Sulferajnska šola — naša narodna propast! »Slovenci v domovini niso gospodarji, stiska v njej na steno tujčeva jih pest!« prebridka resnica, ki mora navdajati vsakega rodoljuba z bolestjo. Sovražniki narodovi zasedajo odločevalne in uplivne sedeže v naših uradih, v naših zastopih, slovenski denar se izgublja neposredno ali pa vsaj posredno v žepe narodu nasprotnih trgovcev in kupčevalcev, slovenske posesti prehaja kos za kosom v sovražne kremplje; pa še več! — Kakor se niso zadovoljili nekdaj kruti Turčini z naropanim srebrom in zlatom, ampak s satanskim veseljem zasužnjevali najdražji narodov zaklad: slovensko mladino, tako segajo po njihovem zgledu tudi naši sedanji nasprotniki ne samo po zemlii naših očetov, ampak ugrabljajo nam tudi predrag zaklad slovensko mladino s tem, da }o izvabljajo materi Slavi iz naročja, ia položijo v krilo strupene mačehe namreč šulferajnske šole, morilke »besede materne«, uničevalke slovenskega rodu v duševnem oziru. Da ta pridevek, ta naslov za šulferajnsko šolo ni preoster, evo dokaza: Slovenska mladina se v šulferajnski šoli ne nauči, ne nasrka ljubezni do slovenskega roda; ravno nasprotno! začne se sramovati  materne besede, slovenskega jezika, sramovati  se slovenskik roditeljev. >Nemškutarji v naših šolah, školniki trdi Nemci ali ponemčeni Slovenci«, tako govori nepozabni SlomSek. »ti ostudijo deci materni jezik, ker otrokom le po nemSko svoje nauke v glavo vtepajo, domači jezik jim je pasterk. Zaradi slovenske besede otroke psujejo, jim zasmehljivo znamenje obeSajo, pometajo mladini materni jezik iz glave in ji iztrgajo iz srca ljubezen materino«. (SlomSek 4. knjiga, st. 254). Tako piSe največji slovenski pedagog že o šolah njegovega časa, o šolah, ktere so se imenovale narodne. Kaj bi še le rekel, ko bi pogledal v sedanje šulferajnske — učilnice, v kterih se nemščina in >le gola nemščina na častitem mestu košati« in v kterih se je to že zgodilo, kar Slomšek o svojedobnih ponemčevalnicah prorokuje rekoč: »SlovenSčina zanemarjena tako dolgo za vrati čepi, da jo v kratkih letih čez prag sunejo in v smet vržejo«. Izruvana je na ta način iz mladega srca ena cvetka, ugrabljena slovenski mladini, »ena izmed dveh rečij, kteri ji morata biti dragi kakor svetle oči, namreč beseda materna »vseh dobrot največja dobrota, jasno ogledalo vsakega ljudstva«. (Slomšek 4 knjiga, str. 258), uropana ji je beseda materna, ktero tako navdušeno proslavlja pesnik pojoč: »Zakon svet je, pravi mi srce, beseda materina, nikdar se zatirati ne sme, beseda materina, kakor svetla zvezda, ki mornarju kaže pot po morju, v dušo vliva nade mi sladke, beseda materina. — Opominja me, ostati srčnemu v nadlogah silnih, kadar iz očij teko solze, beseda materina. Seme zlato vedno seje v spreiemljive moje prsi, da iz njega pesmi se rode, beseda materina!« (Cimperman). — Ce se do zlate materine besede zamori v mladem srcu spoštovanje in ljubezen, spolni se beseda Slomšekova, ki pravi: »Kadar beseda materna umira, peša tudi narodu slava in moč*. Taka nevarnost preti Slovencem od ponemčevalnih Sol, tu je strupen vir, ki zastruplja naS narodni živelj. Grobokopi Slovenstva so slovenski stariši, ki pošiljajo svojo deco v šulferajnske šole, čeravno imajo priložnost dajati jih v slovenske. Za ta razlog bi jih naj vzbudil iz narodne zaspanosti, da bi zaklicali: kralju dajemo, što je kraljevo, gospodinu, Sto je gospodinovo, a što je naše, ne damo, slovenskih otrok ne izročimo potujčevalnici, kjer jim preti nevarnost v narodnem oziru in kjer jim preti tudi nevarnost, da bodo zaostali tudi v umstvenem razvitku. Kako bi pa nai napredoval otrok v taki šoli, kjer učnega jezika ne razume. »V domačem jeziku se narod jame ufiiti, po materni besedi slovijo častiti možje, blagi dobrotniki svojega ljudstva« pravi SlomSek, le pouk na podlagi materne besede more vzgojiti mladino, da: »Postane narod vrlih mož!« Če otrok pouka ne ume, omahne v gorečnosti, postane, kar je čisto naravno, nepazljiv, lahkomiseln, brezbrižen. Če mu preti zavoljo tega kazen, ktere po svojem otroškem mnenju ne zasluži, postane še vrh tega lažnjiv, da bi se reSil kazni, zvrača krivdo na druge, shira duševno in otrok je skažen premnogokrat za celo življenje. »Slovensko mladež po nemški šolati je ravno toliko«, pravi Slomšek, »kakor prazno slamo mlatiti, veliko ropotanja, malo pa čvrstega zrnja. Otroci se naučijo po nemSki kleti, svoje rojake za zijake imeti, se domačega blaga sramovati, in se le s ptujim bahati. Tako izšolana mladina je na pol surova jed; ni Slovenec ne pravi Nemec; vsakega pol ploda, malo, malo pridnega«. (Slomšek 4 knj. str. 253.) — Koliko tace^a malopridnega sadu, takih nezrelih lesnik in lesnjač so nam že izgojile ponemčevalne Sulferajnske šole, se lahko vsakdo prepriča, če si ne zamaši nalašč ušes in zakrije očes, in koliko tacega sadu nam še bo prinesla Sulferajnska šola, če jo bomo Se sami negovali v svoji slepoti, če jo bomo Se sami krepili s tem, da ne odvračamo slovenske mladine od nje. Slovensko dete spada v slovensko ljudsko šolo, nemška mladina pa v nemško, le na podlagi maternega jezika je napredek mogoč, le tako se more dobro vzgojevati in izobrazovati. Šola nima namreč samo dolžnost, da nauči otroke pisati, čitati, računiti itd., ampak šola mora tudi vzgojevati, nravno, čednostno požlahtnovati,buditi in gojiti v njih ljubezen do Boga, ljubezen do roditeljev, do svojega naroda in domovine, do svojega bližnjega, navajati jih mora k pridnosti, delavnosti, k zmernosti in varčnosti. Pa kako bi mogli pričakovati za slovensko mladino tako blažečega vpliva od učiteljev, kteri se proslavljajo premnogokrat le po neprijaznosti in sovraštvu do vsega, kar je slovenskega, kteri nimajo za naše narodne vspehe in napredek nobene priznalne besede, ampak le besede zaničevanja, jeze, sovraštva in obsodbe. Slovenski stariši, ne dajte se premotiti z različnimi darovi, z obleko, obuteljo, z božično štruco in z drugimi vadami, s katerimi lovijo VaSe otroke v šulferajnske šole. Obleka se raztrga, Struca poje, vaS otrok pa izšolan v šulferajnski Soli je in ostane po SlomSekovi besedi na pol surova jed; ne Slovenec ne pravi Nemec, vsakega pol ploda, malo — malo pridnega«. (Dalje sledi).