46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino Matevž Košir Prostozidarstvo v habsburški monarhiji v 18. stoletju ter prostozidarski loži "Združena srca" v Mariboru in "Dobrodelnost in stanovitnost" v Ljubljani PROSTOZIDARSTVO V HABSBURŠKI MONARHIJI V 18. STOLETJU Osemnajsto stoletje, posebno pa jožefinska do- ba je čas razcveta prostozidarskih lož v habsburški monarhiji. Do leta 1918, z izjemo Ilirskih provinc, za prostozidarstvo v monarhiji ni bilo tako ugod- nih časov. Cesar Karel VI. nikakor ni bil sovražen prostozidarjem. Pri tem je nanj morda vplival voj- voda Franc Štefan Lotarinški, ki je bil med pro- stozidarje sprejet leta 1731 v Haagu in kasneje v Londonu povzdignjen v mojstra.^ V habsburški monarhiji segajo začetki oganiziranega prostozi- darstva v leto 1726, ko je bila v Pragi organizirana loža "Pri treh zvezdah" (Zu den drei Sternen). Na Dunaju je v virih prva izpričana loža "Trije kano- ni" (Aux trois Canons). Ustanovilo jo je septembra 1742 visoko plemstvo kot deputatsko ložo bre- slavske lože "Pri treh lobanjah" (Zu den drei Totengerippen). Delala je v francoskem jeziku.^ Po ukazu Marije Terezije je bila že v marcu leta 1743 ukinjena in velik del njenih članov, sicer večinoma visokih dvornih uradnikov je bil za kratek čas zaprt.^ Po dvanajstih dneh so bili zaradi posredo- vanja cesaričinega moža izpuščeni. Tudi naslednja dunajska loža "Tri srca" (Aux trois coeurs), ki je bila deputatska loža hanoverske lože "Friedrich", je obstajala le kratek čas v letu 1754.* Cesarica je leta 1762 prepovedala redove, ki so vodeni iz tujine, oziroma nakazovanje denarja tujim redovom. Leta 1766 je izdala še dvorru dekret, s katerim je dolo- čila, da prostozidarji oziroma rožnokrižarji ne sme- jo opravljati služb na dvoru.^ Vendar so pro- ^ E. Krivanec, Die Anfänge der Freimaurerei in Öster- reich, v: Helmut Reinalter, Freimaurer und Geheim- bunde im 18. Jahrhundert in Mitteleuropa, Frankfurt am Main 1983, Str. 179. I. Schandel, Die Freimaurerei in Österreich und ihre Auseinandersetzung mit katholische Kirche, Wien 1995, Str. 4. ^ H. Siegbert, Österreich-Ungarn und die Freimaurerei, Aufklerung des Ordens der Freimaurer seiner Insti- tutionen etc., Berlin 1875, str. 47. ^ E. Krivanec, nav.d. (navedeno delo), str. 182. ^ R. Cefarin, Kärnten und die Freimaurerei, Wien 1932, stozidarji delovali naprej, le bolj prikrito. Cesarica je bila dosledno nenaklonjena prostozidarstvu, čeprav so bili med prostozidarji tako njen mož kot tudi drugi družinski člani (cesaričin zet nad- vojvoda Albert Kazimir pl. Sachsen-Teschen, nji- hova zagovornica je bila tudi cesaričina najljubša hči Marija Kristina) in številni njeni svetovalci, ki so odigrali pomebno vlogo pri njenih reformah (Joseph pl. Sonnenfels, Gottfried pl. Swieten, Leo- pold grof Kollowrat itd.).^ Prostozidarje je na dvo- ru, še v času vladanja njegove matere, ščitil Jožef II., ki je gojil do njih posebno simpatijo. Vzrok za cesaričino nenaklonjenost prostozidarjem kaže iskati predvsem v slabih odnosih med Avstrijo in Prusijo, ki sta bili tudi v vojni (nasledstvena vojna 1740 - 48 in sedemletna vojna 1756 - 63). Pruski kralj Friderik II. Veliki je bil že od leta 1738 na- vdušen prostozidar in od takrat dalje tudi velik del družine Hohenzollern (prostozidarji so bili tudi njegovi bratje Wilhelm, Heinrich, Ferdinand, nje- gov nečak in naslednik Friedrich Wilhelm II. itd.). Friderik Veliki je javno zagovarjal in ščitil pro- stozidarje, zato pa si je bilo težko predstavljati, da bi bil on mojster starosta v kakšni dunajski loži, v času ko sta bili državi v vojni. V šesdesetih letih je v avstrijskem prosto- zidarstvu igral pomebno vlogo prostozidar, član reda aziatskih bratov, rožnokrižar in alkimist grof J. F. Kuffstein.'' Bil je mojster dunajske lože "Do- brotnih" (Die Freigebigen), ki je bila ustanovljena leta 1761. Delovala je na osnovi francoske kon- stitucije. Leta 1766 je dobila še dostavek "Loge Ro- yale militaire". Loža je delovala po klermontskem sistemu in drugih francoskih sistemih ter se ni pridružila sistemu striktne observance, kar je imelo za posledico njen zaton (leta 1770).^ str. 43 si. ° 1. Schandel, nav.d., str. 10. ' R. Cefarin, nav.d., str. 39. L. Abafi (Aigner), Geschichte der Freimaurerei in Öster- reich-Ungarn, 5 Bände, Budapest 1890 - 99, 1 Band, str. 233 sl. 41 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 Diploma prostozidarske lože "Združena srca" v Gradcu. Njena predhodnica je bila istoimenska loža v Mariboru (Steiermärkisches Landesarchiv Graz, Freimaurerakte) Sčasoma naj bi tudi Marja Terezija postala bolj naklonjena prostozidarstvu. Tako so leta 1775 de- lovale na Dunaju štiri lože: "Pri treh orlih" (Zu den drei Adleren; od leta 1770; ustanovno pismo je dobila iz Dresdna), "Pri upanju" (Zur Hoffnung; od leta 1770; ustanovno pismo je dobila iz Re- gensburga), "Sveti Jožef" (Zum heiligen Joseph; od leta 1771) in "Pri treh srcih" (Zu dem drei Herzen; od leta 1772).9 Poleg teh je delovala tudi loža "Pri treh mečih" (Zu den drei Schwerfen; od leta 1772 do 1780, ves čas brez konstitucije kot rožno- križarska loža). Loži "Okronano upanje" in "Sveti Jožef" sta od leta 1776 delali po Zinendorfovem ^ Haus-, Hof- und Staatsarchiv Wien (HHSt), Vertrauliche Akten (VA), karton 43; Alphabetische Verzeihniss aller bekanten Freimaurer Logen aus oeffentlichen Urkun- den dieser ehrwürdigen Gesellschaft zusamen getragen bey Adam Friedrich Boehme, 1778 (v seznamu je po- imensko navedenih 891 lož iz celega sveta, v uvodu pa avtor opozarja, da seznam ni popoln). sistemu, medtem, ko je večina lož sledila sistemu striktne observance. Lože so se ustanavljale tudi izven prestolnice, tako npr. loža "Pri treh gorah" (Zu den drei Bergen) (od leta 1778) v Innsbrucku. Prostozidarski center je postala tudi Praga z ložo "Pri treh okronanih zvezdah in treh okronanih stebrih" (s tem imenom od leta 1773, leta 1770 je dobila patent iz Londona) (Zu den drei gekrönten Sternen und den drei gekrönten Säulen). Loža "Pri treh orlih" je bila pod škotsko ložo v Pragi, loži "Sveti Jožef" in "Pri upanju" pa sta bili priključeni veliki loži v Berlinu.^'' Leta 1776 je bila ustanov- ljena avstrijska provincialna loža, ki je spadala pod veliko berlinsko ložo. Prostozidarstvo je v 18. stoletju pripadalo raz- ličnim smerem in tokovom od deističnih do kr- 10 E. Huber, Zur Sozialstruktur der Wiener Freimaurer- logen im Josephinischen Jahrzehnt, v: Aufklärung und Geheimgesellschaften, München 1989, str. 173 - 189. 42 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino ščansko teozofskih. Deizem je črpal predvsem iz razsvetljenske filozofije, ki je temeljila prvenstveno na razumu. Prostozidarstvo je v 18. stoletju od- igralo pomembno vlogo pri širjenju razsvetljen- stva. Po drugi strani pa so na prostozidarstvo vplivali različni gnostični in rožnokrižarski tokovi ter "skrivnostne vede" kot alkimija ipd. Ti tokovi so vplivali na prostozidarstvo posebno preko dru- gih tajnih družb, ki so gradile na temeljih razno- vrstnih ezoteričnih tradicij. Tudi pri oblikovanju ritualov so se mešali vplivi od severa (Nemčija), in z juga (Italija, južna Francija in habsburška mo- narhija).^^ V habsburški monarhiji so v 18. stoletju pro- stozidarji delali večinoma po treh sistemih. Naj- starejši od teh je bil klermontski, ki je bil sestavljen iz 7 stopenj in je imel svoje korenine v gnozi, kabali in alkimiji, ki se je mešala z eklekticizmom. Bil naj bi najstarejši sistem z tremi osnovrumi stopnjami. Drugi sistem je bil sistem striktne observance. Pripadniki tega sistema so se smatrali za nepo- sredne naslednike templarskega reda. Ime je dobil po prisegi popolne poslušnosti (strictam obser- vantiam) do "nepoznanih" nadrejenih. Ta sistem se je začel širiti na Nemškem in je v kratkem času dosegel nepričakovano veliko razširjenost. Red je bil razdeljen v devet provinc, te pa so se delile v dioceze. Prav tako je poznal sedem stopenj, od teh je bila šesta stopnja templarska. Prva komenda striktne observance v monarhiji je obsegala veliko komendo St. Pölten in stolno komendo v Ljub- ljani.^2 Velika komenda St. Pöllten je nosila kot visoka škotska loža ime "Albert pri zlatem šlemu" (Albert zu goldenen Helm; od 1776-1781).!^ Ljub- ljanska komenda naj bi imela podrejene številne druge körnende od Celovca ter Beljaka do Gorice in Trsta, vendar je bila ta razdelitev le teoretična, saj so bile komende v bistvu le častne službe ali nazivi.14 Tretji sistem je bil Zinendorfov ali švedski si- stem. Ta sistem se je nekoliko spreminjal skozi 18. stoletje in je imel v osemdesetih letih 18. stoletja 11 stopenj. Pri tem sistemu so trem Janezovim stopnjam^^ sledile Andrejeve, tem pa kapiteljske. K. R. H. Frick, Die Erleuchteten, Gnostisch-theoso- phische und alchemistischrosenkreuzerische Geheim- gesellschaften bis zum Ende des 18. Jahrhunderts - ein Beitrag zur Geistesgeschichte der Neuzeit, Graz 1973, Str. 233. {:f R. Cefarin, nav.d., str. 27. L. Abafi, nav.d., str. 219. R. Cefarin, nav.d., str. 27. Lože, ki so delovale po treh osnovnih stopnjah (vajenec, pomočnik, mojster) so označevali kot Janezove lože, ker je bila prva ustanovljena na praznik Janeza Krstnika (24. 6.) ali tudi modre lože, ker so člani lože nosili svoje zna- ke na modrih praporih. Lože, ki so delovale na višjih stopnjah, so se imenovale škotske ali Andrejeve po svo- Poleg teh treh sistemov se je na Hrvaškem in Ogrskem uveljavil Draškovičev sistem. Ta sistem je vpeljal grof Ivan Draskovic, ki je v sedemdesetih letih 18. stoletja iz sedmih lož (iz Hrvaške in Peste) ustanovil svojo veliko ložo.^^ Vsi sistemi so imeli večinoma za osnovo tri stopnje modrega Janezovega prostozidarstva. Zagovornikom sistema striktne observance leta 1782 na prostozidarskem konventu v Wilhelms- badu pri Hanauu v Nemčiji ni uspelo dokazati zveze med tem sistemom in vitezi templarji. To je imelo za posledico zaton sistema striktne obser- vance. Kljub temu na konventu niso uspeli najti skupnega sistema. V času po nastopu Jožefa 11. je prostozidarstvo v monarhiji doživelo svoj razcvet. Leta 1780 je na Dunaju delovalo šest lož (skupaj okoli 200 pro- stozidarjev), leta 1785 pa vsaj devet lož (s skupaj nad 700 prostozidarji). Najpomebnejši možje na dvoru so bili prostozidarji z izjemo cesarja, ki je odklonil ponudbo, da bi se jim pridružil kljub te- mu, da je užival med njimi veliko spoštovanje. Za večino prostozidarjev v takratni monarhiji je bilo značilno, da so bili izraziti jožefinci. Širjenje pro- stozidarstva je bilo ob nastopu Jožefa II. spod- bujano tudi s strani dvora. Vladar je uporabljal njihov vpliv v svoji politiki in reformah. Jožef II. je sicer leta 1781 obnovil prepoved, ki jo je leta 1762 izdala njegova mati in prepovedal redovom, da bi priznavali nadrejene v tujini ter jim pošiljali denar. Ta prepoved je spodbudila prizadevanja za usta- novitev samostojne avstrijske velike lože, kar v času vladavine Marije Terezije ni bilo mogoče.V tem času so na Dunaju poleg že omenjeruh delo- vale še lože "Pri pravi slogi" (Zur wahren Ein- tracht; od leta 1781), "Pri palmi" (Zum Palmbaum; od leta 1776), "Pri sedmih nebesih" (Zu den sieben Himmeln; od leta 1781, pod vplivom reda aziat- skih bratov), "Stanovitnost" (Zur Beständigkeit; od leta 1779), "Pri treh ognjih" (Zu den drei Feueren; od leta 1783) in loža "Dobrodelnost" (Zur Wohl- tätigkeit; od leta 1783). Med letoma 1784 - 1786 je dunajska loža "Pri pravi slogi" izdajala tudi svoj časopis.^*^ jem zaščitniku ali po barvi rdeče. Med seboj so se raz- likovale po različnih sistemih. Višje stopnje so imele viteško in mistično vsebino. 1. Schandl, nav.d., str. 8; I. Mužič, Masonstvo u Hrvata, Zagreb 1989, str. 15 si. R. Taute, Der Willheimsbader Konvent und der Zu- sammenbruch der strikten Observanz, Berlin 1909, str. 90. 1° H. Reinalter, Joseph II, und die Freimaurer im Lichte zeitgenössischer Broschüren, Wien-Köln-Graz, 1987, str. G. Kuesz, B. Scheichelbauer, 200 Jahre Freimaurerei in Österreich, Wien 1959, str. 53 sl. ^ H. Wagner, Freimaurerei um Joseph II., Rosenau 1980, Str. 7 sl. 43 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 Pogajanja za ustanovitev samostojne avstrijske velike lože so potekala dlje kot tri leta in nikakor niso bila lahka. Tako dolgim pogajanjem so botro- vali različni sistemi, ki so jih uporabljale posa- mezne lože. V monarhiji je bilo leta 1784 45 lož, ki so bile razdeljene v province. Aprila 1784 so se vse provincialne lože na Dunaju združile v Veliko ložo Avstrije (Große Landesloge von Österreich), ki je združevala vse lože v habsburški monarhiji z izjemo avstrijske Nizozemske. Za njenega velikega mojstra je bil izvoljen Janez Krstnik grof Diet- richstein. Druge pomebne funkcije pa so zasedli: Karel grof Palffy je postal deputacijski veliki moj- ster in veliki mojster Ogrske province, Jurij grof Banffy je postal prvi nadzornik in veliki mojster Sedmograške province, Franc Anton Stampach pa drugi nadzornik in veliki mojster Češke province, Ignac pl. Born, veliki sekretar, sicer na čelu lože "Pri pravi slogi". Do leta 1784 je bila večina lož podrejenih veliki nemški loži.^l Velika loža Avstrije je obsegala šest deželnih (provincialnih) lož: avstrijsko deželno ložo s se- demnajstimi ložami; češko deželno ložo s sedmimi ložami; deželno ložo Galicije s štirimi ložami; sed- mograško deželno ložo z tremi ložami; lombardsko deželno ložo z dvema ložama in ogrsko deželno ložo z dvanajstimi ložami. Deželno ložo Avstrije so sestavljale naslednje lože: l."Pri okronanem upa- nju", 2. "Sveti Jožef", 3. "Pri treh orlih", 4. "Pri pal- mi", 5. "Pri pravi slogi", 6. "Stanovitnost", 7. "Do- brodelnost", 8. "Pri treh ognjih" (vse do tu nave- dene so delovale na Dunaju), 9. "Pri treh gorah", 10. "Pri treh simbolnih cilindrih" (obe v Inns- brucku), 11. "Združena srca" (Gradec), 12. "Pri do- brodelni Mariani" (Celovec), 13. "Pri sedmih mod- rih" (Linz), 14. "Pri plemenitih izgledih" (Freyburg), 15. "Pri univerzalni harmoniji in zvestobi" (Trst), 16. "Pri treh rekah" (Passau), 17. "Pogum" (Go- rica).22 Eden od ciljev združitve vseh Janezovih lož avstrijske monarhije, do katere je prišlo z ve- denjem cesarja Jožefa II., v eno Veliko ložo, je bil izločitev vplivov iz tujine, za katere ni bilo vedno jasno, kje je njihov izvor.^'' S postavitvijo Velike lože naj bi se avstrijsko prostozidarstvo očistilo rožnokrižarjev, alkimistov, aziatskih bratov^ in neregularnih lož ter se znebilo odvisnosti od tujine (Berlina).Razcvet lož in različno razumevanje prostozidarstva je botrovalo sporom in kazalo na nujnost po reformi.^ Po ustanovitvi velike lože 21 R. Cefarin, nav.d., str. 46. 22 HHSt, VA, karton 72 (številke so navedene v enakem zaporedju kot na seznamu). 23 E. Huber, Sozialstruktur der Wiener Freimaurer: 1780 - 1790, Wien, Univ., Diss., 1991, 6 Bd.; 1 Bd. str. 134. 24 H. Reinaller, Joseph IL, str. 14. 25 I. Schandl, nav.d., str. 10. 26 J. Sura, Zur Geschichte der Freimaurerei in Österreich Avstrije so vse lože v prvih treh stopnjah delovale enotno in bile organizirane kot Janezove lože. Do poenotenja sistemov v drugih višjih stopnjah pa ni prišlo. Prostozidarji so upali, da se jim bo po ustanovitvi velike lože pridružil tudi cesar Jožef II., kar pa se ni zgodilo. Velika loža je obstajala le kratek čas, saj je začetek njenega konca pomenil že cesarski prostozidarski patent iz leta 1785. Po drugi strani pa so centralistične in nedemokratične tendence velike lože in njena toga drža v odnosu do samostojnega življenja posameznih lož naletele na njihov odpor.2'' Prošnja barona Jurija Vege iz leta 1785 za sprejem v dunajsko ložo "Pripravi slogi". (Haus- Hof- und Staatsarchiv Wien, Vertrauliche Akten, karton 68) insbesondere zur "Grenzlogenzeit" unter Berück- sichtigung der Sozialstruklur ihrer Mitglider, Diplom- arbeit, Wien 1989, str. 12. 27 H. Reinalter, Joseph II. str. 15. 44 46 1998 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Najbolj znana loža iz tega časa je dunajska loža "Pri pravi slogi", ki velja za neke vrste elitno pro- stozidarsko ložo tega časa, podobno kot francoska loža "Aux neuf soeurs". Nekateri zgodovinarji me- nijo, da je njen pomen sicer velik, glede na zelo eminentno članstvo, in na številne tiske, ki jih je izdala, vendar pa je po mnenju Eve Huber pre- cenjen njen pomen v primerjavi z drugimi dunaj- skimi ložami z mnogo daljšim stažem. Ložo "Pri pravi slogi", je leta 1781 ustanovil del lože "Okro- nano upanje". Že pri njenem ustanavljanju so želeli oblikovati posebno elitno ložo, ki bi predstavljala elitno zvezo z literarnimi in znanstvenimi tenden- cami, kot neke vrste prostozidarsko akademijo. ^8 V njej so bili številni razsvetljenci, pisatelji, pesniki, skladatelji, (Alois Blumauer, Leopold grof Kollow- rat, Franc grof Saurau, Joseph Hayden itd.). S časo- pisjem in publikacijami so želeli vplivati na javno mnenje in si prizadevali za odpravo praznoverja in predsodkov ter podpirali cesarjevo reformno poli- tiko. V letih 1784 - 1786 je loža izdajala tudi svoj ča- sopis, ki ga je urejal Alois Blumauer. Ložo je vodil dvorni svetnik Ignac pl. Born (1742 - 1791), ena od markantnejših oseb jožefinske dobe. Loža "Pri pravi slogi" je igrala pomebno vlogo tudi pri ustanav- ljanju novih lož v provincah monarhije. V loži je bilo število iluminatov ekstremno visoko - skoraj polovica članstva z Bornom na čelu.^^ Loža je bila močno razsvetljensko orientirana in je nastopala proti iracionalizmu znotraj prostozidarstva in proti sistemomom višjih stopenj, ki so se razbohotili. Po- vezava plemstva in meščanstva je bila v ložah raz- lična. V loži "Pri pravi slogi" z visokim odstotkom izobraženega meščanstva in iluminatov lahko govo- rimo o zmagi meščanstva, saj je tudi aristokracija v njenih vrstah prevzela meščanske vrednote, kar pa za nekatere druge dunajske lože ne velja.^'^ Med člani lože "Pri pravi slogi" srečamo iz na- ših dežel: barona Jurija Vego,^! barona Vincenca Jurija Strupija,'^^ barona Sigfrida Tauffererja. Lo- žo so večkrat obiskovali tudi prostozidarji iz dru- gih lož, kot na primer Mozart, iz naših dežel pa brat ljubljanskega nadškofa grof Jožef Brigido,^'^ ljubljanski stolni kanonik in kasnejši ljubljanski po- možni škof Ricci, itd.35 Loža je vodila živahno ^ H. Reinalter, Joseph IL, str. 11. 2^ E. Huber, Sozialstruktur, 1989, str. 179 - 180. E. Huber, Sozialstruktur, 1989, str. 183. Die Protokolle der Wiener Freimaurerloge "Zur wahren Eintracht" (1781 - 1785) /hrsg. von H.-J. Irmen in Zu- sammenarbeit mit F. Heß und H. Schuler/ Frankfurt am Main, Berlin, Bern, New York, Paris, Wien, 1994 (Schrift- enreihe der Internationalen Forschungsslelle "Demokra- tische Bewegungen in Mitteleuropa 1770 - 1850"; 15), št. 425, 427, 432, 433, 434 itd. ^ Die Protokolle, št. 385, 393, 394, 400, 402, 403 itd. ^ Die ProtokoUe, št. 61, 62, 63, 64, 65 itd. Die Protokolle, št. 353, 355, 356, 366, 378. Die Protokolle, št. 22, 41, 335, 337. korespondenco z drugimi ložami, med njimi tudi z ložami v Gorici, Trstu in Mariboru. Loža je obsta- jala le do leta 1785, ko je bil izdan prostozidarski patent. Potem se je z več drugimi dunajskimi lo- žami združila v ložo "Pri resnici" (Zur Warheit). O baronu Juriju Vegi je med spisi omenjene lože, v Hišnem, dvornem in državnem arhivu na Dunaju ohranjena njegova prošnja za sprejem v ložo, napisana v oktobru 1785.^^ Sedmega novem- bra istega leta so v loži "Pri pravi slogi" prvič razpravljali o njegovi prošnji, odločanje o njej pa so odložili do naslednjega srečanja.^^ Teden dni kasneje je za njegov sprejem glasovalo vseh 30 prisotnih v loži.^^ Devetega decembra 1785 je bil Vega sprejet v omenjeno ložo s ceremonijo po prostozidarskem običaju.^^ Kasneje, ko se je loža "Pri pravi slogi" združila z drugimi dunajskimi ložami v ložo "Resnica", srečamo barona Vego v novi loži, kjer je v februarju 1786 napredoval v po- močnika in maja istega leta še v mojstra.**^ Z letom 1785 je doseglo prostozidarstvo v habsburški monarhiji svoj višek. Tako notranja razcepljenost avstrijskih prostozidarjev, kot številni ^ Njegova prošnja se glasi: "Verehrungswürdigste Gesellschaft! Schon seit mehreren Jahren hege ich dem sechnlichten Wunsch unter Ihrer Mitglieder gezählet zu werden. Allein es mangelte mir bisher immer an Freunden, die mir eine nähere Anweisung gegeben hätten, auf was für eine Art ich diese Ehre zu verdienen trachten sollte. Derowegen bin ich nun so frey durch Übersendung beyligender Ausarbeitung mich Selbsten aufzuführen, mit der innständigsten Bitte, die verehrungswürdigste Gesellschaft wolle geruhen meinen sehnlichsten Wunsch zu erfüllen, der ich in allen Gelegenheiten trachten werde mich dieser Ehre würdig zu machen. Wien an letzten Oktobris 1785. George Vega, m(anu) p(ropria) Oberlieutenant und Lehrer der Mathematik bey dem k.k. 2 (zweijten Feld Arlill(erie) Regiment." HHSt, VA, karton 68, fol. 382 - 383. 3'' Die Protokolle, št. 425. 38 Die Protokolle, št. 427. 3^ Die Protokolle, št. 433: "Nach geöffneter Lehrlings Loge wurde zur lezthin festgesetzten Aufnahme des fremden Suchenden Vega geschritten, solche mit den gewöhn- lichen Ceremonien vollzogen und von mir in diese Protokoll eingetragen, wie folget: Im Jahr 5785 den 9 des 12 Monaths wurde zur Aufnahme vorgestellt der fremde Suchende Georg Vega, Bartholomäus Sohn, alt 31 Jahr, geborn den 23 Merz 1754, katholischer Religion, bürgerlicher Herkunft, jetzt Freymaurer, gebürtig von Morätsch in Krain, seines Amtes Ober Lieutenant und Professor der Mathematik bey den 2ten K.K. ArteUerie Rgmt in keinen bekannten Orden aufgenommen, und aus aufrichtigen Trieb und Eifer in unseren, von uralten zelten geehrten FreyMaurer Ritter Orden aufgenmmen zu werden, ohne daß er dazu von einer Neugierde ge- trieben, vielweniger von jemand gelockt, gereitzt oder veranlaßet worden, desfalls er auch denen Statuten des Ehrw. Ordens gemäß, vermittelst einer ballotirung ge- wählt und in diese St. Joh. (Loge) genannt zu wahren Eintracht eingeführt und zum Ritter, Lehrling und Bruder aufgenommen worden ist." 40 E. Huber, Sozialstruktur 1991, Vega. 45 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 politični razlogi so pripeljali do izdaje tako ime- novanega prostozidarskega patenta. Razlage, kaj je pripeljalo do izdaje tega akta, so različne. Po mne- nju Sure^^ naj bi zaradi sporov med prostozidarji cesar želel te vzeti pod svojo zaščito. Znotraj pro- stozidarstva je prišlo do razcepljenosti, tako na Dunaju prevsem med iluminati (Bornijanci) in rožnokrižarji, v Pragi pa med škotskimi ložami na eni in simboličnimi ložami na drugi strani. Po- sebno veliki mojster knez Dietrichstein, ki je užival naklonjenost pri vladarju, naj bi leta 1785 nastopil s predlogom, kako se ubraniti nepravih lož in ne- pravih prostozidarjev. Cesarjev svetovalec grof Kollowrat je menil, da bi se lože omejile na velika mesta, kjer bi bile lahko pod zaščito in nadzorom policije. Tudi Ignaz pl. Bom naj bi prosil cesarja, da naj nastopi proti tajnim združbam rožno- križarjev, aziatskih bratov, alkimistov, kabalistov ipd. Abafi govori o tem, da naj bi prostozidarji iskali izhod iz situacije, ki jih je spravila na slab glas. Medtem ko Helmut Reinalter dvomi v teorijo, da naj bi prostozidarji sami prosili cesarja za izdajo odredbe, in da je le ta za njih prišla nepriča- kovano. Vendar je verjetno vsaj del prostozidarjev pričakoval cesarjev patent, seveda pa z vsaj delno drugačno vsebino. Spori okoli ritualov na višji stopnji in med različnimi pojavnimi oblikami taj- nih družb so en vidik problematike. Novejše raz- iskave se nagibajo predvsem k mnenju, da je bil glavni vzrok za patent odpor lož proti od vrha vodeni reformi in odpor proti poziciji velike lože.^^ Eden od vzrokov za izdajo patenta naj bi bilo tudi široko uveljavljanje Draškovičevega sistema v ložah na Ogrskem in Hrvaškem, kar je imelo po- litičen pomen, saj so te lože težile k temu, da bi se izvile hierarhičnega sistema. Znotraj lož, posebno ogrskih, se je vse bolj krepila politična opozicija nasproti cesarju. Pomembno, morda celo odločilno vlogo je odigrala tudi politika. Jožef 11. se je očitno bal tujih vplivov na avstrijske lože predvsem zaradi prus- kega vladarja Friderika 11. Velikega. Odnosi med Avstrijo in Prusijo se po koncu sedemletne vojne niso otoplili. Po izumrtju bavarske rodbine Wittels- bach (1777) so se politični odnosi med državama dodatno zapletli. Jožef 11. je poskušal priti do Bavarske tako, da bi jo zamenjal za avstrijsko Belgijo. Pri zamenjavi je računal na podporo tajnih družb. Cesar je pri svojem političnem planu za- menjave'*^ računal na podporo iluminatov. Ilumi- nati so predstavljali najradikalnejšo smer v prosto- zidarstvu 18. stoletja. Zastopali so radikalno raz- svetljenstvo in njihov končni cilj je bil sprememba stanovsko in socialno razdrobljene družbe v skup- nost svobodnih meščanov. Njihov vpliv se je širil predvsem iz Münchenske lože "Theodor zum guten Rath", na Dunaju pa predvsem iz lože "Pri pravi slogi", iz nje pa nato po drugih ložah v monarhiji. Iluminati so bili tudi veliki mojster velike avstrijske lože Dietrichstein, Born, Sonnenfels, in drugi. Bili so zelo konspirativni, kot iluminati so nosili tajna imena in imeli dobro organizacijsko mrežo. Jožefu II. je poskus zamenjave spodletel zaradi vohunske službe Friderika II., zato ni imel več osnove, da ščiti prostozidarje."^ Avstrijski cesar se je zato zbal, da bi bi se Friderik II. ne okoristil z ložami in njihovim vplivom v svojih političnih težnjah in ni več želel še naprej dopuščati delovanja lož brez državne kontrole. Na Bavarskem je volilni knez Kari The- odor leta 1784 red iluminatov prepovedal. Tako iluminati, kot rožnokrižarji in aziatski bratje so bili na Dunaju močno razširjeni. Rožno- križarji so bili zastopani že v sedemdesetih letih posebno v loži "Stanovitnost". Rožnokrižar je bil tudi njen starosta baron Linden. Po letu 1782 so pridobili na vplivu iluminati, verjetno zaradi po- sebnega položaja v dunajski loži "Pri pravi slogi". Konec osemdesetih let je število ilominatov upadlo in v ložah so v devetdesetih letih 18. stoletja po- novno opazni rožnokrižarji. Vsaj tako številčni kot rožnokrižarji so bili v ložah tudi aziatski bratje. Veliki mojster aziatskih bratov je bil grof Zinzen- dorf iz dunajske lože "Okronano upanje" in baron Ecker mojster starosta v dunajski loži "Pri sedmih nebesih". Rožnokrižarji in aziatski bratje so širili svoj vpliv predvsem iz velike lože v Berlinu.^^ Rožnokrižarji ("Red zlatih in rožnih križarjev" - kot so se poimenovali v začetku 18. stoletja) so se ukvarjali z alkimijo in kabalo. V drugi polovici 18. stoletja so se v prostozidarskih ložah močno raz- širili. Poleg Dunaja je postal njihov center Berlin. Izvorno so se ukvarjali predvsem z ezoteriko, kas- neje pa so postali močna politična sila, ki je skupaj z jezuiti zatrla red iluminatov. Aziatski bratje ("Vitezi in bratje sv. Janeza Evangelista iz Azije in Evrope") so imeli svoj si- stem višjih stopenj, ki so ga izoblikovali leta 1782 in je posebno v avstrijskih dednih deželah dosegel velik razmah. Sistem se je naslanjal na kabalo, na višjih stopnjah pa so se ukvarjali tudi s klicanjem duhov. V sistemu so bile zastopane številne ple- miške družine jožefinske dobe. Proti redu aziatskih bratov sta se odločno borila iluminata Bom in Dietrichstein.'*^ ^1 J. Sura, nav.d., str. 12. 42 H. Reinalter, 1987, str. 18. Več o tem glej: P. P. Bernard, Joseph II. und Bavaria, Den Haag 1965. 44 H. Reinalter, Josef IL, str. 15. 45 Freimaurer. Solange die Welt besteht, Wien 1992, str. 309. 46 Nav.d., Str. 309. Nav.d., str 312; E. Lenhoff - O. Posner, Internationales Freimaurerlexikon (IFL), Wien 1932, str. 95 - 97. 46 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino Pismo Jožefa II., ki je bilo objavljeno 7. de- cembra lefa 1785 v časopisu, je znano kof pro- stozidarski patent. Ta je med prostozidarji pov- zročil veliko razburjenja in razočaranje. Patent je imenoval prostozidarstvo za sleparstvo, zato je izključeno, da bi pri njegovem nastanku prosto- zidarji neposredno sodelovali. Po drugi strani pa naj bi cesar po mnenju E. Huber upošteval del stališč Dietrichsteina in prostozidarjev iz lože "Pri pravi slogi".48 Prostozidarje je posebno motilo, ker Jožef II. ni razlikoval med pravimi in neregu- larnimi ložami, iluminati, rožnokrižarji in aziat- skimi brati. Patent je sprožil proteste in polemiko med prostozidarji, okrepil je javno polemiziranje preko številnih brošur. Plaz brošur se je sprožil že leta 1781, a je dobil s patentom nov obseg. Med prostozidarji so se začeli hudi spori posebno med Bornom in Sonnenfelsom in njunimi pristaši. Del prostozidarjev je bil še vedno lojalen in je kljub patentu izražal podporo cesarju, del pa se je po- stavil v ostro opozicijo nasproti patentu. Jožef II. je s patentom drastično omejil število lož. Na Dunaju, Pragi in Pesti so bile dovoljene po tri lože in v vsaki deželi po ena v glavnem mestu. Lože so morale izročiti sezname svojih članov, ter navesti kraj ter čas (dan in uro) srečevanj. Vse lože, ki tega ne bi storile, naj bi bile razgnane, sicer pa naj bi uživale državno zaščito. Patent je imel negativne učinke na prosto- zidarsko organizacijo, pripeljal je do novih sporov in do umika številnih prostozidarjev. Veliki moj- ster Dietrichstein se je postavil na čelo reforme lož. Dunajske lože so se kjub dovoljenim trem združile le v dve loži, ki naj bi imela vsaka le 180 članov, čeprav to v cesarskem patentu ni bilo tako strogo določeno. Dunajske lože "Pri treh orlih", "Pri pal- mi" in "Pri pravi slogi" so se združile v ložo "Pri resnici" (Zur Wahrheit). Pri združevanju teh lož je prišlo do velikega dvigovanja prahu in sporov. Lože "Okronano upanje", "Dobrodelnost" in "Pri treh ognjih" so se združile v ložo "Pri novo- okronanem upanju" (Zur neugekrönten Hoff- nung).49 Nekaj lož se je zaradi slabega obrav- navanja njihovih izvoljenih funkcionarjev s strani Dietrichsteina in nosilcev reforme uspavalo v ce- loti: tako sta storili loži " Sveti Jožef" in "Stano- vitnost".50 Loža "Sveti Jožef" je leta 1786 delala na višjih stopnjah po klermontskem sistemu, bila pa je pod vplivom rožnokrižarjev in aziatskih bratov iz Berlina.51 Podobni problemi so bili tudi pri združevanju lož v Pragi. Kljub združevanju lož so bili znaki zatona prostozidarstva v monarhiji očit- ni. Število prostozidarjev se sicer v prvem letu po 48 E. Huber, Sozialstruktur, 1991, str. 149 - 150. 4^ HHSt, VA, karton 65/1. E. Huber, Sozialstruktur, 1991, str. 155. 5* E. Huber, Sozialstruktur, 1991, str. 56. reformi še ni bistveno zmanjšalo, leta 1785 je bilo na Dunaju 783 prostozidarjev, naslednje leto še vedno 641, leta 1787 pa je že opazen upad član- stva na 262 prostozidarjev.^^ Tudi drugje v mo- narhiji je vedno več lož uspavalo svoje delo. Naslednik na prestolu Leopold II. (1790 - 1792) je še naprej nudil prostozidarjem določeno zaščito. Krepila pa se je tudi agitacija nasprotnikov pro- stozidarstva, ki si je prizadevala za njihovo pre- poved. To je vodil prostozidarski renegat Alojz Hoffman, ki je prostozidarjem očital predvsem krivdo za francosko revolucijo. V konzervativnih krogih srednje Evrope se je v tem času vse bolj krepil strah pred francosko revolucijo, ki so ga še okrepile vojne s Francozi. S smrtjo Leopolda II. leta 1792 in vladarskim nastopom njegovega brata Franca so se začeli represivrü ukrepi proti ložam. Tudi sicer se je pod cesarjem Francem poostrila cenzura in policijski režim. V decembru 1793 sta se uspavali tudi zadnji dunajski loži: "Sveti Jožef" (reaktivirala se je leta 1790) in loža "Pri novo- okronanem upanju". Nekateri prostozidarji so iz- gubili svoje službe na dvoru, kateremu so pred- stavljali vse bolj opozicijo. Odnos dvora do prostozidarjev se je dokončno zaostril leta 1794 po odkritju jakobinske zarote. Skoraj vsi jakobinci udeleženi v zaroti so bili tudi prostozidarji. Njihov vodja Ignac pl. Martinovič pa je bil tudi iluminat. Proti jakobincem je bil orga- niziran sodni proces. Sedem so jih leta 1795 obgla- vili, med njimi tudi Martinoviča. Dva sta umrla v ječi, ostali pa so bili obsojeni na dolgoletne za- porne kazni, vendar so bili leta 1802 pomiloščeni. Med obtoženimi jakobinci sta bila tudi kranjska plemiča: baron Siegfried Taufferer (od leta 1782 v dunajski loži "Pri pravi slogi") in grof Leopold Hohenwart. Taufferer je potem, ko so ga leta 1794 soobtožili jakobinske zarote, pobegnil preko Be- netk k Francozom. Na francoski strani se je nato vojskoval proti Avstrijcem, ki so ga v vojaških ope- racijah novembra 1795 zajeli. Usmrtili so ga z obe- šenjem na Dunaju maja 1796.^'^ Hohenwart pa je bil obsojen na zaporno kazen od koder mu je na prostost pomagalo vplivno sorodstvo.54 Cesar Franc II. je 2. januarja 1795 s patentom prepovedal prostozidarska združenja. Prepoved je leta 1803 potrdil z dekretom. Kljub temu so pro- stozidarji ohranili skrivne stike med seboj.Pre- 52 E. Huber, Sozialstruktur, 1991, str. 354. P. Vodopivec, Kranjski jakobinec baron Siegfried von Taufferer in Francija, Prispevki za novejšo zgodovino, XXX, 1990, str. 3 sl. 54 D. Zwitter - Tehovnik, Wirkungen der Französichen Re- volution in Krain. Veröffentlichungen des historischen Instituts der Universität Salzburg, Wien-Salzburg 1975, Str. 141 sl. H. Reinaller, Freimaurerei und Geheimbunde in Öster- reich im Einflusfeld der Französischen Revolution, Qua- tor Coronati Berichte, Nr. 11, december 1986, str. 50 - 59. 47 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 poved je ostala v avstrijski polovici monarhije v ; veljavi do njenega propada leta 1918. Leta 1785 je bilo v dunajskih ložah preko 700 i prostozidarjev. Od tega jih je 42% pripadalo plem- i stvu, med njimi le 14% visoki aristokraciji. Od po- \ klicev so bili najštevilčnejši tisti, ki so službovali v ; vojski, kar 22%, skoraj enak procent je bil iz vrst i uradništva. Naslednja največja poklicna skupina je bila iz vrst obrtnikov in trgovcev in je obsegala le 7%, sledili so ji univerzitetni profesorji in učitelji z 6%.56 Tudi sestava članstva vseh lož za vsa leta (3947 prostozidarjev) 18. stoletja da podobno sliko: 28,9% v državni upravi, 22,9% v vojski, 10,7% v \ trgovini, 6,3% umetnikov, 6,1% učiteljev, 5,2% ; zdravnikov, 5% publicistov, 4,3% duhovnikov itd.^'' LOŽE V NOTRANJI AVSTRIJI V 18. STOLETJU i Prva je v virih izpričana loža v Trstu leta 1773 ^ z imanom "Sloga" (La Concordia), ki je štela leta 1774 dvanajst članov. Leta 1774 je kot prava škot- ska loža dobila iz Prage konstitucijo.5° Nekaj let : kasneje, najverjetneje leta 1776, je bila ustanov- ljena loža "Prava harmonija in sloga" ("Harmonie j et Concorde universalle", oziroma "Zur wahren Eintracht und Harmonie"). Med njenimi člani sre- čamo tudi grofa Turjaškega.59 V Trstu so verjetno občasno delovale tudi druge lože, vendar je po le- ; tu 1785 delovala najverjetneje samo še loža "Prava : harmonija in sloga". Delovala je po sistemu ekiek- i tične zveze, ki je nastala leta 1783 po odcepitvi od j sistema striktne observance. Sistem je nastal na i Nemškem in je leta 1789 obsegal 30 lož, od tega v ; habsburški monarhiji le dve: v Salzburgu in Trstu.60 Leta 1782 je bila v Mariboru postavljena loža "Združena srca" (Zu den vereinigten Herzen), ki se je leta 1783 preselila v Gradec, kjer je bila aktivna najverjetneje do konca osemdesetih oziroma za- ' četka devetdesetih let. \ V Celovcu je bila leta 1783 postavljena loža "Dobrodelna Mariana" (Zur wohltätigen Marianna). Pri postavitvi lože je odigrala pomebno vlogo nad- i vojvodinja Marija Ana, ki se je leta 1781 po smrti svoje matere cesarice Marije Terezije preselila v Celovec. Imela je tesne stike z ložo "Pri pravi slogi" posebno z Ignacom pl. Bornom. Celovška loža je prenehala z delom leta 1786 po izdaji prosto-1 zidarskega patenta.^l 56 E. Huber, Sozialslruktur, 1989, str. 143. 5" E. Huber, Sozialstruktur, 1991, str. 229 sl. 5° L. Abafi, nav.d., str. 197 - 208. 59 L. Abafi, nav.d., str. 374 - 382. W. Dotzauer, Quellen zur Geschichte der deutschen Freimaurerei im 18. Jahrhundert, Peter Lang, Frankfurt am Main, Bern, New York, Paris, Band 3, str. 29. 61 R. Cefarin, nav.d., str. 74 - 174, 118 sl. Crb družine Desselbrunner, katere člane srečamo tako v graškiprostozidarski loži "Združena srca" kot tudi v ljubljanski prostozidarski loži "Dobrodelnost in stanovitnost". (Arhiv Republike Slovenije, Graščinski arhiv I, Dol, fasc. 79) V Gorici je delovala loža "Pri pogumu" (Zur Freimüthigkeit), ki je imela leta 1785 15 članov.62 Najverjetneje je bila postavljena leta 1784 in ver- jetno ni delovala dlje od leta 1786. V Ljubljani pa je bila loža postavljena desetletje kasneje, leta 1792, z imenom "Dobrodelnost in sta- novitnost" (Zur Wohlthätigkeit und Standhaftig- keit). Vse lože z izjemo ljubljanske so izpričane z izvirnimi arhivskimi dokumenti, ljubljanska pa z dovolj zanesljivimi poročili. Nenezič piše naj bi v 18. stoletju obstajala tudi loža v Kopru,63 vsekakor pa ne v času, ko je prišel Koper pod habsburško monarhijo. LOŽA "ZDRUŽENA SRCA" MARIBOR Pri postavitvi mariborske lože je odigral bist- veno vlogo upokojeni svetnik uprave v Banatu Ivan Vaclav Maria grof pl. Potting, ki je prišel leta 1782 v Maribor. Potting je bil mojster starosta64 v loži v Temišvaru in direktor rožnokrižarskega krožka na Češkem. Abafi meni, da je prišel v Ma- ribor z namenom, da bi tu oblikoval rožnokrižarski krog. Pri tem naj bi si pomagal z ustanovitvijo 62 Seznam članov goriške lože ohranjen v LlHSt, VA, kar- ton 65/2. 63 Z. D. Nenezič, Masoni u Jugoslaviji (1764 - 1980), Beo- grad 1984, str. 101. 64 Mojster starosta je bU predsedujoa v loži. 48 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino prostozidarske lože. Dokaj na hitro je oblikoval ložo, ne da bi posebno izbiral njene člane.^^ Ložo je 15. novembra 178266 priznala dunajska loža "Pri pravi slogi", z imenom "Združena srca" (Zu dem vereinigten Herzen) kot pravo Loža sv. Janeza.6'' Mariborska loža je zaprosila tudi za ustanovni pa- tent. Prostozidarji so se srečevali na gradu Rad- vanje nedaleč od Maribora. Sestavljalo jo je 14 pro- stozidarjev. Na seznamu68 zapisanem 27. 3. 1783 so "pravično pravo in popolno" ložo sv. Janeza z imenom "Združena srca" v Mariboru, ki je bila potrjena s strani avstrijske deželne lože sestavljali naslednji člani: 1. Johan Wenzl grof pl. Potting, upokojeni ce- sarsko kraljevi komornik in banatski svetnik kot veliki mojster 2. Johan Joachim Kleist, upokojeni namestnik okrožnega glavarja v mariborskem okrožju kot deputatski mojster starosta 3. Franc Anton pl. Siegenfeld, nadporočnik Ter- zijevega polka, kot prvi nadzornik 4. Janez Senčer (Sentscher), adjutant Terzije- vega polka, kot drugi nadzornik 5. Franc markiz de Ville, bivši grenadir polka Riesischen, kot zakladnik 6. Maksimilijan Straube inšpektor adjunkt, kot sekretar 7. Amadeus Barbolani, kaplan v Terzijevem polku, kot govornik 8. Ignac Frohberger, kirurg v Mariboru, kot ce- remonijalni mojster 9. Kari Schmidt pl. Ehrenberg mariborski okrož- ni komisar, kot prostozidarski mojster 10. Joseph baron pl. Kellerman, vojaški stotnik, kot prostozidarski mojster 11. Joseph pl. Catharin, Terzijev polk, kot pro- stozidarski vajenec 12. Anton Lufft, kirurg v Terzijevem polku, kot prostozidarski vajenec Službujoči bratje: 13. Joseph Hoffer, korporal v Terzijevem polku, kot prostozidarski mojster 14. Joseph Schimeck puškonosec pri velikem mojstru, kot prostozidarski mojster V loži so imeli največji delež aktivni vojaki, ki jih je bilo 5. Iz Terzijevega polka pa sta bila še kirurg in duhovnik. Poleg njih je bil v loži še en bivši vojak. Skupaj je bilo tako kar osem oseb, ki jih je plačevala vojska. Poleg teh sta bila še dva uradnika, dva upokojena uradnika, en kirurg, ena oseba pa je bil zaposlena pri velikem mojstru. Terzijev polk iz katerega je bilo v loži sedem 65 L. Abafi, nav.d., sir. 364. 66 HHSt, VA, karton 72, fol. 46. 6' A. Leskovec, Politimi in kulturni razvoj Maribora 1752 - 1850 v: Maribor skozi stoletja, Maribor 1991, str. 200. 6« HHSt, VA, karton 72, fol. 45. prostozidarjev, se je imenoval "Ogrski pehotrü polk'. Od leta 1769 je nosil številko 16. V letih 1766 - 1806 je imel polk svoj naborni okraj na Švabskem, delno v škofiji Münster. Leta 1771 je dobil stalni naborni okraj na Štajerskem v Celj- skem okrožju in en pomožni okraj v Galiciji. Sedež poveljstva je imel med leti 1775 - 1804 v Mariboru. Polk se je selil daleč okrog, vendar je bil od leta 1766 do 1800 ves čas na Štajerskem. Med letoma 1778 in 1800 je bil imetnik regimenta baron Ludvik pl. Terzy.69 Seznam vseh mariborskih prostozidarjev iz lože "Združena srca" je loža skupaj s spremnim do- pisom poslala 28. 3. 1783 na Dunaj. Dopis so pod- pisali Potting, Kleist, Siegenfeld, Senčer in Strau- be.70 Loža je imala svoj pečat v obliki heksagrama s tremi gorečimi srci v sredini nad katerimi dva psa držita napis "Triple union", nad njim je božje oko, pod njim pa kotnik in šestilo, vse skupaj pa ob- kroža še drugo šestilo. Mojster starosta mariborske lože Potting je prišel kmalu na slab glas, ker naj bi bil velik "blebetač in harlekin".''! Tudi v loži, ki je bila se- stavljena dokaj na hitro, je prišlo do nesoglasij in nezaupanja do njenega vodje. O Pöttingu in "cere- monijah" na gradu naj bi razpravljala vsa mari- borska okolica.72 2ato je Potting avgusta 1783 skle- nili, da prestavi ložo v Gradec. Odpotoval je v Gradec in preko gubernija zaprosil cesarja naj mu dovoli ustanoviti ložo v Gradcu. Državna pisarna mu je ložo dovolila ustanoviti pod pogojem, da jim razloži vse prostozidarske skrivnosti. Ali je sploh odgovoril in kaj je Potting odgovoril, ni zna- no, jasno je le, da je konec leta 1783 na veliko ve- selje svojih nasprotnikov odstopil kot mojster sta- rosta mariborske lože "Združena srca" in zapustil ložo. Kmalu nato je na Dunaju umrl. Pri nadaljnji selitvi lože in njeni postavitvi v Gradcu je odigral pomebno vlogo artilerijski major Aleksander pl. Ender, ki je bil član dveh praških lož. Leta 1783 je prišel v Gradec ter priporočil Sauerja in Schwitzna, da so ju sprejeli v eno od praških lož. Ta dva sta nato odigrala vodilno vlogo pri nadaljnjem vodenju lože. V juniju 1783 je loža dobila iz Prage ustanovitveni patent in bila 24. junija 1783 svečano instalirana. Na čelu lože je bil Žiga baron Schwitzen.^^ Loža se je preselila v Gra- 69 A. fr. von Wrede, Geschichte der K. und K. Wehrmacht, Die Regimente, Corps, Branchen und Anstalten von 1618 bis Ende XIX. Jahrhunderts, Wien 1898, I. Band, Str. 226 - 227. 70 HHSt, VA, karton 72, fol. 46. 71 L, Abafi, nav.d., sir. 367. 72 L. Abafi, nav.d., sir. 364 - 365. M. Schwaiger, Waren alle menschen Brüder? Eine per- sonengeschichlUche Untersuchung über die Mitglieder der Freimaurerloge "Zu den vereinigten Hertzen im Orient zu Graz" in den Jahren 1785 und 1786, Graz 1993. 49 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 dec, kjer je leta 1785, v času ko je bil izdan patent Jožefa II., imela že 82 članov. Prvi seznam članov graške lože je ohranjen ob praznovanju svečanosti ob drugem letu njenega obstoja.'''* Med njimi so bili tudi vsi člani mariborske lože razen Pöttinga, Kleista, Schmidta pl. Ehrenberga in Kellermana. Do junija 1785 je uspaval svoje članstvo še Strau- be. Decembra 1785 je štajerski guverner grof Franc Anton pl. Khevenhulier objavil reformni patent Jo- žefa 11. Po objavi je ložo zaradi dejstva, da so bile lože dolžne cesarju poslati sezname svojih članov 21 prostozidarjev ložo zapustilo. V letu 1786 je imela loža 62 članov, od tega je bilo devet novih. O delovanju lože v naslednjih letih ni veliko podatkov. Loža naj bi bila še aktivna zagotovo vsaj do leta 1788. Kdaj je prenehala z delovanjem, ni jasno, leta 1794 ni bila več aktivna in je tako delila tipično usodo lož v večjem delu habsburške mo- narhije. V letih 1785 - 86 je znanih 91 članov. Leta 1785 je bilo 16 vajencev, 10 pomočnikov in 56 moj- strov, v letu 1786 pa 8 vajencev, 1 pomočnik in 63 mojstrov. Glede na službo je bilo v loži 24 vojakov, 16 uradnikov, 12 duhovnikov, 7 trgovcev ali obrt- nikov, 6 učiteljev, 6 uslužbencev, 5 jih je živelo od lastnih sredstev, 4 zdravniki, 4 upokojenci, 3 indu- strijalci, in po en advokat, umetnik, slikar in po- sestnik. Od vseh jih je bilo 41 plemičev, večinoma iz vrst nižjega plemstva. Med mojstri v loži je bil tudi Thadeus grof pl. Trattmansdorf sicer stolni korar v Olomucu, ki je bil leta 1794 imenovan za škofa in leta 1816 za kardinala. V loži "Združena srca" v Gradcu je bilo iz Slovenske Strajerske 15 članov, dva pa sta bila iz Kranjske.^^ LOŽA "DOBRODELNOST IN STANOVITNOST LJUBLJANA" Podatki o ljubljanski loži "Dobrodelnost in sta- novitnost" so v razpravah zelo skopi. Ložo ome- njajo Kidrič,''^ Vodopivec,^^ Nenezič^^ Kidrič, ki omenja ložo na večih mestih,^^ piše da naj bi bila ustanovljena 5. aprila 1792, vendar naj bi nje- na aktivnost zamrla še preden je dobila konsti- tucijo iz Berlina.^f' Članov ljubljanske lože Kidrič ne omenja, razen domneve, da naj bi bil med nji- mi tudi Linhart. Nenezič napačno povzema Kidri- čevo razpravo o francosko ilirski loži ter šteje nje- ne člane iz leta 1813 za člane lože "Dobrodelnost? 74 HHSt, VA, karton 72. '5 M. Schweiger, nav.d., str. 169 - 178. '° F. Kidrič, Zgodovina slovenskega slovstva, Ljubljana 1938, str. 259. F. Vodopivec, Prostozidarstvo v: Enciklopedija Slove- nije, 9, Ljubljana 1995, str. 383. Z. D. Nenezič, nav.d., poglavje: Slobodni zidari u Slo- veniji do zabrane 1795 godine, str. 101. F. Kidrič, Dobrovsky in slovenski preporod njegove do- be, Ljubljana 1930, str. 59 - 60. 80 F. Kidrič, Zbrano delo II, Ljubljana, str. 214. in stanovitnost" iz leta 1792.81 napaka je že na prvi pogled več kot očitna, saj ima za mojstra starosto ljubljanske lože iz leta 1792 Chabrola82 - se pravi intendanta Ilirskih provinc, ki je prišel v Ljubljano šele 24. septembra 1811. Chabrola poli- cijski viri83 postavljajo na čelo francoske ilirske lo- že, nima pa zveze z ložo "Dobrodelnost in stano- vitnost". Pričujoči do sedaj neznani podatki o ljubljanski loži "Dobrodelnost in stanovitnost" temeljijo pred- vsem na podlagi razprave Brabbeeja,84 objavljene pred več kot sto leti. Njegova razprava, ki je bila do danes nepoznana, potrjuje Kidričeve domneve gle- de konstitucije iz Berlina, ne ujema pa se z njegovo domnevo, da naj bi bil med njenimi člani tudi Lin- hart. Brabbeeju, ki je bil poznavalec omenjene pro- blematike, so bili dostopni nekateri izvirni doku- menti o ljubljanski loži, kot uvodoma tudi sam na- vaja.85 Veliko zanesljivost podatkov, ki jih navaja Brabbee, na primer glede prejšnjega članstva ljub- ljanskih masonov, potrjujejo dokumenti posamez- nih lož tako v Hišnem, dvornem in državnem arhi- vu na Dunaju86, kot tudi v Deželnem arhivu v Gradcu.8'' Nadalje Brabbeejeve navedbe potrjujejo sicer skopi podatki, ki jih je zbrala ljubljanska polici- ja in so shranjeni v Arhivu Republike Slovenije,88 ter v Splošnem upravnem arhivu na Dunaju. Vsi ti podatki, ki se med seboj dopolnjujejo, nam pričajo o življenju sicer majhne, a ene od poslednjih lož v habsburški monarhiji 18. stoletja. Nenazadnje potr- jujejo prisotnost vseh ljubljanskih prostozidarjav na Kranjskem tudi drugi dokumeti: kranjski deželni še- matizmi (ujemajo se z navedbami, ki jih iz doku- mentov povzema Brabbee), matične knjige in drugo. 81 Z. D. Nenezič, nav.d., str. 101 - 102; res je, da tudi pri Kidriču na prvi pogled ni povsem očitno na katero ložo se nanaša spisek; glej F. Kidrič, Zbrano delo 11, str. 214. 82 Z. D. Nenezič, nav.d., str. 110. 83 HHSt, VA, karton 97. 84 G. Brabbee, Die Loge "Zur Wohlthetigkeit und Stand- haftigkeil" im Orient von Laibach (5793), Allgemeine österreichische Freimaurer Zeitung, III, Wien 1876, str. 30 - 35 (članek je podpisan le s psevdonimom, oziroma kraticami - Br. Gbr.); Uvodoma Brabbee navaja, da je razprava napisana na osnovi doslej še neuporabljenih rokopisnih virov. 8^ Gustav Brabbee (rojen 1822) je objavil precej zgodo- vinskih prispevkov o ložah v času Marije Terezije in Jožefa II. Bil je član družine, iz katere so bili pro- stozidarji že od leta 1781. Vire za svoje razprave je črpal iz zapuščine svojega deda, kot tudi iz drugih spisov, ki jih je sam vneto iskal. Gustav Brabbee je bil leta 1848 sprejel v dunajsko ložo "Sveti Jožef". Korespondenca te lože iz konca 18. stoletja je bila vir njegove razprave o ljubljanski loži "Dobrodelnost in stanovitnost" 1792 - °o HHSt, VA, karton 41, 72, itd. 87 Steiermärkischen Landesarchiv Graz (StLA), Stadt 202 a, 639. (Freimaurerakte). 8° AS, Freds. A., Repertorium über die geheimen Polizei Akten 1791 - 1800. 50 46 1998 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Seznam članov lože "Združena srca"Maribor 1783 (Haus- Hof- und Staatsarchiv Wien, Vertrauliche Akten, karton 72) 51 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovina 1998 Pobudo za ustanovitev lože v Ljubljani so dali nekateri tukajšnji prostozidarji in dunajska loža "Sveti Jožef". Dunajska loža "Sveti Jožef ", ki se je i leta 1785 ob izdaji cesarskega patenta zaradi spo- rov z veliko ložo Avstrije v celoti uspavala, se je leta 1790 skupaj z uspavanim članstvom reakti- i virala, in dobila novo konstitucijo iz Berlina.^^ : Njen motiv za ustanavitev lože v Ljubljani je bil v želji po obnovitvi Avstrijske deželne lože. Tudi ] ljubljanski prostozidarji so se za pridobitev konsti- ] tucije obrnili na veliko ložo Nemčije, ki je bila : materinska loža dunajski loži "Sveti Jožef".^0 i Dunajska loža "Sveti Jožef" je 1. maja 1792 pisala veliki nemški loži v Berlin, da vodijo vpe- ljevanje lože "Stanovitnost in dobrodelnost v ori- entu v Ljubljani". V Ljubljani se je, verjetno v aprilu leta 1792, ' sestalo več prostozidarjev in izrazilo željo, da bi v ^ Ljubljani ustanovili regularno ložo. Vsak od pri- sotnih je moral predložiti izkaz, da je prostozidar, da je bil sprejet v regularno ložo in v katero ; stopnjo je bil posvečen. Najprej so podrobno pre- ! učitli certifikate vseh prisotnih. Na srečanju je bilo ' 13 prostozidarskih bratov od tega 8 mojstrov, 1 | pomočnik in 4 vajenci. Razpravljali so še o lokaciji \ lože in drugih z njo povezanih okoliščinah, ki bi j omogočile ustanovitev regularne lože. Za provizo- ričnega mojstra starosto'^ so imenovali barona Bernarda barona Rosettija, za provizoričnega sek- , retarja pa Alojza Kappusa pl. Pichelsteina. Origi- ; nalni, vendar nedatiran protokol zasedanja so po- ( slali dunajski loži "Sveti Jožef" z željo po prejemu j konstitucije. V pismu so dunajske brate obvestili, ; da so mojstra starosto in uradnike že izvolili in * pripravili vse potrebno. Zapisali so, da zavisi sedaj ; vse nadaljnje od bratovske ljubezni dunajskih pro- . stozidarjev, da jih zastopajo očetovsko in mate- rinsko, ter storijo vse, kar je potrebno, da bodo v Ljubljani dobili konstitucijo.^^ ^ Priložili so tudi menico (z datumom 9. maj 5792)93 y višini 81 goldinarjev (18 dukatov) za iz-^ delavo dokumentov in konstitucije, namenjeno ve- I liki loži Nemčije v Berlinu, ki so jo podpisali in; pečatili vsi prisotrü. Dopis so končali s prošnjo, da i naj posredujejo za njih ter jih obvestili, da so pri- pravljeni s hvaležnostjo kriti vse nadaljnje stroške. V drugem dopisu so ljubljanski bratje ložo "Sveti Jožef",prosili, da jim predčasno pošlje doku-; mente za prvo stopnjo, ker brez tega ne morejo \ pričeti z delom, in "kako zelo težko je biti pro- ^ stozidar brez dela."^^ Kot ustanovitelje ljubljanske lože "Dobrodelnost in stanovitnost" navaja zapisnik^^ naslednje brate: Mojstri: 1. Bernard baron pl. Rosetti, cesarsko kraljevi ko- mornik in kranjski deželni odbornik, sprejet in povišan v orientu v Trstu 2. Jožef pl. Desselbrunner, povišan v orientu v Gradcu. 3. Jožef Pichler, vojaški sodnik v polku grofa Turna, povišan v orientu "Pri ljubezni in resnici" na Dunaju.96 4. Adalbert Vischer (Fischer) pl. Riselbach povišan v orientu "Pri okronanem upanju" na Dunaju, v Lju- bljani kot cesarsko kraljevi sekretar pri administraciji tobačnih dohodkov in kolkovnem uradu v Ljubljani, pred tem protokolist bankalne direkcije. 5. Jožef Pinhak, stolni pridigar in direktor cerk- venega seminarja v Ljubljani, povišan leta 1788 v mojstra v orientu lože "Pri okronanem upanju" na Dunaju, ko je bil še župni vikar v Spodnji Avstriji. 6. Jožef pl. Foedransperg, sprejet in povišan v loži "Pri sedmih modrih" v Linzu, advokat dvornega sodišča, pasauski tajni svetnik. 7. Alojz Kappus pl. Pichelstein, mojster v dunajski loži. "Sveti Jožef", sekretar in arhivar kranjskih deželnih stanov. 8. Kari Trockenbrod, kirurg v polku grofa Turna, član lože "De la posterite Union" v orientu v Luxemburgu. Pomočnik: 9. Gospod Gross, stotnik v polku grofa Turna, iz lože "Dobrodelna Mariana" v Celovcu. Vajenci: 10. Anton Blažič, deželni svetnik, iz orienta v Trstu. 11. Friedrich von Reitenburg (Reichenberg) stotnik v polku grofa Turna iz lože "Združena srca" v Gradcu. 12. Zschischka pl. Trocsenau, poročnik v polku grofa Turna, iz orienta v Trstu. 13. Janez Evangelist pl. Desselbrunner, iz orienta v Miinchnu. Ložo je sestavljalo pet vojakov, prav toliko urad- nikov, en duhovnik, dva trgovca oziroma tovarnar- ja (brata Desselbrunner). Vojaki so bili iz kranjsko- primorskega bataljona deželne brambe, ki je bil stacioniran v Ljubljani pod poveljstvom majorja Jo- sepha grofa Thurna. Večina bataljona je leta 1809 v času vojne s Francozi prišla v francosko ujetni- štvo.97 Rosetti je bil imenovan za mojstra starosto v ^9 E. Huber, Sozialstruktur, 1991, str. 155 sl., str. 180 sl. i 90 G. Brabbee, nav.d., str. 30. j Mojster starosta: nemško "Meister vom Stuhl", francosko ! "Venerable". Mojster starosta je bil predsedujoči v loži. i 92 G. Brabbee, nav.d., str. 31. ■■ 93 To je 9. 5. 1792. 94 G. Brabbee, nav.d., str. 31. ^ 95 G. Brabbee, nav.d., str. 35. 9° Loža "Pri ljubezni in resnici" (Zur Liebe und Warheit) je bila ustanovljena leta 1789 na Dunaju, leta 1791 je dobila konstitucijo iz Regensburga. V bistvu je bila rožnokrižar- ska loža in pri drugih dveh dunajskih ložah ni bila preveč priljubljena. Več o njej glej: E. Huber, Sozial- struktur, 1991, str. 182 -187. 97 A. Wrede, nav.d.. Band V., str. 120. 52 46 1998 12 KRONIKA časopis za slovensI