjigovodstva
Skupaj
117.000.	000.00
100.100.000.	00
34,500.000,00
5,867.774,60
9.400.000.	00
1.800.000.	00 2,500.175,00
2,000.000,00
933.000,00
176.498,60
274,277.448,20
2,829.000,00
8.073,40
2,837.073,40
3.	Izdatki za delovanje Zdravstvene skupnosti Slovenije in njenih organov (skupščina, izvršni odbor, odbori, komisije, druga delovna telesa in posvetovanja)
1,078.023,75
689.311,45
840.790,00
629.676,50
3,237.801,70
3.1.	gradiva za seje in drugi stroški v zvezi s sejami
3.2.	Delegatski obveščevalec
3.3.	prispevek Zvezi skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstva Jugoslavije
3.4.	osebni dohodki funkcionarjev s. prispevki
Skupaj
4.	Izdatki za delovanje strokovne službe Zdravstvene skupnosti Slovenije
4.1.	materialni stroški	253.109,20
4.2.	amortizacija	73.249,35
4.3.	prispevki iz dohodka	355.055,90
4.4.	osebni dohodki in drugi osebni
prejemki	2,699.803,15
4.5.	obvezna rezerva	98.226,00
4.6.	sredstva za osnovna sredstva in
sredstva za preureditev	prostorov	840.000,00
4.7.	sredstva,v sklad skupne porabe za
stanovanjsko gradnjo in za	druge	namene 1,083.895,45
Skupaj	5,403.339,05
Vsi izdatki skupaj	285,755.662,35
III
Upoštevaje dohodke iz I. dela in izdatke iz II. dela tega sklepnega računa, je bilo stanje sredstev Zdravstvene skupnosti Slovenije na dan 31. 12. 1977. leta takole:
1.	ostanek sredstev za nepredvidene rizike
2.	prenos sredstev za skupne naloge
3.	neporabljeni dohodki in obresti Skupaj
65.378,74
3,528.619,05
1,225.353,63
4,819.351,42
Sredstva iz postavke 1 in 2 se v letu 1978 porabijo za namene, za katere so bila združena. Iz neporabljenih obresti (postavka 3) se nameni 800.000 za nakup stanovanja za kadrovske potrebe v strokovni službi Zdravstvene skupnosti Slovenije.
IV
Ta sklepni račun se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 21-6/7-78-TL
Ljubljana, dne 12. maja 1978.
Zdravstvena skupnost Slovenije
Predsednik skupščine dr. Stan« Zupančič 1. r.
738.
Na podlagi 22. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 25/72 in 35/72) so sklenili predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov
SPORAZUM
o spremembi zadržanih cen za opečne izdelke in elektrofiltrske elemente 1
1.	Predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov so dne 10. maja 1978 sklenili in podpisali
sporazum o spremembi zadržanih cen za opečne izdelke in elektrofiltrske elemente s tem, da lahko proizvajalne organizacije združenega dela povečajo svoje sedanje proizvajalčeve cene in sicer po ceniku posamičnih cen za vsak posamezen proizvod, ki je sestavni del tega sporazuma in je v Gospodarski zbornici SR Slovenije. Cene veljajo fco naloženo na prevozno sredstvo v skladišču proizvajalca.
2.	Udeleženci tega sporazuma se zavezujejo, da bodo prodajali oz. kupovali proizvode iz 1. točke tega sporazuma po cenah in pogojih, kot to določa ta sporazum.
3.	Proizvajalci in kupci so se sporazumeli, da bodo v primeru, da pride do podražitve goriv, za ustrezni odstotek povišanja stroškov za gorivo zvišali cene opečnih in EF izdelkov.
4.	K temu sporazumu je dai soglasje Republiški komite za tržišče in cene Ljubljana — Zavod SRS za cene s svojo odločbo št. 021-02/77 z dne 23. 5. 1973.
5.	Ta sporazum začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. junija 1978 dalje.
Predstavniki proizvajalcev:
SGP Slovenija ceste — TOZD opekarna Mengeš; REK Velenje — TOZD Gramat Trbovlje; GP Stavbar Maribor — TOZD IGM Hoče; SGP Konstruktor Maribor — TOZD opekarna Puconci; SGP Konstruktor Maribor — TOZD opekarna Lendava; opekarna Črnuče; GOP Mirna na Dolenjskem PGP Gradnja Žalec — enota opekarne; IGP Ograd Ormož — opekarne; IUV — TOZD opekarna Vrhnika; REK Velenje — TOZD proizvodnja gradbenega materiala Šoštanj; Salonit Anhovo — TOZD Opekarna Brežice; Goriške opekarne — TOZD opekarne Renče—Bilje; opekarna Maribor— Radvanje; GP Tehnika — TOZD ljubljanske opekarne; Križevske opekarne Križevci; opekarna Zalog Novo mesto; Ljubečna — industrija keramičnih kislood-pornih in opečnih izdelkov Ljubečna—Celje; opekarna Loče pri Poljčanah; KOGP — TOZD opekarna Kranj; opekarna Ptuj; opekarna Košaki Maribor; opekarni-ško podjetje Gornja Radgona;
Predstavniki kupcev:
SGP Grosuplje; TP na debelo — Napredek Domžale; GP Stavbar Maribor — TOZD visoke gradnje; GP Stavbar Maribor — TOZD Drava Ptuj; SGP Konstruktor Maribor; gradbeništvo Pomurje Murska Sobota; SGP Gorica Nova Gorica; GP Temelj Cankova; SGP Konstruktor Mb. — TOZD Gradbenik Lendava; DOM—SMREKA Maribor; SGP Primorje Ajdovščina; TP Vesna Ljutomer; Opekarna Črnuče; GOP Ajdovščina; Gorenjska kmetijska zadruga Kranj; kmetijski kombinat Ptuj; Kmetijska zadruga Bled; Metalka Ljubljana; Merkator—Zarja Ormož; Kmetijski kombinat Šentjur pri Celju; Kovinotehna — Tehnomercator; Merx Celje; SGP Igrad Vrhnika; Mercator—Rudar Idrija; MIP Nova Gorica — Idrija; Center Koper; SGP Konstruktor Maribor — TOZD gradbeništvo Slov. Bistrica; SGP Sovenija ceste — TOZD visoke gradnje; Jedinstvo Umag — OOUR Usluga Commerce Novi grad; GIP Vegrad Velenje; opekarniško podj. Gornja Radgona; Mercator Ljubljana; Kmetijski kombinat Gornja Radgona; Rabac Labin — OOUR trgovina; Ku-rivoprodaja Ljubljana; ERA Velenje; Jeklotehna Maribor — TOZD Obala Izola; Agropromet Podpičan; PZK Čakovec; Lesnina — TOZD Gramex Ljubljana; SGP Gradbinec Kranj: SGP Tržič: Merkur Kranj; Emona Ilirija, Ilirska Bistrica; GP Radlje, Radlje ob Dravi; GP Megrad Ljubljana; Goriške opekarne N.
Gorica; Opekarna Maribor Radvanje; SGP Pionir Novo mesto; SGP Gradišče Cerknica; Agroobnova Ljubljana — TOZD gradnje; GP Tehnika 'Ljubljana — TOZD Ljubljanske opekarne; GP Tehnika Ljubljana; Astra Ljubljana; ABC Pomurka M. Sobota; Kras Sežana — TOZD notranja trgovina; REK Velenje — EPE maloprodaja Šoštanj; Trgocentar Čakovec; Nama Slovenj Gradec; KZ Slovenj Gradec; Izbira Ptuj; Opekarna Zalog Novo mesto; Opekarna Ljubečna — Celje; GOP Kongrad Slovenske Konjice; Opekarna Loče pri Poljčanah; KOGP Kranj; Kmetijska zadruga Škofja Loka; Intes TOZD Preskrba Radlje ob Dravi; Tehno-mercator Celje; Hmezad Žalec; Koloniale Poljčane; Zgornjesavska kmetijska zadruga Mozirje; Les Ptjij; Primorje Gorica — TOZD Kurivo Gorica; OGP Kranj; GIP Gradis — TOZD gradnje Ptuj; Obrtnik Nova Gorica; Opekarna Ptuj; Opekarna Košaki Maribor; IGP Ograd Ormož; Kmetijska zadruga Cerknica; Križevske opekarne; Komunano gospodarstvo Mengeš; GIP »Ingrad« Celje; TDO Jelša, Šmarje pri Jelšah; Stanovanjsko komunalno pod j. Gornja Radgona; GIP Gradis Ljubljana; GIP Beton Zasavje — TOZD operativa Trbovlje.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE 739.
Na podlagi pooblastila iz 6. člena aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plaha Občinske zdravstvene skupnosti Brežice za obdobje 1976 do 1980 za leto 1978 in prvega odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74. 1/ 75 in 31/76) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Brežice na seji dne 24. aprila 1978 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije uporabnikov, ki uživajo posamezne >ravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Brežice od 1. maja 1978 dalje 1
1.	člen
Za določene kategorije uporabnikov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
din
1.	Učenci v poklicnem izobraževanju in učen-
ci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu 1. odst. 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu ZZV)	77
2.	Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi
ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega . študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali Izpopolnijo — 2. odst. 56. člena ZZV	206
3.	Udeleženci javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse Primere invalidnosti — 2. odstavek 56. čl. ZZV 77
4.	Osebe na pouku za obrambo in zaščito v
mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odst. 56. čl. ZZV	77
din
5.	Začasno nezaposlene osebe po končanem
študiju — 2. odst. 56. člena ZZV	77
6.	Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol in akademij — 3. odst. 56. čl. ZZV 77
7.	Uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin — 4. odst. 56. člena ZZV	206
8.	Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci
družbenih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odst. 56. Čl. ZZV	206
9.	Občani, ki uživajo pravice izključno od
tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odst. 57. člena ZZV	206
10.	Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 3. odst. 57. čl. ZZV 206
11.	Druge skupine delovnih ljudi — občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost —
2.	odst. 58. člena ZZV	206
Osebam, naštetim od 1. do 11. točke tega člena so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum. Osebam iz 1. točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.
2.	člen
Za osebe in občane iz 70. člena ZZV.se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:
din
1.	Osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV	130
2.	Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov:	1
—	kadar opravljajo praktična dela v zvezi s
poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah	66
—	kadar opravljajo praktična dela (obvezna
ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas	66
3.	člen	/
Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih in sicer:
din
1.	ko opravljajo naloge kot pripadniki enot
teritorialne obrambe	33
2.	ko sodelujejo na organiziranih javnih de-
lih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami	33
3.	ko pomagajo organom za notranje zadeve
in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj	33
4.	ko opravljajo naloge javne varnosti kot
rezervni miličniki	33
5.	ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžno-
din
sti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije	33
6.	ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah	33
7.	ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah	33
Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo.
4.	člen
Mesečni pavšalni prispevek iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve.
5.	člen
Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov za pokojninsko-inva-lidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije — 5. odst. 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (po stopnji) 14 “/o neto.
6.	člen
Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (5. odst. 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 14 %> neto.
Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe je poprečni osebni dohodek, ki je na območju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno.
7.	člen
Zavarovanci iz 1. odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih bruto pavšalnih mesečnih osnov:
din
I.	se ne zahteva nobena kvalifikacija	8.800
II.	se ne zahteva po osnovnem šolanju
priučitev za določena dela in poklic	10.700
III.	se zahteva poklicna šola po zakonu o
srednjem šolstvu	12.600
IV.	se zahteva končanje splošne srednje
šole, tehnične delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oz. izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe	14.200
V.	se zahteva višja šola, prva stopnja fa-
kultete oz. z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe	16.900
VI.	se zahteva diploma visoke šole ali fa-
kultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti	t 21.1bo
Za zavarovance iz 1. odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oz. so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih bruto pavšalnih osnov iz 1. odstavka tega člena.
8.	člen
Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so:
—	po 1. točki 1. člena — organizacije združenega dela, zasebni delodajalci ali šola
—	pc 2. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor)
—	po 3. točki 1. člena — organizator javnih de; ali mladinskih delovnih akcij
—	po 4. točki 1. člena — organizator pouka
—	po 5. točki 1. člena — skupnost za zaposlovanje
—	po G. točki 1. člena — plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS
—	po 7. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine
—	po 8. točki 1. člena — organ - izplačevalec
—	po 9. točki 1. člena — sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače
—	po 10, točki 1. člena — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev
—	po 11. točki 1. člena — zavezanca določi zdravstvena skupnost
—	po 1. točki 2. členk — organizacije, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje
—	po 2. točki 2. člena — šola, če se praktična dela. opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah — organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktično delo (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali pri zasebnih delodajalcih
—	po 3. členu — organizator dejavnosti
—	po 7. členu — zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji — zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor — organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci).
9.	člen
,z.avezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih, po 8,51 °/o.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je poprečni Osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, 'ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odst. tega člena.
10.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6%. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek oz. bruto prejemek.
Za delavce ter občane, ki so sklenili pogodbo o delu po čl. 213 zakona o delovnih razmerjih plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6°/o od bruto prejemka.
11.	člen
Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca - kmeta ali člana njegovega gospodinjstva, zavarovanega pri skupnosti, v višini 60/o od bruto prejemka.
Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu prejemka.
Zavezanci iz 1. odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto prejemkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi Regionalne zdravstvene skupnosti najkasneje do 31. marca.
12.	člen
Lastniki kmetijskih zemljišč, zavarovani po 1. odstavku 56. člena ZZV, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca - delavca po 59. členu, prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnov in po stopnjah, ki so določene v posebnem sklepu za zavarovance - kmete po
4.	odstavku 56. člena ZZV.
13.	člen
Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom poprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen če skunnošt s posebnim sklepom ne določi drugače.
14.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep 6 določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Brežice od 1. avgusta 1977 dalje (Uradni list SRS, št. 15-887/77).
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1978 dalje, razen prispevka po 2. odstavku 10. člena, ki se plačuje od 1. januarja 1978 dalje.
Št. 022-1/78
Brežice, dne 24. aprila 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Brežice
Maks Toplišek 1. r.
740.
Na podlagi pooblastila iz 6. člena aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Brežice za obdobje 1976—1980 za leto 1978 in 1. odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/ 76) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Brežice na seji dne 24. aprila 1978 sprejela
SKLEP
o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Občinski zdravstveni skupnosti Brežice v letu 1978
1.	člen
Osnova za obračunavanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi pristojni občinski davčni organ za preteklo leto, v letu za katerega se plačuje prispevek.
Za osebe, za katere se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti) je osnova dohodek, od katerega plačujejo letni pavšalni znesek davka.	^
2.	člen
Osebam iz 1. odstavka 1. člena tega sklepa, pri katerih se ugotovi, da poprečni mesečni bruto osebni dohodek ne doseže osnove 3.000 din se prispevek obračuna od te osnove.
Za osebe iz 2. odstavka 1. člena se prispevek obračunava od minimalne mesečne bruto osnove 3.000 din, kolikor se ugotovi, da njihova letna pavšalna osnova na odmero davka ne dosega minimalne mesečne osnove, preračunana na letno osnovo.
3.	člen
Osebam, ki pridobijo lastnost zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz 1. člena tega sklepa, če jim v preteklem letu ni bil ugotovljen bruto mesečni osebni dohodek, niti dohodek od katerega plačujejo letni pavšalni davek, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od bruto zavarovalne osnove v višini 3000 din.
4.	člen
Obračunani prispevki na osnove iz 1. in 2. odstavka 1. člena tega sklepa se štejejo kot akontacije za zdravstveno varstvo za tekoče leto. Dokončni obračun prispevkov se opravi potem, ko so znani mesečni bruto osebni dohodki oz. pavšalne osnove za preteklo leto, ki jih ugotovi pristojni občinski davčni organ.
5.	člen
Katoliški duhovniki se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 4000 din.
6.	člen
Sportniki-amaterji, ki prejemajo hranarino se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova,
od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 3500 din.
7.	člen
Kolporterji tiska, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 3500 din.
8.	člen
Umetniki, književniki, skladatelji ter prevajalci znanstvenih in književnih del, ki jim je po zakonskih predpisih priznana ta lastnost, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 5500 din.
9.	člen
Druge osebe, 'ki opravljajo dejavnosti, ki jih predpisi opredeljujejo kot samostojne poklicne dejavnosti, se glede na njihovo izobrazbo razvrstijo v naslednje zavarovalne razrede in se jim določijo mesečne osnove:
—	z nižjo in srednjo izobrazbo	3500 din
—	z višjo in visoko izobrazbo	5500 din
10.	člen
Osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki so navedene v tem sklepu, so bruto zavarovalne osnove, na katere se uporabljajo bruto prispevne stopnje.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede — osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42-965/73).
12.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 022-1/78
Brežice, dne 24. aprila 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Brežice
Maks Toplišek 1. r.
741.
Na podlagi 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Brežice za obdobje 1976—1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Brežice na svoji seji dne 24. aprila 1978 sprejela
SKLEP
o višini in stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci-kmetje v letu 1978 1
1.	člen
Višina (stopnja) prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci-kmetje znaša:
1.	od katastrskega dohodka, dohodka iz gozdov in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva — 57 “/o
2.	na kmetijsko gospodarstvo (pavšal) — 650 din.
2.	člen
Stopnja iz 1. točke 1. člena se ustrezno zniža, ko bodo znani podatki o valoriziranem katastrskem dohodku.
Za sprejetje sklepa o ustreznem preračunu prispevne stopnje na novo skupno osnovo (katastrski dohodek, dohodek iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva) se pooblašča izvršilni odbor skupščine.
3.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
4.	člen
Z dnem sprejetja tega sklepa preneha veljati sklep o višini — stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci-kmetje od 1. avgusta 1977 dalje (Ur. list SRS, št. 15-886/77).
St. 022-1/78
Brežice, dne 24. aprila 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Brežice
Maks Toplišek 1. r.
742.
Na podlagi pooblastila iz 6. člena aneksa št. X k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1976 do 1980 za leto 1978 in prvega odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/ 75 in 31/76) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Celje na seji dne 30. marca 1978 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije uporabnikov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Celje od 1. maja 1978 dalje
1. člen
Za določene kategorije uporabnikov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
din
1.	Učenci v poklicnem izobraževanju mučen-
ci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odst. 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu ZZV)	77
2.	Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi
ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 2. odst. 56. člena ZZV	206
din
3.	Udeleženci javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani Za vse primere invalidnosti — 2. odstavek 56. čl. ZZV 77
4.	Osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mla-
dine — 2. odst. 56. čl. ZZV	77
5.	Začasno nezaposlene osebe po končanem
študiju — 2. odst. 56. člena ZZV	77
6.	Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol in akademij — 3. odst. 56. čl. ZZV 77
7.	Uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin — 4. odst. 56. člena ZZV	208
8.	Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci
družbenih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odst. 56. čl. ZZV	206
9.	Občani, ki uživajo pravice izključno od
tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z^ mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ■ 2. odst. 57. člena ZZV	206
10.	Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 3. odst. 57. čl. ZZV 200
11.	Druge skupine delovnih ljudi — občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost —
2.	odst. 58. člena ZZV	200
Osebam, naštetim od 1. do 11. točke tega člena so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne Varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum. Osebam iz
1.	točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.
2.	člen
Za osebe in občane iž 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:
din
1.	Osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV	130
2.	Učenci, strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov:
—	kadar opravljajo praktična dela v zvezi s
poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah	66
—	kadar opravljajo praktična dela (obvezna
ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas	66
3.	člen
Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih in sicer:
din
1.	ko opravljajo naloge kot pripadniki enot
teritorialne obrambe	83
2.	ko sodelujejo na organiziranih javnih de-
lih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami	33
3.	ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja,
din
pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj 33
4.	ko opravljajo naloge javne varnosti kot
rezervni miličniki	33
5.	ko opravljajo na poziv državnih organov
določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije	33
6.	ko SO kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah	33
7.	ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah	33
Osebe iz tega člena So zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo.
4.	člen
Mesečni pavšalni prispevek iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve.
5.	člen
Skupnosti invalidsko-pokojrtinskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov za pokojninsko-inva-lidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije — 5. odst. 56. člena 7.ZV) prispevek Za Zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v Višini (po stopnji) 14 Vo neto.
6.	člen
Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, Ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (5. odst. 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 14 %> neto.
Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe je poprečni osebni dohodek, ki je na območju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno.
7.	člen
Zavarovanci Iz 1. odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih bruto pavšalnih mesečnih osnov:
din
I.	se ne zahteva nobena kvalifikacija	8.800
II.	se ne zahteva po osnovnem šolanju
priučitev za določena dela in poklic	10.700
III.	se zahteva poklicna šola po zakonu o
srednjem šolstvu	12.600
IV.	se Zahteva končanje Splošne srednje
šole, tehnične delovodske šole, tehnične srednje šole, Če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oz. izpit za pridobitev Srednje strokovne izobrazbe	14.200
V.	se zahteva višja šola, prva Stopnja fa-
kultete oz. z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe	16.000
din
VI.	se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti	21.100
Za zavarovance iz 1. odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oz. so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih bruto pavšalnih osnov iz 1. odstavka tega člena.
8.	člen
Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so:
—	po 1. točki L člena — organizacije združenega dela, zasebni delodajalci ali šola
—	po 2. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor)
—	po 3. točki 1. člena — organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij
—	po 4. točki 1. člena — organizator pouka
—	po 5. točki 1. člena — skupnost za zaposlovanje
—	po 6. točki 1. člena — plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS
—	po 7. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine
—	po 8. točki 1. člena — organ - izplačevalec
—	po 9. točki 1. člena — sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače
—	po 10. točki 1. člena — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev
—	po 11. točki 1. člena — zavezanca določi zdravstvena skupnost
—	po 1. točki 2. člena — organizacije, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje
—	po 2. točki 2. člena — šola, če se praktična dela, opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah — organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktično delo (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji aii pri zasebnih delodajalcih
—	po 3. členu — organizator dejavnosti
—	po 7. členu — zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji — zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor — organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci).
9.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih, po 8,10 Vo.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je poprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem,
ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odst. tega člena.
10.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije oz. zasebni delo-* dajalci prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6°/o. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek oz. bruto prejemek.
Za delavce ter občane, ki so sklenili pogodbo o delu po čl. 213 zakona o delovnih razmerjih plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6%> od bruto prejemka.
11.	člen
Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca-kmeta ali člana njegovega gospodinjstva, zavarovanega pri skupnosti, v višini 6 °/o od bruto prejemka.
Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu prejemka.
Zavezanci iz 1. odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto prejemkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi Regionalne zdravstvene skupnosti najkasneje do 31. marca.
12.	člen
.Liastniki kmetijskih zemljišč, zavarovani po 1. odstavku 56. člena ZZV, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca - delavca po 59. členu, prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnov in po stopnjah, ki so določene v posebnem sklepu za zavarovance - kmete po
4.	odstavku 56. člena ZZV.
13.	člen
Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom poprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen če skupnost s posebnim sklepom ne določi drugače.
14.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Celje od 1. avgusta 1977 dalje (Uradni list SRS, št. 15-955/77).
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1978 dalje, razen prispevka po 2. odstavku 10. člena, ki se plačuje od 1. januarja 1978 dalje.
St. 022-1/78
Celje, dne 30. marca 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje
Alojz Potočnik 1. r.
743.
Na podlagi pooblastila iz 6. člena aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1976—1980 za leto 1978 in 1. odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/ 76) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Celje na seji dne 30. marca 1978 sprejela
SKLEP
o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Občinski zdravstveni skupnosti Celje v letu 1978
1.	člen
Osnova za .obračunavanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi pristojni občinski davčni organ za preteklo leto, v letu za katerega se plačuje prispevek.
Za osebe, za katere se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti) je osnova dohodek, od' katerega plačujejo letni pavšalni znesek davka.
2.	člen
Osebam iz 1. odstavka 1. člena tega sklepa, pri katerih se ugotovi, da poprečni mesečni bruto osebni dohodek ne doseže osnove 3.000 din se prispevek obračuna od te osnove.
Za osebe iz 2. odstavka 1. člena se prispevek obračunava od minimalne mesečne bruto osnove 3.000 din, kolikor se ugotovi, da njihova letna pavšalna osnova na odmero davka ne dosega minimalne mesečne osnove, preračunana na letno osnovo.
3.	člen
Osebam, ki pridobijo lastnost zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz 1. člena tega sklepa, če jim v preteklem letu ni bil ugotovljen bruto mesečni osebni dohodek, niti dohodek od katerega plačujejo letni pavšalni davek, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od bruto zavarovalne osnove v višini 3000 din.
4.	člen
Obračunani prispevki na osnove iz 1. in 2. odstavka 1. člena tega sklepa s? štejejo kot akontacije za zdravstveno varstvo za tekoče leto. Dokončni obračun prispevkov se opravi potem, ko so znani mesečni bruto osebni dohodki oz. pavšalne osnove za preteklo leto, ki jih ugotovi pristojni občinski davčni organ.
5.	člen
Katoliški duhovniki se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 4000 din.
6.	člen
Sportniki-amaterji, ki prejemajo hranarino se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo * v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova,
od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 3500 din.
7.	člen
Kolporterji tiska, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 3500 din.
8.	člen
Umetniki, književniki, skladatelji ter prevajalci znanstvenih in književnih del, ki jim je po zakonskih predpisih priznana ta lastnost, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 5500 din.
9.	člen
Druge osebe, ki opravljajo dejavnosti, ki jih predpisi opredeljujejo kot samostojne poklicne dejavnosti, se glede na njihovo izobrazbo razvrstijo v naslednje zavarovalne razrede in se jim določijo mesečne osnove:
—	z nižjo in srednjo izobrazbo	3500din
—	z višjo in visoko izobrazbo r	5500din
10.	člen
Osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki so navedene v tem sklepu, so bruto zavarovalne osnove, na katere se uporabljajo bruto prispevne stopnje.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede — osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojne poklicne' dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42-965/73).
12.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
Št. 022-1/78
Celje, dne 30. marca 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje
Alojz Potočnik 1. r.
744.
Na podlagi 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1976—1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Celje na svoji seji dne 30. marca 1978 sprejela
SKLEP
o višini in stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci-kmetje v letu 1978
1.	člen
1.	od katastrskega dohodka, dohodka iz gozdov in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva — 54°/o
2.	na kmetijsko gospodarstvo (pavšal) — 650 din.
2.	člen
Stopnja iz 1. točke 1. člena se ustrezno zniža, ko bodo znani podatki o valoriziranem katastrskem dohodku.
Za sprejetje sklepa o ustreznem preračunu prispevne stopnje na novo skupno osnovo (katastrski dohodek, dohodek iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva) se pooblašča izvršilni odbor skupščine.
3.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
4.	člen
Z dnem sprejetja tega sklepa preneha veljati sklep o višini — stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zava-rovanci-kmetje od 1. avgusta 1977 dalje (Ur. list SRS, št. 15-893/77).
St. 022-1/78
Celje, dne 30. marca 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje
Alojz Potočnik 1. f.
745.
Na podlagi pooblastila iz 6. člena aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Laško za obdobje 1976 do 1980 za leto 1978 in prvega odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Laško na seji dne 21. aprila 1978 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije uporabnikov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Laško od X. maja 1978 dalje
1. člen
Za določene kategorije uporabnikov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
din
1.	Učenci v poklicnem izobraževanju in učen-
ci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odst. 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu ZZV)	77
2.	Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi
ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 2. odst. 56. člena ZZV	206
3.	Udeleženci javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — 2. odstavek 56. čl. ZZV 77
4.	Osebe na pouku za obrambo in zaščito v
mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odst. 56. čl. ZZV	77
5.	Začasno nezaposlene osebe po končanem
študiju — 2. odst. 56. člena ZZV	77
6.	Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol in akademij — 3. odst. 56. čl. ZZV 77
7.	Uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin — 4. odst. 56. člena ZZV	206
8.	Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci
družbenih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odst. 56. čl. ZZV	206
9.	Občani, ki uživajo pravice izključno od
tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odst. 57. člena ZZV	206
10.	Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 3. odst. 57. čl. ZZV 206
11.	Druge skupine delovnih ljudi — občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost —
2.	odst. 58. člena ZZV	206
Osebam, naštetim od 1. do 11. točke tega člena so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum. Osebam iz
1.	točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.
2.	člen
Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:
din
1.	Osebe na strokovni usposobitvi ali prekva-
lifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV	130
2.	Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov:
—	kadar opravljajo praktična dela v zvezi s
poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah	66
—	kadar opravljajo praktična dela (obvezna
ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas	66
. ‘ e	.	\
3.	člen
Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih in sicer:
•	din
1.	ko opravljajo naloge kot pripadniki enot
teritorialne obrambe	33
2.	ko sodelujejo na organiziranih javnih de-
lih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami	33
3.	ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter
din
osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih	dejanj	33
4.	ko opravljajo naloge javne varnosti kot
rezervni miličniki	33
5.	ko opravljajo na poziv državnih organov
določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije	33
6.	ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih	delih ali	vajah	33
7.	ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih	akcijah	33
Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo.
4.	člen
Mesečni pavšalni prispevek iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve.
5.	člen
Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov za pokojninsko-inva-lidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije — 5. odst. 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (po stopnji) 14°/» neto.
6.	člen
Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (5. odst. 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 14 %> neto.
Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe je poprečni osebni dohodek, ki je na območju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno.
7.	člen
Zavarovanci iz 1. odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo’ prispevek od naslednjih bruto pavšalnih mesečnih osnov:
din
I.	se ne zahteva nobena kvalifikacija	8.800
II.	se ne zahteva po osnovnem šolanju
priučitev za določena dela in poklic	10.700
III.	se zahteva poklicna šola po zakonu o
srednjem šolstvu	12.600
IV.	se zahteva končanje splošne srednje
šole, tehnične delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oz. izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe	14.200
din
V.	se zahteva višja šola, prva stopnja fa-
kultete oz. z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe	16.900
VI.	se zahteva diploma visoke šole ali fa-
kultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti	21.100
Za zavarovance iz 1. odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oz. so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih bruto pavšalnih osnov iz .1. odstavka tega člena. /
8.	člen
Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so:
—	po 1. točki 1. člena — organizacije združenega dela, zasebni delodajalci ali šola
—	po 2. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor)
—	po 3. točki 1. člena — organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij
—* po 4. točki 1. člena — organizator pouka
—	po 5. točki 1. člena — skupnost za zaposlovanje
—	po 6. točki 1. člena —plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS
—	po 7. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine
—	po 8. točki 1. člena — organ - izplačevalec
—	po 9. točki 1. člena — sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače
—	po 10. točki 1. člena — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev
—	po 11. točki 1. člena — zavezanca določi zdravstvena skupnost
—	po 1. točki 2. člena — organizacije, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje
—	po 2. točki 2. člena — šola, če se praktična dela, opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah — organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktično delo (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali pri zasebnih delodajalcih
—	po 3. členu — organizator dejavnosti
—	po 7. členu — zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji — zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor — organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci).
9.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih, po 6,24%.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je poprečni osebni dohodek (bruto), , ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem: ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odst. tega člena.
10.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6%>. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek oz. bruto prejemek.
Za delavce ter občane, ki so sklenili pogodbo o delu po čl. 213 zakona o delovnih razmerjih plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6°/o od bruto prejemka.
11.	člen
Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca - kmeta ali člana njegovega gospodinjstva, zavarovanega pri skupnosti, v višini 6 °/o od bruto prejemka.
Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu prejemka.
Zavezanci iz 1. odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto prejemkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi Regionalne zdravstvene skupnosti najkasneje do 31. marca.
12.	člen .
Lastniki kmetijskih zemljišč, zavarovani po 1. odstavku 56. člena ZZV, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca - delavca po 59. členu, prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnov in po stopnjah, ki so določene v posebnem sklepu za zavarovance - kmete po
4.	odstavku 56. člena ZZV.
13.	člen
Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom poprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen če skupnost s posebnim sklepom ne določi drugače.
14.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Laško od 1. avgusta 1977 dalje (Uradni list SRS, št. 15-914/77).	I
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1978 dalje, razen prispevka po 2. odstavku 10. člena, ki se plačuje od 1. januarja 1978 dalje.
St. 022-1/78
Laško, dne 21. aprila 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Laško
Avgust Pinter, inž. 1. r.
746.
Na podlagi pooblastila iz 6. člena aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Laško za obdobje 1976—1980 za leto 1978 in 1. odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/ 76) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Laško na seji dne 21. aprila 1978 sprejela
SKLEP
o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Občinski zdravstveni skupnosti Laško v letu 1978
1.	člen
Osnova za obračunavanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi pristojni občinski davčni organ za preteklo leto, v letu za katerega se plačuje prispevek.
Za osebe, za katere se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti) je osnova dohodek, od katerega plačujejo letni pavšalni znesek davka.
2.	člen
Osebam iz 1. odstavka 1. člena tega sklepa, pri katerih se ugotovi, da poprečni mesečni bruto osebni dohodek ne doseže osnove 3.000 din se prispevek obračuna od te osnove.
Za osebe iz 2. odstavka 1. člena se prispevek obračunava od minimalne mesečne bruto osnove 3.000 din. kolikor se ugotovi, da njihova letna pavšalna osnova na odmero davka ne dosega minimalne mesečne osnove, preračunana na letno osnovo.
3.	člen
Osebam, ki pridobijo lastnost zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz 1. člena tega sklepa, če ^jim v preteklem letu ni bil ugotovljen bruto mesečni osebni dohodek, niti dohodek od katerega plačujejo letni pavšalni davek, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od bruto zavarovalne osnove v višini 3000 din.
4.	člen
Obračunani prispevki na osnove iz 1. in 2. odstavka 1. člena tega sklepa se štejejo kot akontacije za zdravstveno varstvo za tekoče leto. Dokončni obračun prispevkov se opravi potem, ko so znani mesečni bruto osebni dohodki oz. pavšalne osnove za preteklo leto, ki jih ugotovi pristojni občinski davčni organ
5.	člen
Katoliški duhovniki se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v'enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 4000 din.
6.	člen
Sportniki-amaterji, ki prejemajo hranarina se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova,
od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 3500 din.
7.	člen
Kolporterji tiska, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 3500 din.
8.	člen
Umetniki, književniki, skladatelji ter prevajalci znanstvenih in književnih del, ki jim je po zakonskih predpisih priznana ta lastnost, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 5500 din.
9.	člen
Druge osebe, ki opravljajo dejavnosti, ki jih predpisi opredeljujejo kot samostojne poklicne dejavnosti, se glede na njihovo izobrazbo razvrstijo v naslednje zavarovalne razrede in se jim določijo mesečne osnove:
—	z nižjo in srednjo izobrazbo	3500 din
—	z višjo in visoko izobrazbo	5500 din
10.	člen
Osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki so navedene v tem sklepu, s» bruto zavarovalne osnove, na katere se uporabljajo bruto prispevne stopnje.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede — osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42-965/73).
12.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 022-1/78
Laško, dne 21. aprila 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Laško
Avgust Pinter, inž. 1. r.
747.
Na podlagi 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Laško za obdobje 1976—1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajacev Občinske zdravstvene skupnosti Laško na svoji seji dne 21. aprila 1978 sprejela
SKLEP
o višini in stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci-kmetje v letu 1978 1
1.	člen
1.	od katastrskega dohodka, dohodka iz gozdov in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva — 67 °/o
2.	na kmetijsko gospodarstvo (pavšal) — 650 din.
2.	člen
Stopnja iz 1. točke 1. člena se ustrezno zniža, ko bodo znani podatki o valoriziranem katastrskem dohodku.
Za sprejetje sklepa o ustreznem preračunu prispevne stopnje na novo skupno osnovo (katastrski dohodek, dohodek iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva) se pooblašča izvršilni odbor skupščine.
3.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
4.	člen
Z dnem sprejetja tega sklepa preneha veljati sklep o višini — stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci-kmetje od 1. avgusta 1977 dalje (Ur. list SRS, št. 15-913/77).
St. 022-1/78
Laško, dne 21. aprila 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Laško
Avgust Pinter, inž. 1. r.
748.
Na podlagi pooblastila iz 6. člena aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Slov. Konjice za obdobje 1976 do 1980 za leto 1978 in prvega odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Slov. Konjice na seji dne 21. marca 1978 in izvršilni odbor 4. aprila 1978 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije uporabnikov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Slovenske Konjice od 1. maja 1978 dalje
1.	člen
Za določene kategorije uporabnikov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskrh in sicer:
din
1.	Učenci v poklicnem izobraževanju in učen-
ci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi. praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odst. 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu ZZV)	77
2.	Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi
ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 2. odst. 56. člena ZZV	206
y
din
3.	Udeleženci javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — 2. odstavek 56. čl. ZZV 77
4.	Osebe na pouku za obrambo in zaščito v
mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odst. 56. čl. ZZV	77
5.	Začasno nezaposlene osebe po končanem
študiju — 2. odst. 56. člena ZZV	77
6.	Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol in akademij — 3. odst. 56. čl. ZZV 77
7.	Uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin — 4. odst. 56. člena ZZV	206
8.	Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci
družbenih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odst. 56. čl. ZZV	206
9.	Občani, ki uživajo pravice izključno od
tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odst. 57. člena ZZV	206
10.	Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 3. odst. 57. čl. ZZV 206
11.	Druge skupine delovnih ljudi —občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost —
2.	odst. 58. člena ZZV	206
Osebam, naštetim od 1. do 11. točke tega člena so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum. Osebam iz
1.	točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.
2.	člen
Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:
din
1.	Osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV	130
2.	Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov:
—	kadar opravljajo praktična dela v zvezi s
poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah	66
—	kadar opravljajo praktična dela (obvezna
ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas	66
3.	člen
Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih in sicer:
din
1.	ko opravljajo naloge kot pripadniki enot
teritorialne obrambe	33
2.	ko sodelujejo na organiziranih javnih de-
lih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami	33
3.	ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter
din
osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih	dejanj	33
4.	ko opravljajo naloge javne varnosti kot
rezervni miličniki	33
5.	ko opravljajo na poziv državnih organov
določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije	33
6.	ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih	delih ali	vajah	33
7.	ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih	akcijah	33
Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo.
4.	člen
Mesečni pavšalni prispevek iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dm v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve.
5.	člen
Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov za pokojninsko-inva-lidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije — 5. odst. 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (po stopnji) 14 °/o neto.
6.	člen
Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (5. odst 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 14 %> neto.
Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe je poprečni osebni dohodek, ki je na območju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno.
7.	člen
Zavarovanci iz 1. odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih bruto pavšalnih mesečnih osnov:
din
I.	se ne zahteva nobena kvalifikacija	8.800
II.	se ne zahteva po osnovnem šolanju
priučitev za določena dela in poklic	10.700
III.	se zahteva poklicna šola po zakonu o
srednjem šolstvu	12.600
IV.	se zahteva končanje splošne srednje
šole, tehnične delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oz. izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe	14.200
V.	se zahteva višja šola, prva stopnja fa-
kultete oz. z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe	16.900
VI.	se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti	21.100
Za zavarovance iz 1. odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oz. so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih bruto pavšalnih osnov iz 1. odstavka tega člena.
8.	člen
Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so:
—	po 1. točki 1. člena — organizacije združenega dela, zasebni delodajalci ali šola
—	po 2. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor)
—	po 3. točki 1. člena — organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij
—	po 4. točki 1. člena — organizator pouka
—	po 5. točki 1. člena — skupnost za zaposlovanje
—	po 6. točki 1. člena — plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS
—	po 7. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine
—	po 8. točki 1. člena — organ - izplačevalec
—	po 9. točki 1. člena — sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače
—	po 10. točki 1. člena — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev
—	po 11. točki 1. člena — zavezanca določi zdravstvena skupnost
—	po 1. točki 2. člena — organizacije, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje
—	po 2. točki 2. člena — šola, če se praktična dela, opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah — organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktično delo (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali pri zasebnih delodajalcih
—	po 3. členu — organizator dejavnosti
—	po 7. členu — zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji — zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor — organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci).
9.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih, po 8,57 °/o.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je poprečni osebni dohodek (bruto), ki ga
je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odst. tega člena.
10.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6°/o. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek oz. bruto prejemek.
Za delavce ter občane, ki so sklenili pogodbo o delu po čl. 213 zakona o delovnih razmerjih plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6%> od bruto prejemka.
11.	člen
Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca - kmeta ali člana njegovega gospodinjstva, zavarovanega pri skupnosti, v višini 60/o od bruto prejemka.
Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu prejemka.
Zavezanci iz 1. odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto prejemkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi Regionalne zdravstvene skupnosti najkasneje do 31. marca.
12.	člen
Lastniki kmetijskih zemljišč, zavarovani po 1. odstavku 56. člena ZZV, plačujejo za člane družinske m gospodinjske skupnosti, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo nped družinske člane zavarovanca - delavca po 59. členu, prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnov in po stopnjah, ki so določene-v posebnem sklepu za zavarovance - kmete po
4.	odstavku 56, člena ZZV.
13.	člen
Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom poprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen če skupnost s posebnim sklepom ne določi drugače.
14.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb. ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Slov. Konjice od 1. avgusta 1977 dalje (Uradni list SRS, št. 15-960/77).
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. maja 1978 dalje, razen prispevka po 2. odstavku 10. člena, ki se nlačuje od 1. januarja 1978 dalje.
St. 022-1/6-78
Slovenske Konjice, dne 21. marca 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice
Alojz Korošec 1. r.
749.
Na podlagi pooblastila iz 6. člena aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Slov. Konjice za obdobje 1976 do 1980 za leto 1978 in 1. odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74,1/75 in 31/76) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice na seji dne 21. marca 1978 in izvršilni odbor 4. aprila 1978 sprejela
SKLEP
o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Občinski zdravstveni skupnosti Slovenske Konjice v letu 1978
1.	člen
Osnova za obračunavanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi pristojni občinski davčni organ za preteklo leto, v letu za katerega se plačuje prispevek.
Ža osebe, za katere se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti) je osnova dohodek, od katerega plačujejo letni pavšalni znesek davka.
2.	člen
Osebam iz 1. odstavka 1. člena tega sklepa, pri katerih se ugotovi, da poprečni mesečni bruto osebni dohodek ne doseže osnove 3.000 din se prispevek obračuna od te osnove.
Za osebe iz 2. odstavka 1. člena se prispevek obračunava od minimalne mesečne bruto osnove 3.000 din, kolikor se ugotovi, da njihova letna pavšalna osnova na odmero davka ne dosega minimalne mesečne osnove, preračunana na letno osnovo.
3.	člen
Osebam, ki pridobijo lastnost zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz 1. člena tega sklepa, če jim v preteklem letu ni bil ugotovljen bruto mesečni osebni dohodek, niti dohodek od katerega plačujejo letni pavšalni davek, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od bruto zavarovalne osnove v višini 3000 din.
4.	člen
Obračunani prispevki na osnove iz 1. in 2. odstavka 1. člena tega sklepa se štejejo kot akontacije za zdravstveno varstvo za tekoče leto. Dokončni obračun prispevkov se opravi potem, ko so znani mesečni bruto osebni dohodki oz. pavšalne osnove za preteklo leto, ki jih ugotovi pristojni občinski davčni organ.
5.	člen
Katoliški duhovniki se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 4000 din.
6.	člen
Športniki-amaterji, ki prejemajo hranarino se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo
v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mešečnem znesku 3500 din.
7.	člen
Kolporterji tiska, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 3500 din.
8.	člen
Umetniki, književniki, skladatelji ter prevajalci znanstvenih ih književnih del, ki jim je po zakonskih predpisih priznana ta lastnost, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 5500 din.
9.	člen
Druge osebe, ki opravljajo dejavnosti, ki jih predpisi opredeljujejo kot samostojne poklicne dejavnosti, se glede na njihovo izobrazbo razvrstijo v naslednje zavarovalne razrede in se jim določijo mesečne osnove
—	z nižjo in srednjo izobrazbo	3500 din
—	z višjo in visoko izobrazbo	5500 din
10.	člen
Osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov
zdravstveno zavarovanje, ki so navedene v tem sklepu, so bruto zavarovalne osnove, na katere se uporabljajo bruto prispevne stopnje.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sKlep o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede — osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42-965/73).
12.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 022-1/6-78
Slovenske Konjice, dne 21. marca 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice
Alojz Korošec 1. r.
750.
Na podlagi 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice za obdobje 1976—1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice na svoji seji dne 21. marca 1978 in izvršilni odbor 4. aprila 1978 sprejel?
SKLEP
o višini in stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci-kmetje v letu 1978
1.	člen
Višina (stopnja) prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci-kmetje znaša:
l
1.	od katastrskega dohodka, dohodka iz gozdov in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva — 54%
2.	na kmetijsko gospodarstvo (pavšal) — 650 din.
2.	člen
Stopnja iz 1. točke 1. člena se ustrezno zniža, ko bodo znani podatki o valoriziranem katastrskem dohodku.
Za sprejetje sklepa o ustreznem preračunu prispevne stopnje na novo skupno osnovo (katastrski dohodek, dohodek iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva) se pooblašča izvršilni odbor skupščine.
3.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
4.	člen
Z dnem sprejetja tega sklepa preneha veljati sklep o višini — stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zava-rovanci-kmetje od 1. avgusta 1977 dalje (Ur. list SRS, št. 15-959/77).
St. 022-1/6-78
Slovenske Konjice, dne 21. marca 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice
Alojz Korošec 1. r.
751.
Na podlagi pooblastila iz 6. člena aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur za obdobje 1976 do 1980 za leto 1978 in prvega odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur na seji dne 21. marca 1978 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije uporabnikov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Šentjur od 1. maja 1978 dalje
1.	člen
Za določene kategorije uporabnikov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
din
1.	Učenci v poklicnem izobraževanju in učen-
ci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odst. 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu ZZV)	77
2.	Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobilo ali izpopolnijo — 2. odst. 56. člena ZZV
din
3.	Udeleženci javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — 2. odstavek 56. čl. ZZV 77
4.	Osebe na pouku za obrambo. in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mla-
dine — 2. odst. 56. čl. ZZV	77
5.	Začasno nezaposlene osebe po končanem
študiju — 2. odst. 56. člena ZZV	77
6.	Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol in akademij — 3. odst. 56. čl. ZZV 77
7.	Uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin — 4. odst. 56. člena ZZV	206
8.	Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci
družbenih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odst. 56. čl. ZZV	206
9.	Občani, ki uživajo pravice izključno od
tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odst. 57. člena ZZV	206
10.	Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 3. odst. 57. čl. ZZV 206
11.	Druge skupine delovnih ljudi — občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost —
2. odst. 58. člena ZZV	206
Osebam, naštetim od 1. do 11. točke tega člena so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum. Osebam iz 1. točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.
2.	člen
Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:
din
1.	Osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV	130
2.	Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov:
—	kadar opravljajo praktična dela v zvezi s
poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah	66
—	kadar opravljajo praktična dela (obvezna
ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas	66
3.	člen
Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva h. zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih in sicer:
din
1.	ko opravljajo naloge kot pripadniki enot
teritorialne obrambe	33
2.	ko sodelujejo na organiziranih javnih de-
lih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami	33
3.	ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter
206 osebne varnosti občanov in varnosti premoženja,
din
pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih	dejanj	33
4.	ko opravljajo naloge javne varnosti kot
rezervni miličniki	33
5.	ko opravljajo na poziv državnih organov
določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije	33
6.	ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih	delih ali	vajah	33
7.	ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih	akcijah	33
Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo.
4.	člen
Mesečni pavšalni prispevek iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve.
5.	člen
Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov za pokojninsko-inva-lidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije — 5. odst. 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (po stopnji) 14 %> neto.
6.	člen
Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (5. odst. 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 14°/o neto.
Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe je poprečni osebni dohodek, ki je na območju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno.
7.	člen
Zavarovanci iz 1. odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih bruto pavšalnih mesečnih osnov:
din
I.	se ne zahteva nobena kvalifikacija	8.800
II.	se ne zahteva po osnovnem šolanju
priučitev za določena dela in poklic	10.700
III.	se zahteva poklicna šola po zakonu o
srednjem šolstvu	12.600
IV.	se zahteva končanje splošne srednje
šole, tehnične delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oz. izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe	14.200
V.	se zahteva višja šola, prva stopnja fa-
kultete oz. z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe	16.900
din
VI.	se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znano-* sti	21.100
Za zavarovance iz 1. odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oz. so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih bruto pavšalnih osnov iz 1. odstavka tega člena.
8.	člen
Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so:
—	po 1. točki 1. člena — organizacije združenega dela, zasebni delodajalci ali šola
—	po 2. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor)
—	po 3. točki 1. člena — organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij
—	po 4. točki 1. člena — organizator pouka
—	po 5. točki 1. člena — skupnost za zaposlovanje
—	po 6. točki 1. člena — plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS
—	po 7. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine
—	po 8. točki 1. člena — organ - izplačevalec
—	po 9. točki 1. člena — sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače
—	po 10. točki 1. člena — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev	,
—	po 11. točki 1. člena — zavezanca določi zdravstvena skupnost	,
—	po 1. točki 2. člena — organizacije, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje
—• po 2. točki 2. člena — šola, če se praktična dela. opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah — organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktično delo (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali pri zasebnih delodajalcih
—	po 3. členu — organizator dejavnosti
—	po 7. členu — zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji — zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor — organizacije za delavce, ki sp v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci),
9.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določ; skupnost v svojih aktih, po 8,08 °/o.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je poprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem.
ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odst. tega člena.
10.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6%. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek oz. bruto prejemek.
Za delavce ter občane, ki so sklenili pogodbo o delu po čl. 213 zakona o delovnih razmerjih plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6°/o od bruto prejemka.
11.	člen
Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca - kmeta ali člana njegovega gospodinjstva, zavarovanega pri skupnosti, v višini 6 °/o od bruto prejemka.
Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu prejemka.
Zavezanci iz 1. odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto prejemkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi Regionalne zdravstvene skupnosti najkasneje do 31. marca.
12.	člen
Lastniki kmetijskih zemljišč, zavarovani po 1. odstavku 56. člena ZZV, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnirto, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca - delavca po 59. členu, prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnov in po stopnjah, ki so določene v posebnem sklepu za zavarovance - kmete po 4. odstavku 56. člena ZZV.
V
13.	člen
Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom poprečnega gibanja osebnih' dohodkov na območju skupnosti, razen če skupnost s posebnim sklepom ne določi drugače.
14.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Šentjur od 1. avgusta 1977 dalje (Uradni list SRS, št. 15-965/77).
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1978 dalje, razen prispevka po 2. odstavku 10. člena, ki se plačuje od 1. januarja 1978 dalje.
Št. 022-/7-78
Šentjur pri Celju, dne 21. marca 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnost Šentjur pri Celju
dr. Andrej Fidler 1. r.
752.
Na podlagi pooblastila iz 6. člena aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur za obdobje 1976—1980 za leto 1978 in 1. odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/ 76) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur na seji dne 21. marca 1978 sprejela
SKLEP
o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Občinski zdravstveni skupnosti Šentjur v letu 1978
1.	člen
Osnova za obračunavanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z > lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi pristojni občinski davčni organ za preteklo leto, v letu za katerega se plačuje prispevek.
Za osebe, za katere se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti) je osnova dohodek, od katerega plačujejo letni pavšalni znesek davka.
2.	člen
Osebam iz 1. odstavka 1. člena tega sklepa, pri katerih se ugotovi, da poprečni mesečni bruto osebni dohodek ne doseže osnove 3.C00 din se prispevek obračuna od te osnove.
Za osebe iz 2. odstavka 1. člena se prispevek obračunava od minimalne mesečne bruto osnove 3.000 din, kolikor se ugotovi, da njihova letna pavšalna osnova na odmero davka ne dosega minimalne mesečne osnove, preračunana na letno osnovo.
3.	člen
Osebam, ki pridobijo lastnpst zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz 1. člena tega sklepa, če jim v preteklem letu ni bil ugotovljen bruto mesečni osebni dohodek, niti dohodek od katerega plačujejo letni pavšalni davek, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od bruto zavarovalne osnove v višini 3000 din.
4.	člen
Obračunani prispevki na osnove iz 1. in 2. odstavka 1. člena tega sklepa se štejejo kot akontacije za zdravstveno varstvo za tekoče leto. Dokončni obračun prispevkov se opravi potem, ko so znani mesečni bruto osebni dohodki oz. pavšalne osnove za preteklo, leto, ki jih ugotovi pristojni občinski davčni orgar
5.	člen
Katoliški duhovniki se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno 'zavarovanje v mesečnem znesku 4000 din.
6.	člen
Športniki-amaterji, ki prejemajo hranarino se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo
v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 3500 din.
7.	člen
Kolporterji tiska, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 3500 din.
8.	člen
Umetniki, književniki, skladatelji ter prevajalci znanstvenih in književnih del, ki jim je po zakonskih predpisih priznana ta lastnost, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 55CC din.
9.	člen
Druge osebe, ki opravljajo dejavnosti, ki jih predpisi opredeljujejo kot samostojne poklicne dejavnosti, se glede na njihovo izobrazbo razvrstijo v naslednje zavarovalne razrede in se jim določijo mesečne osnove:
—	z nižjo in srednjo izobrazbo	3500 din
—	z višjo in visoko izobrazbo	5500 din
10.	člen
Osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki so navedene v tem sklepu, so bruto zavarovalne osnove, na katere se uporabljajo bruto prispevne stopnje.
1.1. člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede — osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42-965/73).
12.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 022-1/7-78
Šentjur pri Celju, dne 21. marca 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur pri Celju
dr. Andrej Fidler 1. r.
753.
Na podlagi 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur za obdobje 1976—1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur na svoji seji dne 21. marca 1978 sprejela
SKLEP
o višini in stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci-kmetje v letu 1978 1
1. člen
Višina (stopnja) prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci-kmetje znaša:
1.	od katastrskega dohodka, dohodka iz gozdov in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva — 55 °/#
2.	na kmetijsko gospodarstvo (pavšal) — 650 din.
2.	člen
Stopnja iz 1. točke 1. člena se ustrezno zniža, ko bodo znani podatki o valoriziranem katastrskem dohodku.
Za sprejetje sklepa o ustreznem preračunu prispevne stopnje na novo skupno osnovo (katastrski dohodek, dohodek iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva) se pooblašča izvršilni odbor skupščine.
3.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
4.	člen
Z dnem sprejetja tega sklepa preneha veljati sklep o višini — stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci-kmetje od 1. avgusta 1977 dalje (Ur. list SRS. št. 15-964/77).
St. 022-1/7-78
Šentjur pri Celju, dne 21. marca 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur
dr. Andrej Fidler 1. r.
754.
Na podlagi pooblastila iz 6. člena aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah za obdobje 1976—1980 za leto 1978 in prvega odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah na seji dne 30. marca 1978 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije uporabnikov, ki uživajo posamezni pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Šmarje pri Jelšah od 1. maja 1978 dalje
1. člen
Za določene kategorije uporabnikov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
din
1.	Učenci v poklicnem izobraževanju mučen-
ci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odst. 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu ZZV)	77
2.	Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 2. odst. 56. člena ZZV
din
3. Udeleženci javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse
primere invalidnosti — 2. odstavek 56. čl. ZZV 77
4.	Osebe na pouku za obrambo in zaščito v
mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odst. 56. čl. ZZV	77
5.	Začasno nezaposlene osebe po končanem
študiju — 2. odst. 56. člena ZZV	77
6.	Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol in akademij — 3. odst. 56. čl. ZZV 77
7.	Uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin — 4. odst. 56. člena ZZV	206
8.	Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci
družbenih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odst. 56. čl, ZZV	206
9.	Občani, ki uživajo pravice izključno od
tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja. če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odst. 57. člena ZZV	206
10.	Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 3. odst. 57. čl. ZZV 206
11.	Druge skupine delovnih ljudi — občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost —
2.	odst. 58. člena ZZV	206
Osebam, naštetim od 1. do 11. točke tega člena so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum. Osebam iz 1. točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.
2.	člen
Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:
din
1.	Osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70 člena ZZV	130
2.	Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov:
—	kadar opravljajo praktična dela v zvezi s
poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah	66
—	kadar opravljajo praktična dela (obvezna
ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas	66
3.	člen
Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih in sicer:
din
1.	ko opravljajo naloge kot pripadniki enot
teritorialne obrambe	33
2.	ko sodelujejo na organiziranih javnih de-
lih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami	33
3.	ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja,
pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih	dejanj	33
4.	ko opravljajo naloge javne varnosti kot
rezervni miličniki	33
5.	ko opravljajo na poziv državnih organov
določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije	33
6.	ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah	33
7.	ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah	33
Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo.
4.	člen
Mesečni pavšalni prispevek iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu pb samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve.
5.	člen
Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov za pokojninsko-inva-lidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije — 5. odst. 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (po stopnji) 14 °/o neto.
6.	člen
Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (5. odst. 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 14% neto.
Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe je poprečni osebni dohodek, ki je na območju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno.
7.	člen
Zavarovanci iz 1. odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih bruto pavšalnih mesečnih osnov:
din
I.	se ne zahteva nobena kvalifikacija	8.800
II.	se ne zahteva po osnovnem šolanju
priučitev za določena dela in poklic	10.700
III.	se zahteva poklicna šola po zakonu o
srednjem šolstvu	12.600
IV.	se zahteva končanje splošne srednje
šole, tehnične delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oz. izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe	1A200
V.	se zahteva višja šola, prva stopnja fa-
kultete oz. z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe	16.900
VI.	se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti	21.100
Za zavarovance iz 1. odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo V tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oz. so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih bruto pavšalnih osnov iz 1. odstavka tega člena.
8.	člen
Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so:
—	po 1. točki 1. člena — organizacije združenega dela, zasebni delodajalci ali šola
—	po 2. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor)
—	po 3. točki 1. člena — organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij
—	po 4. točki 1. Člena — organizator pouka
—	po 5. točki 1. člena — skupnost za zaposlovanje
—	po 6. točki 1. člena — plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS
—	po 7. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine
—	po 8. točki 1. člena — organ - izplačevalec
—	po 9. točki 1. člena — sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače
—	po 10. točki 1. člena — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev
—	po 11. točki 1. člena — zavezanca določi zdrav-stvenn skupnost
—	po 1. točki 2. člena — organizacije, zasebni delodajalci dz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje
—	po 2. točk} 2. člena — šola, če se praktična dela, opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah — organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktično delo (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali pri zasebnih delodajalcih
—	po 3. členu — organizator dejavnosti
—	po 7. členu — zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji — zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor — organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci).
9.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev šo dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določi Skupnost v svojih aktih, po 8,35 %>.
Osnova za obračun prispevka Za zdravstveno zavarovanje je poprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem,
ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odst. tega člena.
10.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6 °/o. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek oz. bruto prejemek.
Za delavce ter občane, ki so sklenili pogodbo o delu po čl. 213 zakona o delovnih razmerjih plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6 “/o bd bruto prejemka.
11.	člen
Zavezanci prispevka (lastniki irt zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije). plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca - kmeta ali člana njegovega gospodinjstva, zavarovanega pri Skupnosti, v višini 6 “/o od bruto prejemka.
Prispevek zafiade v plačilo ob izplačilu prejemka.
Zavežanci iz 1. odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto prejemkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni Službi Regiortaine zdravstvene skupnosti najkasneje do 31. marca.
12.	člen
Lastniki kmetijskih zemljišč, zavarovani po 1. odstavku 56. člena ZZV. plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino; nišo pa Z njimi v delovnem razmerju in tudi ne Spadajo med družinske člane zavarovanca - delavca po 59. členu, prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnov in po stopnjah, ki so določene v posebnem sklepu za zavarovance - kmete po 4. odstavku 56. člena ZZV.
13.	člen
Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom poprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen če skupnost s posebnim sklepom ne določi drugače.
14.	Člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Šmarje pri Jelšah od 1. avgusta 1977 dalje (Uradni list SRS, št. 15-970/77).
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1978 dalje, razen prispevka po 2. odstavku 10. člena, ki se nlačuje od 1. januarja 1978 dalje.
St. 022-1/78
Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah
Frane Možina 1. r.
755.
Na podlagi pooblastila iz 6. člena aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah za obdobje 1976—-1980 za leto 1978 in 1. odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/ 75 in 31/76) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah na seji dne 30. marca 1978 sprejela
SKLEP
o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Občinski zdravstveni skupnosti Šmarje pri Jelšah v letu 1978
1.	člen
Osnova za obračunavanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi pristojni občinski davčni organ za preteklo leto, v letu za katerega se plačuje prispevek.
Za osebe, za katere se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti) je osnova dohodek, od katerega plačujejo letni pavšalni znesek davka.	• •
2.	člen
Osebam iz 1. odstavka 1. člena tega sklepa, pri katerih se ugotovi, da poprečni mesečni bruto osebni dohodek ne doseže osnove 3.000 din se prispevek obračuna od te osnove.
Za osebe iz 2. odstavka 1. člena se prispevek obračunava od minimalne mesečne bruto osnove 3.000 din, kolikor se ugotovi, da njihova letna pavšalna osnova na odmero davka ne dosega minimalne mesečne osnove, preračunana na letno osnovo.
3.	člen ’
Osebam, ki pridobijo lastnost zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz 1. člena tega sklepa, če jim v preteklem letu ni bil ugotovljen bruto mesečni osebni dohodek, niti dohodek od katerega plačujejo letni pavšalni davek, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od bruto zavarovalne osnove v višini 3000 din.
4.	člen
Obračunani prispevki na osnove iz 1. in 2. odstavka 1. člena tega Sklepa se štejejo kot akontacije za zdravstveno varstvo za tekoče leto. Dokončni obračun prispevkov se opravi potem, ko so znani mesečni bruto osebni dohodki oz. pavšalne osnove za preteklo leto, ki jih ugotovi pristojni občinski davčni organ.
5.	člen
Katoliški duhovniki se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 4000 din.
6.	člen
Športniki-amaterji, ki prejemajo hranarino se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova,
od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 3500 din.
7.	člen
Kolporterji tiska, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 3500 din.
8.	člen
Umetniki, književniki, skladatelji ter prevajadci znanstvenih in književnih del, ki jim je po zakonskih predpisih priznana ta lastnost, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 5500 din.	♦
9.	člen
Druge osebe, ki opravljajo dejavnosti, ki jih predpis; opredeljujejo kot samostojne poklicne dejavnosti, se glede na njihovo izobrazbo razvrstijo v naslednje zavarovalne razrede in se jim določijo mesečne osnove;
—	z nižjo in srednjo izobrazbo	3500 din
—	z višjo in visoko izobrazbo	5500 din
10.	člen
Osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki so navedene v tem sklepu, so bruto zavarovalne osnove, na katere se uporabljajo bruto prispevne stopnje.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede — osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS, št 42-965/73).
12.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
Št. 022-1/78
Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah
Franc Možina 1. r.
756.
Na podlagi 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah za obdobje 1976—1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah na svoji seji dne 30. marca 1978 sprejela
SKLEP
o višini in stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci-kmetje v letu 1978
1.	člen
Višina (stopnja) prispevkov, ki jih plačujejo zava-rovanci-kmetje znaša:
1.	od katastrskega dohodka, dohodka iz gozdov in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva — 56 “/o
2.	na kmetijsko gospodarstvo (pavšal) — 650 din.
2.	člen
Stopnja iz 1. točke 1. člena se ustrezno zniža, ko bodo znani podatki o valoriziranem katastrskem dohodku.
Za sprejetje sklepa o ustreznem preračunu prispevne stopnje na novo skupno osnovo (katastrski dohodek, dohodek iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva) se pooblašča izvršilni odbor skupščine.
3.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
4.	člen
Z dnem sprejetja tega sklepa preneha veljati sklep o višini — stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zava-rovanci-kmetje od 1. avgusta 1977 dalje (Ur. list SRS, št. 15-969/77).
St. 022-1/78
Šmarje pri Jelšah, dne 30. marca 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah Franc Možina 1. r.
757.
Na podlagi pooblastila iz 6. člena aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1976 do 1980 za leto 1978 in prvega odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Žalec na seji dne 20. aprila 1978 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije uporabnikov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Žalec od 1. maja 1978 dalje
1.	člen
Za določene kategorije uporabnikov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
din
1.	Učenci v poklicnem izobraževanju in učen-
ci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odst. 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu ZZV)	77
2.	Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi
ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 2. odst. 56. člena ZZV	206
din
3.	Udeleženci javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — 2. odstavek 56. čl. ZZV 77
4.	Osebe na pouku za obrambo in zaščito v
mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odst. 56. čl. ZZV	77
5.	Začasno nezaposlene osebe po končanem
študiju — 2. odst. 56. člena ZZV	77
6.	Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol in akademij — 3. odst. 56. čl. ZZV 77
7.	Uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin — 4. odst. 56. člena ZZV	206
8.	Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci
družbenih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odst. 56. čl. ZZV	206
9.	Občani, ki uživajo pravice izključno od
tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odst. 57. člena ZZV	206
10.	Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 3. odst. 57. čl. ZZV 206
11.	Druge skupine delovnih ljudi — občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost —
2. odst. 58. člena ZZV	206
Osebam, naštetim od 1. do 11. točke tega člena so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum. Osebam iz
1.	točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.
2.	člen
Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, m sicer:
din
1.	Osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV	130
2.	Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov:
—	kadar opravljajo praktična dela v zvezi s
poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah	66
—	kadar opravljajo praktična dela (obvezna
ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas	66
3.	člen
Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih in sicer:
* din
1.	ko opravljajo naloge kot pripadniki enot
teritorialne obrambe	33
2.	ko sodelujejo na organiziranih javnih de-
lih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami	“	33
3.	ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter
din
osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih	dejanj	33
4.	ko opravljajo naloge javne varnosti kot
rezervni miličniki	33
5.	ko opravljajo na poziv državnih organov
določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije	33
6.	ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih	delih ali	vajah	33
7.	ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih	akcijah	33
Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo
4.	člen
Mesečni pavšalni prispevek iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve.
5.	člen
Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov za pokojninsko-inva-lidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije — 5. odst. 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (po stopnji) 14°/o neto.
6.	člen
Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (5. odst. 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 14°/o neto.
Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe je poprečni osebni dohodek, ki je na območju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo kolikor ni s posebnim sno-razumom drugače dogovorjeno.
7.	člen
Zavarovanci iz 1. odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih bruto pavšalnih mesečnih osnov:
din
I.	se ne zahteva nobena	kvalifikacija	8.800
II.	se ne zahteva po osnovnem šolanju
priučitev za določena dela in	poklic	10.700
III.	se zahteva poklicna šola po zakonu o
srednjem šolstvu	12.600
IV.	se zahteva končanje splošne srednje
šole, tehnične delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oz. izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe •	14.200
V.	se zahteva višja šola, prva stopnja fa-
kultete oz. z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe	16.900
VI.	se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti	21.100
Za zavarovance iz 1. odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oz. so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih bruto pavšalnih osnov iz 1. odstavka tega člena.
8.	člen
Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so:
—	po 1. točki 1. člena — organizacije združenega dela, zasebni delodajalci ali šola
—	po 2. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor)
—	po 3. točki 1. člena — organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij
—	po 4. točki 1. člena — organizator pouka
—	po 5. točki 1. člena — skupnost za zaposlovanje
—	po 6. točki 1. člena — plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS
—	po 7. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine
—	po 8. točki 1. člena — organ - izplačevalec
—	po 9. točki 1. člena — sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače
—	po 10. točki 1. člena — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev
—	po 11. točki 1. člena — zavezanca določi zdravstvena skupnost
—	po 1. točki 2. člena — organizacije, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje
—	po 2. točki 2. člena — šola, če se praktična dela, opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah — organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktično delo (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali pri zasebnih delodajalcih
—	po 3. členu — organizator dejavnosti
—	po 7. členu — zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji — zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor — organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci).
9.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih, po 7,66 %>.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je poprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem,
ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odst. tega člena.
10.	člen
Za delavce, ki deiajo manj kut polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6°/*. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek oz. bruto prejemek.
Za delavce ter občane, ki so sklenili pogodbo o delu po čl. 213 zakona o delovnih razmerjih plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6 % od bruto prejemka.
11.	člen
Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca - kmeta ali člana njegovega gospodinjstva, zavarovanega pri skupnosti, v višini 6 "/o od bruto prejemka.
Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu prejemka.
Zavezanci iz 1. odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto prejemkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi Regionalne zdravstvene skupnosti najkasneje do 31. marca.
12.	člen
Lastniki kmetijskih zemljišč, zavarovani po 1. odstavku 56. člena ZZV, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca - delavca po 59. členu, prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnov in po stopnjah, ki so določene v posebnem sklepu za zavarovance - kmete po
4.	odstavku 56. člena ZZV.
13.	člen
Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom poprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen če skupnost s posebnim sklepom ne določi drugače.
14.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Žalec od 1. avgusta 1977 dalje (Uradni list SRS, št. 15-984/77).
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1978 dalje, razen prispevka po 2. odstavku 10. člena, ki se plačuje od 1. januarja 1978 dalje.
Št. 022-1/7-78
Žalec, dne 20. aprila 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec
Alojz Hrušovar l.r.
758.
Na podlagi pooblastila iz 6. člena aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1976—1980 za leto 1978 in 1. odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/ 76) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Žalec na seji dne 20. aprila 1978 sprejela
SKLEP
o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Občinski zdravstveni skupnosti Žalec v letu 1978
1.	člen
Osnova za obračunavanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi pristojni občinsk’ davčni organ za preteklo leto, v letu za katerega se plačuje prispevek.
Za osebe, za katere se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti) je osnova dohodek, od katerega plačujejo letni pavšalni znesek davka.
2.	člen
Osebam iz 1. odstavka 1. člena tega sklepa, pri katerih se ugotovi, da poprečni mesečni bruto osebni dohodek ne doseže osnove 3.000 din se prispevek obračuna od te osnove.
Za osebe iz 2. odstavka 1. člena se prispevek obračunava od minimalne mesečne bruto osnove 3.000 din, kolikor se ugotovi, da njihova letna pavšalna osnova na odmero davka ne dosega minimalne mesečne osnove, preračunana na letno osnovo.
3.	člen
Osebam, ki pridobijo lastnost zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz 1. člena tega sklepa, če jim v preteklem letu ni bil ugotovljen bruto mesečni osebni dohodek, niti dohodek od katerega plačujejo letni pavšalni davek, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od bruto zavarovalne osnove v višini 3000 din.
,	4. člen
Obračunani prispevki na osnove iz 1. in 2. odstav. ka 1. člena tega sklepa se štejejo kot akontacije za zdravstveno varstvo za tekoče leto. Dokončni obračun prispevkov se opravi potem, ko so znani mesečni bruto osebni dohodki oz. pavšalne osnove za preteklo leto. ki jih ugotovi pristojni občinski davčni organ.
5.	člen
Katoliški duhovniki se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere fflačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 4000 din.
6.	člen
Športniki-amaterji, ki prejemajo hranarino se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo
v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 3500 din.
7.	člen
Kolporterji tiska, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 3500 din.
8.	člen
Umetniki, književniki, skladatelji ter prevajalci znanstvenih in književnih del, ki jim je po zakonskih predpisih priznana ta lastnost, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 5500 din.
9.	člen
Druge osebe, ki opravljajo dejavnosti, ki jih predpisi opredeljujejo kot samostojne poklicne dejavnosti, se glede na njihovo izobrazbo razvrstijo v naslednje zavarovalne razrede in se jim določijo mesečne osnove:
—	z nižjo in srednjo izobrazbo	3500 din
—	z višjo in visoko izobrazbo	5500 din
10.	člen
Osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki so navedene v tem sjtlepu, so bruto zavarovalne osnove, na katere se uporabljajo bruto prispevne stopnje.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede — osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42-905/73).’
12.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 022-1/78
Žalec, dne 20. aprila 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec
Alojz Hrušovar 1. r.
759.
Na podlagi 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1976—1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Žalec na svoji seji dne 20. aprila 1978 sprejela
SKLEP
o višini in stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci-kmetje v letu 1978
1.	člen
v
Višina (stopnja) prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci-kmetje znaša:
1.	od katastrskega dohodka, dohodka iz gozdov in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva — 57 °/o
2.	na kmetijsko gospodarstvo (pavšal) — 650 din.
2.	člen
Stopnja iz 1. točke 1. člena se ustrezno zniža, ko bodo znani podatki o valoriziranem katastrskem dohodku.	,
Za sprejetje sklepa o ustreznem preračunu prispevne stopnje na novo skupno osnovo (katastrski dohodek, dohodek iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva) se pooblašča izvršilni odbor skupščine.
3.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
4.	člen
Z dnem sprejetja tega sklepa preneha veljati sklep o višini — stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci-kmetje od 1. avgusta 1977 dalje (Ur. list SRS, št. 15-983/77).
St. 022-1-9/78
Žalec, dne 20. aprila 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene. skupnosti Žalec
Alojz Hrušovar 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MARIBOR 760.
Na podlagi 58. člena ustave SR Slovenije, upoštevajoč usmeritve samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Lenart za obdobje 1970—1980 (Uradni list SRS, št. 18-1175/77) so delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani, po delegatih v skupščini občinske zdravstvene skupnosti Lenart na seji zbora uporabnikov dne 26. 1. 1977 in seji zbora izvajalcev dne 26. 1. 1978 sprejeli
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Lenart
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, ki v občinski zdravstveni skupnosti Lenart (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena skupnost) po načelu vzajemnosti in solidarnosti združujejo sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb in interesov na področju zdravstvenega varstva, s tem samoupravnim sporazumom določajo pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva.
Uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva si delavci, drugi delovni ljudje in občani (v nadaljnjem

besedilu: uporabniki) zagotavljajo v skladu s samoupravno dogovorjenimi razvojnimi potrebami in dohodkovnimi možnostmi z združevanjem sredstev v temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah ter delovnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: organizacije združenega dela), v občini, regiji in republiki.
2.	člen
Uporabniki zadovoljujejo svoje potrebe iz zdravstvenega varstva prek samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela, ki zagotavlja njihov vpliv na obseg in vsebino zdravstvenega varstva, delavcem na področju zdravstvene'dejavnosti pa epak družbenoekonomski položaj z drugimi delavci v združenem delu.
V	zdravstveni skupnosti si zagotavljajo delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje tudi denarna nadomestila in povračila v zvezi z zdravstvenim varstvom,
3.	člen
S tem samoupravnim sporazumom določajo in urejajo uporabniki v zdravstveni skupnosti:
—	pravice iz zdravstvenega varstva,
—	denarna nadomestila in povračila,
—	način in pogoje uveljavljanja pravic,
—	solidarnostno združevanje sredstev,
—	usklajevanje obsega pravic z dohodkovnimi možnostmi,
—	obveznosti uporabnikov ob uveljavljanju pravic iz zdravstvenega varstva,
—	nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti,
—	evidence s področja zdravstvenega varstva.
II. PRAVICE IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
4.	člen
Z združevanjem sredstev v zdravstveni skupnosti si uporabniki zagotavljajo naslednje oblike zdravstvenega varstva:
1.	splošno in dispanzersko zdravstveno varstvo,
2.	zobozdravstveno varstvo,
3.	specialistično ambulantno zdravstveno varstvo,
4.	bolnišnično (hospitalno) zdravstveno varstvo,
5.	zdravstveno varstvo, ki dopolnjuje splošno, dispanzersko specialistično ambulantno in bolnišnično (hospitalno) zdravstveno varstvo,
6.	zdraviliško zdravstveno varstvo,
7.	specialistično (kolektivno) zdravstveno varstvo,
8.	prevoze z reševalnimi in drugimi posebnimi vozili,
9.	zdravila in kontracepcijska sredstva,
10.	ortopedske in druge pripomočke,
11.	organizirano zdravstveno vzgojo. 1
1.	Pravice, ki si jih zagotavljajo delavci in drugi
delovni ljudje z neposredno menjavo dela na področju zdravstvenega varstva
5.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje si na podlagi samoupravnih sporazumov o neposredni menjavi dela z organizacijami združenega dela zdravstvene dejavnosti zagotavljajo:
—	zdravstveno varstvo, s katerim se zlasti preprečujejo poškodbe in obolenja delavcev na delu in v zvezi z delom, zagotavljajo varni delovni pogoji, zdravo okolje, preprečujejo in zatirajo nalezljive bolezni v proizvodnji in prometu živil, v šolah, otroških in mladinskih zavodih in v storitvenih dejavnostih;
—	zdravstveno varstvo, s katerim se zagotavlja zdravstvena sposobnost delavcev pred sklenitvijo delovnega razmerja;
—	zdravstveno varstvo nad programom, ki si ga sicer zagotavljajo uporabniki v zdravstveni skupnosti.
6.	člen
Zdravstveno varstvo iz prve alinee 5. člena tega sporazuma obsega:
1.	obdobne zdravstvene preglede delavcev:
—	ki delajo na delih, pri katerih je nevarnost za poškodbo ali zdravstvene okvare večja,
—	od katerih je odvisna varnost drugih (npr. poklicni šoferji, žerjavisti itd.),
—	z zmanjšano delovno sposobnostjo,
—	s kroničnimi boleznimi, ki se lahko slabšajo zaradi škodljivih vplivov pri delu,
—	učencev v poklicnem izobraževanju;
2.	obdobne preglede v zvezi s preprečevanjem in zatiranjem nalezljivih bolezni delavcev:
— Id prihajajo pri svojem delu v proizvodnji ali-prometu živil v neposreden dotik z živili.
—	zaposlenih v šolah, otroških in mladinskih zavodih,
—	na delu v zdravstveni dejavnosti,
—	na delu v storitvenih dejavnostih;
3.	preglede delavcev, napotenih v tujino v zvezf z delom;
4.	preventivne storitve:
—	analize delovnih nalog in opravil glede na delovne razmere,
—	preučevanje vzrokov pogostih obolenj in poškodb delavcev,
—	predloge in ukrepe za izboljševanje zdravstvenega varstva delavcev,
—	posvetovanja z zdravniško ali invalidsko komisijo o oceni delovne zmožnosti zaradi bolezni ali poškodb,
—	svetovanja pri izboljšanju delovnih razmer, družbene prehrane, stanovanjskih razmer in prevoza delavcev,
—	izvajanje individualne ali skupinske zdravstvene vzgoje,
—	organiziranje in nudenje prve pomoči delavcem pri delu,
—	higiensko-sanitarni nadzor, zlasti nad pitno vodo in kuhinjami oz. obrati družbene prehrane v organizacijah združenega dela;
5.	preventivne preglede, ki jih določajo posebni predpisi.
7.	člen
Zdravstveno varstvo iz druge alinee 5. člena obsega predhodne zdravstvene preglede:
—	pred prvo sklenitvijo delovnega razmerja,
—	po prekinitvi delovnega razmerja, daljši od 6 mesecev,
—	ob razporeditvi na drugo delo, ki zahteva drugačne psihofizične lastnosti in sposobnosti,
—	po prestani hujši bolezni.
8.	člen
Zdravstveno varstvo nad programom, ki si ga sicer zagotavljajo uporabniki v zdravstveni skupnosti (3. alinea 5. člena), lahko obsega:
—	kurativno zdravstveno varstvo v obratni ambulanti ali ambulanti splošne medicine,
—	zobozdravstveno varstvo v obratnih zobnih ambulantah in splošnih zobnih ambulantah za storitve zobne nege in zobna protetična dela,
—	nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja na ambulantni način v naravnih zdraviliščih,
—	posebne sistematične preglede in specialistično ambulantno zdravljenje,
—	specialistično preventivno zdravstveno varstvo za krepitev zdravja delavcev in zmanjševanja bolezenskih odsotnosti.
9.	člen
Obseg in vrste pravic iz 5. do 8. člena tega sporazuma opredelijo delavci v organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje s samoupravnimi sporazumi o neposredni menjavi dela.
2.	Pravice iz zdravstvenega varstva, ki si jih uporabniki zagotavljajo v zdravstveni skupnosti
10.	člen
Uporabniki si z združenimi sredstvi v zdravstvenih skupnosti zagotavljajo prek samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela naslednje pravice iz zdravstvenega varstva;
1.	splošno in dispanzersko zdravstveno varstvo, zdravniške in druge preglede ter zdravljenje v primeru bolezni, bolezenskih stanj in poškodb;
nujno medicinsko pomoč v posebnih organizacijskih enotah (dežurne, urgentne ambulante), kadar to zahteva zdravstveno stanje;
nujno medicinsko pomoč na kraju, nesreče; zdravniške obiske na domu, če bolnik zaradi zdravstvenega stanja ne more priti na pregled v organizacijo združenega dela zdravstvene dejavnosti ali v primerih priporočenega nadaljevanja bolnišničnega zdravljenja;
patronažne obiske na domu z babiškimi obiski in vodenjem poroda na domu in druge potrebne intervencije patronažne dejavnosti;
strokovno nego na bolnikovem domu, če to narekuje zdravstveno stanje in zdravnik to odredi; rehabilitacijo ambulantnega tipa; fizioterapijo ha domu pri bolnikih z mišičnimi, živčnomišičnimi obolenji in multiplo sklerozo;
medicinsko nego kroničnih bolnikov in akutno obolelih oskrbovancev v socialnih zavodih;
preventivno zdravstveno varstvo otrok, šolske mladine, žena, borcev NOV, športnikov ter obvezna cepljenja po sprejetem programu;
strokovno medicinsko delo v klubih zdravljenih alkoholikov;
odkrivanje sladkorne bolezni, tuberkuloze, pred-rakastih in rakastih obolenj, mišičnih in živčnomi-šičnih obolenj, zvišanega krvnega pritiska in obolenj srca ob drugih pregledih;
2.	zobozdravstveno varsto, zdravljenje ustnih in zobnih bolezni;
zobno protetično in ortodontsko zdravljenje ter zobne protetične izdelke;
serijske zobozdravstvene preglede šolske mladine; flucfrizacija zobovja;
3.	specialistično zdravstveno varstvo, specialistične preglede in storitve, ki jih z napotnico predlaga praviloma izbrani zdravnik, v nujnejših primerih z napotnico tudi drugi zdravnik, v zelo nujnih primerih pa se opravijo brez napotnice;
umetno inseminacijo v ustreznih strokovnih organizacijah;
4.	bolnišnično (hospitalno) zdravstveno varstvo, medicinsko in nemedicinsko oskrbo, potrebne storitve in preiskave, zdravljenje in kompletno medicin-sko-rehabilitacijo, kadar zdravstveno stanje tako obliko varstva zahteva, z napotnico izbranega zdravnika, le v nujnejših primerih tudi drugega zdravnika, v zelo nujnih primerih pa se opravi brez napotnice;
medicinsko in nemedicinsko oskrbo ter posege v zvezi s porodom;
medicinsko in nemedicinsko oskrbo ter medicinske posege ob prekinitvi nosečnosti ali sterilizaciji;
desenzibilizacijo Rh negativnih žensk z gama globulini pri porodu ali po umetni ali spontani prekinitvi nosečnosti;
5.	zdravstveno varstvo, ki dopolnjuje splošno, dispanzersko, specialistično, ambulantno in bolnišnično (hospitalno) zdravstveno varstvo;
vse potrebne laboratorijske, rentgenske in druge medicinske preiskave, ki jih odredi zdravnik;
6.	zdraviliško zdravstveno varstvo, nemedicinsko oskrbo in medicinske storitve v primerih, kadar je zdravljenje indicirano kot nadomestilo ambulantnega ah bolnišničnega zdravljenja ali kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja in poda ustrez_ no mnenje v tej zvezi pristojni organ zdravstvene skupnosti (zdravniška komisija);
nemedicinsko oskrbo pri zdravstvenem letovanju otrok;
7.	specialno (kolektivno) zdravstveno varstvo, potrebne ukrepe za zatiranje, preprečevanje in
zgodno odkrivanje nalezljivih bolezni in drugih bolezni, ki jih predpisuje zakon ali določa sprejeti program;
socialnomedicinsko dejavnost;
8.	prevoze z reševalnimi in drugimi posebnimi vozili,
prevoze z reševalnimi avtomobili, kadar to zahteva narava bolezni, bolezensko stanje ali poškodbe in tak prevoz odredi zdravnik;
prevoze z drugimi posebnimi vozili, če prevoz z reševalnim avtomobilom ni mogoč, zdravstveno stanje pa tak prevoz zahteva;
organiziran prenos ponesrečenca v gorah do kraja, od koder je mogoč prevoz z reševalnim ali posebnim vozilom;
9.	zdravila in kontracepcijska sredstva, zdravila, ki so registrirana v državi in jih predpiše zdravnik na recept;
dietetične preparate po listi indikacij; kontracepcijska sredstva, ki jih predpiše zdravnik;
drugi pomožni sanitetni material, ki ga predpiše zdravnik na recept;
10.	ortopedske in druge pripomočke,
ortotična in protetična sredstva, očesne in slušne pripomočke, ortopedsko obutev, sanitarne in druge priprave, ki so medicinsko indicirane;
11.	organizirano zdravstveno vzgojo po sprejetem programu.
11.	člen
V	okviru pravic iz 2. točke 10. člena si uporabniki zagotavljajo naslednje vrste zobnih-protetičnih izdelkov:
—	prevleke vseh vrst, vštevši tudi lite plombe,
—	snemne in fiksne proteze,
—	obturatorje,
—	opornice pri paradontopatiji,
—	ortopedske in ortodontske pripomocKe.
12.	člen
V	okviru pravic iz 10. točke 10. člena si uporabniki zagotavljajo naslednje vrste ortotičnih in prote-tičnih sredstev oziroma ortopedske obutve, sanitarnih in drugih priprav:
—	umetne roke in funkcionalne kljuke ter nepod-ložene usnjene rokavice ali estetske rokavice za proteze in navleke za krn, ortopedske aparate in steznike,
—	ortopedsko obutev in ortopedsko sandalo,
—	invalidski voziček,
—	aparat za ekstenzijo in bergle,
—	umetne dojke in lasulje,
—	kateter, endotrahealne kanile, receptor urina, pas z vrečico za blato ali sterilni holostom,
—	inhalator, aparat za aerosol, mehanične dvigalne priprave ter sanitarni in pomožni material.
13.	člen
V	okviru pravic iz 10. točke 10. člena si uporabniki zagotavljajo tudi naslednje vrste očesnih pripomočkov:
a)	očala — s stekli v dioptrijah, z mlečnimi stekli, s temnimi stekli brez dioptrij, s temnimi stekli v dioptrijah, s temnimi stekli iz plastične mase, z bifo-kalnimi stekli, s specialnim sistemom leč (teleskopska očala), s temnimi stekli brez dioptrij s stenopeično režo in ščitniki s strani (očala z luknjico),
b)	kontaktna stekla,
c)	očesne proteze.
14.	člen
V	okviru pravic iz 10. točke 10. člena si uporabniki zagotavljajo še naslednje vrste slušnih pripomočkov:
—	slušni aparat (amplifikator),
—	aparat za omogočanje glasnega govora (umetno grlo na podlagi električnega vibratorja — megafon).
15.	člen
Indikacije za zdraviliško zdravljenje in dietetične preparate, kakor tudi indikacije za zobne protetične izdelke, ortotična in protetična sredstva oziroma ortopedsko obutev, sanitarne in druge priprave ter očesne in slušne pripomočke obenem s standardi za materiale in najkrajšimi roki uporabnosti posameznih izdelkov, sredstev, priprav in pripomočkov opredeli skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije na predlog svojega zdravstvenega sveta.
16.	člen
Zdravstveno varstvo v primeru nesreče pri delu ter obolenja za poklicno boleznijo obsega vse oblike zdravstvenega varstva iz 10. člena tega sporazuma, potrebne da delavci ozdravijo in se rehabilitirajo od posledic nesreče pri delu ali obolenja za poklicno bo-
leznijo, ter da se jim povrne njihova delovna zmožnost.
17.	člen
Pravico do zdravstvenega varstva iz prejšnjega člena imajo: delavci v združenem delu, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost; kmetje, kadar opravljajo občasna dela pri organizacijah združenega dela ali zasebnih delodajalcih, in drugi delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so last občanov; občani, ki opravljajo naloge in dolžnosti ljudske obrambe in družbene samozaščite, ko sodelujejo pri organiziranih javnih delih, reševalnih akcijah ter pri obrambi pred elementarnimi nesrečami, ko opravljajo na poziv državnih organov javne funkcije ali državljanske dolžnosti, ko opravljajo družbenopolitične ter samoupravne funkcije; ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah ter učenci v srednjem fn usmerjenem izobraževanju (v nadaljnjem besedilu: učenci srednjih šol) in študentje višjih in visokih šol ter akademij (v nadaljnjem besedilu: študentje visokošolskih zavodov), ko opravljajo praktično delo v zvezi s poukom.
18.	člen
Uporabniki uresničujejo pravice iz zdravstvenega varstva v zdravstveni skupnosti in prek Regionalne zdravstvene skupnosti Maribor ter Zdravstvene skupnosti Slovenije.
19.	člen
Uporabniki uresničujejo pravice iz osnovne, dispanzerske in lekarniške dejavnosti v zdravstveni skupnosti.
20.	člen
Uporabniki uresničujejo pravice iz specialističnega, bolnišničnega in zdraviliškega zdravstvenega varstva ter iz dejavnosti zavoda za socialno medicino in higieno prek Regionalne zdravstvene skupnosti Maribor z združeveanjem sredstev za te namene.
21.	člen
Uporabniki uresničujejo pravice iz zdravstvenega varstva, ki ga v obliki vrhunskih kliničnih ali super-specialističnih zdravstvenih storitev izvajajo klinike in inštituti ali druge specializirane zdravstvene organizacije prek Zdravstvene skupnosti Slovenije, s sredstvi, združenimi v te namene.
3.	Zdravstveno varstvo v tujini
22.	člen
Delavcem v delovnem razmerju po mednarodni pogodbi ali pri tujem delodajalcu v tujini, delavcem v združenem delu pri jugoslovanskem organu ali organizaciji v tujini, delavcem, ki so v delovnem razmerju pri delavcih jugoslovanskih organov ali jugoslovanskih in mednarodnih organizacijah v tujini, delavcem, ki so poslani na delo v tujino za jugoslovansko organizacijo ali delodajalca in delavcem, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju in si zagotavljajo zdravstveno varstvo v zdravstveni skupnosti ter njihovim družinskim članom, ki so z njimi v tujini, je zagotovljena v prvih šestih mesecih bivanja v tujini samo nujna zdravniška pomoč, po preteku šestih mesecev pa tudi druge oblike zdravstvenega varstva, ki
.. ?
jih zagotavlja zdravstvena skupnost uporabnikom po samoupravnih splošnih aktih.
Uporabnikom, ki so v tujini po zasebnem ali službenem opravku, je zagotovljeno nujno zdravstveno varstvo v prvih treh mesecih bivanja v tujini, in sicer le nujna zdravniška pomoč.
Službeno potovanje, ki traja več kot 3 mesece, se od prvega dne četrtega meseca šteje po tem sporazumu za opravljanje dela v tujini.
23.	člen
Če je uporabnikom v primerih iz prejšnjega člena nujno potrebno zdravljenje v bolnišnici, jim gre ta pravica le do treh mesecev, od prvega dne četrtega meseca pa samo, če to odobri zdravstvena skupnost. Če zdravstvena skupnost ne odobri daljšega zdravljenja v tujini, povrne skupnost od prvega dne četrtega meseca dalje le toliko stroškov, kolikor bi stalo zdravljenje v najbiižji jugoslovanski bolnišnici, ki lahko nudi tako zdravljenje.
Nujna zdravniška pomoč gre uporabnikom samo, če je neodložljiva, in le dotlej, dokler, se uporabnik ne usposobi za premestitev na zdravljenje v domovino.
24.	člen
Delavcem na ladjah in njihovim družinskim članom, zagotavlja zdravstveno varstvo, dokler so na ladji, organizacija, ki ji pripada ladja.
25.	člen
Uporabnikom, ki uveljavljajo v tujini zdravstveno varstvo mimo določb samoupravnega sporazuma ali splošnih aktov zdravstvene skupnosti, se v dinarjih povrnejo stroški do višine, kolikor bi stalo tako zdravljenje v okviru pravic po samoupravnih splošnih aktih zdravstvene skupnosti.	'
Zdravstveno varstvo, ki ga je dolžna zagotovit: zdravstvena skupnost po mednarodnih sporazumih, se izvaja po določbah tega sporazuma, kolikor niso v nasprotju z mednarodnimi sporazumi.
26.	člen
Med delom in strokovnim izpopolnjevanjem v tujini gre delavcem, delovnim ljudem in njihovim družinskim članom pravica do ortopedskih in drugih pripomočkov ob indikacijah iz 15. člena tega sporazuma, ne glede na vzrok obolenja ali poškodbe.
V zdravstvenem' varstvu, ki ga je dolžna nuditi zdravstvena skupnost po mednarodnih sporazumih, se uporabljajo določbe 12. do 14. člena tega sporazuma o ortopedskih in drugih pripomočkih, kolikor niso v nasprotju z mednarodnim sporazumom.
27.	člen
Uporabniki imajo izjemoma pravico do zdravljenja v tujini v primerih, če strokovni kolegij ustrezne klinike ali inštituta ugotovi, da so v SFRJ izčrpane možnosti uspešnega zdravljenja, z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje bolezenskega stanja oziroma preprečitev nadaljnjega slabšanja stanja.
III.	DENARNA NADOMESTILA IN POVRAČILA
28.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje ž združevanjem sredstev za zdravstveno varstvo v zdravstveni skup-
nosti zagotavljajo tudi pravice do denarnih nadomestil in povračil, ki obsegajo:
1.	nadomestilo osebnega dohodka,
2.	povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva,
3.	posmrtnino,
4.	pogrebnino.
1.	Nadomestilo osebnega dohodka
29.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka gre ob začasni zadržanosti od dela zaradi:
—	medicinskih preiskav,
—	bolezni in poškodbe,
—	poroda,
—	transplantacije kože, živega tkiva ali organov v korist druge osebe,
—	dajanje krvi,
—	nege obolelega ožjega družinskega člana,
—	izolacije oz. spremstva, ki ju odredi zdravnik.
30.	člen
Pravico do nadomestila osebnega dohodka v primerih iz prejšnjega člena imajo:
1.	delavci v združenem delu in delavci v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih, ki delajo najmanj polovico polnega delovnega časa,
2.	izvoljeni delegati, če jim je opravljanje dolžnosti delegata edini in glavni poklic in če za to delo prejemajo stalno povračilo,
3.	člani obrtniških in ribiških zadrug, če jim je to edini in glavni poklic,
4.	učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk,
5.	občani, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov,
6.	družinski člani*- umrlega obrtnika, ki so dopolnili 15. leto starosti in jim je z odločbo občinskega organa izdano dovoljenje za vodstvo obrtne delavnice po poslovodji,
7.	drugi delovni ljudje (kmetje — kooperanti, rejniki itd.), če so njihove pravice in obveznosti v zdravstveni skupnosti urejene s posebnim sporazumom.
31.	člen
Delavci, ki so jih poslale v tujino na delo ali strokovno usposobitev jugoslovanske organizacije in si v tem času zagotavljajo zdravstveno varstvo v zdravstveni skupnosti (detaširani delavci) in delavci v združenem delu pri jugoslovanskem organu ali organizaciji v tujini ali v delovnem razmerju (v gospodinjstvu) delavca, če je le-ta v združenem delu pri takem organu ali organizaciji, oz. delavci, ki so zaposleni pri mednarodni organizaciji, imajo za tisti čas, ko so zadržani od dela, oz. so na porodniškem dopustu, pravico do nadomestila osebnega dohodka oz. dnevnic ali štipendije v breme izplačevalca osebnega dohodka oz, dnevnice ali štipendije. Izjemoma izplača delavcu, ki je zaposlen pri delodajalcu kot hišna pomoč, nadomestilo za prvih 30 dni sam delodajalec, potem pa mu izplačuje nadomestilo zdravstvena skupnost.
Delavci, ki so stopili v delovno razmerje v tujini po mednarodni pogodbi ali pri tujem delodajalcu in si v tem času zagotavljajo zdravstveno varstvo v zdravstveni skupnosti’ imajo, kadar so zadržani od dela, oz. kadar so na porodniškem dopustu, pravico do nadomestila pri zdravstveni skupnosti samo, dokler so v Jugoslaviji.
Delavci na ladjah imajo tisti čas, ko je ladja v tujini, med zadržanostjo od dela namesto nadomestila pravico do osebnega dohodka v organizaciji, ki ji pripada ladja.
32.	člen
Delavci in drugi upravičenci iz 30. člena tega sporazuma si zagotavljajo pravico do nadomestila tudi po prenehanju delovnega razmerja ali lastnosti upravičenca, če zbolijo ali se poškodujejo v 30 dneh po prenehanju.
33.	člen
Delavke, ki jim je prenehalo delovno razmerje ali lastnost upravičenca iz 30. člena tega sporazuma, imajo pravico do nadomestila med porodniškim dopustom tudi po prenehanju, če so bile ob prenehanju noseče.
34.	člen
Pravica do nadomestila med negovanjem obolelega otroka do starosti 7 let gre največ za 15 dni v posameznem primeru, v drugih primerih nege članov ožje družine pa največ za 7 dni.
Izjemoma se lahko na predlog izvedenskega organa (zdravniške komisije) podaljša ta čas največ do 30 dni za nego otroka do starosti 7 let, oz. do 15 dni za nego drugih članov ožje družine.
35.	člen
Pravico do nadomestila osebnega dohodka zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni imajo tudi:
delavci
—	zaposleni z manj kot polovico delovnega časa,
—	na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji;
občani
—	ko opravljajo dolžnosti in naloge ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	ko sodelujejo pri organiziranih javnih delih, reševalnih akcijah ter pri obrambi pred elementarnimi nesrečami,
—	ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbenopolitične in samoupravne funkcije,
—	ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji in praktičnih delih ali vajah,
—	ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah,
—	ko kot kmetje opravljajo občasna dela pri organizacijah združenega dela ali delovnega razmerja,
—	ko kot učenci srednjih šol in študentje visokošolskih zavodov opravljajo praktična dela v zvezi s poukom.
36.	člen
Delavec ima pravico do nadomestila, dokler za ocenjevanje nezmožnosti za delo pristojni zdravnik ali pristojni izvedenski organ (zdravniška komisija) ne ugotovi, da je zopet zmožen opravljati svoje delo, oz. dokler pristojni organ z odločbo ne ugotovi, da je nastala invalidnost.
37.	člen
Delavec, ki na podlagi mnenja izvedenskega organa (zdravniške komisije) dela skrajšan delovni čas na ustreznem delu zaradi hitrejše povrnitve delovne zmožnosti (medicinska rehabilitacija), se šteje še nadalje za zadržanega od dela in ima pravico do nadomestila osebnega dohodka za tisti čas, ko ne dela.
Če delavec na podlagi mnenja izvedenskega organa (zdravniške komisije) v času medicinske rehabilitacije dela poln delovni čas na drugem delu, ima pravico do razlike nadomestila, ki bi mu pripadalo, če ne b; delal.
Delavec, ki dela. skrajšan delovni čas na ustreznem delu po mnenju izvedenskega organa (zdravniške komisije) in je njegov osebni dohodek manjši od ustreznega dela nadomestila, ki bi mu pripadalo, če ta čas ne bi. delal, ima pravico do nadomestila te razlike.
38.	člen
Nadomestilo gre za tiste dneve oz. ure, za katere gre osebni dohodek, povračilo ali nagrada oz. nadomestilo zanje.
Delavcu, pri katerem nastopi zadržanost med tem, ko je Odsoten z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka ali z njim izenačenega prejemka, gre nadomestilo šele po preteku take odsotnosti, če tudi takrat ni zmožen za delo.
39.	člen
Delavcu, ki je v času, ko prejema nadomestilo, odstranjen z dela v organizaciji združenega dela ali je dan v pripor, se nadomestilo zmanjša za toliko, kolikor bi se zmanjšal osebni dohodek v tem času.
40.	člen
Delavci in drugi upravičenci nimajo pravice do nadomestila:
1.	če si namerno povzročijo nezmožnost za delo,
2.	če se ukvarjajo s samostojno gospodarsko dejavnostjo ali opravljajo delo, za katero dobivajo osebni dohodek ali drugo plačilo,
3.	za čas zdravljenja v naravnem zdravilišču, kot nadomestila ambulantnega zdravljenja, razen če so bili že ob nastopu zdravljenja zadržani od dela.
Delavci nimaja pravice do nadomestila za ves čas začasne zadržanosti, oz. za ves čas, v katerem opravljajo dejavnost iz 2. točke prejšnjega odstavka.
Delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, nimajo pravice do nadomestila, razen za porodniški dopust, če nastopi zadržanost v času, ko je njihova obratovalnica začasno zaprta. Pravico do nadomestila pa pridobe po preteku časa, za katerega jim je bilo dovoljeno začasno ustaviti obratovanje, če so še naprej nezmožni za delo
41.	člen
Delavcem in drugim upravičencem se ustavi izplačevanje nadomestila:
1.	če namenoma preprečujejo ozdravljenje oz. usposobitev za delo ali ustrezni organ ugotovi, da se med zdravljenjem ne ravnajo po navodilih zdravnika,
2.	če se brez upravičenega vzroka ne odzovejo vabilu na določen zdravniški oz. komisijski pregled.
Delavcem in drugim upravičencem preneha pravica do nadomestila v primerih iz prejšnjega odstavka od dneva, ko so storili dejanje, s katerim so pre-
prečevali ozdravljenje ali usposobitev za delo, oz. od dneva, ki jim je bil v vabilu določen za zdravniški oz. komisijski pregled, pa vse dotlej, dokler trajajo kvarne posledice takega ravnanja, oz. dokler se ne odzovejo vabilu.
42.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka gre iz sredstev zdravstvene skupnosti od enaintridesetega dne začasne zadržanosti od dela in znaša:
1.	90 odstotkov od osnove;
2.	100 odstotkov od osnove, če je zadržanost od dela posledica nesreče pri delu, poklicne bolezni ali dajanja krvi, ne glede na vzrok zadržanosti pa vojaškim invalidom, borcem španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936—1939, odlikovancem z redom Karadjordjeve zvezde z meči, z redom Belega orla z meči in z zlato medaljo Obilica ter borcem NOV, ki imajo priznano med NOB posebno dobo v dvojnem trajanju najmanj od 1. januarja 1945 do 15. maja 1945.
43.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka gre iz sredstev zdravstvene skupnosti od prvega dne zadržanosti od dela dalje in znaša:
1.	100 odstotkov od osnove za čas porodniškega dopusta, ki je kot najmanjši določen z zakonom, zaradi transplantacije kože, živega tkiva ali organov v korist druge osebe, in v primerih iz 35. člena tega sporazuma, razen delavcem, zaposlenim z manj kot polovico delovnega časa;
2.	90 odstotkov od osnove zaradi izolacije oz. spremstva, ki ju odredi zdravnik;
3.	80 odstotkov od osnove zaradi nege otroka do starosti 7 let;
4.	70 odstotkov od osnove zaradi nege drugega ožjega družinskega člana.
Osnova za nadomestilo osebnega dohodka
44.	člen
Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je mesečno poprečje osebnih dohodkov, ki jih je delavec dobil za svoje tekoče in minulo delo po zaključnem računu za polni delovni čas (redno delo), oz. osnova, ki je bila podlaga za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo v poslovnem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela, zaradi katere je delovni človek upravičen do nadomestila.
Natančnejša opredelitev osnov za nadomestilo osebnega dohodka za delavce in druge upravičence se uredi s posebnim aktom zdravstvene skupnosti.
Usklaievanir nadomestil z gibanjem življenjskih
stroškov
45.	člen
Delavcu, pri katerem nastopi začasna zadržanost od dela v obdobju od 1. januarja do 30. junija tekočega leta in traja začasna zadržanost od dela. dalj kot 6 mesecev, življenjski stroški pa so se povečali najmanj za 5 °/o, se poveča nadomestilo osebnega dohodka za toliko odstotkov, za kolikor so se povečali življenjski stroški v SR Sloveniji v obdobju od 1. januarja do 30. junija.
Delavcu, pri katerem nastopi začasna zadržanost od dela v obdobju od 1. julija do 31. decem-
bra tekočega leta in traja začasna zadržanost od dela dalj kot 6 mesecev življenjski stroški pa so se povečali najmanj za 5 %>, se poveča nadomestilo osebnega dohodka za toliko odstotkov, za kolikor so se povečali življenjski stroški v SR Sloveniji v obdobju od L julija do 31. decembra.
Delavcem, ki so po prvi uskladitvi njihovega nadomestila zadržani od dela še na dan naslednjih uskladitev po prvih dveh odstavkih, se od tega dne dalje poveča nadomestilo za razliko med prej usklajenim nadomestilom in zneskom, ki jim pripada po naslednjih uskladitvah nadomestila.
Skupščina zdravstvene skupnosti ugotovi ob koncu vsakega obdobja iz prvih dveh odstavkov ali so izpolnjeni pogoji za povečanje nadomestila osebnega dohodka in za kolikšen odstotek.
Povečanje življenjskih stroškov ugotavlja Zavod za statistiko SR Slovenije.
2.	Povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva
46.	člen
Povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva obsega:
1.	povračilo prevoznih stroškov,
2.	povračilo za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in bivanjem v drugem kraju.
47.	člen
Delavci in drugi upravičenci imajo pravico do povračila potnih stroškov:
1.	kadar jih izbrani zdravnik, organizacija združenega dela zdravstvene dejavnosti, pristojni izvedenski organ (zdravniška komisija) ali zdravstvena skupnost napoti ali pokliče v kraj izven njihovega prebivališča zaradi uveljavljanja zdravstvenega varstva;
2.	kadar morajo zaradi uveljavljanja zdravstvenega varstva potovati iz kraja zaposlitve oz. prebivališča v drug kraj k zdravniku ali v organizacijo združenega dela zdravstvene dejavnosti, ker v kraju zaposlitve oz. prebivališča ni zdravnika oz. organizacije združenega dela zdravstvene dejavnosti.
3.	kadar je prevoz potreben v organizacijo združenega dela zdravstvene dejavnosti ali iz nje, iz ene zdravstvene organizacije v drugo oziroma v kraj prebivališča.
48.	člen
Pravico do povračila potnih stroškov ima tudi spremljevalec delavca in drugega upravičenca, če mu je ta po mnenju izbranega zdravnika, organizacije združenega dela zdravstvene dejavnosti ali izvedenskega organa (zdravniške komisije) nujno potreben za potovanje ha zdravljenje ali zdravniški pregled v drug kraj.
Za otroke do dopolnjenega 15. leta starosti se domneva, da jim je potreben spremljevalec.
49.	člen
Pravica do povračila prevoznih stroškov gre delavcem in drugim upravičencem za najkrajšo razdaljo do najbližje organizacije združenega dela zdravstvene dejavnosti, vendar šele za razdaljo nad 15 km in v višini stroškov za prevoz z javnim prevoznim sredstvom.
Ce zaradi zdravstvenega stanja prevoz z javnim prevoznim sredstvom ni mogoč, gre pravica do povračila oz. plačila za poseben prevoz.
50.	člen
Povračilo za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju v državi ali tujini znaša:
—	2 odstotka povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu za čas odsotnosti več kot 8 ur do 12 ur, če je odsotnost daljša od 8 ur;
—	3 odstotke poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu za čas odsotnosti več kot 12 ur, če je odsotnost daljša od 10 ur in če upravičenec tudi prenočuje v drugem kraju.
Za otroke v starosti od 1 do 7 let znaša povračilo za stroške prehrane in nastanitve polovico zneska iz prvega odstavka tega členav če traja odsotnost več kot 8 ur.
Upravičencem ne pripada povračilo za stroške prehrane in nastanitve v času hospitalnega zdravljenja.
Znesek povračila za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju določi skupščina zdravstvene skupnosti vsako leto na podlagi uradno objavljenih podatkov o višini poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji.
51.	člen
Pravica do povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva se uveljavlja na način, kot je to določeno v posebnem samoupravnem splošnem aktu zdravstvene skupnosti.
3.	Posmrtnina
52.	člen
Družinski člani delavcev in drugih upravičencev, ki jim gre nadomestilo osebnega dohodka po tem sporazumu (30. člen) ali uživajo pokojnino, oskrbnino ali nadomestilo iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih je umrli delavec ali drug upravičenec do svoje smrti preživljal, imajo pravico do denarne pomoči1 ob smrti (posmrtnina).
Pravico do posmrtnine imajo tudi družinski člani:
—	učencev v poklicnem izobraževanju in učencev poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk,
—	učencev srednjih šol ter študentov visokošolskih zavodov,
—	začasno nezaposlenih oseb, če so bile prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje.
53.	člen
Posmrtnina znaša 80 odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu.
4.	Pogrebnina
54.	člen
Ob smrti delavcev in drugih upravičencev iz 52. člena tega sporazuma ter njihovih družinskih članov ima tisti, ki oskrbi pogreb, pravico do povračila stroškov pogreba (pogrebnina).
55.	člen
Pogrebnina znaša 80 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu; za otroke do enega leta starosti pa polovica tega zneska.
56.	člen
Pogrebnina za delavce in druge upravičence iz 52. člena tega sporazuma ozirom« za njihove družinske člane, ki so umrli in bili pokopani izven območja zdravstvene skupnosti, se prizna in izplača v višini pogrebnine, ki jo je določila samoupravna interesna zdravstvena skupnost, na območju katere je bil pokopan, če je za upravičenca to ugodnejše.
Pogrebnina za delavce in druge upravičence iz 52. člena tega sporazuma oziroma za njihove družinske člane, ki so umrli med prebivanjem v tujini, se prizna v yišini dejansko potrebnih stroškov, ki jih sporoči jugoslovansko diplomatsko konzularno predstavništvo, oziroma ki jih plačuje po svojih predpisih tuji nosilec zdravstvenega zavarovanja, na katerega območju je upravičenec umrl, vendar največ v višini dvakratnega zneska, ki se priznava na območju zdravstvene skupnosti.
IV.	NAČIN IN POGOJI UVELJAVLJANJA PRAVIC IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
57.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje ter njihovi družinski člani uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva v zdravstveni skupnosti, če je sedež organizacije združenega dela, v kateri delajo, na njenem območju, oziroma na tem območju opravljajo dejavnost, sicer pa, če prebivajo na območju te skupnosti.
Uporabniki uveljavljajo zdravstveno varstvo kot družinski člani delavcev in drugih delovnih ljudi, kadar sami niso upravičenci do zdravstvenega varstva po osebni lastnosti (opravljajo kmetijsko dejavnost kot lastniki, solastniki, zakupniki ali uživalci kmetijskega zemljišča itd.).
Pravice iz zdravstvenega varstva uveljavljajo kot občani tisti, ki imajo prebivališče na območju zdravstvene skupnosti in so prijavljeni pri pristojnem občinskem organu.
Uporabniki uveljavljajo zdravstveno varstvo iz sredstev zdravstvene skupnosti, kadar niso upravičenci do zdravstvenega varstva po posebnih zakonih ali mednarodnih sporazumih.
58.	člen-
Uporabniki uveljavljajo zdravstveno varstvo praviloma najprej pri zdravnikih v osnovni zdravstveni dejavnosti (splošnih ambulantah, obratnih ambulantah, dispanzerjih ali drugih organizacijskih enotah zdravstvenega doma).
Zdravnik, ki ga je uporabnik izbral, da ga stalno zdravi, je njegov izbrani zdravnik.
Zdravnik, ki ugotavlja zdravstveno stanje in primere, ki upravičujejo delavce v združenem delu do nadomestila osebnega dohodka, je pristojni zdravnik. Pristojnega zdravnika določijo organizacije združenega dela ali zdravstvena skupnost s sporazumi o svobodni menjavi dela.
59.	člen
Uporabniki uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva na podlagi zdravstvene izkaznice ali druge listine, ki jo izda zdravstvena skupnost.
60.	člen
Način in natančnejše pogoje uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva ter do denarnih nadomestil
in. povračil določa poseben samoupravni splošni akt zdravstvene skupnosti.
V.	SOLIDARNOSTNO ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
61.	člen
Sredstva za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva po tem sporazumu si uporabniki zagotavljajo:
—	iz sredstev skupne porabe organizacij združenega dela,
—	s prispevki, določenimi po obsegu in višini v samoupravnem sporazumu o temeljih plana zdravstvene skupnosti,
—	s sredstvi drugih samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in samoprispevki občanov,
—	s prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva,
—	s popolnim plačilom uporabnikov za posamezno zdravstveno storitev.
62.	člen
S sredstvi iz čistega dohodka, izločenimi v sklad skupne porabe, si delavci v organizacijah združenega dela z neposredno menjavo dela zagotavljajo oblike zdravstvenega varstva, ki je njihov posebni interes in s katerim si zagotavljajo zdravstveno varstvo zunaj programa zdravstvene skupnosti.
63.	člen
Z združevanjem sredstev, zbranih po prispevni stopnji, določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana zdravstvene skupnosti, si uporabniki zagotavljajo pravice iz zdravstvenega varstva, opredeljene v 10. členu tega sporazuma, in denarna nadomestila ter povračila.
64.	člen
Pravice iz zdravstvenega varstva, ki si jih uporabniki z združenimi sredstvi po samoupravnem sporazumu o temeljih planov v zdravstveni skupnosti ne morejo zagotoviti v potrebnem obsegu, si zagotavljajo s solidarnostjo v Regionalni zdravstveni skupnosti Maribor in Zdravstveni skupnosti Slovenije.
65.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje s solidarnostnim prelivanjem sredstev v regionalni zdravstveni skupnosti Maribor zagotavljajo v okviru enotne prispevne stopnje na območju podravske regije:
pravice do denarnih nadomestil in povračil;
—	pokrivanje razlike med poprečnimi stroški zdravstvenega varstva kmetov v regiji in dejanskimi sredstvi, ki jih združujejo kmetje sami, razen za pravice iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (76. člen tega sporazuma);
—	pokrivanje stroškov bolnišničnega zdravstvenega varstva delavcev v višini 40 %> poprečnih izdatkov za to obliko zdravstvenega varstva na uporabnika z območja podravske regije.
Višino, način združevanja in delitev solidarnostnih sredstev določijo uporabniki s posebnim samoupravnim sporazumom občinskih zdravstvenih skupnosti v podravski regiji.
66.	člen
Zdravstvena skupnost združuje skupaj z ostalimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v podravski re-
giji sredstva po enotni prispevni stopnji za izgradnjo načrtovanih zdravstvenih zmogljivosti po sprejetih investicijskih programih.
Poleg združevanja sredstev pb prvem odstavku združuje zdravstvena skupnost skupaj z ostalimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v regiji tudi sredstva za nekatere skupne naloge (zlasti za stroške poslovanja zdravstvene skupnosti in delovanja organov samoupravljanja za delovanje strokovne službe, za štipendiranje zdravstvenih kadrov itd.).
67.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje s solidarnostnim prelivanjem sredstev v zdravstveni skupnosti Slovenije zagotavljajo sebi in drugim- občanom tiste pravice iz zdravstvenega varstva, ki so takega pomena, da si njihovo uresničevanje jamčijo z medsebojno solidarnostjo ne glede na dohodkovne možnosti v posamezni občini.
Vrste pravic, ki se zagotavljajo s tako združenimi sredstvi, določijo občinske zdravstvene skupnosti s samoupravnim sporazumom o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveni j i.
68.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje združujejo v Zdravstveni skupnosti Slovenije tudi sredstva za naloge skupnega in splošnega pomena, opredeljene v skupnem programu občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji.
Delavci in drugi delovni ljudje prav tako združujejo sredstva v zdravstveni skupnosti Slovenije za nepredvidene rizike v primeru večjih elementarnih nesreč, epidemij, nalezljivih bolezni in drugih množičnih obolenj ali poškodb.
Samoupravni sporazum o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji določa način in pogoje solidarnostnega združevanja in delitve sredstev v Zdravstven skupnosti Slovenije.
69.	člen
Pravice uporabnikov, ki jih kot svoj interes uresničujejo tudi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih ali krajevnih skupnostih, se zagotavljajo z združevanjem sredstev teh skupnosti, zdravstvene skupnosti in občanov samih.
70.	člen
Del sredstev za zdravstveno varstvo prispevajo tudi uporabniki s prispevkom k stroškom zdravstvenega varstva in plačili za posamezne zdravstvene storitve.
VI.	USKLAJEVANJE OBSEGA PRAVIC Z DOHODKOVNIMI MOŽNOSTMI
71.	člen
Zdravstvena skupnost spremlja uresničevanje pravic iz tega sporazuma in jih na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana vsake tri mesece usklajuje s svojimi dohodkovnimi možnostmi.
72.	člen
Ce dohodkovne možnosti zdravstvene skupnosti z razpoložljivimi sredstvi ne zagotavljajo uresničevanja
f
pravic iz zdravstvenega varstva po tem sporazumu, zdravstvena skupnost sporazumno z ostalimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v podravski regiji spremeni investicijske programe in s tem v zvezi skrči obseg investicijskih vlaganj, razen tistih, za katere je vpeljan samoprispevek občanov, nato pa zaostri merila za uveljavljanje pravic iz 10. člena tega sporazuma oziroma jih skrči in sicer:
—	nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih, če ne gre za nujno zdraviliško zdravljenje udeležencev NOB;
—	snemne in fiksne zobno-protetične izdelke;
—	specialistično ambulantno zdravljenje;
—	zdravila, ki jih predpiše zdravnik na recept;
—	prevoze z reševalnimi in drugimi posebnimi vozili;
—	ostale pravice iz zdravstvenega varstva.
Ostrejša merila za uveljavljanje pravic oziroma opredelitev, katere pravice zdravstvena skupnost skrči ali pa jih ne zagotavlja več, sprejme skupščina zdravstvene skupnosti čim ugotovi, da dohodkovne možnosti ne zagotavljajo uresničevanja vseh pravic iz tega sporazuma.
73.	člen
Zdravstvena skupnost lahko zaradi ohranitve enake ravni zdravstvenega varstva namesto ukrepov iz prejšnjega člena predlaga delavcem in drugim delovnim ljudem združevanje sredstev nad dogovorjenim obsegom, če gospodarska gibanja to dovoljujejo, ali samoprispevek uporabnikov.
VII.	OBVEZNOSTI UPORABNIKOV OB UVELJAVLJANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
74.	člen
Z namenom, da se doseže vzgojni učinek ob dolžni skrbi za lastno zdravje, odvrača pretirano in neučinkovito uveljavljanje določenih oblik zdravstvenega varstva, zagotovi obveščenost o vrednosti zdravstvenih storitev, uravnava gospodarna potrošnja na področju zdravstvene dejavnosti v družbeno dogovorjenih mejah in zajamčijo dopolnilna sredstva za izvajanje zdravstvenega varstva, določajo uporabniki nekatere oblike zdravstvenega varstva, za katere neposredno prispevajo del stroškov.
Delavci lahko v organizacijah združenega dela iz sredstev sklada skupne porabe zagotavljajo povračilo prispevkov k stroškom zdravstvenega varstva.
Uporabniki opredelijo tudi tiste oblike zdravstvenega varstva, ki so tako malo pomembne za zdravje, da jih plačajo v celoti sami.
/
75.	člen
Zdravstvene storitve v zvezi z ugotavljanjem zdravstvenega stanja (zdravstvene sposobnosti ali zmanjšane zdravstvene sposobnosti), kar je dolžnost občanov po posebnih predpisih (zdravniška potrdila: za voznike motornih vozil, zaradi odhoda v tujino, zaradi uveljavljanja zahtevkov iz zavarovanja pri zavarovalnih skupnostih itd.), plačajo uporabniki v celoti sami.
76.	člen
Ob uveljavljanju posameznih oblik zdravstvenega varstva prispevajo uporabniki del stroškov za naslednje zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke:
1.	za prvi pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja;
2.	za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev;
3.	za zobozdravstvene storitve ter pripomočke in sicer:
—	za prvi pregled pri stomatologu — specialistu;
—	za vsako zalivko,
—	za polno kovinsko prevleko,
—	za vse druge prevleke,
—	za inlay nazidek,
—	za vsako krono (z zatičkom),
—	za vsak člen v mostovni konstrukciji,
—	za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi,
—	za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku,
—	za gred, opornico ali jahača,
—	za vsako totalno protezo,
—	za vsako parcialno protezo,
—	za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k parcialni protezi,
—	za vsako začasno protezo,
—	za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo,
4.	za vsak prvi pregled pri zdravniku — specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana;
5.	za vsak rentgenski posnetek, tudi zob (za največ 6 posnetkov pri snemanju) v ambulanti ali dispanzerju;
6.	za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki aa potrdi zdravnik, v zvezi s posameznim primerom, zdravljenja;
7.	za zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept,
8.	za kontracepcijska sredstva, ki se nudijo uporabnikom v ambulantah in dispanzerjih;
9.	za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez;
10.	za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in navieke za km po amputaciji;
11.	za ortopedske čevlje;
12.	za kilni pas;
13.	za bergle;
14.	za aparat za omogočanje glasnega govora;
15.	za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma pri večkratni oskrbi za največ 30 dni v koledarskem letu;
16.	za očala;
17.	za kontaktna stekla;
18.	za očesno protezo;
19.	za ojačevalni slušni aparat.
Kadar je uporabnik napoten k različnim specialistom hkrati, oziroma ga napoti zdravnik-specialist k drugemu zdravniku-specialistu, prispeva k stroškom le za prvi specialistični pregled.
Med zdravila spadajo tudi oralna kontracepcijska sredstva oziroma vsa tista, ki se predpisujejo na re-
cept (torej ne takšna kontracepcijska sredstva, ki se nudijo uporabnikom le v ambulantah in dispanzerjih).
77.	člen
Kadar uveljavljajo določeni uporabniki nekatere oblike zdravstvenega varstva, ne prispevajo k stroškom za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke in sicer:
1.	ženska med nosečnostjo, porodom in materinstvom do dokončanega 6. meseca otrokove starosti in v zvezi z kontracepcijo, ko uveljavljajo pravico iz' 6. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (67. člen tega sporazuma),
—	za kurativne preglede v dispanzerju za žene;
2.	Borci NOB, ki imajo čas udeležbe v vojni ali
Čas aktivnega in organiziranega dela v NOB priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1. 1. 1945 do 15. 5. 1945 za:	,
—	zdravila ob prevzemu v lekarni na recept;
—	kurativne preglede v dispanzerju za borce ali v splošnih ambulantah;
—	za nemedicinski del oskrbe v naravnih zdraviliščih;
3.	občani, kadar zbolijo ter se zdravijo za katero izmed nalezljivih bolezni v smislu 3. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (67. člen tega sporazuma):
—	za posebne prevoze, ki se zahtevajo po predpisih o zatiranju nalezljivih bolezni;
4.	občani, kadar zbolijo in se zdravijo zaradi rakastih obolenj, sladkorne bolezni, mišičnih in živčno-mišičnih dbolenj ter duševne bolezni v smislu 7. in 8. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (67. člen tega sporazuma):
—	za prevoze z reševalnimi vozili, ki jih odobri zdravnik;
—	za zdravila ob prevzemu v lekarni na recept;
5.	občani ki so stari nad 70 let in sicer za:
—	zdravila ob prevzemu v lekarni na recept,
—	prve kurativne preglede v splošnih ambulantah in dispanzerjih.
78.	člen
Plačila prispevkov k stroškom za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke so oproščeni naslednji uporabniki:
1.	predšolski in šoloobvezni otroci, i
2.	Šolska rhladina v srednjem in usmerjenem izobraževanju ter redni študentje višjih in visokih šo!;
3.	borci NOB pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943, vojaški invalidi, imetniki Partizanske spomenice 1941, borci španske revolucionarne vojne 1936—1939, narodni heroji, odlikovanci z redom Karadjordjeve zvezde z meči, z Redom belega orla z meči in zlato medaljo Obilica, borci za severno mejo v letih 1918—1919, ter slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918;
4.	uživalci stalnih družbenih denarnih pomoči ter njihovi ožji družinski člani, ki jih preživljajo;
5.	upokojenci z varstvenim dodatkom in njihovi ožji družinski člani, ki jih preživljajo;
6.	občani, ki se zaradi prirojenih telesnih nepravilnosti ali trajne duševne bolezni ali drugega obo-
lenja niso mogli usposobiti pa delo in delovni invalidi, pri katerih je po posebnih predpisih ugotovljena najmanj 70-odsiotna telesna okvara;
7.	kmetje, ki jim pristojni organ odpiše davčno obveznost in jih zdravstvena skupnosti oprosti prispevka in zdravstveno varstvo;
8.	začasno nezaposlene osebe, prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje in njihovi nepreskrbljeni ožji družinski člani, ki jih preživljajo;
9.	občani. Za katere občinska zdravstvena Skupnost ugotovi, da ne morejo prispevati k stroškom zdravstvenega varstva;
10.	vsi uporabniki, ki uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva za primer nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo (17. člen tega sporazuma) razen za zdravljenje posledic nesreč na poti na delo ali z dela.
79.	člen
Uporabniki opredeljujejo naslednje oblike zdravstvenega varstva, ki jih plačajo v celoti sami:
1.	vsak neupravičen obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev;
2.	vsak pregled pri zdravniku — Specialistu brez napotnice zdravnika, če je ta sicer predpisana,
3.	vsak prevoz z reševalnim vozilom ali posebniin prevoznim sredstvom, ki je opravljen na zahtevo uporabnika, pa ga zdravnik ne odobri;
4.	očala, kadar niso nujno potrebna za šolanje Sli usposabljanje za delo;
5.	kontaktna stekla,'kadar niso nujno potrebna za šolanja ali usposabljanje Za delo oziroma za opravljanje poklica;
6.	lasuljo zaradi močneje izražene trajne plešavosti, ki ni traumatskega izvora;
7.	ojačevalni aparat za sluh, kadar ni nujno potreben za šolanje ali usposabljanje za delo oziroma za opravljanje poklica;
8.	zdravljenje akutnega opoja z alkoholom zaradi izstreznitve;
9.	neobvezna cepljenja;
10.	kozmetične operacije, ki niso v zvezi s predhodno boleznijo ali poškodbo.
Kadar je cena zdravstvene storitve, zdravila ali pripomočka nižja od opredeljenega prispevka k stroškom zanje, plača uporabnik le njihovo dejansko ceno.
Uporabniki plačajo v celoti sami tudi tiste zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke v okviru pravic iz zdravstvenega varstva opredeljenih v 4. členu tega sporazuma, za katere se ne združujejo sredstva niti v organizaciji združenega dela niti v zdravstvenih skupnostih, kakor tudi Če ne uveljavljajo zdravstvenega varstva pod pogoji in na način, kot to določa samoupravni splošni akt Zdravstvene skupnosti.
80.	člen
Lista prispevkbv uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva je sestavni del tega sporazuma.
Prispevki uporabnikov k stroškom po listi iz prvega odstavka se usklajujejo z gibanji stroškov Zdravstvenega varstva.
81.	člen
Uporabnik plača prispevek k stroškom zdravstvenega varstva v višini, ki velja v kraju, kjer zdravstveno varstvo uveljavlja.
82.	člen
V primeru utemeljenega uveljavljanja zdravstvenega varstva v tujini prispevajo uporabniki 40 °/o stroškov zobozdravstvenega varstva oziroma ortopedskih in drugih pripomočkov ter 20°/o vrednosti zdravil, ki jih prejmejo na recept.
VIII.	NADZOR NAD URESNIČEVANJEM PRAVIC
IN OBVEZNOSTI
83.	člen
Uporabniki izvajajo v zdravstveni skupnosti samoupravni, strokovni in finančni nadzor nad uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega varstva, določenih s tem sporazumom, ter nad uporabo združenih sredstev za urpsničevanie teh pravic.
84.	člen
Samoupravni nadzor opravlja odbor samoupravnega nadzora zdravstvene skupnosti.
Strokovni nadzor nad uveljavljanjem pravic iz tega sporazuma opravlja posebna strokovna komisija, ki jo imenuje skupščina zdravstvene skupnosti.
Finančni nadzor nad uporabo sredstev zdravstvene skupnosti opravlja poleg organa samoupravnega nadzora tudi komisija za menjavo dela pri zdravstveni skupnosti.
85.	člen
Posebna strokovna komisija nadzira zlasti:
—	upravičenost uveljavljanja pravic, kadar to predlaga odbor samoupravnega nadzora ali organizacije združenega dela,
—	način dela posamezne organizacije združenega dela zdravstvene dejavnosti, njene organizacijske enote ali zdravnika, kadar uporabniki ugovarjajo ali dajejo nanj pripombe.
86.	člen
Zdravstvena skupnost ali organizacije združenega dela z njenega območja izvajajo organiziran nadzor nad zadržanostmi od dela, ki so pravice po tem sporazumu, da se onemogočijo zlorabe in neopravičeno prejemanje nadomestil osebnega dohodka.
O oblikah in načinu izvajanja nadzora se dogovorijo zdravstvene skupnosti in organizacije združenega dela.
IX.	EVIDENCE S PODROČJA ZDRAVSTVENEGA
VARSTVA
87.	člen
Zdravstvena skupnost se v sporazumu o svobodni menjavi dela dogovori z izvajalci zdravstvenega varstva za tako evidenco, ki omogoča tekoče spremljanje uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva.
Dogovorjena evidenca je podlaga za planiranje zdravstvenega varstva in za združevanje potrebnih sredstev, namenjenih uresničevanju teh pravic, kakor tudi za nadzor nad njihovim uveljavljanjem.
88.	člen
Iz evidence zdravstvenih storitev mora biti razvidna:
1.	oblika zdravstvenega varstva
—	za vrste pravic in storitev, ki jih uporabniki uresničujejo prek Zdravstvene skupnosti Slovenije,
—	za vrste pravic in storitev, ki jih uporabniki uresničujejo prek Regionalne zdravstvene skupnosti Maribor,
—	za vrste pravic in storitev, ki jih uporabniki uresničujejo v zdravstveni skupnosti;
2.	količina
—	število pregledov,
—	število storitev (F oziroma K-F),
—	število novih primerov in število oskrbnih dni pri bolnišničnem in zdraviliškem zdravljenju,
—	število pregledov in storitev zobnega zdravljenja in število zobnoprotetičnih izdelkov,
—	število in vrsta ortopedskih, očesnih in slušnih pripomočkov;
3.	vrednost
—	storitev (F oz. K-F),
—	ločeno za medicinski in nemedicinski del oskrbnega dne pri bolnišničnem in zdravniškem zdravljenju,
—	posebej zaračunljivi material, draga zdravila in tuje storitve,
—	ortopedskih, očesnih in slušnih pripomočkov po dogovorjenih cenah.
89.	člen
Izvajalci zdravstvenega varstva morajo v obračunu zdravstvenih storitev zdravstveni skupnosti prikazati tudi prispevek uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva.
Kadar uporabniki prispevajo k stroškom zdravstvenih storitev morajo izvajalci zdravstvenega varstva vročiti obračun storitev tudi uporabniku. Bolnišnice, zdravilišča in inštituti morajo v vsakem primeru uporabniku vročiti dvojnik računa. Iz računa morajo biti razvidni stroški zdravljenja po količini in vrednosti ter prispevek uporabnika k stroškom.
Izvajalci zdravstvenega varstva morajo voditi evidenco o plačilu prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
90.	člen
Do spremembe sistema zbiranja sredstev za zdravstveno varstvo se uporablja zakon o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Ur. list SFRJ, št. 36-541/75 in 33-504/76).
91.	člen
Uporabniki, ki na dan, ko se začne uporabljati ta samoupravni sporazum, uživajo pravice do zdravstvenega varstva, pridobljene po predpisih, ki so veljali do tega dne, uživajo od tega dne dalje te pravice po določilih tega samoupravnega sporazuma, če je to zanje ugodnejše, sicer pa po dosedanjih predpisih. Enako velja za že dospele pravice, ki še niso bile uresničene.
92.	člen
Uporabniki, ki po določilih tega samoupravnega sporazuma ne izpolnjujejo več predpisanih pogojev za uživanje pravic, ki so jim bile priznane po prejšnjih
predpisih, nadaljujejo začeto uporabo teh pravic, kakor da izpolnjujejo pogoje, predpisane s tem sporazumom.
93.	člen
Skupščina zdravstvene skupnosti najkasneje v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega samoupravnega sporazuma sprejme samoupravne splošne akte, ki so potrebni za njegovo izvajanje.
Dokler skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije ne bo opredelila indikacij za zdraviliško zdravljenje, zobno protetične izdelke, protetična in ortotična sredstva, očesne pripomočke in slušne aparate s standardi za materiale in najkrajšimi roki uporabnosti posameznih izdelkov, sredstev in pripomočkov, se začasno uporabljajo:
—	pravilnik o pogojih in načinu pošiljanja zavarovanih oseb na zdravljenje v naravna zdravilišča (Ur. list SRS, št. 33-776/72);
—	pravilnik o vrstah zobnih protetičnih sredstev, indikacijah za zobno protetično pomoč, standardih za material in rokih trajanja zobnih protetičnih sredstev (Ur. list SRS, št. 46-586/70);
—	pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za materiale in o rokih trajanja za protetična in ortotična sredstva in sanitarne priprave (Ur. list SRS, št. 46-587/70);
—	pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za materiale in rokih trajanja očesnih pripomočkov (Ur. list SRS, št. 46-585/70);
—	pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za materiale in rokih trajanja slušnih pripomočkov ter pripomočkov za omogočanje glasnega govora (Ur. list SRS, št. 46-588/70).
Dokler ne bodo sprejeti akti iz prvega odstavka tega člena, se glede opredelitve osnove za nadomestilo osebnega dohodka uporabljajo ustrezna določila samoupravnega sporazuma o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 1-8/76).
94.	člen
Pravico uporabnikov do zdravil in kontracepcijskih sredstev ureja do nadaljnjega pravilnik o predpisovanju in izdajanju zdravil ter o evidenci (Ur. list SFRJ, št. 53-823/73), v zvezi s pravilnikom o predpisovanju, izdajanju in plačevanju zdravil, ki se predpisujejo v breme skupnosti zdravstvenega zavarovanca v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 2-53/74) in sklepom o uporabljanju pravilnika o predpisovanju, izdajanju in plačevanju zdravil, ki se predpisujejo v breme skupnosti zdravstvenega zavarovanja v SR Sloveniji, na območju skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor (Ur. list SRS, št. 8-169/74).
V roku iz prvega odstavka 93. člena tega sporazuma opredeli skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije na predlog svojega zdravstvenega sveta indikacje za dietetične preparate.
95.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko ga sprejme skupščina zdravstvene skupnosti po delegatih v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev in se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1978, razen določb iz 61.—70. člena, ki urejajo solidarnostno združevanje sredstev in se uporabljajo že od 1. januarja 1978 dalje.
96.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sporazum, preneha veljati na območju zdravstvene skupnosti samoupravni sporazum o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah is zdravstvenega zavarovanja pri regionalni zdravstveni skupnosti Maribor (Ur. list SRS, št. 7-309/76).
St. 022-233/77
Lenart, dne 26. januarja 1978.
Občinska zdravstvena skupnost Lenart
Predsednik skupščine Drago Spasovski 1. r
LISTA PRISPEVKOV
uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva
(80. člen sporazuma)
Uporabniki zdravstvenega varstva prispevajo k stroškom za naslednje zdravstvene storitve, zdravila
in pripomočke:
din
1.	za prvi kurativni pregled v splošnih in ob-
ratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	20
2.	za prvi obisk zdravnika na domu, ki je
opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev	60
3.	za zobozdravstvene storitve ter pripomočke, in sicer:
—	za prvi pregled pri stomatologu — specialistu	20
—	za vsako zalivko	20
—	za polno kovinsko prevleko	150
—	za vse . druge prevleke	180
—	za inlay nazidek	100
—	ža vsako krono (z zatičkom)	220
—	za vsak člen v mostovni konstrukciji	100
—	za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi
—	za začasno prevleko ali člen v začasnem
mostičku	45
—	za gred, opornico ali jahača	120
—	za vsako totalno protezo	320
—	za vsako parcialno protezo	400
—	za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k
parcialni protezi	350
—	za vsako začasno protezo	300
—	za snemni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let	350
—	za vsako reparaturo, prilagoditev stare
proteze, podložitev ali reokluzijo	50
4.	za vsak prvi pregled pri zdravniku-spe-cialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana	50
5.	za vsak RTG posnetek, tudi zob (za največ
6 posnetkov pri snemanju) v ambulantah in dispanzerjih	5
6.	za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik, v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 60
7.	za zdravilo, pomožni in sanitetni material
ob prevzemu v lekarni na recept	15
8.	za kontracepcijska sredstva, ki se nudijo
uporabnikom v ambulantah in	dispanzerjih	100
9.	za proteze, ortotične pripomočke, aparat
za ekstenzije in prosto stoječi	posteljni trapez	150
10.	za nepodložene usnjene rokavice, estetske
rokavice za protezo in navleke za km po amputaciji	150
11.	za	ortopedske	čevlje	300
12.	za	kilni pas	150
13.	bergle	30
14.	za	aparat za	omogočanje glasnega govora 200
15. za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, . specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, oziroma pri večkratni oskrbi za največ 30 dni v
koledarskem letu dnevno	'	30
16.	za	očala	40
17.	za	kontaktna	stekla	90
18.	za	očesno protezo	100
19.	za	ojačevalni	slušni aparat	150
V smislu te liste se razume pod pojmom:
1.	»prvi pregled« vsak prvi obisk pri vsakem zdravniku ali prvi obisk zaradi novega obolenja oziroma recidiva, ko je bilo zdravljenje zaključeno;
2.	»dom« bolnikova nastanitev v kraju njegovega stalnega ali začasnega prebivališča ali tudi dijaški in študentski dom ter socialni zavod;
3.	»bolnišnica« splošne bolnišnice, specialne bolnišnice in klinične bolnišnice;
4.	»specialni zavod« zavod za rehabilitacijo, zavod za slušno in govorno prizadete osebe ipd;
5.	»pregled v zvezi s posameznim primerom zdravljenja« prvi pregled v obdobju 30 dni zaradi iste diagnoze, razen kadar je uporabnik naročen na ponovni pregled v roku, daljšem od 30 dni;
6.	»dnevni prispevek za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri heprekinjeni ali večkratni oskrbi« tako, da se ob neposrednem prehodu iz oskrbe ene od naštetih zdravstvenih organizacij združenega dela v oskrbo druge seštevajo oskrbni dnevi za ugotovitev opredeljenega najdaljšega možnega trajanja prispevanja k stroškom.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST RAVNE NA KOROŠKEM 761.
Na podlagi 58. člena ustave SR Slovenije, upoštevajoč usmeritve samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi. Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec za obdobje 1976—1980, so delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje ter občani, po delegatih na sejah zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd na seji dne 24. 2. 1978, Mozirje na seji dne 27. 2. 1978, Radlje ob Dravi na seji dne 24. 2. 1973. Ravne na Koroškem na seji dne 18. 4. 1978 in Slovenj Gradec na seji dne 24. 2. 1978 sprejeli
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, ki v Občinski zdravstveni skupnosti Ravne na Koroškem (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena skupnost) po načelu vzajemnosti in solidarnosti združujejo sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb in interesov na področju zdravstvenega varstva, s tem samoupravnim sporazumom določajo pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva.
Uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva si delavci, drugi delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) zagotavljajo v skladu s samoupravno dogovorjenimi razvojnimi potrebami in dohodkovnimi možnostmi z združevanjem sredstev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: organizacije združenega dela), v občini, regiji in republiki.
2.	člen
Uporabniki zadovoljujejo svoje potrebe iz zdravstvenega varstva prek sporazumov o svobodni menjavi dela, ki zagotavljajo njihov vpliv na obseg in vsebino zdravstvenega varstva, delavcem na področju zdravstvene dejavnosti pa enak družbenoekonomski položaj z drugimi delavci v združenem delu.
V zdravstvenih skupnostih zagotavljajo delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje tudi denarna nadomestila in povračila v zvezi z zdravstvenim varstvom.
3.	člen
S tem samoupravnim sporazumom določajo in urejajo uporabniki v zdravstveni skupnosti:
—	pravice iz zdravstvenega varstva,
—	denarna nadomestila in povračila,
—, način in pogoje uveljavljanja pravic,
—	solidarnostno združevanje sredstev,
—	usklajevanje obsega pravic z dohodkovnimi možnostmi,
—	obveznosti uporabnikov ob uveljavljanju pravic iz zdravstvenega varstva,
—	nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti,
—	evidence s področja zdravstvenega varstva.
II.	PRAVICE IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
4.	člen
Z združevanjem sredstev v zdravstvenih skupnostih si uporabniki zagotavljajo naslednje oblike zdravstvenega varstva:
1.	splošno in dispanzersko zdravstveno varstvo;
2.	zobozdravstveno varstvo;
3.	specialistično zdravstveno varstva
4.	bolnišnično zdravstveno varstvo;
5.	zdravstveno varstvo, ki dopolnjuje splošno, dispanzersko, specialistično in bolnišnično zdravstveno varstvo;
6.	zdraviliško zdravstveno varstvo;
7.	specialno (kolektivno) zdravstveno varstvo;
8.	prevoze z reševalnimi in drugimi posebnimi vozili;
9.	zdravila in kontracepcijska sredstva;
10.	ortopedske in druge pripomočke;
11.	organizirano zdravstveno vzgojo.
1.	Pravice, ki si jih zagotavljajo delavci in drugi delovni ljudje z neposredno menjavo dela
5.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje si s samoupravnimi sporazumi o neposredni menjavi dela z organizacijami združenega dela zdravstvene dejavnosti zagotavljajo:
—	zdravstveno varstvo, s katerim se preprečujejo obolenja delavcev na delu in v zvezi z delom, zagotavljajo varni delovni pogoji, zdravo okolje, preprečujejo in zatirajo nalezljive bolezni v proizvodnji in prometu živil, v šolah, otroških in mladinskih zavodih in v storitvenih dejavnostih;
—	zdravstveno varstvo, s katerim se zagotavlja zdravstvena sposobnost delavcev pred sklenitvijo delovnega razmerja;
—	zdravstveno varstvo izven programa, ki si ga sicer zagotavljajo uporabniki v zdravstveni skupnosti.
6.	člen
Zdravstveno varstvo iz prve alinee 5. člena tega sporazuma obsega:
1.	obdobne zdravstvene preglede delavcev,
—	ki delajo na delih, pri katerih je nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare večja,
—	od katerih zavisi varnost drugih (npr. poklicni šoferji, žerjavisti...),
—	z zmanjšano delovno sposobnostjo,
—	s kroničnimi boleznimi, ki se lahko slabšajo zaradi škodljivih vplivov pri delu,
—	učencev v poklicnem izobraževanju po zakonu o poklicnem izobraževanju ter urejanju učnih razmerij;
2.	obdobne preglede delavcev v zvezi s preprečevanjem in zatiranjem nalezljivih bolezni:
—	ko prihajajo pri svojem delu v proizvodnji ali prometu živil v neposredni dotik z živili,
—	zaposlenih v šolah, otroških in mladinskih zavodih,
—	na delu v zdravstveni dejavnosti,
—	na delu v storitvenih dejavnostih;
3.	preglede delavcev, napotenih v tujino v zvezi z delom;
4.	preventivne storitve:
—	analize delovnih nalog in opravil glede na delovne razmere,
proučevanje vzrokov pogostih obolenj in poškodb delavcev,
—	predlogi in ukrepi za izboljševanje zdravstvenega varstva delavcev,
—	posvetovanja z zdravniško ali invalidsko komisijo o oceni delovne nezmožnosti zaradi bolezni ali poškodbe,
—	svetovanja pri izboljšanju delovnih razmer, družbene prehrane, stanovanjskih razmer in prevoza delavcev,
—	izvajanje individualne ali skupinske zdravstvene vzgoje,
—	organiziranje in nudenje prve pomoči delavcem pri delu,
—	higiensko sanitarni nadzor, zlasti nad pitno vodo in kuhinjami, oz. obrati družbene prehrane v organizacijah združenega dela;
5.	preventivne preglede, ki jih določajo posebni predpisi.
7.	člen
Zdravstveno varstvo iz druge alinee 5. člena obsega predhodne zdravstvene preglede:
—	pred prvo sklenitvijo delovnega razmerja,
—	po prekinitvi delovnega razmerja, daljši kot 6 mesecev,
—	ob razporeditvi na drugo delo, ki zahteva drugačne psihofizične lastnosti in sposobnosti,
—	po prestani hujši bolezni.
8.	člen
Zdravstveno varstvo izven programa, ki si ga sicer zagotavljajo uporabniki v zdravstveni skupnosti (3. ali-nea 5. člena), obsega:
—	kurativno zdravstveno varstvo v obratni ambulanti ali ambulanti splošne medicine,
—	zobozdravstveno varstvo v obratnih zobnih ambulantah in splošnih zobnih ambulantah, za storitve zobne nege in zobno protetična dela,
—	nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja pa ambulantni način v naravnih zdraviliščih,
—	posebne sistematične preglede in specialistična zdravljenja,
—	specialistično preventivno zdravstveno varstvo za krepitev zdravja delavcev in zmanjšanja bolezenskih odsotnosti.
Obseg in vrste pravic iz navedenih oblik zdravstvenega varstva opredelijo delavci v organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje v samoupravnih sporazumih o neposredni menjavi dela.
2.	Pravice iz zdravstvenega varstva, ki si jih uporabniki zagotavljajo v zdravstvenih skupnostih
9.	člen
Uporabniki si z združenimi sredstva v zdravstvenih skupnostih zagotavljajo prek sporazumov o svobodni menjavi dela naslednje pravice iz zdravstvenega varstva:
1.	splošno in dispanzersko zdravstveno varstvo: zdravniške in druge preglede ter zdravljenje v primeru bolezni, bolezenskih stanj in poškodbe,
nujno medicinsko pomoč v posebnih organizacijskih enotah (dežurne, urgentne ambulante), kadar to zahteva zdravstveno stanje,
nujno medicinsko pomoč na kraju nesreče, zdravniške obiske na domu, če bolnik zaradi zdravstvenega stanja ne more priti na pregled v zdravstveno organizacijo ali v primerih priporočenega nadaljevanja bolnišničnega zdravljenja,
patronažne obiske na domu z babiškimi obiski in vodenjem poroda na domu in druge potrebne intervencije patronaže,
strokovno nego na bolnikovem domu, če zdravstveno stanje to narekuje in zdravnik to odredi, rehabilitacijo ambulantnega tipa, fizioterapijo na domu pri bolnikih z mišičnimi, živčno mišičnimi obolenji in multiplo sklerozo,
medicinsko nego kroničnih in akutno obolelih v socialnih zavodih,
preventivno zdrastveno varstvo otrok, šolske mladine, žena, borcev NOB, športnikov ter obvezna cepljenja po sprejetem programu,
strokovno medicinsko delo v klubih zdravljenih alkoholikov,
odkrivanje in zdravljenje sladkorne bolezni, tuberkuloze, predrakastih in rakastih obolenj, mišičnih in živčno mišičnih obolenj, zvišanega pritiska in obolenj srca ob drugih pregledih;
2.	zobozdravstveno varstvo' zdravljenje ustnih in zobnih bolezni,
ortodontsko zdravljenje,
serijske zobozdravstvene preglede šolske mladine fluorizacijo zobovja,
zobotehnična pomoč in zobotehnična sredstva;
3.	specialistično zdravstveno varstvo: specialistične preglede in storitve, ki jih z napotnico
predlaga izbrani zdravnik, v nujnejših primerih z napotnico drugi zdravnik, v nujnih primerih pa tudi brez napotnice,
umetno inseminacijo v ustreznih strokovnih organizacijah;
4.	bolnišnično zdravstveno varstvo: medicinsko in nemedicinsko oskrbo, potrebne storitve in preiskave, zdravljenje in kompletno medicinsko rehabilitacijo, kadar zdravstveno stanje tako obliko varstva zahteva, z napotnico izbranega zdravnika, v nujnejših primerih z napotnico drugega zdravnika, v nujnih primerih pa tudi brez napotnice,
medicinsko in nemedicinsko oskrbo ter posege v zvezi s porodom,
medicinsko in nemedicinsko oskrbo ter medicinske posege ob prekinitvi nosečnosti ali sterilizaciji;
desenzibilizacijo Rh negativnih žena z gama globulini pri porodu ali po umetni ali spontani prekinitvi nosečnosti;
5.	zdravstveno varstvo, ki dopolnjuje splošno, dispanzersko, specialistično in bolnišnično zdravstveno varstvo,
vse potrebne laboratorijske, rentgenske, in druge medicinske preiskave, ki jih odredi zdravnik;
6.	zdraviliško zdravstveno varstvo: nemedicinsko oskrbo in medicinske storitve v primerih, kadar je zdravljenje indicirano kot nadomestilo ambulantnega ali bolnišničnega zdravljenja ali kot nadaljevanja bolnišničnega zdravljenja in ga odobrijo pristojne zdravniške komisije na podlagi liste indikacij,
nemedicinsko oskrbo pri zdravstvenem letovanju otrok;
7.	specialno (kolektivno) zdravstveno varstvo: x potrebne ukrepe za zatiranje, preprečevanje in
zgodno odkrivanje nalezljivih bolezni in drugih bolezni, ki jih predpisuje zakon ali določa sprejeti program, socialno medicinsko dejavnost;
8.	prevoze z reševalnimi in drugimi posebnimi vozili:
prevoze z reševalnimi avtomobili, kadar to zahteva narava bolezni, bolezensko stanje ali poškodba in tak prevoz odredi zdravnik,
prevoze s posebnimi vozili, če prevoz z reševalnim avtomobilom ni mogoč, zdravstveno stanje pa tak prevoz zahteva,
organiziran prenos ponesrečenca v gorah do kraja, od koder je mogoč prevoz z reševalnim ali posebnim vozilom;
9.	zdravila in kontracepcijska sredstva: zdravila, ki so registrirana v državi in jih predpiše
zdravnik na recept,
dietetične preparate po listi indikacij, kontracepcijska sredstva iz liste teh sredstev, ki jih podpiše zdravnik,
drugi pomožni sanitetni material, ki ga predpiše zdravnik na recept;
10.	ortopedske in druge pripomočke:
ortotična in protetična sredstva, očesne in slušne pripomočke, ortopedsko obutev, sanitarne in druge pripomočke, ki so medicinsko indicirani in jih določa lista indikacij;
11.	organizirano zdravstveno vzgojo po sprejetem
programu.
10.	člen
Indikacije za zdraviliško zdravljenje, slušne aparate, protetična ter ortotična sredstva, očesne pripomočke in zobno-protetična dela obenem s standardi za materiale in najkrajšimi roki uporabnosti pripomočkov opredeli skupščina zdravstvene skupnosti Slovenije na predlog svojega zdravstvenega sveta.
11.	člen
V	okviru pravic iz 2. točke 9. člena si uporabniki zagotavljajo naslednje vrste zobno-protetičnih del:
—	prevleke vseh vrst, vštevši tudi lite plombe,
—	snemalne in fiksne proteze,
—	obturatorje,
—	opornice pri paradontopatiji,
—	ortopedske in ortodontske pripomočke.
12.	člen
Enako v okviru pravic iz 10. točke 9. člena si uporabniki zagotavljajo naslednje vrste ortotičnih in pro-tetičnih sredstev oziroma ortopedske obutve, sanitarnih in drugih pripomočkov:
—	umetne roke in funkcionalne kljuke ter nepod-ložene usnjene rokavice ali estetske rokavice za proteze in navleke za krn, ortopedske aparate in steznike,
—	ortopedsko obutev in ortopedsko sandalo,
—	invalidski voziček,
—	aparat za ekstenzijo in berglje,
—	umetne dojke in lasulje,
—	kateter, endotrahealne kanile, receptor urina, pas z vrečico za blato ali sterilni holostom.
—	inhalator, aparat za aerosol, mehanične dvigalne priprave ter sanitarni in pomožni material.
13.	člen
V	okviru pravic iz 10. točke 9. člena, si uporabniki zagotavljajo naslednje vrste očesnih pripomočkov:
a)	očala — s stekli v dioptrijah, z mlečnimi stekli, s temnimi stekli brez dioptrij, s temnimi stekli v dioptrijah, s temnimi stekli iz plastične mase, z bifokal-nimi stekli, s specialnim sistemom leč (teleskopska očala), s temnimi stekli brez dioptrij s stenopeično režo in ščitniki s strani (očala z luknjico),
b)	kontaktna stekla,
c)	očesne proteze.
14.	člen
V	okviru pravic iz 10. točke 9. člena si uporabniki zagotavljajo naslednje vrste slušnih pripomočkov:
—	slušni aparat (amplifikator),
—	aparat za omogočanje glasnega govora (umetno grlo na podlagi električnega vibratorja — megafon).
15.	člen
Zdravstveno varstvo v primeru nesreč pri delu ter ^oolenj za poklicno boleznijo obsega vse potrebne oblike zdravstvenega varstva iz 9. člena tega sporazuma, da delavci ozdravijo in se rehabilitirajo od posledic nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo.
Za opredelitev nesreč pri delu in obolenju za poklicno boleznijo se .uporabljajo predpisi o invalidskem zavarovanj u.
16.	člen
Pravico do zdravstvenega varstva iz prejšnjega člena imajo:
delavci v združenem delu; delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost;
kmetje, kadar opravljajo občasna dela pri organizacijah združenega dela ali zasebnih delodajalcih in drugi delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so last občanov; občani, ki opravljajo naloge in dolžnosti ljudske obrambe in družbene samozaščite, ko sodelujejo pri organiziranih javnih delih, reševalnih akcijah ter pri obrambi pred elementarnimi nesrečami, ko opravljajo na poziv državnih organov javne funkcije ali državljanske dolžnosti, ko opravljajo družbenopolitične ter samoupravne funkcije; ko v organizirani športno rekreativni dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah; učenci srednjih šol in študentje višjih in visokih šol, ko ooravliaio nraktično delo v zvezi s poukom.
17.	člen
Uporabniki uresničujejo pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti in prek Regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem ter Zdravstvene skupnosti Slovenije.
18.	člen
Uporabniki uresničujejo pravice iz osnovne, dispanzerske in lekarniške dejavnosti v občinski zdravstveni skupnosti.
19.	člen
Uporabniki uresničujejo pravice iz specialističnega, bolnišničnega in zdraviliškega zdravstvenega varstva ter iz dejavnosti zavoda za socialno medicino in higieno prek samoupravnega sporazuma o menjavi dela, ki ga sklene'regionalna zdravstvena skupnost ob sodelovanju občinskih zdravstvenih skupnosti.
20.	člen
Uporabniki uresničujejo pravice iz zdravstvenega varstva, ki ga v obliki vrhunskih kliničnih ali super specialističnih zdravstvenih storitev izvajajo klinike in inštituti ali druge specializirane zdravstvene, organizacije prek sporazuma o menjavi dela, ki ga sklene Zdravstvena skupnost Slovenije ob sodelovanju občinskih zdravstvenih skupnosti.
3.	Zdravstveno varstvo v tujini
21.	člen
Delavcem v delovnem razmerju po mednarodni pogodbi ali pri tujem delodajalcu v tujini, delavcem v združenem delu pri jugoslovanskem organu ali organizaciji v tujini, delavcem, ki so v delovnem razmerju pri delavcih jugoslovanskih organov ali jugoslovanskih in mednarodnih organizacijah v tujini, dalavcem, ki so poslani na delo v tujino za jugoslovansko organizacijo ali delodajalca in delavcem, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju in si zagotavljajo zdravstveno varstvo v tujini ter njihovim družinskim članom, ki so z njimi v tujini, je zagotovljena v prvih šestih mesecih bivanja v tujini samo nujna zdravniška pomoč, po preteklu šestih mesecev pa tudi druge oblike zdravstvenega varstva, ki jih zagotavlja zdravstvena skupnost delovnim ljudem in občanom pc samoupravnih splošnih aktih.
22.	člen
Delovnim ljudem in občanom, ki so v tujini po zasebnem ali službenem opravku, je zagotovljeno nujno zdravstveno varstvo v prvih treh mesecih bivanja v tujini, in sicer le nujna zdravniška pomoč. Službeno potovanje, ki traja več kot tri mesece, se od prvega dne
četrtega meseca šteje po tem sporazumu za opravljanje dela v tujini.
23.	člen
Če je delovnim ljudem in občanom v primerih iz prejšnjega člena nujno potrebno zdravljenje v bolnišnici, jim gre ta pravica le do treh mesecev, od prvega dne četrtega meseca pa samo, če to odobri zdravstvena skupnost. Če zdravstvena skupnost ne odobri daljšega zdravljenja v tujini, povrne skupnost od prvega dne četrtega meseca dalje le toliko stroškov, kolikor bi stalo zdravljenje v najbližji jugoslovanski bolnišnici, ki lahko nudi tako zdravljenje.
24.	člen
Nujna zdravniška pomoč gre uporavičencem samo, če je neodložljiva in le dotlej, dokler se delavec ne usposobi za premestitev na zdravljenje v domovino.
25.	člen
Delovnim ljudem in občanom, ki uveljavljajo v tujini zdravstveno varstvo mimo določb samoupravnega sporazuma ali splošnega akta skupnosti, se v dinarjih povrnejo stroški do višine, kolikor bi stalo tako zdravljenje v okviru pravic po samoupravnih splošnih aktih.
Zdravstveno varstvo, ki ga je dolžna zagotoviti zdravstvena skupnost po mednarodnih sporazumih, se izvaja po določbah tega sporazuma, kolikor niso v nasprotju z mednarodnimi sporazumi.
Delavcem na ladjah in njihovim družinskim članom zagotavljajo zdravstveno varstvo dokler so na ladjah, organizacije, ki jim pripadajo ladje.
26.	člen
Med delom, strokovnim izpopolnjevanjem v tujini gre delovnim ljudem in njihovim družinskim članom pravica do protetičnih sredstev in pripomočkov ob indikacijah po splošnih aktih skupnosti, ne glede na vzrok obolenja ali poškodbe.
V zdravstvenem varstvu, ki ga je dolžna nuditi zdravstvena skupnost po mednarodnih sporazumih, se uporabljajo določbe samoupravnih splošnih aktov skup>-nosti o protetičnih sredstvih in pripomočkih, če niso v nasprotju z mednarodnim sporazumom.
III.	DENARNA NADOMESTILA IN POVRAČILA
27.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje z združevanjem sredstev za zdravstveno varstvo v zdravstveni skupnosti zagotavljajo tudi pravice do denarnih nadomestil in povračil, ki obsegajo:
1.	nadomestilo osebnega dohodka,
2.	povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva,
3.	posmrtnino,
4.	pogrebnino.
1.	Nadomestilo osebnega dohodka
28.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka gre ob začasni zadržanosti od dela zaradi:
—	medicinskih preiskav,
—	bolezni in poškodbe,
—	poroda,
—	transplantacije kože, živega tkiva ali organov v korist druge osebe,
—	dajanja krvi,
—	nege obolelega ožjega družinskega Člana,
—	izolacije oz. spremstva, ki ju odredi zdravnik.
29.	člen
Pravico do nadomestila osebnega dohodka v primerih iz prejšnjega člena imajo:
1.	delavci v združenem delu in delavci v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih, ki delajo najmanj polovico polnega delovnega časa,
2.	izvoljeni delegati, če jim je opravljanje dolžnosti delegata edini in glavni poklic in če za to delo prejemajo stalno povračilo,
3.	člani obrtniških in ribiških zadrug, če jim je to edini in glavni poklic,
4.	učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk,
5.	občani, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov,
6.	družinski člani umrlega obrtnika, katerim je z odločbo občinskega organa izdano dovoljenje za vodstvo obrtne delavnice po poslovodji,
7.	drugi delovni ljudje (kmetje - kooperanti, rejniki itd.), če so njihove pravice in obveznosti v zdravstveni skupnosti urejene s posebnim sporazumom.
30.	člen
Delavci, ki so jih poslale v tujino na delo ali strokovno usposobitev jugoslovanske organizacije in si v tem času zagotavljajo zdravstveno varstvo v zdravstveni skupnosti (detaširani delavci) in delavci v združenem delu pri jugoslovanskem organu ali organizaciji v tujini ali v delovnem razmerju (v gospodinjstvu) delavca, če je le-to v združenem delu pri takem organu ali organizaciji, oz. delavci, ki so zaposleni pri mednarodni organizaciji, imajo za tisti čas, ko so zadržani oz. so na porodniškem dopustiu, pravico do nadomestila osebnega dohodka oz. dnevnice ali štipendije v breme izplačevalca osebnega dohodka oz. dnevnice ali štipendije. Izjemoma izplača delavcu, ki je zaposlen pri delodajalcu kot hišna pomoč, nadomestilo za prvih 30 dni sam delodajalec, potem pa mu izplačuje nadomestilo zdravstvena skupnost.
Delavci, ki so stopili v delovno razmerje v tujini po mednarodni pogodbi ali pri tujem delodajalcu in si v tem času zagotavljajo zdravstveno varstvo v zdravstveni skupnosti, imajo, kadar so zadržani oz. kadar so na porodniškem dopustu, pravico do nadomestila pri zdravstveni skupnosti samo dokler so v Jugoslaviji.
Delavci na ladjah imajo tisti čas, ko je ladja v tujini, med zadržanostjo namesto nadomestila pravico do osebnega dohodka v organizaciji, ki ji pripada ladja.
31.	člen
Delavci in drugi upravičenci iz 29. člena tega sporazuma si zagotavljajo pravico do nadomestila tudi po prenehanju delovnega razmerja ali lastnosti upravičenca, če zbolijo ali se poškodujejo v 30 dneh po prenehanju.
V primerih iz prejšnjega odstavka imajo upravičenci pravico tudi do zdravstvenega varstva.
32.	člen
Delavke, ki jim je prenehalo delovno razmerje ali lastnost upravičenca iz 29. člena tega sporazuma imajo
pravico do nadomestila med porodniškim dopustom tudi po prenehanju, če so bile ob prenehanju noseče, in sicer pri skupnosti na območju katere je bila nazadnje zaposlena.
33.	člen
Pravica do nadomestila med negovanjem obolelega otroka do starosti 7 let, gre največ za 15 dni v posameznem primeru, v drugih primerih nege članov ožje družine pa največ 7 dni.
Izjemoma se lahko na predlog zdravniške komisije podaljša ta čas največ do 30 dni, za otroka do starosti 7 let, oz. do 15 dni za nego drugih članov ožje družine.
34.	člen
Pravico do nadomestila osebnega dohodka zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni imajo tudi:
delavci
—	zaposleni z manj kot polovico delovnega časa,
—	na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji;
občani
—	ko opravljajo dolžnosti in naloge ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	ko sodelujejo na organiziranih javnih delih,
—	ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti :n ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije,
—	ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji in praktičnih delih ali vajah,
—	ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah,
—	ko kot kmetje opravljajo občasna dela pri organizacijah združenega dela ali pri zasebnih delodajalcih izven združenega dela ali delovnega razmerja,
—	ko kot študentje srednjih šol in študentje višjih in visokih šol opravljajo praktična dela v zvezi s poukom.
35.	člen
Delavec ima pravico do nadomestila, dokler za ocenjevanje delanezmožnosti pristojni zdravnik ali pristojna zdravniška komisija ne ugotovi, da je zopet zmožen opravljati svoje delo, oz. dokler pristojni organ z odločbo ne ugotovi, da je nastala invalidnost.
36.	člen
Delavec, ki na podlagi mnenja izvedenega organa dela skrajšan delovni čas na ustreznem delu zaradi hitrejše povrnitve delovne zmožnosti (medicinska rehabilitacija), se šteje še nadalje za zadržanega od dela in ima pravico do nadomestila osebnega dohodka za tisti čas, ko ne dela.
Ce delavec na podlagi mnenja izvedenskega organa v času medicinske rehabilitacije dela poln delovni čas na drugem delu, ima pravico do razlike nadomestila, kot bi mu pripadala, če ne bi delal.
Delavec, ki dela skrajšan delovni čas na ustreznem delu po mnenju izvedenskega organa in je njegov osebni dohodek manjši od ustreznega dela nadomestila, ki bi mu pripadalo, če ta čas ne bi delal, ima pravico tudi do nadomestila te razlike.
37.	člen
Nadomestilo gre za tiste dneve oz. ure, za katere gre osebni dohodek, povračilo ali nagrada oz. nadomestilo zanje.
Delavcu, pri katerem nastopi zadržanost med tem, ko je odsoten z dela brez pravice do nadomestila oz. do-
hodka ali z njim izenačenega prejemka, gre nadomestilo šele po preteku take odsotnosti, če tudi takrat ni zmožen za delo.
38.	člen
Delavcu, ki je v času ko prejema nadomestilo, odstranjen z dela v organizaciji združenega dela oz. delovni skupnosti ali je dan v pripor, se nadomestilo zniža za toliko, kolikor bi se znižal osebni dohodek v tem času.
39.	člen
Delavci in drugi upravičenci nimajo pravice do nadomestila:
1.	če namerno povzročijo nezmožnost za delo,
2.	če se ukvarjajo s samostojno gospodarsko dejavnostjo ali opravljajo delo, za katerega dobivajo osebni dohodek,
3.	za čas koristnega zdravljenja v naravnem zdravilišču.
Delavci nimajo pravice do nadomestila za ves čas začasne zadržanosti oz. za ves čas, v katerem opravljajo dejavnost iz 2. točke prejšnjega bdstavka.
Delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, nimajo pravice do nadomestila, razen za porodniški dopust, če nastopi zadržanost v času, ko je njihova obratovalnica začasno zaprta. Pravico do nadomestila pa pridobijo po preteku časa, za katerega jim je bilo dovoljeno začasno ustaviti obratovanje, če so še naprej nezmožni za delo.
40.	člen
Delavcem in drugim upravičencem se ustavi izplačevanje nadomestila:
1.	če namerno preprečujejo zdravljenje oz. usposobitev za delo,
2.	če se brez upravičenega vzroka ne odzovejo vabilu na določen zdravniški oz. komisijski pregled.
Delavcem in drugim upravičencem preneha pravica do nadomestila v primerih iz prejšnjega odstavka od dneva, ko so storili dejanje, s katerim so preprečili ozdravljenje ali usposobitev za delo, oz. od dneva, ki jim je bil v vabilu določen za zdravniški oz. komisijski pregled, pa vse dotlej dokler trajajo kvarne posledice takega ravnanja oz. dokler se ne odzovejo vabilu
41.	člen .
Nadomestilo osebnega dohodka gre iz sredstev zdravstvene skupnosti od enaintridesetega dne začasne zadržanosti od dela in znaša:
1.	90 odstotkov od osnove,
2.	100 odstotkov od osnove, če je zadržanost od dela posledica nesreče pri delu, poklicne bolezni ali dajanja krvi, vojaškim in vojnim invalidom, borcem NOB, ki imajo priznano posebno dobo v dvojnem trajanju najmanj od 1. 1. 1945 do 15. 5. 1945.
42.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka gre iz sredstev zdravstvene skupnosti od prvega dne zadržanosti od dela dalje in znaša:
1. 100' odstotkov od osnove za čas porodniškega dopusta, ki je kot najmanjši določen z zakonom, zaradi transplantacije kože. živega tkiva ali organov v korist druge osebe, in v pHmerih iz 34. člena tega sporazuma, razen delavcev, zaposlenih z manj kot polovico delovnega časa;
2.	80 odstotkov od osnove zaradi nege otroka oz. drugega ožjega družinskega člana, izolacije oz. spremstva, če ju odredi zdravnik.
OSNOVA ZA NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA
43.	člen
Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je mesečno povprečje osebnih dohodkov, ki jih je delavec dobil za svoje tekoče in minulo delo po zaključnem računu za polni delovni čas (redno delo) oz. osnova, ki je bila podlaga za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo v poslovnem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela, zaradi katere je opravičen do nadomestila.
Natančnejša opredelitev osnov za nadomestilo osebnega dohodka za delavce in druge upravičence se uredi s posebnim aktom zdravstvene skupnosti.
USKLAJEVANJE NADOMESTIL Z GIBANJEM ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV
44.	člen
1.	Delavcu, pri katerem nastopi začasna zadržanost od dela v obdobju od 1. januarja do 30. junija tekočega leta in traja začasna zadržanost od dela dalj kot 6 mesecev in če so se življenjski stroški povečali najmanj za 5 %>, se poveča nadomestilo osebnega dohodka od 1. julija za toliko odstotkov, za kolikor so se povečali življenjski stroški v SR Sloveniji v obdobju od 1. januarja do 30. junija.
2.	Delavcu, pri katerem nastopi začasna zadržanost od dela v obdobju od 1. julija do 31. decembra tekočega leta in traja začasna zadržanost od dela dalj kot 6 mesecev in če so se življenjski stroški povečali najmanj za 5 0/o, se poveča nadomestilo osebnega dohodka od 1. januarja naslednjega leta za toliko odstotkov, za kolikor so se povečali življenjski stroški v SR Sloveniji v obdobju od 1. julija do 31. decembra.
3.	Delavcem, ki so po prvi uskladitvi njihovega nadomestila zadržani od dela še na dan naslednjih uskladitev po tem členu, se od tega dne dalje poveča nadomestilo za razliko med prej usklajenim nadomestilom in zneskom, ki jim pripada po naslednjih uskladitvah nadomestila.
Skupščina zdravstvene skupnosti ugotovi ob koncu vsakega obdobja iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka ali so izpolnjeni pogoji za povečanje nadomestila osebnega dohodka in za kakšen odstotek.
Povečanje življenjskih stroškov ugotavlja Zavod za statistiko SR Slovenije.
1.	Povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva
45.	člen
Povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva obsega:
1.	povračilo prevoznih stroškov,
2.	povračilo za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem m bivanjem v drugem kraju
46.	člen
■ Delavci in drugi upravičenci imajo pravico do povračila potnih stroškov:
1. kadar jih izbrani zdravnik, zdravstvena organizacija, pristojni izvedenski organ ali zdravstvena skup-
nost napoti ali pokliče v kraj izven njihovega prebivališča zaradi uveljavljanja zdravstvenega varstva,
2.	kadar morajo zaradi uveljavljanja zdravstvenega varstva potovati iz kraja zaposlitve oz. prebivališča v drug kraj k zdravniku ali v zdravstveno organizacijo, ker v kraju zaposlitve oz. prebivališča ni zdravnika oz. zdravstvene organizacije,
3.	kadar je prevoz potreben v zdravstveno organizacijo ali iz nje, iz ene zdravstvene organizacije v drugo oziroma v kraj prebivališča.
47.	člen
Pravico do povračila potnih stroškov ima tudi spremljevalec za osebo, če je ta po mnenju izbranega zdravnika, zdravstvene organizacije ali izvedenskega organa nujno potreben za potovanje na zdravljenje ali zdravniški pregled v drug kraj.
Za otroke do dopolnjenega 15. leta starosti se domneva, da jim je potreben spremljevalec.
48.	člen
Pravica do povračila prevoznih stroškov gre delavcem in drugim upravičencem za najkrajšo razdaljo do naj bližje zdravstvene organizacije, vendar največ za razdaljo nad 15 km in v višini stroškov za prevoz z javnim prevoznim sredstvom.
Če zaradi zdravstvenega stanja prevoz z javnim prevoznim sredstvom ni mogoč, gre pravica do povračila oz. plačila za poseben prevoz.
49.	člen
Povračilo za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju v državi ali v tujini znaša:
—	2%> povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu za čas odsotnosti več kot 8 ur do 12 ur, če je odsotnost daljša od 8 ur,
—	3 °/o povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu za čas odsotnosti več kot 12 ur, če je odsotnost daljša od 10 ur in če upravičenec tudi prenočuje v drugem kraju.
Za otroke v starosti od 1—7 let znaša povračilo za stroške prehrane in nastanitve polovico zneska iz 1. odstavka tega člena traja odsotnost več kot 8 ur.
Upravičencem ne pripadajo povračila iz tega člena v času hospitalnega zdravljenja.
Znesek povračila za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju ugotovi skupščina zdravstvene skupnosti vsako leto na podlagi uradno objavljenih podatkov o višini povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji.
50.	člen
Pravica do povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva se uveljavlja na način, kot je to določeno v posebnem aktu zdravstvene skupnosti.
3.	Posmrtnina
51.	člen
Družinski člani delavcev in drugih upravičencev, ki imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka po tem sporazumu ali uživajo pokojnino, oskrbnino ali nadomestilo iz pokoj nminskega in invalidskega zavarovanja, ki jih je umrli delavec ali drug upravičenec do svoje smrti preživljal, imajo pravico do denarne pomoči ob smrti (posmrtnina).
Pravico do posmrtnine imajo tudi družinski člani:
—	učencev v poklicnem izobraževanju in učencev poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk,
—	učencev srednjih šol ter študentov višjih in visokih šol,
—	učencev začasno nezaposlenih oseb, če so bile prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje.
52.	člen
Posmrtnina znaša 80 odstotkov povprečnega mesečnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu.
4.	Pogrebnina
53.	člen
Ob smrti delavcev in drugih upravičencev iz 51. člena tega sporazuma ter njihovih družinskih darov ima tisti, ki oskrbi pogreb, pravico do povračila stroškov pogreba (pogrebnina).
54.	člen
Pogrebnina znaša 80 odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu; za otroke do enega leta starosti pa polovico tega zneska.
55.	člen
Pogrebnina za delavce in druge upravičence iz 51. člena tega sporazuma oziroma za njihove družinske člane, ki so umrli in bili pokopani izven območja zdravstvene skupnosti, se prizna in izplača v višini pogrebnine, ki jo je določila zdravstvena skupnost, na območju katere je bil pokopan, če je za upravičenca to ugodnejše.
Pogrebnina za delavce in druge upravičence oziroma za njihove družinske člane, ki so umrli med prebivanjem v tujini se prizna v višini dejansko potrebnih stroškov, ki jih sporoči Jugoslovansko diplomatsko ali konzulatno predstavništvo oziroma, ki jih plačuje po svojih predpisih tuji nosilec zdravstvenega zavarovanja na katerem območju je upravičenec umrl, vendar največ v višini 2-kratnega zneska, ki se priznava v skupnosti.
IV.	NAČIN IN POGOJI UVELJAVLJANJA PRAVIC IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
56.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje (ter njihovi družinski člani) uveljavljajo zdravstveno varstvo pri zdravstveni skupnosti, če je sedež organizacije združenega dela, v kateri delajo na njenem območju, oziroma na tem območju opravljajo dejavnost, sicer pa, če prebivajo na območju te skupnosti.
Pravice iz zdravstvenega varstva uveljavljajo kot občani tisti, ki imajo prebivališče na območju zdravstvene skupnosti in so prijavljeni pri pristojnem občinskem organu.
Uporabniki uveljavljajo zdravstveno varstvo iz sredstev zdravstvene skupnosti, kadar niso upravičenci do zdravstvenega varstva po posebnih zakonih ali mednarodnih sporazumih.
57.	člen
Uporabniki uveljavljajo zdravstveno varstvo praviloma v splošnih ambulantah, obratnih ambulantah, dispanzerjih ali drugih organizacijskih enotah zdravstvenega doma.
Uporabniki prosto izbirajo zdravnika v zdravstvenem domu.
Zdravnik, ki ga je uporabnik izbral, da ga stalno zdravi je njegov izbrani zdravnik.
Zdravnik, ki ugotavlja zdravstveno stanje in primere, ki opravičujejo delavce v združenem delu do nadomestila osebnega dohodka, je pristojni zdravnik. Pristojnega zdravnika določijo organizacije združenega dela ali zdravstvena skupnost s sporazumi o svobodni menjavi dela.
58.	člen
Uporabniki imajo izjemoma pravico do zdravljenja v tujini, v primerih, ko strokovni kolegij ustrezne klinike ali inštituta ugotovi, da so v Jugoslaviji izčrpane možnosti uspešnega zdravljenja, z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje bolezenskega stanja oz. preprečitev nadaljnjega slabšanja stanja.
59.	člen
Uporabniki uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva na podlagi zdravstvene izkaznice ali druge listine, ki jo izda zdravstvena skupnost.
60.	člen
Način in natančnejše pogoje uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva, denarnih nadomestil in povračil, določa poseben samoupravni splošni akt zdravstvene skupnosti.
61.	člen
Listo indikacij sprejme skupščina zdravstvene skupnosti Slovenije na predlog svojega zdravstvenega sveta s katero so opredeljeni pogoji za uveljavljanja posameznih pravic iz zdravstvenega varstva.
Osnove list iz prvega odstavka so opredeljene v II. poglavju tega samoupravnega sporazuma.
V.	SOLIDARNOSTNO ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
62.	člen
Sredstva za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva po tem sporazumu si uporabniki zagotavljajo:
—	iz sredstev skupne porabe organizacij združenega dela,
—	s prispevki, določenimi po obsegu in višini v samoupravnem sporazumu o temeljih plana,
—	s sredstvi drugih samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in samoprispevki občanov,
—	s prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (participacija),
—	s popolnim plačilom uporabnikov za posamezno zdravstveno storitev.
63.	člen
S sredstvi iz čistega dohodka, izločenimi v sklad skupne porabe, si delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih z neposredno menjavo dela zagotavljajo zdravstveno varstvo, ki je njihov posebni interes, ali si zagotavljajo zdravstveno varstvo izven programa zdravstvene skupnosti.
64.	člen
Z združevanjem sredstev, zbranih po prispevni stopnji, določeni s samoupravnim sporazumom o temeljih plana zdravstvene skupnosti, si uporabniki zagotavljajo pravice iz zdravstvenega varstva, določene v 9. členu tega sporazuma in denarna nadomestila ter povračila.
65.	člen
Pravice iz zdravstvenega varstva, ki si jih uporabniki z združenimi sredstvi po samoupravnem spora-
zumu o temeljih planov v zdravstveni skupnosti ne morejo zagotoviti v potrebnem obsegu, si zagotavljajo s solidarnostjo v Regionalni zdravstveni skupnosti Ravne na Koroškem in Zdravstveni skupnosti Slovenije.
66.	člen
Uporabniki si s solidarnostnim združevanjem sredstev v Regionalni zdravstveni skupnosti Ravne na Koroškem zagotavljajo enako raven zdravstvenega varstva do višine 75 °/o programa izračunanega na podlagi srednjih kadrovskih normativov in srednjega normativa posteljnega fonda bolnišnic in druge oblike zdravstvenega varstva ter socialne varnosti (denarne dajatve) do višine 75 %>.
Za izvajanje programa iz prvega odstavka tega člena uporabniki dogovorijo enotno prispevno stopnjo iz bruto osebnega dohodka in enotni ustrezni delež prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov in upokojencev.
Občinske zdravstvene skupnosti, ki z lastnimi dohodki po drugem odstavku tega člena ne pokrivajo vrednosti programa iz prvega odstavka tega člena, prejmejo solidarnostna sredstva, prispevajo pa tiste občinske zdravstvene skupnosti, ki dosegajo višje dohodke po drugem odstavku tega člena, kot znaša vrednost njihovega programa iz prvega odstavka tega člena.
Metodologijo in kazalce za izračun solidarnostnih sredstev iz tega člena sprejmejo skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti skupaj z aneksi za financiranje programov za tekoče leto.
67.	člen
Uporabniki si s solidarnostnim združevanjem sredstev v Zdravstveni skupnosti Slovenije zagotavljajo tiste pravice iz zdravstvenega varstva, ki so takega pomena, da si njihovo uresničevanje jamčijo z medsebojno solidarnostjo ne glede na dohodkovne možnosti v posamezni občini.
Vrste pravic, ki se zagotavljajo s tako združenimi sredstvi, določijo zdravstvene skupnosti s samoupravnim sporazumom o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji.
68.	člen
Uporabniki združujejo v Zdravstveni skupnosti Slovenije tudi sredstva za naloge skupnega in splošnega pomena, opredeljene v skupnem programu občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji.
Uporabniki prav tako združujejo sredstva v Zdravstveni skupnosti Slovenije za nepredvidene rizike v primeru večje elementarne nesreče, epidemije, nalezljive bolezni in drugih množičnih obolenj ali poškodb.
Samoupravni sporazum o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveeiji določa način in pogoje solidarnostnega združevanja in delitev sredstev v Zdravstveni skupnosti Slovenije.
69.	člen
Pravice uporabnikov, ki jih kot svoj interes uresničujejo tudi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih ali krajevnih skupnostih se zagotavljajo z združevanjem sredstev teh skupnosti, zdravstvene skupnosti in občanov samih.
70.	člen
V
Del sredstev za zdravstveno varstvo prispevajo tudi uporabniki s prispevkom k stroškom zdravstvenega varstva in plačili za posamezne zdravstvene storitve.
VI.	USKLAJEVANJE OBSEGA PRAVIC Z DOHODKOVNIMI MOŽNOSTMI
71.	člen
Zdravstvena skupnost spremlja uresničevanje pravic iz tega sporazuma in jih na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana vsake tri mesece usklajuje s svojimi dohodkovnimi možnostmi.
72.	člen
Ce dohodkovne možnosti zdravstvene skupnosti z razpoložljivimi sredstvi ne zagotavljajo uresničevanja pravic iz zdravstvenega varstva po tem sporazumu, zdravstvena skupnost ustavi ali skrči obseg investicijskih vlaganj, razen tistih, za katere je vpeljan samoprispevek občanov, nato pa skrči ali zaostri merila uveljavljanja pravic iz 9. člena tega sporazuma in sicer:
—	nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih, če ne gre za nujno zdraviliško zdravljenje udeležencev NOB,
—	reševalne prevoze,
—	zdravila,
—	snemna in fiksna zobno-protetična dela
—	specialistično zdravljenje,
—	druge pravice iz zdravstvenega varstva.
Zdravstvena skupnost lahko zaradi ohranitve enake
ravni zdravstvenega varstva namesto ukrepov iz prejšnjega odstavka predlaga delavcem in drugim delovnim ljudem združevanje sredstev nad dogovorjenim obsegom, če gospodarska gibanja to dovoljujejo ali samoprispevek uporabnikov.
VII.	OBVEZNOSTI UPORABNIKOV OB UVELJAVLJANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
73.	člen
z, namenom, da se zajamčijo dopolnilna sredstva za izvajanje zdravstvenega varstva, da se uravnava gospodarna potrošnja na pc^iročju zdravstvene dejavnosti v družbeno dogovorjenih mejah in odvrača pretirano in neučinkovito uveljavljanje določenih oblik zdravstvenega varstva, zagotovi obveščenost o vrednosti zdravstvenih storitev in doseže vzgojni učinek ob dolžni skrbi za lastno zdravje, določajo uporabniki nekatere oblike zdravstvenega varstva za katere neposredno prispevajo del stroškov.
Delavci lahko v temeljnih organizacijah združenega dela iz sredstev sklada skupne porabe zagotavljajo povračilo prispevkov k stroškom zdravstvenega varstva.
Uporabniki opredelijo tudi tiste oblike zdravstvenega varstva, ki so tako malo pomembne za zdravje, da jih plača uporabnik v celoti sam.
74.	člen
Zdravstvene storitve v zvezi z ugotavljanjem zdravstvenega stanja (zdravstvene sposobnosti ali zmanjšane zdravstvene sposobnosti), kar je dolžnost občanov po posebnih predpisih (zdraviliška potrdila: za voznike motornih vozil, zaradi odhoda v tujino, zaradi uveljavljanja zahtevkov iz zavarovanja pri zavarovalnih- skupnostih itd.), plačajo uporabniki v celoti sami.
Uporabniki plačajo v celoti stroške za nabavo novih protetičnih, ortotičnih in ortopedskih pripomočkov, za očala in druge očesne pripomočke ter za slušni in ortbdontski aparat, če so predhodnega izgubili ali ga iz malomarnosti pred iztekom trajnostne dobe poškodovali, da je postal neuporaben.
75.	člen
Ob uveljavljanju posameznih oblik zdravstvenega varstva prispevajo uporabniki del stroškov za naslednje zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke:
1.	za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja,
2.	za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev,
3.	za zobozdravstvene storitve ter pripomočke, in sicer:
—■ za prvi pregled pri stomatologu-specialistu,
—	za vsako zalivko,
—	za polno kovinsko prevleko,
—	za vse druge prevleke,
—	za inlay, nadzidek,
—	za vsako krono (z zatičkom),
—	za vsak člen v mostovni konstrukciji,
—	za vsako nadomestila fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali kron, oddelitev vmesnega člena ali gredi,
—	za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku,
—	za gred, opornico ali jahač,
—	za vsako totalno protezo,
—	za vsako parcialno protezo,
—	za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k parcialni protezi,
—- za vsako začasno protezo,
—	za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo,
4.	za vsak prvi pregled pri zdravniku-specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana,
5.	za vsak rtg. posnetek, tudi zob (za največ 6 posnetkov pri snemanju) v ambulantah in dispanzerjih,
6.	za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v. zvezi s posameznim - primerom zdravi j enj a,
7.	za zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept,
8.	za kontracepcijska sredstva, ki se nudijo uporabnikom v ambulantah in dispanzerjih,
9.	za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ek-stenzije in prosto stoječi posteljni trapez,
10.	za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in navleke za krn po amputaciji,
11.	za ortopedske čevlje,
12.	za kilni pas,
13.	za bergle,
14.	za aparat za omogočanje glasnega govora,
15.	na nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih, inštitutih ter naravnih zdraviliščih, pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma pri večkratni oskrbi za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno,
16.	za očala,
17.	za kontaktna stekla,
18.	za očesno protezo,
19.	za ojačevalni slušni aparat.
Za prvi kurativni pregled po 1. točki prejšnjega odstavka se šteje vsak prvi obisk pri zdravniku zaradi začetega zdravljenja in vsak prvi obisk zaradi novega obolenja oziroma recidive, ko je bilo zdravljenje že zaključeno.
Kadar je uporabnik napoten k različnim specialistom hkrati, oziroma če ga napoti zdravnik specialist k drugemu zdravniku specialistu, plača uporabnik participacijo le za prvi specialistični pregled.
Med zdravila po 7. točki prvega odstavka tega Člena se štejejo tudi oralna kontracepcijska sredstva in vsa tista sredstva, ki se predpisujejo na recept.
V primeru utemeljenega uveljavljanja zdravstvenega varstva v tujini prispevajo uporabniki 40% vrednosti zdravstvenih storitev in pripomočkov iz 3. točke prvega odstavka ter zdravil iz 7. točke prvega odstavka, kolikor mednarodni sporazumi ne določajo drugače.
76.	člen
Zneski participacije so določeni v listi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, ki je sestavni del tega samoupravnega sporazuma.
Prispevki uporabnikov k stroškom po listi iz prvega odstavka tega člena se usklajujejo z gibanjem stroškov zdravstvenega varstva.
77.	člen
Uporabnik plača prispevek k stroškom zdravstvenega varstva v višini, ki velja v kraju, kjer uveljavlja zdravstveno varstvo.
78.	člen
Kadar je cena zdravstvene storitve, zdravila ali pripomočka nižja od opredeljenega prispevka k stroškom zanje, plača uporabnik le njihovo dejansko ceno.
79.	člen
Plačila prispevka k stroškom za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke so oproščeni;
a)	v celoti
1.	predšolski ter šoloobvezni otroci;
2.	šolska mladina v srednjem usmerjenem izobraževanju ter redni študentje;
3.	borci NOB pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943, vojaški invalidi, imetniki »partizanske spomenice 1941«, borci španske revolucionarne vojne 1936—1939, narodni heroji, odlikovanci z redom Karadjordjeve zvezde z meči, z redom Belega orla z meči in zlato medaljo Obilica, borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 ter slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 in 1918;
4.	uživalci stalnih družbenih denarnih pomoči ter njihovi ožji družinski člani, ki jih preživljajo;
5.	upokojenci z varstvenim dodatkom in njihovi ožji družinski člani, ki jih preživljajo;
6.	občani, ki se zaradi prirojenih telesnih nepravilnosti ali trajne duševne bolezni ali drugega obolenja niso mogli usposobiti za delo in delovni invalidi, pri katerih je po posebnih predpisih ugotovljena najmanj 70 % telesna okvara;
7.	kmetje, ki jim pristojni organ odpiše davčno obveznost in jih zdravstvena skupnost oprosti prispevka za zdravstveno varstvo,
8.	začasno nezaposlene osebe, prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje in njihovi nepreskrbljeni ožji družinski člani, ki jih preživljajo;
9.	občani, za katere občinska zdravstvena skupnost ugotovi, da ne morejo prispevati k Stroškom zdravstvenega varstva;
10.	delavci za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke, kt jih uveljavljajo zaradi posledic nesreč neposredno na delu in poklicnih bolezni;
b)	deloma oproščeni (le za nekatere oblike zdravstvenega varstva);
1.	ženske med nosečnostjo, porodom ter materinstvom do dokončanega 6. meseca otrokove starosti in v zvezi s kontracepcijo, kadar uveljavljajo pravico iz
6.	Člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, in sicer za:
—	kurativne preglede v dispanzerjih za žene;
—	bolnišnično varstvo v zvezi s porodom;
2.	Borci NOB, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela NOB priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1. 1. 1945 do 15. 5. 1945 za:
—	zdravila ob prevzemu v lekarni na recept;
—	kurativne zdravniške preglede v dispanzerjih za borce ali splošnih ambulantah;
—	zdraviliško zdravljenje;
3.	občani, kadar zbolijo ter se zdravijo za katero izmed nalezljivih bolezni v smislu 3. člena sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, .
in sicer za:
—	posebne prevoze, ki se zahtevajo po predpisih o zatiranju nalezljivih bolezni,
—	zdravila,
—	zdravljenje v bolnišnicah;
4.	občani, kadar zbolijo in se zdravijo zaradi rakastih obolenj, sladkorne bolezni, mišičnih in živčno-mišičnih obolenj ter duševnih bolezni v smislu 7. in
8.	člena sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, in sicer:
—	za prevoze z reševalnimi vozili, ki jih odobri
zdravnik,
—	za zdravila,
—	za zdravljenje v bolnišnicah;
5.	Občani, ki so stari nad 70 let za:
—	zdravila ob prevzemu v lekarni na recept,
—	prve kurativne preglede v splošnih ambulantah in dispanzerjih.
80.	člen
Uporabniki opredeljujejo naslednje oblike zdravstvenega varstva, ki jih plačajo v celoti sami:
1.	vsak neopravičen obisk zdravnika na domu, ki je opravljen r**. zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev;
2.	vsak pregled pri zdravniku-specialistu brez napotnice zdravnika, če je ta sicer predpisana;
3.	vsak prevoz z reševalnim vozilom ali posebnim prevoznim sredstvom, ki je opravljen na zahtevo uporabnika, pa ga zdravnik ne odobri;
4.	očala za osebe po dopolnjenem 15. letu starosti, ki se ne šolajo ali redno ne študirajo oz. po 26. letu starosti;
5.	lasuljo zaradi močneje izražene trajne plešavosti, ki ni traumatskega izvora;
6.	ojačevalni aparat za sluh za osebe po dopolnjenem 15. letu starosti, ki se ne šolajo ali redno ne študirajo oz. po 26. letu starosti, če jim ni nujno potreben za opravljanje poklica;
7.	zdravljenje akutnega opoja z alkoholom zaradi iztreznitve;
8.	neobvezna cepljenja;
9.	kozmetične operacije; ki niso v zvezi s predhodno boleznijo ali poškodbo.
Uporabniki plačajo v celoti sami tudi tiste zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke v okviru pravic iz zdravstvenega varstva, opredeljenih v 4. Členu tega sporazuma, za katere se ne združujejo sredstva niti v organizaciji združenega dela, niti v zdravstveni skupnosti, kakor tudi, če ne uveljavljajo zdravstvenega varstva pod pogoji in na način kot to določa samoupravni splošni akt zdravstvene skupnosti.
VIII.	NADZOR NAD URESNIČEVANJEM PRAVIC
IN OBVEZNOSTI
81.	člen
Uporabniki izvajajo v zdravstveni skupnosti samoupravni, strokovni in finančni nadzor nad uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega varstva, določenih s tem sporazumom ter nad uporabo združenih sredstev za uresničevanje teh pravic.
82.	člen
Samoupravni nadzor opravlja odbor samoupravnega nadzora zdravstvene skupnosti.
Strokovni nadzor nad uveljavljanjem pravic iz tega sporazuma opravlja posebna strokovna komisija, ki jo imenuje skupščina zdravstvene skupnosti.
Finančni nadzor nad uporabo sredstev zdravstvene skupnosti opravlja poleg organa samoupravnega nadzora tudi komisija za menjavo dela pri zdravstveni skupnosti.
Nadzorni organi poročajo skupščini skupnosti o svojih ugotovitvah najmanj enkrat letno.
83.	člen
Posebna strokovna komisija nadzira zlasti:
—	upravičenost uveljavljanja pravic, kadar to predlaga odbor samoupravnega nadzora ali organizacije združenega dela,
—	način dela posamezne zdravstvene organizacije združenega dela, njene organizacijske enote ali zdravnika, kadar uporabniki ugovarjajo ali dajejo nanj pripombe.
84.	člen
Zdravstvena skupnost ali organizacije združenega dela z njenega območja izvajajo organiziran nadzor nad zadržanostmi od dela, ki so pravice po tem sporazumu, da se onemogočijo zlorabe in neopravičeno prejemanje nadomestil osebnega dohodka.
O oblikah in načinu izvajanja nadzora se dogovorijo zdravstvena skupnost in organizacije združenega dela.
IX.	EVIDENCE S PODROČJA ZDRAVSTVENEGA
VARSTVA
85.	člen
Zdravstvena skupnost se v sporazumu o svobodni menjavi dela dogovori z izvajalci zdravstvenega varstva za tako evidenco, ki omogoča tekoče spremljanje uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva.
Dogovorjena evidenca je podlaga za planiranje zdravstvenega varstva in za združevanje potrebnih sredstev, namenjenih uresničevanju teh pravic, kakor tudi za nadzor nad njihovim uveljavljanjem.
86.	člen
Iz evidence zdravstvenih storitev mora biti razvidna:
1.	oblika zdravstvenega varstva:
—	za vrste pravic in storitev, ki jih uporabniki uresničujejo pred Zdravstvene skupnosti Slovenije,
—	za vrste pravic in storitev, ki jih uporabniki uresničujejo prek občinske in regionalne zdravstvene skupnosti.
2.	količina:
—	število pregledov,
—	število storitev (F oz. KA-F),
—	število novih primerov in število oskrbnih dni pri bolnišničnem in zdraviliškem zdravljenju.
—	število pregledov in storitev zobnega zdravljenja in število zobno protetičnih del,
—	število in vrsta ortopedskih, očesnih in slušnih pripomočkov.
3.	vrednost:
—	storitev (F oz. KA-F),
—	ločeno za medicinski in nemedicinski del oskrbnega dne pri bolnišničnem in zdraviliškem zdravljenju,
—	posebej zaračunljivi material, draga zdravila in tuje storitve,
—	ortopedskih, očesnih in slušnih pripomočkov po dogovorjenih cenah.
87.	člen
Izvajalci zdravstvenega varstva morajo v obračunu zdravstvenih storitev zdravstveni skupnosti prikazati tudi prispevek uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva.
Kadar uporabniki prispevajo k stroškom zdravstvenih storitev, morajo izvajalci zdravstvenega varstva vročiti obračun storitve tudi uporabniku. Bolnišnice, zdravilišča in inštituti morajo v vsakem primeru uporabniku vročiti obvestilo o stroških zdravljenja. Iz obvestila morajo biti razvidni stroški zdravljenja po količini in vrednosti ter prispevek uporabnika k stroškom.
Izvajalci zdravstvenega varstva morajo voditi evidenco o plačilu prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
88.	člen
Do spremembe sistema zbiranja sredstev za zdravstveno varstvo se uporablja zakon o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oz. pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Ur. 1. SFRJ, št. 36/75 in 33/76).
89.	člen
Dokler skupščina zdravstvene skupnosti Slovenije ne bo opredelila indikacij za zdraviliško zdravljenje, slušne aparate, protetična in ortotična sredstva, očesne pripomočke in zobno-protetična dela s standardi za materiale in najkrajšimi roki uporabnosti posameznih pripomočkov, se začasno uporabljajo:
—	pravilnik o pogojih in načinu pošiljanja zavarovanih oseb na zdravljenje v naravna zdravilišča (Ur. 1. SRS, št. 29/72);
—	pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za materiale in o rokih trajanja slušnih pripomočkov in pripomočkov za omogočanje glasnega govora (Ur. 1. SRS, št. 1/71):
—	pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za material in o rokih trajanja za protetična in ortotična sredstva in sanitarne priprave (Ur. 1. SRS, št. 1/71);
—	pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za material in o rokih trajanja očesnih pripomočkov (Ur. I. SRS, št. 1/71);
—	pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za material in o rokih trajanja za zobno protetično pomoč in o protetičnih sredstvih (Ur. 1. SRS, št. 1/71).
90.	člen
Pravico uporabnikov do zdravil in kontracepcijskih sredstev ureja do nadaljnjega pravilnik o predpisovanju in izdajanju zdravil ter o evidenci (Ur. 1. SFRJ, št. 58/73) v zvezi s pravilnikom o predpisovanju, izdajanju in plačevanju zdravil, ki se predpisujejo v breme skup-
nosti zdravstvenega zavarovanja v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS, št. 2/74). .
Indikacije za dietetične preparate opredeli skupščina zdravstvene skupnosti Slovenije na predlog svojega zdravstvenega sveta.
91.	člen
Uporabniki, ki na dan, ko se začne uporabljati ta samoupravni sporazum, uživajo pravice do zdravstvenega varstva, pridobljene po predpisih, ki so veljali do tega dne, uživajo od tega dne dalje te pravice po določilih tega samoupravnega sporazuma, če je to zanje ugodnejše, sicer pa po dosedanjih predpisih. Enako velja za že dospele pravice, ki še niso bile uresničene.
92.	člen
Uporabniki, ki po določilih tega samoupravnega sporazuma ne izpolnjujejo več predpisanih pogojev za pravice, ki so jim bile priznane po prejšnjih predpisih, nadaljujejo z uživanjem teh pravic, kakor in dokler izpolnjujejo pogoje, predpisane s tem sporazumom.
93.	člen
Skupščina zdravstvene skupnosti najkasneje v 6 mesecih od dneva uveljavitve tega sporazuma sprejme samoupravne splošne akte, ki so potrebni za njegovo izvajanje.
Dokler ne bodo sprejeti akti iz prvega odstavka tega člena, se glede opredelitve osnove za nadomestila osebnega dohodka uporabljajo ustrezna določila samoupravnega sporazuma o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS, št. 1/76).
94.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko ga sprejme skupščina zdravstvene skupnosti po delegatih v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev in se objavi v Uradnem glasilu, uporablja pa se od 1. 5. 1978.
95.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, razen določb, ki opredeljujejo osnovo za nadomestilo osebnega dohodka, in samoupravni sporazum o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja.
St. 01-02-1/78
Občinska zdravstvena skupnost Dravograd
Predsednik skupščine
Ivan Piki 1. r.
Občinska zdravstvena skupnost Mozirje
Predsednik skupščine Vili Platovšek 1. r.
Občinska zdravstvena skupnost Radlje ob Dravi Predsednik skupščine Ivan Hajnc 1. r.
Občinska zdravstvena skupnost Ravne na Koroškem Predsednik skupščine Jože Trokšar 1. r.
Občinska zdravstvena skupnost Slovenj Gradec Predsednik skupščine Ivo šisernik 1. r.
LISTA PRISPEVKOV
UPORABNIKOV K STROŠKOM ZDRAVSTVENIH STORITEV, ZDRAVIL IN PRIPOMOČKOV
Uporabniki zdravstvenega varstva prispevajo k stroškom za naslednje zdravstvene storitve, zdravila in
pripomočke sledeče zneske:
dta
1.	za prvi kurativni pregled v splošnih in obrat-
nih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	20
2.	za prvi obisk zdravnika na domu, ki je oprav-
ljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev	60
3.	za zobozdravstvene storitve ter pripomočke, in sicer:
—	za	prvi pregled pri stomatologu-specialistu 20
—	za	vsako zalivko	20
—	za	polno kovinsko prevleko	150
—	za	vse druge prevleke	180
—	za	inlay, nazidek	100
—	za	vsako krono (z zatičkom)	220
—	za	vsak člen v mostovni konstrukciji	100
—	za vsako nadomestilo fasete, cementiranje
stare prevleke, demontažo prevleke ali kron, oddelitev vmesnega člena ali gredi	35
—	za začasno prevleko ali člen v začasnem
mostičku	45
—	za gred, opornico ali jahač	120
—	za vsako totalno protezo	320
—	za vsako parcialno protezo	400
—	za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k
parcialni protezi	350
—	za vsako začasno protezo	300
—	za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo	50
4.	za vsak prvi pregled pri zdravniku-specialistu
z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana	50
5.	za vsak rtg. posnetek, tudi zob (za največ 6
posnetkov pri snemanju) v ambulantah in dispanzerjih	5
6.	za prvi prevoz z reševalnimi vozili in poseb-
nimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 60 7. za zdravilo, pomožni in sanitetni material ob
prevzemu v lekarni na	recept	15
8.	za kontracepcijska sredstva, ki se nudijo uporabnikom v ambulantah	in'dispanzerjih	100
9.	za proteze, ortotične pripomočke, aparat za
ekstenzije in prosto stoječi posteljni	trapez	150
10.	za nepodložene usnjene rokavice, estetske ro-
kavice za protezo in navleke za krn po amputaciji	150
11.	za ortopedske	čevlje	300
12.	za kilni pas	150
13.	za bergle	30
14.	za aparat za omogočaftje glasnega govora	200
15.	za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih, inštitutih ter naravnih zdraviliščih, pri neprekinjeni oskrbi za največ 15
dni oziroma pri večkratni oskrbi za največ 30
dni v koledarskem letu — dnevno	30
16.	za	očala	40
17.	za	kontaktna	stekla	90
18.	za	očesno protezo	100
19.	za	ojačevalni	slušni aparat	150
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
762.
Na podlagi 5. in 6. člena družbenega dogovora o izgradnji in financiranju kulturnega doma Ivan Cankar na Trgu revolucije v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 2/78) sklenejo delavci in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, in imajo stalno prebivališče na območju ljubljanskih občin
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o združevanju sredstev za financiranje izgradnje kulturnega doma Ivan Cankar v Ljubljani za obdobje 1978—1981
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom se udeleženci dogovorijo o višini in načinu zbiranja sredstev v obdobju 1978—1981, s katerimi naj se skupaj z združenimi sredstvi v SR Sloveniji zagotovi financiranje izgradnje kulturnega doma Ivan Cankar.
2.	člen
Za ta namen delavci v temeljnih organizacijau združenega dela, v delovnih skupnostih, delavci pri zasebnih delodajalcih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost in se jim ugotavlja dohodek ter imajo stalno prebivališče na območju ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) združujejo sredstva tako, da plačujejo prispevek iz osebnega dohodka (v nadaljnjem besedilu: prispevek).
3.	člen
Prispevke iz prejšnjega člena, plačujejo zavezanci od osnove, od katere plačujejo davek od osebnega dohodka oziroma pd osnove od katere plačujejo prispevke iz osebnega dohodka za financiranje programov samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti.
4.	člen
Prispevek zavezancev obračunavajo in neposredno plačujejo organizacije — izplačevalci osebnih dohodkov in sicer ob dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov, zasebni delodajalci pa v 7 dneh po izplačilu osebnih dohodkov.
5.	člen
Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, obračunavajo prispevek na podlagi osnove za preteklo leto in ga vplačujejo sami dvakrat letno (v mesecu maju in oktobru).
6.	člen
Prispevek za leto 1978 se plačuje po stopnji 0,45 od osnove.
Prispevne stopnje za naslednja leta se določi z aneksom k temu sporazumu.
7.	Člen
Organizacije — izplačevalci osebnih dohodkov obračunajo in plačajo prispevek skupaj s prispevki, ki se v okviru zbirne stopnje plačujejo samoupravnim in-
teresnim skupnostim družbenih dejavnosti po načelu stalnega prebivališča.
8.	člen
Sredstva, zbrana s prispevki se usmerjajo na poseben račun pri Kulturnem domu Ivan Cankar v usta-navijanju in se plačujejo po navodilih SDK v Ljubljani.
9.	člen
Za spremljanje izvajanja tega sporazuma in za nadzor nad namensko in družbeno upravičeno uporabo zbranih sredstev V skladu z družbenim dogovorom o izgradnji in financiranju kulturnega doma Ivan Cankar se ustanovi odbor udeležencev.
V odboru udeležencev delegirajo zbori združenega dela skupščin Ljubljanskih občin in mesta Ljubljane po 2 člana.
10.	člen
Odbor udeležencev iz prejšnjega člena mora poročati udeležencem o izvajanju družbenega dogovora in tega sporazuma najmanj enkrat letno.
11.	člen
Sporazum začne veljati, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev.
Evidenco podpisnikov vodijo izvršni sveti skupščin ljubljanskih občin na območju mesta Ljubljane in podružnica SDK v Ljubljani.
12.	člen
Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 28. februarja 1978.
763.
Na podlagi 2. in 7. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3-8/73) ter na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78), 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78), 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78), 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78), 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) so skupščine ljubljanskih občin na sejah zborov združenega dela in zborov krajevnih skupnosti in sicer Skupščina občine Ljubljana Bežigrad, dne 23. marca 1978, Skupščina občine Ljubljana Center, dne 23. marca 1978, Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje dne 14. marca 1978, Skupščina občine Ljubljana Šiška dne 22. marca 1978 in Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 21. marca 1978 sprejele
ODLOK
o spremembah odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin
1. člen
V odloku o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 30-1333/76) se v
10.	členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi'
»Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena plačujejo delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti samoprispevek po stopnji 0,4 0/o«.
2.	člen
V 2. točki 11. člena odloka se znesek 2.500 dinarjev nadomesti z zneskom »11.500 dinarjev«.
3.	člen
fa odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 010-10/77
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
St. 420-5/76
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Hugo Keržan 1. r.
St. 420-19/76-S
Ljubljana, dne 30. marca 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
St. 1-402-08/78
Ljubljana, dne 6. aprila 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
St. 420-3/78
Ljubljana, dne 21 marca 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik •
Vili Belič 1. r.
LJUBLJANA
764.
Na podlagi 7. člena družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin, 4. alinee 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze komunalnih skupnosti ljubljanskih občin, 22. člena statuta Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin ter po predhodnem mnenju IS SML in občinskih komunalnih skupnosti je Skupščina zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin na 4. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 16. maja 1978 sprejela
SKLEP
o ceni plina iz omrežja, ki ga upravlja TOZD Plinarna Ljubljana
1
TOZD Plinarna Ljubljana, se določi zmesna cena plina iz omrežja, ki znaša 0,5881 din/1000 Kcal oz. 2,47 din/m3/4200 Kcal in cena plina iz omrežja, ki znaša za posamezne kategorije potrošnje:
Mestni' plin 4200 Kcal din/m3		Uparjeni	Mešani plin	plin 28000 Kcal/ 13000 Kcal/m» m3/din/m*	din/m*	
1. v gospodinjstvu za kuhanje	3,95	26,35	12,23
. 2. v gospodinjstvu za kuhanje, pripravo tople vode in delno ogrevanje	3,18	21,22	9,85
3. v gospodinjstvu za celotno oskrbo	1,81	12,10	5,62
4. za industrijo in ostalo potrošnjo	3,15	20,96	9,73
	II		
TOZD Plinarna Ljubljana		obračunava	potrošeni
plin po ceni iz I. točke tega sklepa od prvega naslednjega odčitka oziroma pavšalnega obračuna od dneva uveljavitve tega sklepa.
III
S ceno iz točke I. tega sklepa mora TOZD Plinarna Ljubljana zagotoviti sredstva za izvajanje sprejetega programa enostavne reprodukcije za leto 1978, ki je sestavni del in osnova za korekcijo cen za leto 1978.
IV
TOZD Plinarna Ljubljana mora sredstva amorti--acije namensko uporabljati predvsem za zamenjavo in obnovo dotrajanih komunalnih objektov in naprav v skladu s programom enostavne reprodukcije za leto 1978.
V
TOZD Plinarna Ljubljana mora sredstva, za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev, priznana v ceni namensko uporabljati izključno za namene predvidene s programom investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena za leto 1978.
VI
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k najvišjim cenam plina iz omrežja (Uradni list SRS, št. 29/76 z dne 17. 12. 1976).
VII
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin Janez Sluga, dipl. inž. arh. 1. r.
765.
Na podlagi 7. člena družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin, 4 alinee 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze komunalnih skupnosti ljubljanskih občin, 22. člena statuta Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin ter po predhodnem mnenju IS SML in občinskih komunalnih skupnosti je Skupščina zveze komunalnih skupnosti
na območju ljubljanskih občin na 4. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 16. maja 1978 sprejela
SKLEP
o ceni za potrošeno vodo iz omrežja, ki ga upravlja TOZD Mestni vodovod
I
TOZD Mestni vodovod Ljubljana, se določi cena za potrošeno vodo, ki znaša 2,95 din/m3.
II
TOZD Mestni vodovod Ljubljana obračunava potrošeno vodo po ceni iz I. točke tega sklepa od prvega naslednjega odčitka oziroma pavšalnega obračuna od dneva uveljavitve tega sklepa.
III
S ceno iz točke I. tega sklepa mora TOZD Mestni vodovod zagotoviti sredstva za izvajanje sprejetega programa enostavne reprodukcije za leto 1978, ki je sestavni del in osnova za korekcijo cen za leto 1978.
IV
TOZD Mestni vodovod mora sredstva amortizacije namensko uporabljati predvsem za zamenjavo in obnovo dotrajanih komunalnih objektov in naprav v skladu s programom enostavne reprodukcije za leto 1978.
V
TOZD Mestni vodovod mora sredstva, za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev, priznana v ceni namensko uporabljati izključno za namene predvidene s programom investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena za leto 1978.
VI
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k naj višji ceni za potrošeno vodo iz Mestnega vodovoda (Uradni list SRS, št. 29/1976 z dne 17.
12.	1976).
VII
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
Zveze komunalnih skupnosti na območju
ljubljanskih občin
Janez Sluga, dipl. inž. arh. Lr.
766.
Na podlagi 7. člena družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin, 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, 22. člena statuta Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin ter po predhodnem soglasju IS SML in občinskih komunalnih skupnosti, je Skupščina Zveze komunalnih skupnosti na 4. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne
16.	maja 1978 sprejela
SKLEP
o ceni za odvoz smeti in odpadkov
I
Organizaciji združenega dela »Komunalno podjetje Ljubljana«,- TOZD Javna higiena se določi cena za odvoz smeti in odpadkov v višini din 0,54 mesečno od m2 tlorisne površine za stanovanjske oz. poslovne prostore.
II
S ceno iz 1. točke tega sklepa mora temeljna organizacija združenega dela:
—	zagotoviti izvajanje programa odvoza smeti in odpadkov;
—	zagotoviti sredstva za nabavo in vzdrževanje delovnih sredstev po programu;
—	urediti in vzdrževati centralno deponijo za odlaganje smeti in odpadkov. Upravljanje oz. gospodarjenje saniranega, oz. delno saniranega centralnega odlagališča se uresničuje po načelu soodločanja v okviru samoupravnih organov TOZD Javna higiena, komunalnih skupnosti občin in njihove zveze;
—	zagotoviti dvakrat letno odvoz kosovnih odpadkov.
III
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o ceni za odvoz smeti in odpadkov (Uradni list SRS, št. 24 z dne 20. 10. 1976).
IV
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. junija 1978. dalje.
Predsednik
Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin
Janez Sluga, dipl. inž. arh. 1. r.
767.
Na podlagi 7. člena družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin, 4. alinee 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze komunalnih skupnosti ljubljanskih občin, 22. člena statuta Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin ter po predhodnem mnenju IS SML in občinskih komunalnih skupnosti je Skupščina zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin na 4. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 16. maja 1978 sprejela
SKLEP
o ceni za uporabo kanalizacije na omrežju, ki ga upravlja TOZD Kanalizacija Ljubljana
I
TOZD Kanalizacija Ljubljana, se določi cena za uporabo kanalizacije, ki znaša 1,65 din/m3 potrošene vode.
II
TOZD Kanalizacija Ljubljana obračunava za uporabo kanalizacije po ceni iz I. točke tega sklepa od prvega naslednjega odčitka oziroma pavšalnega obračuna od dneva uveljavitve tega sklepa.
III
S ceno iz točke I. tega sklepa mora TOZD Kanalizacija zagotoviti sredstva za izvajanje sprejetega programa enostavne reprodukcije za leto 1978, ki je sestavni del in osnova za korekcijo cen za leto 1978.
IV
TOZD Kanalizacija mora sredstva amortizacije namensko uporabljati predvsem za zamenjavo in obnovo dotrajanih komunalnih objektov in naprav v skladu s programom enostavne reprodukcije za leto 1978.
V
TOZD Kanalizacija mora sredstva, za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev, priznana v ceni namensko uporabljati izključno za namene predvidene s programom investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena za leto 1978.	«
VI
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k najvišji ceni za uporabo kanalizacije v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 29/197G z dne 17. 12. 1976).
VII
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin Janez Sluga, dipl. inž. arh. 1. r
768.
Na podlagi 7. člena družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin, 4. alinee 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze komunalnih skupnosti ljubljanskih občin,.22. člena statuta Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin ter po predhodnem soglasju IS SML in občinskih komunalnih skupnostih je Skupščina Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin na 4. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 16. maja 1978 sprejela
SKLEP
o ceni za uporabo toplotne energije iz omrežja, ki ga upravlja TOZD Komunalna energetika Ljubljana
I
TOZD Komunalna energetika Ljubljana, se določi cena toplotne energije za ogrevanje prostorov in ogrevanje potrošene vode, ki znašajo:
1.	Za potrošnike s pavšalnim obračunom:
din/Gcal
—	poprečna prodajna cena	332,15
—	ogrevanje	stanovanjskih prostorov	318.85
—	ogrevanje	poslovnih prostorov	345,40
—	ogrevanje	potrošene vode 60 0	za go- din/m"
spodinjstva	20,00
—	ogrevanje potrošene vode 60° C za ostale potrošnike	25,80
2.	Cena za potrošnike s toplotnimi števci — variabilni stroški:
a) za porabljeno toplotno energijo po števcu:
din/Gcal
—	povprečna cena po števcu	249,50
—	ogrevanje stanov, prostorov	239,95
—	ogrevanje poslovnih prostorov	259,20
—	ogrevanje potrošene vode 60° C za gospodinjstva	223,35
oziroma	13,40
—	ogrevanje potrošene vode 60° C za ostale potrošnike	289,30
oziroma	17,35
—	ogrevanje stanovanjskih prostorov in
vode na 60° C za gospodinjstva	241,35
—	ogrevanje poslovnih prostorov in vode
na 60° C za ostale potrošnike	262,85
b) Cena za priključno moč — fiksni stroški:
—	ogrevanje stanovanjskih prostorov
—	brez priprave tople vode
—	s pripravo tople vode
—- ogrevanje poslovnih prostorov
—	brez priprave tople vode
—	s pripravo tople vode
Cena za priključno moč — fiksni stroški se obračunavajo porabnikom mesečno, to je v dvanajstinah.
II
TOZD Komunalna energetika Ljubljana obračunava toplotno energijo po ceni iz I. točke tega sklepa od prvega naslednjega odčitka oziroma pavšalnega obračuna od dneva uveljavitve tega sklepa.
III
S ceno iz točke I. tega sklepa mora TOZD Komunalna energetika Ljubljana zagotoviti sredstva za izvajanje sprejetega programa enostavne reprodukcije za leto 1978, ki je sestavni del in osnova za korekcijo cen za leto 1978.
IV
TOZD Komunalna energetika Ljubljana mora sredstva amortizacije namensko uporabljati predvsem za zamenjavo in obnovo dotrajanih komunalnih objektov in naprav v skladu s programom enostavne reprodukcije za leto 1978.
V
TOZD Komunalna energetika Ljubljana mora sredstva, za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev, priznana v ceni namensko uporabljati izključno za namene predvidene s programom investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena za leto 1978.
VI
Z uveljavitvijo tega sklepa prenehajo veljati sklep o soglasju k naj višjim cenam za uporabo toplote energije (Uradni list SRS, št. 29/76), začasni sklep o soglasju k najvišjim cenam za uporabo toplotne energije (Uradni list SRS, št. 16/77) in sklep o najvišjih cenah za uporabo toplotne energije (Uradni list SRS, št. 24/77).
VII
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin
Janez Sluga, dipl. inž. arh. Lr.
din/letno/
Gcal
162.612.90
164.430.90
176.043,65
179.576,38
769.
Na podlagi 7. člena družbenega -dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin, 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, 22. člena statuta Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin ter predhodnega soglasja IS SML in občinskih komunalnih skupnosti je Skupščina Zveze komunalnih skupnosti na 4. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 16. maja 1978 sprejela
SKLEP
o ceni za prevoz potnikov v javnem mestnem prometu
I
SOZD SAP — VIATOR, DO Ljubljanski potniški promet, TOZD — Mestni potniški promet, se določi cena za prevoz potnikov v javnem mestnem prometu na
vseh progah in sicer:	din
a)	priložnostna vozovnica	—	3,50
plačilo v gotovini
b)	cena žetona za eno vožnjo
(vozovnica kupljena v predprodaji)	3,01
c)	priložnostna vozovnica s popustom
(v gotovini)	1,70
č) kos prtljage	3,50	ali
žeton
—	prevoz živali (psi,	mački)	3,50	ali
žeton
d)	mesečna dijaška vozovnica
—	omejena na relacijo	75,00
e)	mesečna dijaška vozovnica
—	za vse proge	150,00
f)	mesečna delavska vozovnica
—	omejena na relacijo	170,00
g)	mesečna delavska vozovnica
—	za vse proge	340,00
h)	mesečna vozovnica za vse proge
(prenosna)	450,00
i)	letna vozovnica za vse proge
(prenosna)	4.500,00
Brezplačne vozovnice in vozovnice s popustom daje javni potniški promet za naslednje vrste občanov:
a)	brezplačen prevoz:
—	narodni heroji,
—	nosilci partizanske spomenice 1941,
—	španski borci,
—	vojni vojaški invalidi z nad 60% invalidnosti,
—	civilni invalidi vojne z nad 60% invalidnosti,
—	borci za severno mejo (Maistrovi borci),
—	slovenski vojni dobrovoljci 1912—1918 (Solunski borci),
—	slepi s spremljevalcem,
—	otroci do 4. leta starosti,
—	zmerno in težko duševno nezadostno razvite osebe s •spremljevalcem,
—	delavci TOZD Mestni potniški promet,
— Upokojenci, ki so v TOZD Mestni potniški promet izpolnili 20 let delovne dobe in bili upokojeni iz TOZD Mestni potniški, promet;
b)	priložnostna vozovnica s popustom:
'— vojni in civilni Vojaški invalidi z 20—60% invalidnosti,
— OtfOci od 4. do 10. leta starosti.
III
V nočnem času se cene vozovnicam povečajo za 100 %.
Za nočni čas velja:
—	ob delavnikih od 00,00 do 04,00 ure
—	ob nedeljah in praznikih od 00,00 do 05,00 ure.
Občani, ki imajo brezplačen prevoz iz točke II a)
tega sklepa imajo prosto vožnjo tudi v nočnem času.
IV
Kriteriji izdaje in veljavnosti mesečnih vozovnic:
1.	Za delavske mesečne vozovnice:
—	redna zaposlitev -— potrdilo,
—	pravica do vožnje ni prenosljiva.
2.	Za dijaške mesečne vozovnice:
—	reden dijak ali študent — potrdilo,
—	pravica do vožnje ni prenosljiva,
—	časovne omejitve:
a)	ne velja med 24 in 5 uro,
b)	ne velja v mesecu juliju in avgustu.
V
Dosedanji žeton, kupljen za 2 din, ostane še naprej v veljavi, vendar z doplačilom 1 din v gotovini za vsako vožnjo.
VI
Skupščina Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin daje svoje soglasje k programu investicij za leto 1978 TOZD Mestni potniški promet s poudarkom, da mora biti že v letu 1978 izvršena pova obeležba postajališč javnega mestnega prometa.
VII
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k najvišji- ceni za prevoz potnikov v mestnem potniškem prometu (Uradni list SRS, št. 27/78).
VIII
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik Skupščine
v	Zveze komunalnih skupnosti
na območju ljubljanskih občin
Janez Sluga, dipl. inž. arh. 1. r.
BREŽICE
770.
Delovni ljudje združeni v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih v občini Brežice, ki uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe ter interese na področju uporabljanja splošnih in skupnih družbenih potreb sklenejo na predlog Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o združevanju presežkov samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1977
\	1. člen
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih soglašajo, da se presežki SIS v občini Brežice v višini 5,830.000, ki
so nastali v letu 1977 združijo in namenijo za odpiranje novih delovnih mest v občini Brežice.
2.	člen
Samoupravni sporazum o združevanju sprejemamo z namenom, da bi okrepili materialno osnovo gospodarstva v občini.
3.	člen
Presežki se združijo v sklad skupnih rezerv občine Brežice namensko za odpiranje novih delovnih mest.
4.	člen
Sredstva za odpiranje novih delovnih mest se bodo dodeljevala TOZD m drugim organizacijam združenega dela po kriterijih, ki jih izdela Izvršni svet Skupščine občine Brežice.
5.	člen
Skupščina sklada skupnih rezerv bo dodeljevala sredstva TOZD in drugim organizacijam združenega dela za namen določen v 3. členu tega sporazuma.
6.	člen
Nadzor nad uporabo sredstev po tem sporazumu izvaja Izvršni svet Skupščine občine Brežice.
7.	člen
Organizacije združenega dela, ki prejmejo ta sredstva so dolžne do 31. 12. 1978 podati obračun uporabe . sredstev.
8.	člen
TOZD in druga organizacija združenega dela, ki bi eventualno sredstva po tem sporazumu trošila v druge namene kot je določeno v.3. členu tega sporazuma mora dodeljeni znesek takoj v celoti vrniti v sklad skupnih rezerv.
9.	člen
Izvršni svet je dolžan do 31. 1. 1979 izdelati poročilo o uporabi sredstev iz 1. člena tega sporazuma
10.	člen
Ta sporazum velja če ga podpiše 2/3 'delavcev v občini Brežice.
11.	člen
Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Brežice Stane Ilc 1. r.
771.
Izvršni svet Skupščine občine Brežice je na svoji
2.	seji, dne 10. maja 1978 sprejel ugotovitveni
SKLEP IN STALISCA 1
Od 5345 delavcev v TOZD in delovnih skupnostih je do 5. 5. 1978 sprejelo samoupravni sporazum o združevanju presežkov 4432 delavcev ali 83 %> vseh delavcev v občini Brežice.
2
S tem je k samoupravnem sporazumu pristopila potrebna večina vseh delavcev in je samoupravni sporazum veljaven.
3
Samoupravne interesne skupnosti: izobraževanja, otroškega varstva, socialnega skrbstva, zdravstva, kulture in telesne kulture do 1. 7. 1978 izločijo svoje presežke na sklad skupnih rezerv občine Brežice, žiro račun številka 51620-651-54037.
4
Skupščina sklada skupnih rezerv mora najkasneje v mesecu juniju sprejeti kriterije za dodeljevanje sredstev iz sklada skupnih rezerv za namen odpiranja novih delovnih mest v gospodarstvu občine Brežice. Pri tem mora upoštevati pripombe iz združenega dela. Kriteriji morajo biti posredovani v vse TOZD in delovne skupnosti v občini Brežice.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice Stane Ilc 1. r.
CELJE
772.
Izvršni svet občine Celje je na podlagi 5. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 3/78) na svoji seji dne 10. maja 1978 določil prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov občine Celje.
Prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov obsega odlok o davkih občanov (prečiščeno besedilo) objavljen v Uradnem listu SRS, št. 6-248/76, ter spremembe in dopolnitve objavljene v Uradnem listu SRS, št. 5-195/77, 24-1553/77 in št. 8-518/78.
St. 42-5/78-9
Celje, dne 10. maja 1978.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Celje
Venčeslav Zalezina 1. r.
ODLOK
o davkih občanov (prečiščeno besedilo)
I. SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Davki še v občini Celje predpisujejo, odmerjajo, plačujejo in izterjujejo po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka ter po predpisih izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Občani plačujejo po tem odloku:
1.	Davek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti,
2.	Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih dejavnosti,
3.	Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
4.	Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,
5.	Davek na dohodke od premoženja,
6.	Davek od premoženja,
7.	Davek na dobitke od iger na srečo.
3.	člen
Zavezanci, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig po zakonu o davkih občanov morajo voditi evidenco o dohodkih in izdatkh. Glede vrste in načina vodenja te evidence se uporabljajo določbe tretjega odstavka 23. člena zakona.
Zavezanci iz 1. odstavka tega člena, ki so stari nad 60 let (moški) oz. nad 55 (ženske) in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih, lahko davčna uprava na njihovo zahtevo oprosti vodenja predpisane poslovne knjige. Taka oprostitev je mogoča tudi za preostalega zakonca in otroke, ki v skladu z zakonom nadaljujejo obrt po umrlem svojcu in imajo zaposlenega le poslovodjo.
Izvršni svet lahko oprosti vodenja evidence o dohodkih in izdatkih zavezance iz 1. odstavka tega člena če so zato kakšni drugi razlogi (socialni, zdravstveni), po kriterijih, ki jih sprejme.
II.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
4.	člen
Stopnja davka iz osebnega dohodka, ki odpade na osebni dohodek iz gozda znaša 23 0/o.
5.	člen
Davek iz osebnega dohodka, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se ne odmeri od lesa, odkažanega za dva in od tistega dela lesa, ki ga občan uporabi za neposredno lastno uporabo, ki je namenjena za gradnjo ali obnovo gospodarskih in stanovanjskih poslopij kmečkega gospodarstva.
Zavezanec mora dejstvo, da potrebuje les za gradnjo ali obnovo gospodarskih in stanovanjskih poslopij kmečkega gospodarstva dokazati z gradbenim dovoljenjem ali potrdilom o priglasitvi gradbenih del, do konca koledarskega leta, v katerem se odmerja davek.
6.	člen
Glede na proizvodne in ekonomske pogoje, se zaradi določitve različnih stopenj občinskega davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: Davek iz kmetijstva) območje občine razdeli na tele skupine katastrskih občin:
I.	Celje, Medlog, Ostrožno, Sp. Hudinja in Škofja vas
II.	Tremarje, Trnovlje, Vojnik — trg
III.	Arclin, Brezova, Dobrna, Dol, Košnica, Lemberg, Lisce, Loka, Strmec pri Vojniku, Prožinska vas, Podgorje, Socka, Šentjungert, Šmiklavž, Šmartno, Višnja vas, Vojnik — okolica, Zagrad
IV.	Bezovica, Bukovžlak, Čreskova, Goričica (del), Homec, Klanc, Pečovje, Lipa, Male dole, Novake, Rožni vrh, Rupe, Svetina, Brdce nad Dobrno, Kompole, Tomaž nad Vojnikom, Teharje, Verpete, Zavrh, Zvodno.
7.	člen
Stopnje občinskega davka od kmetijstva znašajo:
•/.
—	v	prvi skupini	9,1
—	v	drugi skupini	7,9
—	v	tretji skupini	4,6
—	v četrti skupini ,	2,4
Če ima zavezanec katastrski dohodek v dveh ali več katastrskih občinah, se odmeri davek po. stopnji katastrske občine, kjer ima zavezanec pretežni del katastrskega dohodka.
8.	člen
Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje po stopnji 6V0 od katastrskega dohodka negozdnih površin. Od dohodkov iz gozdov se plačuje davek iz kmetijske dejavnosti po stopnji 240/o. Tega davka iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti ne plačujejo zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetje kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju.
9.	člen
Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodka zemljišč:
let
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so
z investicijami zavezanca postala uporabna	6
2.	na katerih se zasadijo vinogradi nad 10
arov	4
3.	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki nad 200 arov
a)	za	srednje debeljni nasad	8
b)	za	nizkodebeljni nasad	5
10.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki posedujejo kmetije, za katere po odloku o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 5/75) velja posebna ureditev dedovanja in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se prizna olajšava pod naslednjimi pogoji:
—	da preusmerjajo svoja gospodarstva po načrtu in programu, s katerim soglaša območna kmetijska organizacija ter občinski organ, pristojen za kmetijstvo in ki je v skladu z razvojem kmetijstva v občini;
—	da preurejajo stanovanjske in gospodarske prostore za turistične namene po načrtu, s katerim soglaša območna turistična organizacija.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se prizna posebna olajšava tudi zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v strojne skupnosti in za združevanje sredstev in dela — kooperacijo.
Olajšava se prizna glede na višino vloženih sredstev v preusmeritev gospodarstva oziroma za preusmeritev v turistične namene, ter glede na to, ali se zavezancu odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ali ne in sicer:
1.	Enkratna olajšava v višini 75% letnega davka, če znaša investicija 50% od katastrskega dohodka, vendar najmanj 7.000 do 100.000 din,
2.	Dvakratna olajšava v višini 75 % letnega davka, če znaša investicija od 100.000 do 200.000 din,
3.	Dvakratna olajšava v višini 100% letnega davka, če znaša investicija nad 200.000 din.
Zavezancem, ki se jim odmerja davek iz kmetijstva po katastrskem dohodku in se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov se olajšava iz prejšnjega stavka zniža za 40%.
Izračunane olajšave po teh kriterijih se zavezancem, ki se jim odmerja davek iz kmetijstva po katastrskem dohodku znižajo in to zavezancem iz III. skupi-
ne katastrskih občin za 20 °/o, iz II. skupine katastrskih občin za 30 °/o in iz I. skupine katastrskih občin za 40 odstotkov.
Priznanje olajšave po tem členu lahko davčni zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo, h kateri priloži račune in drugo dokumentacijo, s katero dokazuje višino in namen vloženih sredstev. Olajšavo za sredstva vložena v tekočem letu je mogoče uveljaviti v 15 dneh po preteku leta, v katerem je davek odmerjen.
Mnenja o tem ali gre za preusmeritev gospodarstva, oziroma preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene ter če je investicija primerna in v skladu z razvojem v občini, izda območna kmetijska organizacija in upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo oz. območna turistična organizacija.
Pri priznavanju olajšav za nakup plemenske živine je potrebna tudi dokumentacija o plemenskem poreklu živine.
Olajšave, ki se priznavajo po tem členu zaradi nakupa plemenske živine, kmetijskih strojev in opreme, se prekličejo v primeru, če je zavezanec pred potekom 3 let od priznane olajšave kupljeno živino, kmetijske stroje ali opremo odtujil.
11.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih ali visokih šolah, se za vsakega takega otroka odmerjeni davek od kmetijstva zniža za 500 din.
Za otroke iz prvega odstavka tega člena, ki so na rednem šolanju izven kraja stalnega prebivališča staršev in zaradi tega v času šolanja ne živijo pri starših, se olajšava iz prvega odstavka poveča za 100 %>.
Za otroke, ki prejemajo štipendijo se olajšava iz prvega odstavka oz. iz drugega odstavka tega člena zmanjša za 50 °/o.
Olajšava po tem členu se prizna ob letni odmeri davka za otroke, ki so v preteklem letu opravljali razred oz. letnik šole, v kateri se šolajo. Olajšava se prizna najdlje do 26 leta starosti otrok. Olajšava se prizna, če jo zavezanec uveljavlja do konca januarja po preteku leta, v katerem so otroci opravili razred oz. letnik šole.
12.	člen	•
Davka iz kmetijstva so oproščeni zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če skupni letni katastrski dohodek teh zavezancev ne presega 20.000 din in če se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov.
Za višinske kraje po prvem odstavku tega člena se štejejo naselja: Brdce nad Dobrno, Parož, Strmec nad Dobrno, Šentjungert in Velika raven, Lindek, Brdce nad Črešnjicami, Beli potok, Črešnjevec, Gabrovec, Homec, Hrastnik, Javornik, Kanjuce, Landek, Lačna vas, Loka nad Dobrno, Male dole, Pečovnik, Rupe, Kladnard, Selce pri Strmcu, Svetli dol, Tomaž nad Vojnikom, Zavrh nad Dobrno in Zavrh nad Šmartnim.
13.	člen
Ce je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih ne-
zgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti oceni škodo posebna cenilna komisija, ki jo imenuje izvršni svet.
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOST^
14.	člen
Višina pavšalnega letnega zneska davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz obrtnih dejavnosti) je odvisna od vrste obrtnih dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec; delovne sposobnosti zavezanca; kraja kjer ima zavezanec delavnico; od tega če ima dejavnost sezonski značaj in če opravlja obrtno dejavnost pretežno s fizično silo ter od predvidenega dohodka.
Pri odmeri davka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku zavezancem, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, se poleg kriterijev in meril iz 1. odstavka tega člena upošteva tudi višina skupne stopnje prispevkov in davka, po kateri plačujejo prispevke samoupravnim interesnim skupnostim in davek od osebnega dohodka iz obrtne dejavnosti do višine ugotovljene po 10. členu zakona o davkih občanov zavezanci, ki jim je Opravljanje take dejavnosti glavni poklic in to tako, da se davek v pavšalnem znesku ugotovljen .po kriterijih iz prvega odstavka tega člena, poveča za enkrat.
15.	člen
Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dogodek iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah:
Osnova din		Stopnja •/•
do 10.000		25
od 10.000 do	20.000	30
od 20.000 do	30.000	35
od 30.000 do	50.000	39
od 50.000 do	100.000	43
od 100.000 do	150.000	46
od 150.000 do	200.000	48
nad 200.000	16. člen	50
Zavezanci davka iz obrtne dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek od osnov iz 10. člena po stopnji 30%>, nad višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov se uporablja progresivna lestvica iz 14 člena tega odloka.
17.	člen
Posebna olajšava po 82. členu zakona o davkih občanov za vlaganja v razširjeno reprodukcijo se prizna v obrtnih dejavnostih: lončarstvo, steklarstvo, kovaštvo, ključavničarstvo, orodjarstvo, strugarstvo, avtomehanika, precizna mehanika, mehanika koles, kleparstvo, avtokleparstvo, mesarstvo, pekarstvo, mlinarstvo, instal. za vodovod, plinske in klimatizacij ske naprave ter naprave za centralno ogrevanje, mizarstvo,
kolarstvo, sodarstvo, lesno strugarstvo. šeetkarstvo, parketarstvo, vozno ličarstvo, čiščenje in mazanje vozil, elektromehanika za hladilne naprave, elektromehanika za RTV in elektromehanika za gospodinjske stroje in aparate, zidarstvo, gostinstvo (razen bifejev).
Olajšava po 1. odstavku tega člena se ne prizna zavezancem, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic.
Davčni zavezanec uveljavlja posebno olajšavo v roku, ki je določen za vložitev davčne napovedi.
18.	člen
V smislu 82. člena zakona o davkih občanov se odmerjeni davek od obrtne dejavnosti zniža za 30 °/« zavezancem, ki redno opravljajo naslednje dejavnosti: krojaštvo, pletiljstvo, šiviljstvo, vezilstvo, čevljarstvo, ortopedija, izdel. copat, moško frizerstvo, pedikura, krpanje perila, nogavic in vrečk, popravilo dežnikov, brušenje nožev in britev, sedlarstvo vprežne opreme, podkovsko kovaštvo, kovaštvo, popravila vozov in kmetijskega orodja, urarstvo, kolarstvo, popravilo dvokoles in mopedov, likanje oblek in perila, čiščenje obutve, postreščki in žaganje drv.
Olajšave iz 1. odstavka tega člena ne morejo znašati več kot 3000 din.
Zavezancem, ki so prvič v občini ustanovili obrtno delavnico iz obrtnih strok, navedenih v 1. odstavku tega člena in ki se zavežejo, da bodo v občini najmanj 3 leta opravljali to redno obrtno dejavnost se za prvo leto poslovanja odmerjeni davek zniža za 75 %>, drugo leto 50 %>, tretje leto 25 %, vendar največ za 17.000 din.
Zavezanec lahko v enem koledarskem letu koristi le eno izmed predpisanih olajšav po tem členu. Zavezancu se prizna olajšava, ki je za njega ugodnejša.
19.	člen
Zavezancem se ne odmeri davek iz obrtnih dejavnosti po letu, ko dopolnijo starost 60 let (moški) oz. 55 let (ženske), če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih in ne presegajo 10.000 din odmerne osnove.
Osnova za davek iz obrtnih dejavnosti se zmanjša za dohodke invalidnin, pokojnin in otroških dodatkov, katere bi dobivali po veljavni odločbi vojni ali delovni invalid, ter upokojenci če ne bi opravljali obrtne dejavnosti.
20.	člen
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacijo združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz
1.	in 2. točke; od dohodkov doseženih po 3. točki 1. odstavka 76. člena zakona o davkih občanov	25
Prireditelji morajo pred začetkom dela prijaviti zabavišče davčnemu organu občine.
Zbiralci odpadnega materiala (železo, papir, steklo itd.) in obiralci hmelja so oproščeni plačila davka iz obrtnih dejavnosti po odbitku.
f
IV.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
21.	člen
Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja Intelektualnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov po nasled-
njih stopnjah:
	Osnova din	Stopnja •/.
do	10.000	25
od	10.000 do 20.000	30
od	20.000 do 30.000	35
od	30.000 do 50.000	39
od	50.000 do 100.000	43
od	100.000 do 150.000	45
od	150.000 do 200.000	48
nad	200.000	50
22.	člen
Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek iz osebnega dohodka od višine po 10. členu po stopnji 30 “/o; nad višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov se uporablja progresivna lestvica iz 20. člena tega odloka.
Za zavezance davka iz intelektualnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja v pavšalnem znesku se uporabljajo merila iz 13. člena odloka o davkih občanov.
23.	člen
Davek od obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku in po naslednjih stopnjah:
•/.
1.	od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig,
revij in podobno; od prodaje srečk, plačil pri športni napovedi ter pri lotu; od prejemkov zavarovalnih poverjenikov; od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic; od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije ipd.; od dohodkov delavcev doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, in od dohodkov od domače obrti	10
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjeni-
kov ter od zbiranja oglasov; od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike; od dohodkov potujočih zabavišč; od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti	20
Davek od intelektualnih dejavnosti v odstotku vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje po stopnji 25 V o.
V.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
24.	člen
Stopnja davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (nadaljnje besedilo: davek iz avtorskih pravic) znaša 20 °/o.
Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcije takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank, in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih,
športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah se plačuje davek po stopnji 350/o.
Davek iz 1. odstavka tega člena se ne plačuje od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav ter koristnih predlogov po pravilnikih o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih OZD in drugih, ter po 1. točki 96. člena zakona o patentih in tehničnih izboljšavah.
25.	člen
Zavezanci iz 4. odstavka 104. člena Zakona o davkih občanov plačujejo davek iz avtorskih pravic po stopnji iz 23. člena odloka.
26.	člen
Ce nastane dvom ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali le za obrtni izdelek, odloči komisija, ki jo imenuje izvršni svet.
VI.	DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA
32.	člen
Na dohodek, dosežen z oddajanjem stavb, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitniške hišice) v najem, plačuje lastnik davek od premoženja po stopnji 30°/».
Od doseženih dohodkov se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov (amortizacija pohištva in drugega inventarja, porabe elektrike, vode, kurjave ter podobno) v višini 300/o.
VII.	DAVEK OD PREMOŽENJA
33.	člen
Davek od tovornih, cestnih, motornih in priklopnih vozil ter kombi se plačujejo v tehle letnih zneskih:
1.	za tovorna vozila (tovornjaki In lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov
— glede na nosilnost:
27. člen
Davek na dohodke od premoženja se plačuje po	
naslednjih stopnjah:	
Osnova din	Stopnja •/. -
do 10.000	30
od 10.000 do 20.000	33
Od 20.000 do 30.000	36
N od 30.000 do 50.000	40
od 50 000 do 100.000	44
od 100.000 do 150.000	48
od 150.000 do 200.000	54
nad 200.000	60
28. člen	
Davki na dohodke od premoženja se plačujejo od	
dohodkov, doseženih s prodajo	premičnin. Ta davek
se ne plačuje, če je preteklo 3	leta od dneva, ko je
bila premičnina pridobljena ali če vrednost premičnine ob prodaji ne presega 5000 din.
. *
29.	člen _
Od dohodkov doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem se prizna 60 Vo stroškov; od dohodkov, doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, pa se prizna 30°/« stroškov za vzdrževanje in uporabljanje.
30.	člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob v podnajem se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov v višini 50 %>.
31.	člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob se davek na dohodke od premoženja ne plačuje, če ti dohodki ne presegajo 3.000 din letno.
Od dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih sob ne plačujejo davka na dohodke od premoženja zavezanci, ki opremljene sobe oddajajo preko zveze študentov, turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stan. hišami, občinskega sindikalnega sveta, občinske konference ZMS, ali organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s turizmom in gostinstvom.
tone	tone	din
	do 3	1000 od vsake začete tone
od 3	do 4	5.000
od 4	do 5	8000
nad 5		8000 + 4000 din za vsako nadaljnjo začeto tono nosilnosti
2.	za delovna	vozila — ne glede na nosilnost in
težo: 120 din
3.	za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost kot za tovorna vozila navedena v 1. točki;
4.	za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost in težo 60 din
5.	za vlečna tovorna vozila:
KM	KM	
	do 25	120
nad 25	do 40	170
nad 40	do 63	220
nad 63		270
b) za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki;
6.za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja:
ccm		ccm	din
nad	125	do 250	30
nad 250		do 500	40
nad	500	do 1000	50
nad 1000			60
Za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več;
7. Za kombije — glede na delovno prostornino mo-
torj a in	sicer:	
ccm	ccm	din
	do 900	500
nad 900	do 1350	800
nad 1350	do 1800	1100
nad 1800	do 2500	1400
nad 2500	do 3100	1700
nad 3100		2000
34.	člen
Davek od stavb se plača od vsake stavbe ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oz. uživalec sam, ali pa jo daje v najem. Osnova za davek je vrednost stavbe.
35.	člen
Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih in načinu:
—	po povprečni gradbeni ceni za m2 koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti,
—	po gradbeni izvedbi stavbe,
—	po letu gradnje oz. letu rekonstrukcije in obsegu rekonstrukcije in po letu zazidave ali nadzidave stavbe.
Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinje, hodnikov, vež, stopnišč, kopalnice, stranišča, lože, balkonov, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž in drugih zaprtih prostorov stavbe.
Za določitev vrednosti stavbe na način iz 1. odstavka se lahko uporabljajo tudi merila na osnovi tabele za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Celje (Uradni list SRS, št. 10/73 in 33/73).
Iz tabele, navedene v prejšnjem odstavku tega člena se uporabljajo določbe 1., 2., 3., 4., 7. točke A tabele B in C tabele.
36.	člen
Glede na gradbeno izvedbo, se na vrednost m5 koristne stanovanjske površine, določene v 50. členu in ob upoštevanju določb 34. člena uporabi količnik:
—	ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski, z masivnimi stropi, količnik 1,00;
—	ob izvedbi, pri kateri so zidiovi opečni, stropi leseni, količnik 0,90;
—	ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno iz kamna, stropi leseni, količnik 0,70;
—	ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi pi leseni, količnik 0,60;
Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine ugotovljene po prvem odstavku tega člena se zmanjša:
•/•
—	pri	kletnih prostorih	zy	75
—	pri	ložah za	30
—	pri	balkonih za	75
—	pri	mansardnih	prostorih za '	20
—	pri garažah, kot samostojnih gradb.
objektih	50
Vrednost 1 m2 površine poslovnih prostorov, ugotovljena, po prvem odstavku tega člena se poveča za 25 °/o, ne glede na to ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe, ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt.
Površine nezgrajenih podstrešij se ne vrednotijo.
37.	člen
Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna po Rossovi formuli in tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest stavb ter se ista ne spreminja, razen v primerih iz 38. člena tega odloka.
Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov.
38.	člen
Davčni zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom stavbo pridobili, opravili rekonstrukcije ali dozidave ali nadzidave že obstoječih stavb, so dolžni vložiti napoved najpozneje do 31. 1. po preteku leta, ko je bila stavba pridobljena, opravljena rekonstrukcija oz. ko so stavbo pričeli uporabljati. Obrazec davčne napovedi predpiše davčna uprava..
39.	člen
Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od premoženja se spremeni, ko se je gradbena vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine v primerjavi z vrednostjo iz leta 1973 oz. kasneje povečala za več kot 20 °/o. V takem primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnjih letih.
Za stanovanjske zadeve pristojni občinski upravni organ mora vsako leto do 31. 1. za preteklo leto predložiti davčnemu organu podatke o povprečni gradbeni ceni za 1 m2 koristne stanovanjske površine brez vrednosti stroškov komunalnega opremljanja zemljišča.
40.	člen
Davčni zavezanci davka na posest stavb, ki prebi, vajo v višinskih krajih, navedeni v 11. členu odloka o davkih občanov občine Celje, ne plačujejo davka od stavb.
Olajšave priznane po tem členu, se ne priznajo lastnikom počitniških stavb (vikendov) in garaž, ki se uporabljajo v zvezi s počitniškimi stavbami.
41.	člen
Davek od premoženja na posest stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
•/.
—	od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž 0,12
—	od poslovnih prostorov	0,20
—	od počitniških hiš'	0,50
42.	člen
Davek od gozdnih zemljišč se plača v višini 3-krat-nega katastrskega dohodka teh zemljišč.
VIII.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
43.	člen
Stopnja davka od dobitkov od iger na srečo znaša 10°/#.
IX.	DRUGE DOLOČBE
44.	člen
Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu pridobitve po pogojih in merilih, o katerih se bodo občinske skupščine medsebojno dogovorile.
45.	člen
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
1.	če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdav-
čen. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del davčnega dolga, ki odpade na neplačane dohodke. Odlog plačila ali obročno plačevanje davkov se lahko prizna od časa, ko zavezanec dobi plačane dohodke, zaradi katerih mu je bil odobren odlog oz. obročno plačevanje davkov, vendar največ za 6 mesecev;
2.	če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti in drugih podobnih vzrokov dalj časa ni mogel opravljati dejavnosti in ni imel dohodkov, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje dolga, največ za 3 mesece, odvisno od višine davčnega dolga ter časa trajanja vzroka, zaradi katerega se lahko odobri odlog plačila ali obročno plačevanje davkov. Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko prizna v tej točki tudi zaradi smrti v ožji za-vezančevi družini.
Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo zamudne obresti, razen za odlog plačila davka po 1. točki tega člena.
48.	člen
Pooblašča se izvršni svet, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Pri zavezancih, ki so lastniki nepremičnega premoženja, lahko organ iz prejšnjega odstavka, ki j'e pristojen za odpis, predlaga, da se davčni dolg zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah.
X.	POROŠTVO
47.	člen
Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo njegovih davčnih obveznosti, če jih ni mogoče ali jih ne bi bilo mogoče niti prisilno izterjali iz njegovega premoženja.
Poroštvo je podano, če eden ali več pbčanov s pismeno izjavo jamči z vsem svojim premoženjem za izpolnitev zavezančevih davčnih obveznosti do določene višine. Izpolnitev porokove obveznosti se zavaruje z zastavo nepremičnin.
Višina obveznosti, za katere morajo jamčiti poroki, je enaka letni povprečni osnovi, na podlagi katere je bil v občini odmerjen davek od obrtne dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku v zadnjem letu dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti.
V primerih, ko zapadle davčne obveznosti zavezanca, od katerega se zahteva poroštvo presegajo osnovo iz predhodnega odstavka, mora zavezanec nuditi poroštvo najmanj do višine zapadlih davčnih obveznosti.
48.	člen
Poroštvo pred .izdajo dovoljenja za opravljanje obrtnih dejavnosti se zahteva za naslednje dejavnosti:
—	avtoprevozništvo,
—	avtotaxi,
—	stavbne obrti,
—	izdelovanje kovinskih okrasnih predmetov,
—	izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol,
—	opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo.
Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti se zahteva ne glede na prvi odstavek tega člena, če zavezanec vlogi za opravljanje obrtne dejavnosti ne priloži dokazov, da ima poravnane vse svoje davčne obveznosti.
49.	člen
Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo v tehle primerih:
1.	Ko prisilna izterjava iz premičnega premoženja zavezanca ni uspela, zapadli davki pa presegajo povprečno odmerjeni davek v zadnjem letu v dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali sorodni dejavnosti;
2.	Ko obstaja utemeljen sum, da bo davčni zavezanec zapustil državo za daljši čas.
XI.	VLOŽITEV NAPOVEDI
50.	elen
Zavezanci, ki so dolžni vložiti napoved za odmero davka morajo vložiti napoved do 31. januarja.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
51.	člen
Povprečna gradbena cena za m5 koristne stanovanjske površine, ugotovljene v letu 1973 znaša 2.500 din. Po tej gradbeni ceni ugotovljena vrednost stavbe je podlaga za izračun davčne osnove za leto 1974.
52.	člen
Davčna napoved za odmero davka na posest stavb za leto 1974 morajo davčni zavezanci vložiti davčnemu organu do 30. 6. 1974.
Davčne napovedi ni potrebno vložiti občanom, ki so oddali popisni list o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih, počitniških in poslovnih prostorov zasebnih lastnikov, za stanovanjske zadeve pristojnemu občinskemu organu v letu 1974.
773.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 11. in
13.	členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), na seji dne 10. maja 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev
zazidalnega načrta gospodarske cone v Celju
1
Javno se razgrne predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta gospodarske cone v Celju, — Lava II, (v nadaljnjem besedilu: zazidalni načrt). Predlog zazidalnega načrta je izdelal v mesecu aprilu 1978 Razvojni center v Celju pod številko 303/77.
2
Predlog zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih sveta za urbanizem občine Celje in v prostorih krajevne skupnosti Medlog.
3
Pripombe k predlogu zazidalnega načrta lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa.
St. 350-13/74
Celje, dne 10. maja 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje
Venčeslav Zalezina 1. r.
774.
Izvršni svet občinske skupščine Celje izdaja po 1, členu odloka o pooblastitvi izvršnega sveta občinske skupščine, da predpisuje razpored delovnega časa v občinskih organih (Uradni list SRS, št. 1-32/75)
ODREDBO
o spremembah in dopolnitvah odredbe o razporeditvi delovnega časa in o sprejemanju strank pri občinskih organih
1
V odredbi o razporeditvi delovnega časa in o sprejemanju strank pri občinskih organih (Uradni list SRS, št. 26-1310/75 in 11-595/77) se spremeni in se glasi:
Delovni čas v občinskih upravnih organih, službah občinske skupščine in izvršnega sveta (v nadaljnjem besedilu: občinski upravni organi), občinskem javnem pravobranilstvu in službi sodnika za prekrške traja v ponedeljek, torek, četrtek in petek po 8 ur, v sredo pa 10 ur.
Delavec lahko pride na delo med 6 in 7 uro.
Prihod in odhod z dela mora delavec evidentirati na za to določeni kartici z napravo, ki je pri vhodu v zgradbo.
2
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva, ko bo pri vhodu v zgradbo nameščena naprava za evidentiranje.
St. 038-1/1975
Celje, dne 10. maja 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina 1. r.
CERKNICA
775.
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica je na podlagi 3. člena odloka o ukrepih in ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine Cerknica (Uradni list SRS. št. 26/73) in dopolnitve odloka (Uradni list SRS, št. 31/74) ter dogovora o ukrepih za realizacijo politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1978 na 3. seji Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica, dne 9. maja 1978 sprejel
ODREDBO
o spremembi višine stanarin in najemnin v občini Cerknica
1.	člen
Stanarine na območju občine Cerknica se z veljavnostjo 1. januarja 1978 povišajo v povprečju za 30 °/o, s tem, da se za stanovanja, ki se ogrevajo s centralno kurjavo poveča-stanarina za 37,60 odstotka, za stanovanja s klasičnim ogrevanjem pa za 19,17 odstotka.
Povišanje stanarin se ugotavlja na podlagi izračuna za vsako stanovanjsko enoto posebej.
2.	člen
Osnova za določitev povišane stanarine je stanarina določena z odlokom o določitvi stanarin v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 12/77) in odlok o.spremembi in dopolnitvi odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 12/77).
3.	člen
Najemnine za poslovne prostore se z veljavnostjo od
1.	junija 1978 povečajo za 30 °/o.
4.	člen
Osnova za določitev najemnine je raven najemnine na dan 31. maja 1978.
5.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Cerknica in imetniki stanovanjske pravice morajo v roku 60 dni, najemniki poslovnih prostorov pa 30 dni po uveljavitvi te odredbe skleniti nove stanovanjske (najemne) pogodbe ali anekse.
6.	člen
Ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odlok o določitvi stanarin v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 12/77) in odlok o določitvi najemnin za poslovne prostore v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 13/76).
7.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. junija 1978 dalje.
St. 06-18/73-1
Cerknica, dne 9. maja 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Franc Sterle 1. r.
GROSUPLJE
776.
Na podlagi 2. člena zakona o varstvu pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 2/74), 61. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS. št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. maja 1978 sprejela
ODLOK
o obveznem radiofotografiranju prebivalcev občine Grosuplje v letu 1978
1.	člen
Zaradi pravočasnega odkrivanja, preprečevanja in zatiranja tuberkuloze, pljučnega raka in drugih obolenj prsnega koša, bo v občini Grosuplje obvezno radiofoto-grafiranje vseh prebivalcev, rojenih v letu 1949 in pred tem časom.
2.	člen
Radiofotografiranje bo trajalo od 12. 7. 1978 do vključno 21. 7. 1978.
3.	člen
Obvezno radiofotografiranje je za prebivalce brezplačno. Stroški radiofotografiranja bremenijo pristojno zdravstveno skupnost.
4.	člen
Po opravljenem radiofotografiranju se morajo na individualni poziv pristojne zdravstvene službe, odzvati pozvane osebe na kontrolni pregled.
5.	člen
Izvršni svet skupščine občine za izvedbo radio-fotografske akcije imenuje štab, ki organizira, vodi in usmerja akcijo.
Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje je pooblaščen, da po potrebi daje natančnejša navodila in sprejema ustrezne ukrepe za izvajanje tega odloka.
6.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 1000 din se kaznuje oseba:
—	ki se ne udeleži radiofotografiranja,
—	ki se ne udeleži kontrolnega pregleda,
—	ki ovira ali preprečuje udeležbo na radiofotografiranju.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi y Uradnem listu SRS.
St. 510-1/76
Grosuplje, dne 11. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
IDRIJA
777.
Na podlagi 7. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 31 člena statuta krajevne skupnosti Novaki je svet krajevne skupnosti Novaki na seji dne 29. aprila 1978 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevrie skupnosti Novaki
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Novaki se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju, delu in materialu za financiranje izgradnje Kulturnega doma v Novakih.
2.	člen
S sredstvi zbranimi s samoprispevkom se financira gradnja kulturno-prosvetnega doma v Novakih, v ka-
terem bodo prostori za trgovino, gostinski prostor ter prostori krajevne skupnosti z avtobusno postajo.
3.	člen
Investicijska vrednost objekta navedenega v prejšnjem členu znaša 3 milijone 500 tisoč dinarjev. Od tega se bo s samoprispevkom v denarju zbralo 2 milijona din. Ostala sredstva pa z delom in v materialu občanov.
4.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let in sicer od 1. 7. 1978 do 1. 8. 1983. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Novaki po stopnji 2,5% od naslednjih osnov:
1.	delovni ljudje iz razmerja v združenem delu- od osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov,
2.	upokojeni občani od neto pokojnin,
3.	delovni ljudje in občani, ki so zavezanci davka od kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin,
4.	delovni ljudje in občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, od osebnega doho.dka zmanjšanega za prispevke in davke.
Poleg prispevka v denarju prispevajo večja kmečka posestva (nad 3000 din ka. d.) 20 m3 lesa.
Srednja kmečka posestva (od 1000 do 3000 din k. d. 15 m3 lesa.
Mala kmečka posestva (do 1000 din k. d.) 10 m3 lesa in v delu občani stan od 16 do 35 let po 90 delovnih ur ter občani stari nad 35 do 60 let moški oziroma do 55 let ženske po 60 delovnih ur.
Občani, ki ne morejo izpolniti obveznosti v delu morajo izpolniti to obveznost v denarni obliki, računajoč pri tem 36 dinarjev za vsako uro dela.
5.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevek tudi ne plačujejo:
1.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu in pokojnine, ki ne presegajo 1800 din mesečno,
2.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov,
3.	Delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od upravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnostih za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov, razen za učence v gospodarstvu.
6.	člen
Samoprispevek se plačuje na žiro račun krajevne skupnosti Novaki, ki bo odprt pri Službi družbenega knjigovodstva, ekspozitura Idrija.
7.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska in se bodo uporabljala izključno za gradnjo prosvetno-
kulturnega doma v Novakih. S sredstvi zbranimi s samoprispevkom upravlja svet krajevne skupnosti Novaki, ki opravlja tudi nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev.
8.	člen
Referendum bo v nedeljo 18. 6. 1978 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi svet krajevne skupnosti.
9.	člen
Pravico glasovanja imajo vsi občani krajevne skupnosti Novaki, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku ter zaposleni občani mlajši od 18. let, ki še nimajo volilne pravice.
10.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
Volilna komisija krajevne skupnosti vodi referendum, ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma.
Glasovanje na referendumu vodi na glasovalnem listu glasovalni odbor, ki ga imenuje volilna komisija.
11.	člen
Na referendumu glasujejo volilni upravičenci neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Novaki
Na referendumu dne 18. 6. 1978 za uvedbo samoprispevka v določenih denarnih zneskih, v delu in materialu za zgraditev prosvetno-kulturnega doma v Novakih za dobo 5 let, to je od 1. 7. 1978 do 1. 8. 1983:
Glasuj em
»Z A«	»PROT I«
Žig
Delovni ljudje in občani izpolnjujejo glasovnice tako, da obkrožijo besedo »za«, če se strinjajo z uvedbo samoprispevka, besedo »proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjajo.
12.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi, krajevna skupnost Novaki.
13.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 1/78
Novaki, dne 29. aprila 1978.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Novaki
Slavko Špik 1. r.
KAMNIK
778.
Na podlagi 144. člena ustave SRS ter v skladu z 242. in 243. členom zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) sklenejo temeljne organizacije združenega dela in enovite delovne organizacije
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev za financiranje ljudske obrambe v občini Kamnik
1.	člen
Temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije, ki v svoji sestavi nimajo temeljnih organizacij združenega dela (enovite delovne organizacije) — podpisnice tega samoupravnega sporazuma bodo v obdobju 1978—1980 združevala sredstva za financiranje skupnih nalog ljudske obrambe po programih, za katere se vsako leto posebej dogovorijo in določijo višino potrebnih sredstev za njihovo izvršitev.
O programih in potrebnih sredstvih, ki se združujejo po tem sporazumu, odločajo delavci v združenem delu po postopku, po katerem odločajo tudi o financiranju programov drugih družbenih potreb.
2.	člen
Programi, za katere podpisniki združujejo sredstva po tem sporazumu in so sestavni del tega sporazuma, obsegajo naloge ljudske obrambe v krajevnih skupnostih (po drugem odstavku 242. člena zakona o ljudski obrambi) ter naloge in potrebe ljudske obrambe, ki so širšega pomena v občini in pokrajini (243. člen zakona o ljudski obrambi) — v nadaljnjem besedilu skupne in splošne potrebe ljudske obrambe.
Programe predlaga in jih vrednoti za vsako leto posebej svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na podlagi srednjeročnih programov ljudske obrambe, ki so sestavni del družbenih planov občine Kamnik.
3.	člen
Podpisnice samoupravnega sporazuma združujejo sredstva za skupne in splošne, potrebe ljudske obrambe s prispevkom iz dohodka (prispevek za splošno ljudsko obrambo) v skladu s 110. členom zakona o združenem delu. Podpisnice obračunavajo prispevek za splošno ljudsko obrambo v odstotku od doseženega dohodka za tekoče leto. Za odstotek se sporazumejo in ga določijo za vsako leto posebej v višini, ki je potrebna za uresničitev dogovorjenega programa skupnih in splošnih potreb ljudske obrambe.
Prispevek se akontira iz tekočega dohodka. Med letom plačujejo podpisnice trimesečne akontacije v višini ene četrtine obveznosti izračunane na osnovi doseženega dohodka v preteklem letu in sprejete stopnje za tekoče leto.
Delovni ljudje in občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in ustvarjajo dohodek in občani, ki opravljajo svobodni poklic združujejo sredstva za splošne in skupne potrebe ljudske obrambe s prispevkom od osnove za. odmero davka na dohodek. Za odstotek se sporazumejo in ga določijo za vsako leto posebej v višini, ki je potreben za uresničevanje dogovorjenega programa skupnih in splošnih potreb ljudske obrambe.
Dokončen obračun prispevka se opravi z zaključnim računom. Predplačila se štejejo kot akontacija za naslednje leto.
NAMEN IN UPORABA SREDSTEV
4.	člen
Podpisnice samoupravnega sporazuma soglašajo, da se združujejo sredstva za skupne m splošne potrebe in nadaljnji razvoj ljudske obrambe v občini Kamnik.
Združena sredstva se koristijo za:
1.	opremljanje, urjenje in usposabljanje štabov in enot teritorialne obrambe,
2.	opremljanje, usposabljanje in urjenje štabov in enot civilne zaščite v občini in krajevnih skupnostih,
3.	za izvajanje zaščitnih-varnostnih ukrepov Ijtid-ske obrambe in družbene samozaščite v krajevnih skupnostih,
4.	organizacijo, opremljanje, usposabljanje in urjenje službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje (SOJOA),
5.	odplačevanje 6 “/o obrestne mere za najetje posojila o nabavi občinskih najnujnejših rezervnih blagovnih fondov,
6.	sofinanciranje obrambnih priprav Pokrajinskega odbora za ljubljansko pokrajino in Pokrajinskega štaba TO,
7.	izgradnja in vzdrževanje in adaptacijo za ljudsko obrambo pomembnih objektov in naprav,
8.	za vzdrževanje in izvajanje skupnih akcij, vaj in urjenje obrambnih struktur v občini.
5.	člen
Sredstva, ki jih podpisniki tega samoupravnega sporazuma združujejo za financiranje skupnih in splošnih potreb ljudske obrambe, se stekajo na poseben tekoči račun ljudske obrambe Skupščin občine Kamnik.
Zbrana sredstva se lahko trošijo le namensko, ki so navedena v 4. členu tega samoupravnega sporazuma in z letnim planom dela o združevanju finančnih sredstev za financiranje ljudske obrambe. Sredstva, ki se stekajo na poseben račun, razporeja svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na podlagi sprejetega letnega programa.
Strokovne in administrativne zadeve sredstev zbranih na podlagi samoupravnega sporazuma vodi oddelek za gospodarstvo in finance — odsek za proračun in sklade Skupščine občine Kamnik.
6.	člen
Samoupravni sporazum začne veljati, ko ga podpiše večina vseh temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij na območju občine.
7.	člen
Za delovne ljudi in občane, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in ustvarjajo dohodek in občani, ki opravljajo svobodni poklic, samoupravni sporazum začne veljati, ko ga podpiše večina podpisnic, ki so navedeni v.tem sporazumu.
8.	člen
Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
Ta sporazum je do 17. aprila. 1978 podpisalo 77%> udeležencev. Izvirnik podpisanih samoupravnih sporazumov hrani Upravni organ za ljudsko obrambo občine Kamnik.
Št. 40/64
779.
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na podlagi 2. člena odloka o spremembi odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni vestnik Gorenjske, št 25-255/74) in dogovora o ukrepih za realizacijo politike cen proizvodov in storitev iz pristojnosti republike in občine v letu 1978 na 2. seji Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik z dne dne 15. maja 1978 sprejel
ODREDBO
o spremembi višine stanarin in najemnin v občini
Kamnik
1.	člen
Stanarine na območju občine Kamnik se z veljavnostjo od 1. 6. 1978 povišajo za povprečno 30°/o na stanarine, določene z odredbo o spremembi višine stanarin in najemnin v občini Kamnik (Uradni list SRS, št. 12-622/77).
2.	člen
Najemnine za poslovne prostore se lahko zvišajo za največ isti odstotek kot stanarine, kolikor sedanje najemnine ne dosegajo ekonomske cene za uporabo poslovnega prostora. Najemnine za poslovne prostore za opravljanje osebnih storitev ter poslovnih prostorov za prodajo vrtnin, sadja in zelenjave, se smejo povir šati le selektivno in to največ do polovice toliko, kot se povečajo stanarine.
3.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 6. 1978 dalje.
Št. 020-15/77
Kamnik, dne 15. maja 1978.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Kamnik Tone Pengov 1. r.
LAŠKO
780.	\
Skupščina občine Laško je na podlagi 23. člena zakona o financiranju potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/74), na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora, dne 31. marca 1978 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Laško za leto 1978
1.	člen
S tem odlokom so določeni prihodki proračuna občine Laško za leto 1978 in njihova razporeditev, pravice in dolžnosti Izvršnega sveta Skupščine občine Laško ter upravnih organov občine Laško pri izvrševanju proračuna, ukrepi za izvrševanje proračuna in ohranitev njegove bilance in drugo v zvezi z izvajanjem proračuna in proračunske politike.
2.	člen
V skladu z določili resolucije v družbenoekonomski politiki občine Laško za leto 1978 in družbenega plana občine Laško je za leto 1978 določena splošna poraba v občini Laško v znesku 25,791.000 din.
3.	člen
Izhajajoč iz dovoljene splošne porabe v letu 1978, ki je ugotovljena v 2. členu tega odloka, so predvideni prihodki proračuna občine Laško za leto 1978 v znesku 25,791.000 dinarjev in sicer:
1.	Iz virov določenih v 29. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: zakon)
2.	Dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna
Skupni znesek predvidenih prihodkov je razporejen:
1.	Za proračunsko porabo po glavnih namenih 01, 02, 03, 04, 05, 07 in 0,9
2.	Za proračunsko rezervo v glavnem namenu 08
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Laško (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) izvršuje proračun in ukrepa za ohranitev njegovega ravnovesja.
Pravice in dolžnosti izhajajoče iz prvega odstavka tega člena izvršuje izvršni svet s sklepi svojih sej tako da:
—	določa konkreten namen potrošnje sredstev, če namen ni konkretno opredeljen v posebnem delu proračuna,
—	odloča o začasni omejitvi proračunske potrošnje vsem ali posameznim uporabnikom, če je to potrebno za ohranitev ravnovesja med prilivom in porabo sredstev,
—	odloča o spremembi namena porabe sredstev v okviru glavnega namena, če je to potrebno in koristno za izvajanje nalog, izhajajočih iz glavnega namena,
—	najmanj četrtletno ocenjuje stanje proračuna z ozirom na realizacijo priliva in porabe sredstev po virih in namenih porabe,
—	predlaga rebalans proračuna, če ugotovi, da so nastopile okolnosti, zaradi katerih bi se stalno znatno spremenil predviden prihodek po viru in obsegu ali če bi bilo potrebno znatno spremeniti glavni namen porabe.
5.	člen
Za proračun pristojni upravni organ občine Laško tekoče spremlja gibanje dotoka in porabe proračunskih sredstev in nemudoma obvešča predsednika izvršnega sveta o vseh primerih nenormalnega dotoka in porabe sredstev.
Organ iz prejšnjega odstavka tega člena pripravlja za člane izvršnega sveta preglede realizacije prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna in sicer mesečno za preteklo obdobje.
6.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da s svojim sklepom začasno omeji porabo ali spremeni namen porabe sred-
stev namenjenih za dejavnost upravnih organov, če je zaradi znatne spremembe programa nalog upravnih organov ali kadrovske zasedbe v upravnih organih tak ukrep smotern, koristen ali nujen ali, če upravni organi sredstva ne bi uporabljali skladno s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori in dogovorjeno proračunsko politiko.
Omejitev porabe po prejšnjem odstavku lahko traja dokler trajajo okolnosti, zaradi katerih je izvršni svet odredil omejitev.
7.	člen
Sredstva stalne proračunske rezerve občine se smejo uporabljati samo pod pogoji, določenimi z 39. členom zakona.
Izvršni svet se pooblašča, da odloča o uporabi sredstev stalne proračunske rezerve za namene iz 1. točke 39. člena zakona do višine 50.000 dinarjev za vsak posamezen primer.
Kadar odloča izvršni svet o uporabi sredstev rezerve po 1. točki 39. člena zakona, odloči tudi o tem, če je uporabnik obvezen sredstva vrniti.
O uporabi sredstev stalne proračunske rezerve po
2.	točki 39. člena zakona za zagotovitev sredstev proračuna, kadar proračunu neenakomerno pritekajo prihodki, odloča izvršni svet.
O uporabi sredstev stalne proračunske rezerve po
3.	točki 39. člena zakona za kritje proračunskega primanjkljaja ob zaključku poslovnega leta pa odločajo enakopravno vsi zbori občinske skupščine.
8.	člen
O potrošnji sredstev tekoče proračunske rezerve odloča izvršni svet.
9.	člen
Upravni organi v Skladu z zakonom samostojno razpolagajo, tako s sredstvi, ki so jim dodeljena, kakor s sredstvi, ki jih sami ustvarjajo s svojo dejavnostjo.
10.	člen
Doseženi prihodki in njihova razporeditev v obdobju začasnega financiranja se s proračunom uskladijo najpozneje do 30. junija 1978.
11.	člen
Sestavni del tega odloka je bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Laško za leto 1978.
12.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
St. 400-3/78
Laško, dne 31. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
din
16.451.000 9,340.000
25.275.000 366.000
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Laško za leto 1978 A. PRIHODKI	B. SPLOŠNI RAZPORED PRIHODKOV
Vrsta
prihodka
Prihodki
Znesek	Glavni
prih. din_____namen
Glavni razpored prihodkov
Znesek odhod, din
02	Davek iz osebnega dohodka	5,806.000
03	Davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve	7,950.000
04	Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic	1,140.000
05	Takse	985.000
07	Prihodki po posebnih predpisih prih. upravnih organov in drugi prihodki	570.000
08	Prihodki od drugih DPS — iz republ. proračuna	9,340.000
	Skupaj prihodki	25,791.000
01	Dejavnost organov DPS	17,182.600
02	Ljudska obramba	1,742.000
03	Negospodarske investicije	1,271.000
04	Intervencije v gospodarstvu	379.810
05	Dopolnilna sredstva drugim DPS	50.000
07	Druga namenska sredstva družbenopolitičnim organ, in krajevnim	
	skupnostim	4,340.590
08	Proračunska rezerva	366.000
09	Obveznosti iz prejšnjih let	459.000
	Skupaj spl. razp. prihodkov	25,791.000
781.
Skupščina občine Laško je na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/ 74 in 39/74) in po 130. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora, dne 31. marca 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
»Davka od kmetijstva so oproščeni zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi.
(IV. skupina katastrskih občin iz 11. člena tega) odloka, če skupni letni katastrski dohodek negozdnih površin teh zavezancev ne presega 19.000 dinarjev in so dohodki od kmetijstva edini vir za preživljanje zavezanca in njegovega zakonca. Socialne podpore, priznavalnine NOV, invalidnine in starostna pokojnina kmetov niso ovira za priznanje oprostitve po tem členu.
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni vestnik občine Laško, št. 8-70/74, 1-4/75 in Uradni list SRS, št. 6-245/76, 6-269/77 in 24-1587/77) se 1. točka 8. člena spremeni in glasi:
»1. če njihov katastrski dohodek presega 42.000 dinarjev«.
2.	člen
11.	člen se spremeni in glasi:
»Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se obračunava od katastrskega dohodka kmetijskih površin za skupine katastrskih občin po naslednjih stopnjah:
•/.
II.	skupina: k. o. Laško in k. o. Vrhovo 7,50
III.	skupina: k. o. Belovo, Debro, Hotemež
Lahomno, Lahomšek, Lože, Marijina vas, Mišji dol, Mrzlo polje, Njivice, Plazovje, Podvin, Radeče, Rečica, Rifengozd, Sedraž, Svibno, Šmihel, Sirje, Vrh nad Laškim	3,70
IV.	skupina: k. o. Breze, Lažiše, Lokavec, Pa-
neče, Podkraj, Požnica, Olešče, Obrežje, Slivno, Trohni dol in Svibno	1,90
Za zavezance ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, razen za kmete kooperante, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, znaša kompenzacijska stopnja 5 odstotkov.
Če ima zavezanec katastrski dohodek v dveh ali več katastrskih občinah z različnimi davčnimi stopnjami, se odmeri davek po stopnji tiste skupine, v kateri ima zavezanec pretežni del katastrskega dohodka.«
3.	člen
15.	člen se spremeni in glasi:
Davka od kmetijstva po prvem odstavku tega člena so oproščeni tudi zavezanci iz naselij naslednjih katastrskih občin:
Katastrska občina Naselje
1.	Hotemež
2.	Mrzlo polje
3.	Njivice
4.	Plazovje
5.	Podvin
6.	Rifengozd
7.	Širje
Brunk, Brunška gora, Goreljce, Loška gora, Rudna vas Blatni vrh Močilno, Žebnik Plazovje, Zabrež Ojstro, Padež
Brstnik, Doblatina, Rifengozd Širje, Veliko Širje.«
4.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati z dnem, ko ga sprejme občinska skupščina uporablja pa se od 1. januarja 1978.
Št. 422-8/78
Laško, dne 31. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
782.
Skupščina občine Laško je na podlagi 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/74), 7. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SR Slovenije, št. 12/77) in na podlagi 14, člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (Uradni list SR Slovenije, št. 47/72 in 23/76) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora, dne 31. marca 1978 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi, nalogah in pristojnostih komunalne inšpekcije za območje občine Laško
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za nadzorstvo nad izvajanjem predpisov, ki urejajo komunalni ter javni red in mir v občini Laško, se ustanovi komunalna inšpekcija.
Komunalna inšpekcija opravlja nadzorstvo tudi nad izvajanjem drugih občinskih predpisov, če je to v posameznem predpisu tako določeno.
2.	člen
Komunalna inšpekcija varuje zakonitost s tem, da opravlja nadzorstvo ali se organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter skupnosti, državni organi, občani ter drugi ravnajo po odlokih in drugih predpisih, ki urejajo zadeve iz 1. člena tega odloka.
3.	člen
Komunalna inšpekcija je organizirana v občinskem upravnem organu, ki je pristojen za inšpekcijske službe. Sistemizacijo komunalne inšpekcije določi upravni organ s svojim aktom.
4.	člen
Neposredne naloge v imenu organa, pristojnega za komunalno inšpekcijo, opravljajo pooblaščeni komunalni inšpektorji in občinski stražarji.
Komunalni inšpektorji imajo posebno legitimacijo in sicer takšne oblike in vsebine, kot je to določeno za legitimacije inšpektorjev v republiških predpisih, obrazec legitimacije za občinske stražarje pa predpiše izvršni svet občinske skupščine.
5.	člen
Občinski stražarji nosijo pri opravljanju nadzorstva uniformo.
6.	člen
Izvršni svet občinske skupščine sprejme pravilnik o delu občinskih stražarjev, s katerim določi zlasti:
—	barvo, kroj in označbe uniforme
—	tehnično opremo občinskih stražarjev ter način uporabe in vzdrževanje opreme
—	obrazec legitimacije.
II. PRISTOJNOSTI
7.	člen
Organ, pristojen za komunalno inšpekcijo, nadzoruje izvajanje predpisov občinske skupščine in njenih organov, ki se nanašajo na komunalno urejenost ter na javni red in mir v občini, zlasti pa na:
—	komunalno ureditev in zunanji videz naselij
—	odlaganje in odvažanje smeti in odpadkov
—	varstvo, vzdrževanje in urejanje zelenih površin
—	vzdrževanje in urejanje pokopališč
—	izobešanje zastav
—	vodovodni red
—	javni red in mir.
III.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI INŠPEKTORJEV IN STRAŽARJEV
8.	člen
v mejah pristojnosti imajo komunalni inšpektorji in občinski stražarji pravico, da . pri opravljanju nadzorstva pregledajo poslovne prostore, objekte, predmete, blago ter poslovanje in dokumentacijo organizacij združenega dela in drugih samoupravnih skupnosti, državnih organov in posameznikov ter opravijo druga dejanja, ki so v skladu z namenom nadzorstva.
9.	člen
Komunalni inšpektorji imajo pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva, ko ugotovijo kršitev občinskega predpisa, pravico in dolžnost, da:
1)	odredijo ukrepe, da se odpravijo nepravilnosti in pomanjkljivosti v rokih, ki jih sami določijo,
2)	.odredijo Stankam, da inšpektorje obvestijo o odpravi pomanjkljivosti v 8 dneh po preteku roka za odpravo nepravilnosti,
3)	sporočajo ustrezne podatke pristojnemu organu, če menijo, da je potrebno sprejeti ukrepe, za katere sami niso pristojni,
4)	vpogledajo v listine, s katerimi lahko ugotovijo istovetnost oseb,
5)	predlagajo uvedbo postopka o storjenih prekrških, naznanjajo gospodarske prestopke in kazniva dejanja,
6)	izrekajo mandatne kazni.
10.	člen
Občinski stražarji imajp pri opravljanju nadzorstva, ko ugotovijo kršitev občinskega predpisa, iste pravice in dolžnosti, kot so navedene v 3. do 6. točki 9. člena tega odloka za komunalne inšpektorje, poleg teh pa še naslednje:
—	dajejo ustne naloge za odpravo nepravilnosti
—	opozarjajo na ugotovljene nepravilnosti odgovorne osebe in posameznike
—	obveščajo komunalne inšpektorje o ugotovljenih nepravilnostih zaradi nadaljnjih upravnih ukrepov, ka_ dar je potrebno izdati ureditvene odločbe.
IV.	POSTOPEK
11.	člen
Izvršitev ukrepov in dejanj, navedenih v 1. in 2. točki 6. člena, odredijo komunalni inšpektorji z odločbo.
Kolikor ni s tem odlokom drugače določeno, potem veljajo za komunalno inšpekcijo določila zakona o splošnem upravnem postopku.
12.	člen
Zoper odločbo je dopustna pritožba. Pritožba ne zadrži izvršitve odrejenih ukrepov, če obstoji neposredna nevarnost za življenje ljudi, za premoženje, za promet ali za okolico, ali neposredna grožnja, da bo nastala večja nepopravljiva škoda za družbo. To ie treba v odločbi posebej utemeljiti
13.	člen
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter skupnosti, državni organi, družbenopolitične organizacije, društva in posamezniki so dolžni komunalnim inšpektorjem in občinskim stražarjem:
—	omogočiti nemoteno izvrševanje nadzorstva
—	omogočiti vstop v poslovne prostore in objekte ter dostop do naprav, ki se nadzorujejo
—	dati vsa potrebna pojasnila v zvezi z opravljanjem nadzorstva, po potrebi tudi pismeno.
14.	člen
V primerih, ko zavezanec ne izvrši odrejenega ukrepa ali ga ne izvrši popolnoma v predpisanem roku, lahko komunalni inšpektorji odredijo, da izvršitev opravi tretja oseba na zavezančeve stroške.
15.	člen
Komunalni inšpektorji in občinski stražarji lahko zahtevajo pomoč od organov javne varnosti v primerih, če pri opravljanju svojih nalog naletijo na fizični odpor ali če lahko tak odpor upravičeno pričakujejo.
V.	ODGOVORNOST
16.	člen
Komunalni inšpektorji so za svoje delo odgovorni občinski skupščini, njenemu izvršnemu svetu ter predstojniku inšpekcijskih služb.
Občinski stražarji so za svoje delo odgovorni predstojniku inšpekcijskih služb.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
17.	člen
Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1)	če ne ravna po izvršljivi odločbi komunalne inšpekcije
2)	če prepreči komunalnim inšpektorjem ali občinskim stražarjem opravljanje nadzorstva, jih pri nad. zoru ovira ali jim noče dati potrebnih podatkov ah pojasnil.
Z denarno kaznijo od 500 do 4.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki je storila prekršek.
Posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev.
VII.	KONČNA DOLOČBA
18.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi občinske straže (Uradni vestnik občine Laško, št. 7/75).
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem' listu SRS.
St. 352-2/78 j
Laško, dne 31. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
Skupščina občine Laško je na podlagi 10. in 270. člena statuta občine Laško, sprejetega dne 4. marca 1978, na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora, dne 31. marca 1978 sprejela
ODLOK
o podelitvi priznanja »varstvo okolja«
1.	člen
Uvede se priznanje »varstvo okolja« za posebna prizadevanja in uspehe pri varovanju okolja.
2.	člen
Priznanje lahko prejmejo posamezniki in skupina posameznikov, ki stalno prebivajo na območju občine Laško, temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in društva, ki imajo svoj sedež na območju občine Laško.
3.	člen
Priznanje obsega praviloma umetniško delo in listino.
4.	člen
Priznanje se podeljuje v prvem trimesečju tekočega leta za dosežke v preteklem letu.
5.	člen
Sklep o podelitvi priznanja sprejme IS na predlog komisije za varstvo človekovega okolja na območju občine Laško in ga predloži v potrditev občinski skupščini.
Priznanje se podeli na skupni seji vseh zborov občinske skupščine.
6.	člen
Priznanje se lahko izjemoma podeli tudi posamez--iKom ali organizacijam iz 2. člena tega odloka, ki ne prebivajo oziroma nimajo sedeža na območju občine Laško, imajo pa izredne zasluge za varovanje okolja na območju občine Laško.
7.	člen
Komisija za varstvo človekovega okolja na območju občine Laško spremlja prizadevanja posameznikov in organizacij na področju varovanja okolja in poda predlog na osnovi ocene doseženih uspehov.
8.	člen
4
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
/
St. 352-4/78-1
Laško, dne 31. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Laško Rudi Grosar 1. r.
784.
r
Skupščina občine Laško je na podlagi 282. člena statuta občine Laško, sprejetega na seji vseh zborov, dne 4. marca 1978, na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora, dne 12. aprila 1978 sprejela
SKLEP
o določitvi funkcionarjev občinske skupščine in članov izvršnega sveta, ki za svoje delo prejemajo stalno nadomestilo osebnega dohodka
1
S tem sklepom so določeni funkcionarji občinske skupščine in člani izvršnega sveta, ki so z opravljanjem funkcije v občinski skupščini ali v izvršnem svetu angažirani poln delovni čas in jim za to delo pripada stalno nadomestilo osebnega dohodka.
S tem sklepom je določen tudi način določanja nagrad funkcionarjem občinske skupščine in članom izvršnega sveta, ki za svoje delo ne prejemajo stalnega nadomestila osebnega dohodka.
2
Stalno nadomestilo osebnega dohodka pripada:
—	predsedniku občinske skupščine
—	predsedniku izvršnega sveta
—	podpredsedniku izvršnega sveta
—	članu	izvršnega	sveta,	ki	opravlja	funkcijo
predstojnika oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve
—	članu	izvršnega	sveta,	ki	opravlja	funkcijo
predstojnika davčne uprave.
—	članu	izvršnega	sveta,	ki	opravlja	funkcijo
predstojnika oddelka za inšpekcijske službe
—	članu izvršnega sveta, ki opravlja funkcijo predstojnika oddelka za splošne zadeve in skupne službe
—	sekretarju občinske skupščine.
3
Višino nadomestila osebnega dohodka za posamezne osebe, ki opravljajo funkcije naštete v drugi točki tega sklepa, določi komisija za volitve in imenovanja skupščine občine v skladu z določbami ustreznega družbenega dogovora, s katerim je soglašala občinska skupščina.
Občasne nagrade funkcionarjem občinske skupščine, članom izvršnega sveta in funkcionarjem organov občinske skupščine in izvršnega sveta, ki ne prejemajo za opravljanje funkcije nadomestila osebnega dohodka, določa komisija za volitve in imenovanja na predlog predsednika občinske skupščine oziroma predsednika izvršnega sveta v skladu z ustreznimi samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori.
5
Nadomestilo osebnega dohodka pripada osebam, ki opravljajo funkcije naštete v drugi točki tega sklepa, od dneva izvolitve oziroma imenovanja.
6
S sprejetjem tega sklepa neha veljati sklep o določitvi funkcionarjev občinske skupščine in članov izvršnega sveta, ki za svoje delo sprejemajo stalno nadomestilo osebnega dohodka (Uradni vestnik občine Laško, 6-46/74) in sklep o spremembi sklepa o določitvi funkcionarjev občinske skupščine in članov izvršnega sveta, ki za svoje delo sprejemajo stalno nadomestilo osebnega dohodka (Uradni list SRS, št. 22-1427/ 77).
St. 113-7/78
Laško, dne 12. aprila 1978.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
LITIJA
785.
Na podlagi 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72), 10. člena dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1978 (Uradni list SRS, št. 6-403/78) in 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen v občini Litija (Uradni list SRS, št. 25-678/73 in št. 19-919/75) je Izvršni svet na 2. redni seji dne 5. maja 1978 sprejel
SKLEP
• povišanju stanarin v občini Litija
1
Stanarine v občini Litija se s l. junijem 1978 povišajo za 30 %>.
2
Osnova za določitev povišane stanarine za odstotek iz 1. točke tega sklepa je višina stanarine na dan 31.
5.	1978.
3
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija oziroma lastnik stanovanja določi višino stanarine za vsako stanovanje v mesečnem znesku v skladu s 1. in
2.	točko tega sklepa.
4
Ce se stanovanje uporablja za opravljanje poslovne dejavnosti (privatne, drugo) se stanarina povečana v skladu s 1. točko tega sklepa poveča še za 30 °/o.

5
Ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o povišanju stanarin v občini Litija (Uradni list SRS, št. 12-664/77).
6
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-1/78
Litija, dne 5. maja 1978.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Litija Stane Hrovat 1. r.
786.
Na podlagi 18. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18-176/74), 10. člena dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1978 (Uradni list SRS, št. 6-403/78) in 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen v občini Litija (Uradni list SRS, št. 25-678/73 in št. 19-919/75) je Izvršni svet na 2. redni seji dne 5. maja 1978 sprejel
SKLEP
o povišanju najemnin za poslovne prostore v občini Litija
1
Najemnine za poslovne prostore na območju občine Litija vključno z garažami se s 1. junijem 1978 povečajo za 30 %>.
2
Osnova za določitev povišane najemnine za odstotek iz 1. točke tega sklepa je višina najemnine na dan 31. maja 1978.
3
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija določi višino najemnine za vsak poslovni prostor v mesečnem znesku v skladu s 1. in 2. točko tega sklepa.
4
Ko začne veljati ta sklep preneha veljati sklep o povišanju najemnin v občini Litija (Uradni list SRS, št. 12-665/77).
5
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-2/78
Litija, dne 5. maja 1978.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Litija Stane Hrovat 1. r.
787.
Na podlagi 32. in 33. člena statuta krajevne skupnosti Šmartno, 3. in 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, Št. 29/72) ter zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) je zbor delegatov krajevne skupnosti Šmartno, na seji dne 22. maja 1978 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za modernizacijo cest	t
1.	člen
Razpiše se referendum za del območja krajevne skupnosti Šmartno — naselje Zavrstnik, na podlagi sklepa zbora delegatov z dne 22. maja 1978.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 11. junija 1978, v času od 6. do 18. ure na glasovalnih mestih, ki jih bo določila volilna komisija.	»
3.	člen
Na referendumu se bo odločalo o samoprispevku za modernizacijo naslednjih cest v vasi Zavrstnik:
1.	asfaltiranje cest od Kolejak do Turenška,
2.	asfaltiranje ceste od Kolejak do Jančarja,
3.	asfaltiranje ceste od križišča do mostu na Gr-mačah.
Skupna predračunska vrednost znaša 2,912.000 din (vrednost po cenah v letu 1978).
4.	člen
Ce po zadostitvi potreb zaradi katerih je bil uveden samoprispevek ostane višek sredstev se ta sredstva uporabijo za modernizacijo ceste na Grmače (dalje od mostu).
5.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani krajevne skupnosti, ki so vpisani v splošni volilni" imenik in zaposleni občani, ki še nimajo splošne volilne pravice in še niso vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti.
6.	člen
Samoprispevek se predpisuje za dobo od 1. julija 1978 do 30. junija 1983.
7.	člen
Zavezanci na podlagi izglasovanega samoprispevka bodo občani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti in sicer:
1.	občani, ki prejemajo osebni dohodek iz razmerja v združenem delu oz. nadomestil in uživalci pokojnin 2 odstotka,
2.	zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti v višini 2 % ali več od katastrskega dohodka in poseka lesa letno,
3.	občani, ki imajo samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost ter intelektualne storitve 2% od ugotovljenega čistega dohodka.
4.	občani, ki so na začasnem delu v tujini s stalnim bivališčem na območju krajevne skupnosti v znesku 2.000 din letno.
8.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja zavezanc-cev pri izplačilu osebnih dohodkov kontrolira služba družbenega knjigovodstva.
Samoprispevek odtegujejo izplačevalci osebnih dohodkov in pokojnin; samoprispevek od kmetijstva, obrti ali drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev pa pristojni občinski upravni organ davčne službe.
9.	člen
Z lastniki počitniških hišic na območju dela krajevne skupnosti Šmartno—Zavrstnika, ki nimajo na območju krajevne skupnosti stalnega bivališča, bo krajevna skupnost sklenila pogodbo o plačevanju prispevka za modernizacijo cest.
10.	člen
Plačevanja samoprispevka bodo oproščeni:
1.	občani, ki imajo osebni dohodek iz razmerja v združenem delu, nadomestil in pokojnin, ki ne presegajo 60 °/o od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto,
2.	občani od socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, invalidnin, od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter učenci v gospodarstvu od nagrad,
3.	občani, ki so oproščeni plačevanja davka od kmetijske dejavnosti.
11.	člen
Na referendumu se glasuje neposredno, tajno z glasovnico na kateri je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO
Glasovnica za referendum, dne 11. 6. 1978 o uvedbi samoprispevka v denarju za financiranje programa modernizacije cest na območju krajevne skupnosti v Zavrstniku, za obdobje od 1. 7. 1978 do 30. 6. 1983
glasujem
»PROTI«	»ZA«
Glasovnica se izpolni tako, da glasovalec obkroži besedico »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, obkroži »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
12.	člen
Denarna sredstva, zbrana na podlagi samoprispevka, so strogo namenska in se zbirajo na računu krajevne skupnosti Šmartno — krajevni samoprispevek Zavrstnik.
S temi sredstvi bo upravljal odbor za modernizacijo cest Zavrstnik, ki o porabi poroča zboru delegatov oziroma zboru občanov vsaj enkrat letno.
13.	člen
Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu. Postopek vodi volilna komisija krajevne skupnosti, na glasovalnih mestih pa glasovalni odbori.
14.	člen
Sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS, objavi pa se tudi na krajevno običajen način.
Šmartno, dne 22. maja 1978.
PredseaniK
Zbora delegatov krajevne skupnosti Šmartno pri Litiji
Ivo Adamič 1. r.
LJUBLJANA ŠIŠKA 788.
Na podlagi 2. člena, 2. odstavka 15. člena in 24. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72, 19/76 in 8/78) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 16. maja 1978 ter zbora krajevnih skupnosti dne 16. maja 1978 sprejela
ODLOK
o odločitvi občine Ljubljana Šiška za zgraditev rekonstruirane in razširjene Večne poti in o ugotovitvi splošnega interesa gradnje in dopustnosti razlastitve ter prenosa pravice uporabe v korist občine Ljubljana Šiška za to gradnjo
1.	člen
Občina Ljubljana Šiška se odloči, da bo rekonstruirala in razširila Večno pot na odseku od Drage do občinske meie Šiška Vič.
2.	člen
Na podlagi te odločitve je ugotovljen splošni interes gradnje in dopustnosti razlastitve ter prenosa pravice uporabe v korist občine Ljubljana Šiška naslednjih delov parcel ležečih v k. o. Zg. Šiška, kot to navaja katastrska situacija Večne poti od živalskega vrta do Potutika, ki jo je izdelal Geodetski zavod SRS Ljubljana v januarju 1978 in ki je- sestavni del tega odloka skupaj z lokacijsko dokumentacijo št. LD 21826/77 izdano na podlagi Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik. 6. VIII. z dne 14. 2. 1966) in kopijo prikaza spremembe in dopolnitve Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane, ki jo je pod šifro projekta št. 1016/68 v januarju 1971 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, potrjen z odlokom objavljenim v Uradnem listu SRS, št. 1/72
parcela 1274/2 gozd v izmeri 2699 m2 — del v izmeri 484 m2 vi št. 82, last Juvan Josipa iz Ljubljane, Podutiška 10,
parcela 1177/1 travnik 1570 m2 — del v izmeri 190 kvadratnih metrov vi. št. 2469, last Podržaj Jože iz Ljubljane, Vodnikov trg 5,
parcela 1178/2 gozd v izmeri 1434 m2 — del v izmeri 500 m2, vi. št. 1570, last Noviščak Ivana in Antonije iz Ljubljane, Podutiška c. 68, vsakega do 1/2,
parcela 1309 v izmeri 68.382 m2 — del v izmeri 3528 m2 parcela 982 neplodno v izmeri 3972 m2 — del v izmeri 427 m2 obe vpisani v vi. št. 1664, last splošno
ljudsko premoženje za imetnika pravice uporabe Komunalno podjetje Rast Ljubljana, Rimska c. 24
parcela 983 neplodno v izmeri 670 m2 — del do izmere 115 m2 vpisana v vi. št. 1388 kot družbena lastnina v uporabi Zavoda za urejanje zelenega pasu Ljubljana oz. sedaj Komunalno podjetje Rast.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-352-03/78
Ljubljana, dne 17. maja 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dejak 1. r.
789.
Na podlagi 422. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 16. maja 1978 sprejela
SKLEP
o poimenovanju Doma starejših občanov Ljubljana Šiška v ustanavljanju
1.	člen
Dom starejših občanov Ljubljana Šiška v ustanavljanju se poimenuje po revolucionarki Mariji Draksler — Marjani tako, da se imenuje:
Dom starejših občanov Marija Draksler-Marjana, Ljubljana Bjedičeva ul. 15.
2.	člen
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1-022-06/78
Ljubljana, dne 17. maja 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dejak 1. r.
790.
Na podlagi 8., 9. in 11. člena zakona o vzgojnovar-stveni dejavnosti (Uradni list SRS, št. 28/71) ter v skladu s 349., 352., 357., 359. do 363. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in na podlagi 190. člena statuta Skupščine občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) sta Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti dne 16. maja 1978 sprejela
ODLOČBO
o ustanovitvi vzgojnovarstvene organizacije v krajevni skupnosti Koseze
I
Ustanovi se delovna organizacija s firmo:
Vzgojno varstvena organizacija Koseze v ustanavljanju.
Sedež: Ljubljana, Levičnikova c. 11.
n
Osnovna dejavnost vzgojnovarstvene organizacije n.oseze (v nadaljnjem besedilu: VVO) v ustanavljanju je: vzgoja, izobraževanje in varstvo predšolskih otrok
III
Ustanoviteljske pravice in dolžnosti do VVO v ustanavljanju izvaja Skupščina občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj).
Sklad ljubljanskih občin za gradnjo osnovnošolskih in vzgojno varstvenih zavodov zagotovi WO v ustanavljanju sredstva za izgradnjo vzgojnovarstvenega objekta v višini 17,008.404 din, ustanovitelj pa sredstva za nakup zemljišča, za izvedbo zunanje ureditve pripadajočega funkcionalnega zemljišča ter komunalnih priključkov ter sredstva za nakup učil, drobnega inventarja in drugih zagonskih sredstev v skladu z investicijskim programom in dejanskimi potrebami VVO v ustanavljanju.
Sredstva za osnovno dejavnost VVO v ustanavljanju bodo zagotovili: Občinska skupnost otroškega varstva Ljubljana Šiška in starši, katerih otroci bodo vključeni v VVO v družbeno organizirano varstvo, upoštevajoč diferencirano plačevanje storitev.
IV
Do konstituiranja vodita VVO v ustanavljanju svet kot ustanovitelj organ upravljanja, ki ima 11 članov in začasni poslovodni organ.
V svet imenuje ustanovitelj 5 članov.
V
Začasni poslovodni organ Juvančič Ivica vodi za-ueve in sklepa pogodbe, opravlja druga pravna dejanja v zvezi z ustanavljanjem VVO in odgovarja za zakonitost dela VVO v ustanavljanju.
VI
Dokler niso delavci VVO v ustanavljanju samoupravno organizirani, odloča o sklenitvi delovnega razmerja delavcev in ureja njihove medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti njen svet na predlog začasnega poslovodnega organa. Dokler WO nima sveta, opravlja te zadeve začasni poslovodni organ.
VII
WO v ustanavljanju odgovarja za prevzete obveznosti v zvezi s sklepanjem pogodb in opravljanjem drugih pravnih dejanj z vzemi sredstvi. Če VVO v ustanavljanju sama ne more poravnati obveznosti je neomejeno subsidiarno odgovoren ustanovitelj.
vin
Odločba se objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-022-05/78
Ljubljana, dne 17. maja 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r.
SLOVENSKE KONJICE
—	organizira bodisi sam ali v sodelovanju z drugimi organizacijami, društvi in posamezniki določene oblike pomoči občanom zunaj zavoda v skladu s svojim statutom,
—	opravlja tudi druge dejavnosti na področju socialnega varstva in zdravstva, ki jih določi statut zavoda, če to terjajo potrebe zavarovancev.
8
Pristojnosti občinske skupnosti socialnega skrbstva so:
1.	daje soglasje k ceni oskrbnega dne,
2.	usmerja investicijsko dejavnost za razširitev kapacitet zavoda v skladu s svojim programom
791.
Skupščina skupnosti socialnega skrbstva Slovenske Konjice je po 35. členu zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39/74) na seji skupščine dne 30. marca 1978 sprejela
9
Pri opravljanju svoje dejavnosti zavod sodeluje z družbenopolitičnimi in samoupravnimi skupnostmi, zlasti s krajevnimi skupnostmi, delovnimi in drugimi organizacijami ter z društvi.
SKLEP
o ustanoviteljskih pravicah in obveznostih skupnosti socialnega skrbstva v Lambrehtovem domu Slovenske Konjice
1
Socialni zavod Lambrehtov dom Slovenske Konjice je bil ustanovljen z odločbo Skupščine občine Slovenske Konjice št. 50-6/71-2 dne 22. junija 1971 (Uradni Ust SRS, št. 23/71).
2
10
Zavod ima statut, ki ga sprejmejo delavci zavoda z odločitvijo na referendumu.
S statutom se določi organizacija zavoda, organi upravljanja zavoda in sestava teh organov ter delovno področje in samoupravne pravice zaposlenih delavcev.
K statutu zavoda daje soglasje občinska skupnost socialnega skrbstva.
11
Ustanovitelj socialnega zavoda je Skupščina občine Slovenske Konjice. S tem sklepom se ustanoviteljske pravice prenašajo na občinsko skupnost socialnega skrbstva Slovenske Konjice.
3
ce.
Ime zavoda je: Lambrehtov dom Slovenske Konji-4
Pri opravljanju zadev posebnega družbenega pomena sodelujejo pri odločanju v svetu zavoda poleg delavcev zavoda tudi delegati oskrbovancev, organizacij združenega dela, občinske skupnosti socialnega skrbstva, občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, društev ter drugih zainteresiranih organizacij.
Svet socialnega zavoda šteje 11 članov, v katerega delegirajo svoje predstavnike:
Sedež zavoda je v Slovenskih Konjicah, Šolska ulica št. 4.
5
Zavod je pravna oseba.
I	■	. '
6
Socialni zavod Lambrehtov dom je splošni socialni zavod, katerega dejavnost je posebnega družbenega pomena.
7
Naloge socialnega zavoda so:
—	sprejema v redno in občasno oskrbo osebe, ki zaradi starosti, telesne ali duševne prizadetosti ali drugih posebnih okoliščin ne morejo ali ne želijo živeti sami ali v družini,
—	daje svojim oskrbovancem nastanitev, prehrano in zdravstveno nego ter zagotavlja tiste aktivnosti v zavodu, ki ustrezajo potrebam oskrbovancev,
—	delovna skupnost zavoda	7
—	oskrbovanci	1
— Občinska skupnost socialnega skrbstva 1
—	konference delegatov SPIZ	1
—	društvo upokojencev občine Slovenske -
Konjice	1
12
Delegati iz 11. točke tega sklepa sodelujejo kot enakopraven zbor delegatov s svetom zavoda v zadevah posebnega družbenega pomena.
Te zadeve so zlasti:
—	razvojni programi, izgradnja in sanacija zavoda
—	določanje pogojev za pridobivanje dohodka,
—	finančni načrt in zaključni račun zavoda,
—	cene storitev zavoda,
—	statusne spremembe, kadrovska politika, ime-
novanje in razreševanje ter odgovornost direktorja in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
— obravnavanje stanja in dela zavoda glede izpolnjevanja njegovih nalog ter tiste, določbe samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo ta vprašanja.
Če se zbor delegatov in svet zavoda ne zedinita o vprašanju, ki je predmet skupnega odločanja, se izvede postopek usklajevanja po skupni komisiji, v kateri je enako število delegatov sveta zavoda in zbora delegatov. Če po dveh poizkusih ne pride do soglasja, odloči o spornem vprašanju skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva.
13
Zavod upravlja s sredstvi, ki so mu bila dodeljena ob njegovi ustanovitvi in s sredstvi, ki si jih je pridobil s svojo dejavnostjo.
14
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 55-5/78
Slovenske Konjice, dne 30. marca 1978.
Predsednik Skupščine skupnosti socialnega skrbstva Slovenske Konjice
Fanika šuc 1. r.
792.
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72 in 155. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, Št. 10/74, 15/76 in 5/77) na seji dne 12. maja 1978 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta industrijske cone II. Unior KI Zreče
I
Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa se razgrne osnutek zazidalnega načrta industrijske cone II. Unior KI Zreče.
II
Osnutek zazidalnega načrta je izdelal Razvojni center Celje TOZD planiranje pod št. 335/77.
III
V času razgrnitve lahko k osnutku zazidalnega načrta poda svoje pripombe in predloge vsak pbčan ali zainteresirana organizacija združenega dela ali druga organizacija.
IV
Osnutek zazidalnega načrta je razgrnjen na sedežu SO Slovenske Konjice, oddelek za gospodarstvo, soba št. 35 in v prostorih krajevne skupnosti Zreče, vse delovne dni med uradnimi urami.
V
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na razglasnih deskah krajevne skupnosti Zreče.
St. 350-25/77-2/3
Slovenske Konjice, dne 12. maja 1978.
Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice
Marija Poličar 1. r.
SEVNICA
793.
Na podlagi 144. člena ustave SR Slovenije, v skladu s 5. točko sklepov in priporočil za reševanje problematike na področju zaposlovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 19/75) ter sklepi 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije in Družbenim dogovorom o pogojih zaposlovanja ter o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju na območju občin Brežice, Krško in Sevnica
sklenemo
delavci v temeljnih organizacija združenega dela in drugih organizacijah združenega dela, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih krajevnih skupnosti, skupnosti za zaposlovanje in Združenje obrtnikov na območju občine Sevnica, naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občine Sevnica
I. SPLOŠNI del Y 1. člen
Z namenom, da bomo s tem samoupravnim sporazumom zagotovili smotrnejše zaposlovanje, višjo produktivnost dela, boljše življenjske pogoje, socialno varnost delavcev in občanov, bomo udeleženci tega sporazuma:
—	upoštevali potrebe in sprejemali ukrepe za zagotavljanje družbenoekonomskega razvoja v skladu z dolgoročnim in srednjeročnim družbenih planom razvoja občine Sevnica,
—	zagotovili povezanost oblikovanja kadrovske politike z rezultati gospodarjenja in usmerjali strukturalne spremembe glede na razvoj gospodarskega in družbenega dela In socialne varnosti delavcev,
—	zagotovili možnosti, da si bodo delavci lažje zagotavljali celovito uresničevanje ustavnega položaja delovnega človeka v združenem delu in občana v občini oz. v krajevni skupnosti.
2. člen
Cilje iz prvega člena tega samoupravnega sporazuma bomo podpisniki dosegli na naslednji način:
1.	Upoštevali obseg in stopnjo zaposlovanja, ki jo določa družbeni plan občine in pogoje tega samoupravnega sporazuma glede na dosežen dohodek na zaposlenega oz. takšno rast zaposlovanja, ki bo težila k produktivnejšemu zaposlovanju glede na izboljševanje strokovne strukture zaposlenih, ki bo zagotavljalo:
a)	boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet, delovnih zmogljivosti, racionalnejšo porabo delovnega časa, sodobnejšo tehnologijo, boljšo organizacijo dela, stimulativno spodbujanje inventivne dejavnosti in odpravljanje neproduktivnih delovnih mest,
b)	oblikovanje takšnih investicijskih odločitev, ki bodo v skladu z družbenimi dokumenti usmerjale nove investicije, kjer so ekonomski in življenjski pogoji sprejemljivi in da bodo intenzivirale prostorsko in profesionalno mobilnost delavcev.
2.	Zagotavljali minimalne standarde za življenjske in kulturne razmere delavcev tako, da bomo:
a)	omogočili delavcem reševanje stanovanjskih vprašanj v skladu s krajevnimi razmerami,
b)	omogočili delavcem redno in zdravo prehrano,
c)	omogočili delavcem vključevanje v kulturne, te-lesnokulturne in druge aktivnosti ter uporabljanje storitev vzgojno-varstvenih, vzgojno-izobraževalnih, zdravstvenih ter drugih organizacij oziroma inštitucij,
d)	zagotovili delavcem družbeno dogovorjeno raven osebne in skupne porabe, ki je opredeljena v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke.
II. POGOJI ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV
Planiranje v združenem delu
3.	člen
Udeleženci tega sporazuma bomo vključili v svoje razvojne programe tudi programe kadrov, v katerih bomo predvideli pogoje za produktivno angažiranje razpoložljivih in bodočih delovnih potencialov, stabilno rast zaposlenosti in kadrovanje v skladu s potrebami občine in interesi zaposlenosti in kadrovanje v skladu s potrebami občine in interesi posameznika. Kadrovski programi morajo vsebovati zlasti naslednje:
—	število in kvalifikacijsko strukturo zaposlenih,
—	število in kvalifikacijsko strukturo potreb po novih delavcih,
—	način pridobivanja novih delavcev,
—	usposabljanje oz. prekvalifikacijo že zaposlenih,
—	učenci v gospodarstvu,
—	štipendisti iz občin SR Slovenije,
—	ostali viri,
—	način preusmerjanja in zaposlovanja presežka delavcev zaradi nove tehnologije ali drugih izboljšav,
—	dinamika priliva kadrov,
—	ukrepe za realizacijo sprejetega plana,
—	ukrepe za racionalno delitev dela obstoječih delovnih resursov.
—	opredelitev nadaljnjega tehnično in tehnološkega razvoja, usklajevanja z ostalimi komponentami.
Kadrovske programe bomo uskladili z razvojnimi programi v občini.
4.	člen
Na osnovi izdelanih programov iz prejšnjega člena kot tudi ostalih pogojev za zaposlovanje, se bomo ob upoštevanju potreb razvoja vsako leto dogovarjali o stopnji rasti zaposlenosti in jo opredelili v okviru, ki ga predvideva družbeni plan oziroma resolucija o druž-' benoekonomski politiki občine Sevnica.
Udeleženci tega sporazuma se bomo dogovorili o stopnji rasti zaposlovanja tako, da:
a)	TOZD in druge organizacije v katerih se znižuje dohodek na zaposlenega, ugotovljenega po zaključnih računih oz. po podatkih SDK, ne smejo zaposlovati novih delavcev vse dotlej, dokler poda višina dohodka na zaposlenega, število zaposlenih lahko povečajo le s predhodnim soglasjem odbora za spremljanje uresničevanja tega sporazuma;
b)	TOZD, ki dosegajo ali celo presegajo povprečje dohodka na zaposlenega v panogi, lahko povečajo število zaposlenih le do stopnje porasta zaposlenosti, ki jih določajo smernice razvoja občine, število zaposlenih lahko te organizacije povečajo čez zgoraj omenjene stopnje, če se. s tem odpravlja oz. zmanjšuje potreba po delu prek rednega delovnega časa in če se s tem produktivnost dela ne zmanjšuje oz. se povečuje;
c)	TOZD in druge organizacije lahko zaposlujejo nad v prejšnjem odstavku opredeljene stopnje porasta le, če se tako dogovorijo izvajalci in uporabniki.
5.	člen
Novega delavca bomo zaposlili samo:
a)	če so po katalogu del in nalog dela in naloge prosta, kar mora biti razvidno iz samoupravnega splošnega akta,
b)	na podlagi dokazanega porasta dohodka na zaposlenega, ki zagotavlja ohranjevanje in bogatenje družbenih vrednot v občini, kjer je sedež TOZD,
c)	kadar obsega dela ni mogoče opraviti v rednem delovnem času in zakonskih pogojev za delo v podaljšanem delovnem času.
6.	člen
Delavci v TOZD in v delovni organizaciji bomo odobrili porast števila zaposlenih, kadar bo le-ta izpolnjevala pogoje in sicer:
a)	ima izdelan dolgoročni načrt razvoja;
b)	ima izdelan program razvoja kadrov in izobraževanje kadrov;
c)	od samoupravnih organov potrjen načrt stabilizacijskih ukrepov, ki med drugim vsebujejo:
—	ukrepe za zmanjšanje fluktuacije delavcev,
—	izboljšanje strukture zaposlenih po strokovnosti in funkcionalni pomembnosti skupin del in nalog,
—	povečanje produktivnosti in kvalitete dela,
—	povečanje družbenega in osebnega standarda delavcev,
—	zmanjševanje bolniških izostankov,
—	omogočanje boljše organizacije dela,
—	zmanjšanje izmeta,
—	boljše izkoriščanje osnovnih sredstev.
Investicije
7.	člen
Udeleženci tega sporazuma soglašamo, da bomo ob modernizaciji delovnega procesa, preorientacije poslovanja, ali drugih organizacij sko-proizvodnih sprememb, ki prispevajo k večji produktivnosti dela in večjemu poslovnemu uspehu, hkrati z načrtom modernizacije spremembe oz. preorientacije poslovanja, predvideli tudi plan za prekvalifikacijo in zaposlitev delavcev ter za to potrebna sredstva, če je zaradi sprememb v organizaciji združenega dela prenehala potreba po njihovem delu.
Udeleženci tega sporazuma v družbenih dejavnostih bomo pri razširitvi dejavnosti upoštevali na območju občine določene normative oziroma merila dogovorjena med uporabniki in izvajalci.
Poklicna usmerjanja
8.	člen
Udeleženci tega sporazuma se obvezujemo, da bomo izdelali letne in srednjeročne plane potreb po kadrih, ki bodo usklajeni s plani rasti zaposlenosti v občini.
Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje in izobraževanje se v družbenem dogovoru o pogojih-zaposlovanja ter o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju na območju občin Brežice, Krško in Sevnica (v nadaljevanju DD) zavezujeta, da bosta usklajevali izobraževalne kapacitete v usmerjenem izobraževanju s srednjeročnimi plani potreb po kadrih na podlagi katerih bo izdelana dolgoročnejša projekcija, ki jih bo morala Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje upoštevati pri uresničevanju sprejete koncepcije poklicnega usmerjanja.
9.	člen
Podpisniki tega sporazuma se obvezujemo, da bomo:
a)	sprejemali toliko učencev za posamezne poklice, kot bomo po srednjeročnih planih potrebovali novih delavcev teh poklicev, ko bodo ti učenci končali šolanje,
b)	razpisali toliko kadrovskih štipendij, kolikor bomo po planih potrebovali novih strokovnjakov v posameznih letih, oziroma več, če se je organizacija združenega dela sporazumela z drugimi organizacijami, da bo zaradi posebne organiziranosti pripravljala strokovnjake tudi za te organizacije združenega dela,
c)	v okviru nalog, pristojnosti in zmogljivosti skladno s konceptom usmerjenega izobraževanja in kadrov sprejemale učence, dijake in študente na proizvodno tehnično delo in za to delo zagotovile take kadrovske, organizacijske in druge pogoje, da bodo učenci, študenti in drugi delavci, ki se izobražujejo ob delu, osvojili z učnim programom predpisano znanje in usposobljenost,
d)	pri zaposlovanju dajali prednost svojim štipendistom in štipendistom iz združenih sredstev, da se bodo
ti lahko zaposlili v roku, ki ga predpisuje samoupravni sporazum o štipendiranju.
Zaposlovanje — fluktuacija in izostanki z dela
10.	člen
Udeleženci tega sporazuma bomo skrbeli za zmanjševanje fluktuacije delavcev in izostankov z dela:
—	z boljšo organizacijo in delitvijo dela,
—	z odpravljanjem oblik nagrajevanja, ki ne izhaja iz dejanskih zahtev del in nalog, oziroma rezultatov dela,
—	z izboljšanjem medsebojnih odnosov med delavci delovnih skupin in delovne skupnosti,
—	z izboljšanjem organizacije rekreacije telesne kulture in oddiha ter kulturnega življenja v OZD oz. skupnosti,
—	z izboljšanjem tehničnega in zdravstvenega varstva delavcev,
—	z odkrivanjem in odpravljanjem neopravičenih
izostankov z dela ob tesnejšem sodelovanju kadrovskih služb, socialnih služb, zdravstvene službe in medicine dela,	.
—	z zmanjševanjem neopravičenih izostankov z dela,
—	z zagotavljanjem možnosti izobraževanja ob delu pri delu in za delo.
Pri izvajanju navedenih ukrepov bomo zagotovili večji vpliv samoupravnega in družbenega nadzora.
11.	člen
Samoupravna skupnost za zaposlovanje se na osnovi družbenega dogovora s tem samoupravnim sporazumom zavezuje, da bo iskala skupno z drugimi udeleženci tega sporazuma in drugimi organizacijami združenega dela primerne kadrovske rešitve, v skladu z drugimi sprejetimi dokumenti, za:
—	nezaposlene delavce,
- — telesno in duševno prizadete osebe,
—	tehnološke in ekonomske viške delavcev,
—	neustrezno zaposlene delavce.
Udeleženci tega sporazuma bomo s Samoupravno skupnostjo za zaposlovanje iskali primerne rešitve za delavce, ki jim preneha lastnost delavca v združenem delu zaradi prenehanja dela organizacije.
12.	člen
Ko TOZD ali druga organizacija in Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje ugotovita, da je možna ustrezna zaposlitev le s predhodno pripravo delavca, skupno načrtujeta pripravo in skupno organizirata ali financirata potrebne postopke oziroma pripravo delavcev za zaposlitev.
13.	člen
Udeleženci tega sporazuma se obvezujemo, da bomo Samoupravni skupnosti za zaposlovanje posredovali podatke o tistih delavcih, katerih delo v TOZD ali v drugih organizacijah ne bo več potrebno zaradi tehnoloških ali drugih izboljšav, ki prispevajo k večji produktivnosti dela in večji uspešnosti gospodarjenja. Po-
datke bomo pismeno posredovali Samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje v ustreznem roku najpozneje pa ob sprejemu sklepa o pričetku postopka za ustrezno zaposlitev izven organizacije s sodelovanjem Samoupravne skupnosti za zaposlovanje.
14.	člen
Udeleženci tega sporazuma se zavezujemo, da bomo o posredovanih možnostih ustrezne zaposlitve, ki jih bo iskala za delavce iz prejšnjega člena Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje na osnovi DD in tega samoupravnega sporazuma seznanjali delavce in jim pomagali pri zaposlovanju v drugih TOZD oz. organizacijah združenega dela.
15.	člen
Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje preneha s posredovanjem ustrezne zaposlitve tistim delavcem iz 11. člena tega sporazuma, ki opravičeno odklonijo posredovano možnost zaposlitve, ki bi ustrezala njihovi strokovni usposobljenosti določene smeri in drugim delovnim sposobnostim.
Omenjeno odločitev z navedbo razloga bo samoupravna skupnost za zaposlovanje posredovala organizacijam iz 12. člena tega sporazuma.
Udeleženci tega sporazuma soglašamo, da v primerih, ko delavca iz 11. člena ni mogoče zaposlitvi ustrezno njegovi smeri strokovne izobrazbe oz. stroke in drugim delovnim sposobnostim v času po sprejemu sklepa iz 13. člena tega sporazuma, ki je določen v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (ta čas ne sme biti krajši od 6 mesecev), mora TOZD ali druga organizacija, kjer ima delavec lastnost delavca v združenem delu in samoupravna skupnost za zaposlovanje organizirati usposabljanje delavca za primerna opravila in naloge v drugi organizaciji združenega dela.
16.	člen
Podpisniki tega sporazuma soglašamo, da se šteje, da so javno objavljena vsa tista dela in naloge za zasedbo, ki jih namerava TOZD ali druga organizacija zasesti v sodelovanju s samoupravno skupnostjo za zaposlovanje, če tako prijavljena prosta opravila in naloge objavi samoupravna skupnost za zaposlovanje enkrat tedensko na oglasni deski pri skupnosti.
Ge se na objavo na oglasni deski pri skupnosti ne priglasijo ustrezni kandidati, bo skupnost prosta dela in naloge objavila v časopisu »Delo«.
17.	člen
Za občuten porast nezaposlenosti na. območju družbenopolitične skupnosti se smatra, ko pokazatelj relativne brezposelnosti porasta na 2 %> od aktivnega prebivalstva oz. ostane nezaposlenih 1 °/o tistih, ki iščejo prvo zaposlitev ali se po končani šoli ne morejo zaposliti.
V tem primeru podpisniki tega sporazuma soglašamo, da bomo pri sprejemu na delo zaposlovali pri samoupravni skupnosti za zaposlovanje nezaposlene prijavljene delavce po naslednji prioriteti:
Kot kriterije za prioriteto bomo upoštevali naslednje elemente:
— strokovno znanje in sposobnost za opravljanje dela,
—	5 ali več let delovne dobe,
—	prenehanje dela zaradi ukinitve temeljne ali druge organizacije združenega dela,
—	prejemanje denarnega nadomestila ali denarne pomoči med brezposelnostjo,
—	štipendiranje iz združenih sredstev.
Če dva ali več delavcev enako izpolnjujeta kriterije prioritete, bomo upoštevali kot dodatni kriterij social-no-ekonomsko stanje kandidatov.
18.	člen
Udeleženci tega sporazuma se obvezujemo, da bomo pri načrtovanju in odpiranju novih del in nalog in sploh pri zaposlovanju upoštevali. tudi zaposlene. delavce, ki so na začasnem delu v tujini in se bodo vrnili na delo v kraj bivališča.
Udeleženci tega sporazuma se obvezujemo, da bomo v samoupravnih sporazumih ali drugih samoupravnih splošnih aktih določili način s katerim bomo sami ali v drugih ustanovah preverjali za delovno mesto potrebno znanje delavcev, ki bodo prišli iz druge temeljne organizacije združenega dela, oz. se bodo vrnili iz začasnega dela v tujini, pa za zasedbo del in nalog nimajo kvalifikacije oz. priznanja z javno listino.
III.	MINIMALNI STANDARDI
19.	člen
Udeleženci tega sporazuma se obvezujemo upoštevati pri odločitvah o novih zaposlitvah vse tiste stroške, ki nam jih zaposlovanje novih delavcev povzroča znotraj temeljne organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, krajevni skupnosti in občini.
Zagotovitev teh standardov mora veljati za vse zaposlene delavce v občini.
Standardi bivanja
20.	člen
Udeleženci tega samoupravnega sporazuma smo enotni, da bomo zagotavljali v TOZD in v drugih organizacijam združenega dela reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev z ustreznp nastanitvijo v skladu z razmerami v občini.
Za ustrezno nastanitev štejemo tisto nastanitev, ki je v skladu z normativi določenimi z odlokom občinske skupščine o delni nadomestitvi stanovanjske najemnine in druge družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
21.	člen
Glede na znane normative se udeleženci tega sporazuma obvezujemo, preskrbeti vsakemu delavcu, ki nima ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja ali, da zaradi narave dela začasno prebiva zunaj kraja svojega stalnega bivališča, najmanj 15 m3 oziroma 5 m2 stanovanjske površine na stanovalca z največ 4 stanovalci v sobi ter z uporabo ustreznih sanitarnih prostorov in opreme za osebno in splošno higieno.
Standardi prehrane
22.	člen
Udeleženci tega samoupravnega sporazuma, smo enotni, da TOZD in druge organizacije združenega dela izpolnjujejo pogoje prehrane:
—	če zagotavljajo celodnevni topli obrok med rednim delom,
—	če so obroki primerni za ohranjevanje zmogljivosti glede na naravo dela — sodobna zdrava prehrana.
23.	člen
Udeleženci tega sporazuma se obvezujemo:
—	zagotoviti za čas dela vsem delavcem topli obrok prehrane,
—	organizirati celodnevno prehrano vsem delavcem zaposlenim v občini.
Ostali standardi
24.	člen
Udeleženci tega sporazuma se obvezujemo, da prek delavcev kot uporabnikov v samoupravnih interesnih skupnostih v samoupravnih sporazumih in programih opredelimo in zagotovimo ustrezen obseg, vsebino in način zadovoljevanja kulturnih, izobraževalnih, vzgoj-no-varstvenih, zdravstvenih, telesnokulturnih in drugih potreb in aktivnosti delavcev.
Udeleženci tega sporazuma se obvezujemo, da bomo upoštevali politiko in prakso, po kateri bodo kratkoročni in dolgoročni programi kulturnega in telesnokul-turnega razvoja postali enakovredne sestavine razvojnih načrtov in dejavnosti organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, ki bodo utemeljevali vzročno povezanost kulturne in telesnokulturne ravni delavcev z razvojem proizvodnje, samoupravljanja, delovnih in življenjskih razmer delavcev in odnosov med ljudmi.
Sredstva
25.	člen
Podpisniki tega sporazuma se obvezujemo, da bomo zagotovili družbeno dogovorjeno raven osebne in skupne porabe, kar pomeni, da bomo zagotovili sredstva za uresničitev vseh pogojev, ki so določeni v občinskem družbenem dogovoru o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke.
26.	člen
Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje se s tem samoupravnim sporazumom zavezuje, da se bo po svojih delegatsko sestavljenih organih zavzemala za uresničevanje minimalnih standardov, da bodo na podlagi instrumentov ter postopkov, opredeljenih v tem samoupravnem sporazumu tekoče spremljale izvajanje določbe tega sporazuma in da bodo o pojavih, problemih in ugotovitvah , obveščale organe udeležencev tega sporazuma in organe za spremljanje izvajanja tega sporazuma.
Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje se zavezuje, da njihove strokovne službe ne bodo posredovale delavce tistim organizacijam združenega dela, za katere odbor udeležencev samoupravnega sporazuma ugotovi, da ne izpolnjujejo minimalnih standardov.
27.	člen
Odbor udeležencev za spremljanje izvajanja tega sporazuma bo ocenjeval skladnost investicijskih namer in kadrovskih izhodišč z družbenim planom ter skladnost s tem sporazumom in bo o tem obveščal Samoupravno interesno skupnost za zaposlovanje, temeljne in druge organizacije združenega dela, pristojne organe družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitične organizacije, banke ter vse druge udeležence v financiranju.
28.	člen
Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje in odbor za spremljanje izvajanja tega sporazuma bosta pri družbenem planiranju in izvajanju politike poslovanja ter skupne in splošne porabe, obveščala izvršni svet skupščine občine o izvajanju tega samoupravnega sporazuma oz. uresničevanju minimalnih standardov, kot enega od elementov družbenega planiranja.
Rok za uveljavitev minimalnih standardov
29.	člen
Glede na obstoječe stanje minimalnih standardov v občini Sevnica se udeleženci tega sporazuma obvezujemo zagotoviti vsem zaposlenim in nezaposlenim delavcem:
—	minimalne standarde za delavce, ki začasno prebivajo zunaj kraja stalnega bivališča do konca leta 1980,
—- pogoje, ki zagotavljajo reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v skladu z razmerami v občini najpozneje do leta 1980,
—	topli obrok prehrane med delom — takoj,
—	celodnevno prehrano delavcem, ki žive v pogojih minimalnih stanovanjskih standardov — do konca leta 1980,
—	pogoje, ki omogočajo vključevanje delavcev v kulturne, telesno-kulturne in druge aktivnosti do konca leta 1978,
—	uporabljanje storitev vzgojnovarstvenih, vzgoj-noizobraževalnih, zdravstvenih in drugih organizacij najkasneje do konca leta 1977,
—	pogoje, ki zagotavljajo delavcem družbeno dogovorjeno raven osebne in skupne porabe, ki je opredeljena v občinskem družbenem dogovoru o razporejanju dohodka in delitvi OD v letu 1977.
IV.	KONČNE DOLOČBE
30.	člen
Udeleženci tega samoupravnega sporazuma ustanovimo odbor za spremljanje izvajanja tega sporazuma v katerega imenujemo 9 delegatov in sicer:
—	4 delegati združenega dela, ki jih izvoli zbor združenega dela občinske skupščine,
—	2 delegata krajevnih skupnosti, ki jih imenuje zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine,
—	2 delegata Občinskega sindikalnega sveta,
—	1 delegata skupnost za zaposlovanje.
31.	člen
Odbor redno spremlja izvajanje tega sporazuma, obvezno dvakrat letno opozarja na neskladja in na neizpolnjevanje njegovih določb ter predlaga podpisnikom ukrepe za odpravo ugotovljenih neskladij in drugih pomanj kij ivosti.
Odbor ima svoj poslovnik dela ter akcijski program dela.
Sedež odbora je pri Občinskem sindikalnem svetu Sevnica.
32.	člen
Kršitve oz. neizpolnjevanje določb sporazuma ugotavlja odbor za spremljanje izvajanja sporazuma na svoji seji, na katero se povabi tudi predstavnika kršitelja. Odbor na seji sklepa o izreku sankcije kršitelju, ki so naslednje:
— javni opomin, s katerim se seznani zbor delavcev v kolektivu, ali zbor krajanov na prvem zboru,
— javni opomin, ki se objavi v sredstvih javnega obveščanja.
33.	člen
V imenu udeležencev sklenejo ta samoupravni sporazum njegovi pooblaščeni organi. K temu sporazumu se pristopi s pismeno izjavo. Evidenco o podpisnikih vodi Občinski sindikalni svet Sevnica.
34.	člen
Šteje se, da je ta samoupravni sporazum sprejet, ko ga podpiše večina podpisnikov tega sporazuma. Vsak podpisnik tega sporazuma lahko pismeno predlaga spremembe in dopolnitve tega sporazuma.
Za spreminjanje in dopolnjevanje tega sporazuma velja isti postopek kot za sprejem sporazuma.
35.	člen
K temu samoupravnemu sporazumu lahko pozneje pristopijo tudi temeljne in druge organizacije združenega dela, skupnosti in druge organizacije, ki niso bile prisotne pri sklenitvi sporazuma in sprejemajo vsebino tega sporazuma.
36.	člen
Udeleženci tega sporazuma se zavezujemo, da bomo v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega sporazuma uskladili svoje samoupravne splošne akte z določbami tega samoupravnega sporazuma.
37.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
S samoupravnemu sporazumu so pristopili naslednji podpisniki:
Krajevne skupnosti Bučka, Sevnica, Tržišče, Za-bukovje, Studenec, Loka, Konfekcija Lisca — TOZD Šivalnica Sevnica, Konfekcija Lisca — TOZD Krojil-nica Sevnica, Konfekcija Lisca — TOZD Blagovni promet Sevnica, Konfekcija Lisca — DSSS Sevnica, Konfekcija Jutranjka — TOZD Motiv, Konfekcija Jutranjka — DSSS Sevnica, Lekarna Sevnica, Metalna — TOZD Krmelj, Jugotanin Sevnica, ONPZ BOHOR Sevnica, Slovenijales Stilles — TOZD Stilno pohištvo Sevnica,
j	'	~
Delovna skupnost upravnih organov občinske skupščine Sevnica, Trgovsko podjetje Sevnica, Tovarna konstrukcij Sevnica, GG Brežice — TOK Sevnica, GG Brežice — Gozdarstvo Sevnica, Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica, Slovenijales Stilles — TOZD Notranja oprema Sevnica, Slovenijales Stilles — DSSS Sevnica, Otroški vrtec »Ciciban«, Sevnica, Osnovna šola Tržišče, Osnovna šola Šentjanž, Osnovna šola Blanca, Osnovna šola »Savo Kladnik« Sevnica, Društvo upokojencev Sevnica, Skupnost za zaposlovanje Celje — Enota Sevnica, Trubarjev dom Loka. Dom počitka Impoljca in GIF Beton Zasavje Zagorje, TOZD Gradbeništvo Sev-
POPRAVEK
V poročilu o družbenem proizvodu v SR So veni ji v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 9-584/78) je pri občini Maribor tiskarska napaka: namesto številke 1,040.395 mora biti pravilno 11,040.395.
Uredništvo
POPRAVEK
V sklepu o določitvi del dimnikarjev, ki se štejejo s povečanim trajanjem in o stopnji povečanja (Uradni list SRS, št. 9-595/78) se v četrti vrsti IV. točke besedico »že« popravi v besedilo »še«.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Pomočnik
generalnega sekretarja
Anton Grabenšek 1. r.
V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov Skupščine občine Kamnik, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 7-442/78, je bila v primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka; zato na podlagi 3. odstavka 200. člena poslovnika Skupščine občine Kamnik dajem
POPRAVEK
odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
V 2. členu odloka se v III. skupini na koncu besedila »Volčji potok« (vas Rudnik) doda besedilo »Košiše«. Št. 020-20/78
Kamnik, dne 10. maja 1978.
Sekretarka
Skupščine občine Kamnik
Marija Gorjan 1. r.
POPRAVEK
V 3. členu odloka o določitvi meja pribrežnih zemljišč, načinu gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenju potokov in jarkov na območju občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7-446/78) je v 4. vrsti tiskarska napaka in se beseda »Tuhinjščica« pravilno glasi »Tunjščica«.
Uredništvo
POPRAVEK
Stran
Pri objavi odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Laško, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 9/78 so bile ugotovljene napake, zato dajemo popravek:
— V prvi vrsti 11. člena se beseda »začasno« pravilno glasi »časovno«
— V drugi vrsti 4. točke 44. člena se besedi »zlaganje drv« pravilno glasita »žaganje drv«
Na koncu 4. točke 46. člena se v oklepaju »5. člen« pravilno glasi »15. člen«.
Št. 22-66/77
Laško, dne 8. maja 1978.
Sekretar
Skupščine občine Laško
Eleonora Grosar 1. r.
VSEBINA
Stran
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
726.	Odlok o Imenovanju generalnega sekretarja Predsedstva SR Slovenije	1063
727.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb	1063
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
728.	Odlok o dopolnitvi odloka o pogojih in namenih za dajanje reeskontnih kreditov iz sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici v letu 1976	1063
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
729.	Odredba o določitvi registracijskih območij za registracijo motornih in priklopnih vozil v SR Sloveniji 1063
730.	Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, ki jih mo-
rajo izpolnjevati poslovni prostori, v katerih se opravljajo blagovni promet in stqritve v blagovnem prometu	1064
731.	Odredba o proizvodih, ki se štejejo za blago osnovne preskrbe občanov	1071
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
732. Ugotovitveni sklep, da so delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih ter drugi zavarovanci in upokojenci
sprejeli samoupravni sporazum o samoimravni organiziranosti in nalogah skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji	1071
733.	Samoupravni sporazum o samoupravni organizira-
nosti in nalogah skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji	1072
734.	Statutarni sklep o spremembah in dopolnitvah sta-
tuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v	SR	Sloveniji	1074
735.	Samoupravni sporazum o opredelitvi nalog in obvez-
nosti pri izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju	1086
736.	Aneks št. 2 k samoupravnemu sporazumu o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov v zdravstvenih skupnostih v SR Sloveniji v letih 1976 do
1980	1088
737.	Sklepni račun Zdravstvene skupnosti Slovenije za
leto 1977	10S9
738.	Sporazum o spremembi zadržanih cen za opečne izdelke in	elektrofiltrske elemente	1090
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
739.	Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije uporabnikov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Brežice od 1. maja 1978 dalje (Celje)
740.	Sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za
zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Občinski zdravstveni skupnosti Brežice v letu 1978 (Celje)	1093
741.	Sklep o višini in stopnji prispevkov, ki jih plačujejo
zavarovanci — kmetje v letu 1978 (Celje)	u)94
742.	Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvv za določene kategorije uporabnikov, ki uživajo po-zamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Celje od 1. maja 1978 dalje 1094
743.	Sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za
zdravstveno varstvo, za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Občinski zdravstveni skupnosti Celje v letu 1978 (Celje)	1097
744.	Sklep o višini in stopnji prispevkov, ki jih plačujejo
zavarovanci	— kmetje v letu 1978 (Celje)	1097
745.	Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo
za določene kategorije uporabnikov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Laško od 1. maja 1978 dalje (Celje)	1098
746.	Sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za
zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Občinski zdravstveni skupnosti Laško v letu 1978 (Celje)	1100
747.	Sklep o višini in stopnji prispevkov, ki jih plačujejo
zavarovanci — kmetje	v letu 1978 (Celje)	1101
748.	Sklep‘o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije uporabnikov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Slovenske Konjice od 1. maja
1978 dalje (Celje)	H0i
/49. Sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Občinski zdravstveni skupnosti Slovenske Konjice v letu 1978 (Celje)	1104
750.	Sklep o višini in stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci	— kmetje v letu 1978	iioi
751.	Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo
za določene kategorije uporabnikov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Šentjur od l. maja 1978 dalje	1105
752.	Sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za
zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Občinski zdravstveni skupnosti Šentjur v letu 1978 (Celje)	1107
753.	Sklep o. višini in stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci —	kmetje v letu 1978	1108
Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije uporabnikov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Šmarje pri Jelšah od 1. maja 1978 dalje (Celje)	1103
755.	Sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za
zdravstveno varstvo za osebe., ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Občinski zdravstveni skupnosti Šmarje pri Jelšah v. letu 1978 (Celje)	im
756.	Sklep o višini in stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci •— kmetje v letu 1978 (Celje)	1111
757.	Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno var-
stvo za določene kategorije uporabnikov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Žalec od 1. maja 1978 dalje (Celje)	1112
758.	šfcdep o osnovah za obračunavanje prispevka za
zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Občinski zdravstveni skupnosti Žalec v letu 1978 (Celje)	1114
759.	Sklep o višini in stopnji prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci	— kmetje v letu 1978	1115
7G0. Samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart	(Maribor)	U15
Stran
Stran
T61. Samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz
zdravstvenega varstva (Ravne na Koroškem)	1128
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
762.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje izgradnje kulturnega doma Ivan Cankar
v Ljubljani za obdobje 1978—1981	1140
763.	Odlok o spremembah odloka o uvedbi samoprispevka
za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin	1140
764.	Sklep o ceni plina iz omrežja, ki ga upravlja TOZD Plinarna szaumlhwy rdgovc eniat rdgovc umlhwybfskpz
765.	Sklep o ceni za potrošeno vodo iz omrežja, ki ga
upravlja TOZD Mestni	vodovod	(Ljubljana)	1141
766.	Sklep o ceni za odvoz smeti	in	odpadkov	(Ljubljana) 1142
767.	Sklep o ceni za uporabo kanalizacije na omrežju,
ki ga upravlja TOZD Kanalizacija Ljubljana (Ljubljana)	1142
768.	Sklep o ceni za uporabo toplotne energije iz omrež-
ja, ki ga upravlja TOZD Komunalna energetika Ljubljana (Ljubljana)	1143
769.	Sklep o ceni za prevoz potnikov v javnem mestnem
prometu (Ljubljana)	1144
770.	Samoupravni sporazum o združevanju presežkov sa-
moupravnih interesnih skupnosti za leto 1977 (Brežice)	1144
771.	Sklep in stališča o sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju presežkov	(Brežice)	1145
772.	Odlok o davkih občanov (prečiščeno besedilo)	(Celje) 1145
773.	Sklep o javni razgrnitvi predloga sprememb in do-
polnitev zazidalnega načrta gospodarske cone v Celju (Celje)	1151
774.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o razporeditvi delovnega časa in o sprejemanju strank
pri občinskih organih (Celje)	1152
775.	Odredba o spremembi višine stanarin in najemnin
v občini Cerknica	1152
776.	Odlok o obveznem radiofotografiranju prebivalcev
občine Grosuplje v letu 1978	1152
777.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samopri-
spevka za območje krajevne skupnosti Novaki (Idrija)	1153
778.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za
financiranje ljudske obrambe v	občini Kamnik	1154
780.	Odlok o proračunu občine Laško za leto 1978	1155
781.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov (Laško)	1157
782.	Odlok o ustanovitvi, nalogah in pristojnostih komunalne inšpekcije za območje občine Laško	1157
783.	Odlok o podelitvi priznanja »varstvo okolja« (Laško) 1159
784.	Sklep o določitvi funkcionarjev občinske skupščine in članov izvršnega sveta, ki za svoje delo prejemajo stalno nadomestilo osebnega dohodka (Laško) 1160
785.	Sklep o povišanju stanarin v občini Litija	1160
786.	Sklep o povišanju najemnin za poslovne prostore
v občini Litija	1161
787.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka za modernizacijo cest (Litija)	1161
788.	Odlok o odločitvi občine Ljubljana Siska za zgra-
ditev reekonstruirane in razširjene Večne poti in o ugotovitvi splošnega interesa gradnje in dopustnosti razlastitve ter prenosa pravice uporabe v korist občine Ljubljana Šiška za to gradnjo	1162
789.	Sklep o poimenovanju Doma starejših občanov
Ljubljana Šiška v ustanavljanju	11G3
790.	Odločba o ustanovitvi vzgojnovarstvene organizacije
v krajevni skupnosti Koseze (Ljubljana šiška)	1163
791.	Sklep o ustanoviteljskih pravicah in obveznostih
skupnosti socialnega skrbstva v Lambrehtovem domu Slovenske Konjice	1164
792.	Sklep o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta industrijske cone II. Unior KI Zreče (Slovenske Konjice) 1165
793.	Samoupravni sporazum o pogojih za zaposlovanje in
o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občine Sevnica	1165
— Popravek poročila o družbenem proizvodu v SR
Sloveniji v letu 1976	1170
—	Popravek sklepa o določitvi del dimnikarjev, ki se
štejejo s povečanim trajanjem in o stopnji povečanja (Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja)	1170
—	Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Kamnik)	1170
—	Popravek odloka o določitvi meja pribrežnih zemljišč, načinu gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenju potokov in jarkov na območju občine Kamnik 1170
779.	Odredba o spremembi višine stanarin in najemnin v
občini Kamnik	1155
Popravek odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Laško	ii71
k
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1978 260 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dn) oo izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana. Veselova U, poštni predal 379'VU - Telefon direktor uredništvo uprava In knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklld in naročnine 23 579 — 2iro račun 50100-603-40323 - Oproščeno prometnega davka 00 mnenju Sekretariata za informacije v izvrgnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72