List Tečaj LUI. a Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr.. za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 11. januvarija 1895. nemščino, v nemških kak Čeh češčino. Na visokih šolah pa slušatelji tudi morali nekaj predmetov učiti se v Politiški oddelek. i » Državna gimnazija 9 Pod tem naslovom priobčil je v dunajském Va Od drugem deželnem jeziku, da bi neposled bili dosti vešči oběh deželnih jezikov za delovanje v šoli in uradu. nasveti so prav lepi, a vendar mi Slovani Vsi popřej ne moremo dosti o njih razpravljati, da se nam dovoljijo srednje sole v maternem jeziku. Pred vsem je terlandu" cdličen konservativen politik dva članka, kritosrčno moramo reči, da se z načeli v teh dveh člankih treba, da v Šleziji, na Štajarskem, Koroškem, Kranjskem razvitimi se do malega vjemamo, ali način, kakor jih je in Primorskem dobimo slovanskih srednjih sol. Če se to razvil, je pa tak, da ni misliti, da njegovi nasveti imeli stori, potem smo prepričani, da se tudi Čeh i na Mo kaj vspeha. ravskem in Češkem ne bodo ustavljali obvezni nemščini. uvodu zagovarja nemški poslovni jezik v Avstriji. tem bi nekako rad opravičil izključno nemški notranji jezik v Avstriji. Vidi se mu pri tem, da ga vodi nemško-narodna tedenca. Nemški notranji jezik v Avstriji še ni nikdar veljal, kajti v Galiciji imajo poljskega, v nekaterih južnih deželah pa italijanskega. Vsako razširjenje nem-ščine bi moralo vzbuditi le nevoljo. Naravnost razžaljivo je pa, da hoče dotični člankar opravičiti svojo zahtevo s Na Slovenskem se bi po teh načelih moralo v vseh razredih gimnazije predavati v slovenščini v oddelkih za Slovence razen nemščine, na oddelkih za Nemce pa v nemščini, izimši slovenščino. Pri drugem deželnem jeziku bi se namreč gledalo na to da se ta jezik tudi rabil za razlaganje. Seveda, dokler bodo pa le obligatno nem ščino samo rinili v češke srednje šole, drugod pa va da imajo Angleži in Francozi v vseh svojih kolo- Češka tem, nijah tudi le angleški in francoski poslovni jezik. rovali nemške prednosti, |Slovani v take nasvete ne mo rejo imeti nobenega zaupanja, ker vidimo, da je pred na pr. se pač ne sme primerjati z Indijo ali Algierom, Čehi ne s kakimi Malajci ali Rabili. Ze dober okus za-hteva, da se ne delajo take primere. uvod kaže, da je konservativni politik imel vsem namen le germanizacija. Na podobném polovičar-stvu so se razbile dunajské punktacije in se bodo tudi „Vaterlandovi" nasveti o državni gimnaziji. Ze ta namen spregovoriti jedno besedo v prid germanizaciji. Če pa Nemci hočejo odkritosrčno take uredbe, ki po vseh deželah omogočile na srednjih šolah, se To že vidno iz tega, da govori o čeških in morav- priučiti druzemu deželnemu jeziku, potem pač Slovani skih gimnazijah, in le na teh zahteva, da bi se gledalo, tudi ne bi ugovarjali, ako bi se poleg nemščine predava da učenci znali oba deželna jezika. Bilo pač tudi še kak drug predmet v nemščini v višjih razredih, ko ravno tako pravično, da se oziralo tudi na druge de i) žele, recimo na Šlezijo in na slovenske pokrajine. Vaterland" priporoča, da bi se na vseh srednjih šolah drugi deželni jezik učil kot obvezni predmet. S tem se mi popolnoma vjemamo, ali to mora veljati za vse je- šolah učiti slovenščino, zadovoljni bodemo povsem, da se bi bilo to potrebno za priučenje nemščine na srednjih šolah. Slovenci bi pa niti ne zahtevali, da se mora v nemških krajih Koroškega ali Štajarskega tudi na srednjih zike in vse šole. Po mnenji člankarja, moralo bi se pri v gimnazijah na slovenski zemlji osnujejo vsi ucni pouku gledati bolj na praktično uporabo jezika, in da zavodi na tej podlagi. Nekoliko težavno bi pač bilo na naj bi učil vsak jezik učitelj, kateremu je dotični jezik Primorskem, če mislimo, da bi se tudi tukaj našel kak materni, ki bi pa moral že znati za potrebo tudi drugi način, deželni jezik. da se v srednjih šolah bilo moč priučiti de čeških šolah bi tako Nemec poučeval želnih jezikov. Ko bi drugače ne bilo moč, naj bi se pa pouk v grščini nekoliko skrčil, sicer se pa tudi v Nemčiji učita po dva novejša jezika na gimnaziji in bi tudi na Primorskem bilo moč se naučiti slovanščine, italijan-ščine in nemščine, poslednjo iz skupnih državnih ozirov. Nemški konservativni list tudi svetuje, da bi otroci že iz ljudskih šol přinesli nekoliko znanja druzega dežel-nega jezika v srednje šole. Priporoča v ta namen, da bi otroke pošiljali iz slovanskih krajev v nemške kraje, iz nemških pa v slovanské v šolo. Če tudi se je morda to nekdaj prakticiralo, vendar po našem mnenji za sedanji čas ne ugaja. V ljudskih šolah se mora poduk vršiti na podlagi materinščine, drugače ne dosega svojega naraena. Sedaj se v ljudski šoli otroci morajo marsikaj učiti, kar nekdaj ni bilo treba in torej ne morejo prejšnje razmere biti za nikako merilo. Tudi bi tako pošiljanje otrok v oddaljene kraje šolanje jako podražilo. Sicer je po Slovenskem že v tem oziru preskrbljeno, ker se na večraz-rednicah uči že tudi nemščina, sicer bi pa pač tudi brez tega znanja z intenzivnejšim učenjem tudi se učenci že přiučili tega jezika. V vsem moramo reci, da nas nasveti tega konser-vativnega politika jako vesele, da se le pokaže resna volja jih izvesti v vseh meševitih deželah, ne pa samo ondu, kjer bi utegnilo to biti le Nemcem, ali pa nemščini v korist. Ako se bode pa drugače postopalo, pa Slovani taki prevstroji ne morejo skazati nobenega zaupanja in bodo zadela na nepremagljive težave. Misel, da je Av-strija nemška država se mora opustiti, po tem se bode že našel potiz nasprotstva raznih narodnostih; dokler se bode pri vsem le na to gledalo, kako bi se le utrdilo prvenstvo Nemcev, tako dolgo je pa zastonj vsako pri-zadevanje pomiriti avstrijske narode. Politični pregled. Deželni zbori. — Koroški deželni zbor je takoj v začetku zborovanja pokazal svoje pravicoljubje. Slovenskega po-slanca Einspielerja zopet niso izvolili v noben odsek, Muri je pa voljen v dva rnanj važna odseka, kjer ne bode imel dosti priložnosti za vspešno delovanje v nobenern oziru. V češkem in koroškem deželnem zboru se je od nemškonarođne strani sprožila misel, da se vpeljejo v kmetskih občinah neposredne volitve, kar bi pač bilo jedino prav. Volitve po vo lilnih inožeh so vsekako nekaj poniževalnega za kmete. Češki deželni zbor je pa že v prvém branji zavrgel Vašatyjev pred-log, da bi za volitev naôelnikov okrajnim zastopom ne bilo potrebno cesarskega potrjenja. V dolenjeavsfrijskem deželnem zboru je bila burna seja, ko je od strani protisemitov se predlagalo, da se ponižajo preskrbninski stroški v dunajskih bol- nicah z 1 gld. 20 kr. na jeden goldinar, kot so bili popřej. Pri tem so pa protisemitje bili jeli napadati dunajsko vseuči-lišce, katero se vedno bolj požiduje Židovske profesorje je pa zagovarjal rektor Midler, pa ne posebno srečno Lueger ga je posebno hudo obdělal, da se katoliški duhovnik Millier pote-guje za židovski značaj vseučilišča. Židovski listi pa sedaj rektorju slavo pojo in hvalijo njegovo pravičnost in učenost. Označljivo za sedanji položaj je pa tudi, da se tudi v tem slu-čaji posebno vjemajo z židovskimi liberalci nemški konserva-tivci in mahajo po protisemitih, kateri so bili tako predrzni, da so se celo proti duhovniku upali braniti katoliški značaj dunajskega vseučilišča. — V gališkem deželnem zboru so Ru- muni predlagali znatno razširjenje volilne pravice. Njih predlog pa nima dosti upanja da bi bil vsprejet, če tudi ga podpi-rajo nekateri liberalnejši Poljaki. Mnogo deželnih poslancev se namreč boji za svoje mandate. Slovenščina v Gradci. — Lani je štajarski deželni zbor bil sklenil, da bi se na deželni realki v Gradci začela poučevati tudi slovenščina. Gospodje namreč začenjajo spozna-vati. da brez znanja slovenščine ne bode mogoče poslovati mej štajarskimi Slovenci Ta sklep pa vendar ni imel nobenega vspeha, kakor razvidimo iz poročila deželnega odbora Ondu se namrec poroča, da Gradec ni pravi kraj za slovenski pouk, kajti vsi dijaki se rajši uče angleščine nego slovenščine. Mi se temu ne čudimo. Nemški listi so razkričali slovenski jezik za barbarsk in torej ni čuda, če nemška mladina zanj nima simpatij Sicer je pa za Nemce tudi ložja sorodna angleščina, nego pa slovenščina Sklep deželnega zbora torej ne bode imel zaželenega vspeha in Nemci ne bodo še mogli povsod izpodri-vati Slovencev. Gospodje se bodo le mogli sprijazniti z mi-slijo, da se na Slovenskem morajo nastavljati slovenski urad-niki, kajti Slovenci hoćemo vedno odločneje zahtevati, da mora vsak uradnik na Slovenskem biti tudi slovenščine zmožen. Ogersko. — Sedaj še nimajo ministerstva. V soboto se je césar povrnil v Budimpešto in začele so se znova avdi-jence in ban je dobil nalog, da sestavi novo vlado, kar mu pa ne gre posebno gladko. Liberalna stranka mu nič prav ne za-upa. Boji se namreč, da bi ne zacel kake drugačne politike, skrajna levica mu bode pa napovedala najhujši boj. Narodna stranka najbrž ne bode podpirala nove vlade. Zaradi tega se najbrž nova vlada ne bode mogla dolgo obdržati. Prišlo bode kmalu do daljše premembe, ki se pa ne ve, na katero stran se obrne, dobe li liberalci zopet prejšojo veljavo, ali pride kaka konservativna stranka na površje. Skoro bi pa rekli, da je prvo verojetnejše, ker ogerski konservativci ne kažejo nobenega posebnega življenja. Katoliška stranka na Ogerskem. — Na Ogerskem se snuje neka katoliška stranka, in se je objavi! že nekak njen program. Za nas je najvažnejše to, kako politiko se bode držala v narodnem oziru Reči pa moramo, da njen program baš v tem oziru dosti dobrega ne obeta Govori se res nekaj o tem, da se bode ozirala tudi na druge narodnosti, a naglaša se posebno prvenstvo madjaršcine. S tem je pa dosti pove-dano. Pomadjarjevalo se bode, če pride katoliška stranka na krmilo, ravno tako kakor se sedaj Drugace tudi ni pričako-vati, ker se že sedaj po Ogerskem razširja madjarizacija tudi po šolah, katere vzdržujejo škofje. Zato se bodo pa ogerski Slovani morali le samostojno organizovati in nobeni madjarski stranki delati tlake. Novi katoliški stranki bodo morali dati naravnost razumeti, da jo bodo podpirali jedino, če se postavi na stališče narodne jednakopravnosti. Bolgarija. — V smislu sklepa, katerega je storilo so- branje glede pomiloščenja političnih zlocincev, vrnil se je Can- kov v Bolgarijo. oziroma izpustil iz zapora kovu so se peljal; prijatelji s separatnim vlakom do bolgarske meje nasproti — Vojno sodišce je pričelo zadnji čas preisko-vati stvar o umoru iinančnega ministra Belčeva in preiskava je napravila sum na Stambulova. češ, da je ta posred-io ali neposredno kriv umor* Preiskovalni sodnik je izdal ukaz, naj se Stambulov zapre, toda mestni načelnik Marinov je za zdaj preprečil izvršitev posredovanjem vojnega ministra in diplomacije Rusija. — C^r Nikolaj II. je poveril posebno komisijo, da napravi načrt zakona, vsled katerega, naj bi se položaj onih, ki so administrativno poslani v Sibirijo, in onih, ki imajo ondi pretrpeti kazni, znatno zboljšal. — Poroča se, da je varšavskim oblastim došlo povelje, da je na postajah zopet obesiti poljske napise, koje je dal sneti prejšnji guverner general Gurko. Razpuščena poljska kmetijska družba se zopet osnuje in pomiloste se oni, ki so bili ubsjjeni povodom slav- nosti Kilinskega. Vidi se, da hoče, biti Fuska pod svojem gld. Transformatorji za mestno in zasebno razsvetljavo sedanjim generalnim guvernerjem v Varšavi, grofom Suvalov-om bi stali vkupe 32.900 gld., 300 obločnih in 856 žarnih povsem pravična težnjam Poljakom. Eden prvih ruskih listov piše glede odncšajev v i uski Poljski: ,.Z ruske strani se ne sme in se ne bode oviral razvoj poljskega delovanja na polji industrije, znanosti in lepih umetnostij, samoupravo pa je dc- svetilnic, kandelabri in držala in vsa oprava za mestno razsvetljavo stalo 22.726 gld. 45 elektroštevcev je odsek računal s 4450 gici. Stavbeno vodstvo in drugi voliti Poljakom še le potem, ko se bode vidělo, da so postali stroški so se pa proračunali na 16.408 gld. Torej vsa zvěsti podaniki svoje velike domovine, na katero so priklje- njeni za vedno z železno roko zgodovine". Temu v pojasnilo bodi povídáno, kar Poljaki sami priznajo, da je na Ruskem mej Poljski mnogo upornih življev, to je vednih nezadovoljnežev. Francija. Ker je tudi vojaško prizivno sodiŠče po- trdilo obsodbo kapitana Dreyfusa, je bil dne 5. t. m. na dvo-rišci vojaške sole v Parizu degradovan izdajalec Dreyfus. Na dvorišču so stali v treh krdelih vojski vseh vrst. Vsak v Parizu gainizujoc polk je poslal po edno stotnijo. Vojaška straža je pripeljala Dreyfusa General Darras je rekel : Alfred Dreyfus, vi niste vredni nositi francoskega orožja. V imenu zakona Vas degradujemo. Dreyfus je zakričal : Recite Franciji, da sem električna naprava skupaj stala 390.000 gld., ali blizu 400.000 gld. Iz proračuna je razvidno, da bi znašali vsi stroški za električno napravo 390.000 gld. To je pač vsota, o kateri je treba, predno se dovoli, pomisliti, je li upanja, da bi se naložila plodonosno pri tem podjetju ali ne. Odsek je sestavil tudi račun v letnih stroških in dohodkih električne naprave in sploh račun o rentabili-teti vsega podjetja. A. Letni stroški. nedolžen ! Zivela Francija! Ko so vojaki strgali z vse vojaške distinkcije, izrocili so ga orožnikom, peljali v civilni zapor. Dreyfusa so ga Afrika. Vest o odjenju Madagaskarcev nasproti Franciji se ne potrjuje Madagaskarci se nočejo lepim potom I. Plače, mezde, upravni stroški: 1. Uprava (knjigovodstvo) 1000 gld. 2. Vodstvo v centrali : 1. inžener kot vodja vse na prave 1800 gld., 1 magaciner 600 gld., 1 sluga 400 i pobotati z Francozi. Izvanredni poslanec francoske vlade pri 1 vratar 400 gld. Skupaj 3200. madagaskarski vladi se vrne v krátkém v Francijo. Francoski vladi vidi se torej potrebno pripravljati za vojsko proti Mada- gaskarju. se priČne na pomlad, če se poprej kakim izvan- rednim potom ne doseže mir. Azija Naj poročila vedo povedati, da Ja ponska napram Kitajski noce miru^jub resnemu prizadev si edn j Mnenj ♦ v v bodo Japoi 3 Kitajske Je, V se da bodo sedanja pogajanja se razbila in sklenili mir V San-Fran ci s ko zamejo Peking, sre- v Ameriki so sled tajnému društvu Kitajcev, katerega naloga je vreči na na Kitajskem dinastijo Mendžu. Diuštvo, ki šteje do 3000 članov in razpolago z znatnimi sredstvi je že odposlalo na Kitajsko mnogo orožja in odposlancev, ki naj vzbude narod vstaji. 3 Osobje pri strojih : 2 mašinista po 700 gld kurjača po 600 gld mazača po 450 gld., delavci po 450 gld., po 700 gld. Kar znaša skupaj 6950. i pomožni pazniki pri električnih aparatih 1000 4. Vnanja služba: 1 elektrotehniški montér pomoćnika po 500 gld., pavšal za prižiganje sve gld. tilnic 500 gld. Skupaj 2500 gld. . Splošni stroški, to je davek, zavarovalnina proti ognju in nezgodam, pisarniške potrebe, tiskovine 1800 gl. II. Uporaba materijala: 1. Uporaba materijala v centrali. Kurivo : 30 obločnih svetilnic (á istovredna, kakor 6 žarnic), svetečih Električna razsvetljava v Ljubljani. (Dalje.) 3 ure na dan, daje na leto za jedno žarnico 32.850 x G je 197.100 ur, 428 mestnih žarnic, svetečih vsaka po 1120 ur na leto, daje za jedno žarnico 479.360 ur, 428 mestnih žarnic, svetečih vsaka po 2760 ur na leto, daje za jedno žarnico 1,181.280 ur, 4000 privatnih žarnic, kojih sveti vsaka poprečno na leto 600 ur, daje za jedno žarnico Po tem proračunu bi stalo stavbišče 8000 gold., 2,400.000 ur. Skupaj na leto 4,257.740 ur svetljenja za stavbě v centrali 51.000 gld., 3 parni kotli, s potřebními jedno žarnico s svetljivostjo 16 norm. sveč. Za ta učinek cevmi, 3 parni stroji po 200 konjskih sil, priprava za se potřebuje v centrali 425.774 jedno uro delujočih konj- čiščenje vode, potrebne sesalke, premični žrjav, bi vkupe skih sil. Ako je instaliranih motorjev za 50 konjskih sil, stalo 79.000 gld. Električni stroji v centrali in sicer, 3 in ako delà vsak motor 8 ur na dan in" 300 dnij na dinamoelektrični stroji^ dajejo mir menjajoče toke po leto potřebuje se za ta učinek v centrali, ker daje 62'5 2000 voltov in ter činijo 125.000 voltov, in 3 dinamo- konjskih sil na parnem stroji le 50 na motorju 150.000 električni stroji za istomerne toke za vzbujenje magne- jedno delujočih konjskih sil. Skupni učinek na leto tizma v prvih z dovoznino in postavljenjem stali kakor razni 575.774 ali v okroglem številu na leto 580.000 jedno uro delujočih konjskih sil. Za jedno parno konjsko silo 38.000 gld. Električna uprava v centrali, aparati za merjenje jakosti in napetosti tokov, reostati in se potřebuje 9 kg. pare, z jednim kg., fohndsdorfskega vreditev električne razsvetljave v centrali se je vkupe ra- premoga se dobi 61/2 kg. pare. Torej se potřebuje pre- čunalo na 7704 gld. Razni aparati za merjenje strojev v moga na leto: elektrovodni mreži, razna orodja in rezervni deli dinamo- električnih strojev stali 3705 gld. Glavni ali prvotni 580.000 X 6*5 803.077 kg. po l'l 8833 gld podzemeljski kabelj bi z vsem potrebnim stal 66.807 gl., 85 kr., 25 odstotkov privržka za zažiganje in sesalke električna mreža za razsvetljavo uličnih cest pa 59.255 2208 gld. 47 kr. b) Maža za stroje in tvarina za sna 14 ženje 1500 gld. Razne druge manjše potrebšcine 457 gld 68 kr. 2. Uporaba drugega materijala Ogelj Če se konjem daje svežo travo, rudeč0 deteljo ali lucerno, se jim za nekaj časa lahko pomanjša množina obločne ovsa, katerega jim dajemo. Dobro je, ako jim dajemo pri svetilnice (30 svetilnic z 32.850 urami svetljenja na leto tem nekaj sena. Pri daljši rabi take krme se konjem po 0 8 kr. Ker Za nakup žarnie (1,650.640 ur svetljenja.) začne širiti vamp in niso več tako gibčni kakor sicer traja 1,650.640 : 800 vsaka 800 ur svetljenja, treba je 2064, po 50 kr. 1032 gld. Druge manjše potrebšcine 105 gld. 20 kr. Ugodni so pa bili poskusi z ječmenom. Lahko se daje konjem sam ali pa pomešan z ovsem. Ječmen je nekoliko težji prebavljiv nego oves. Opazilo se pa ni, da III. Letni stroški za ohranitev naprave v dobrem stanju: 1. Za stavbě v centrali 255 gld., 2. za parne stroje . za električne bi bilo konje ščipalo po vampu ako so lim dajali ječmen. in kotle z vso opremo 987 gld. 50 kr., stroje v centrali 570 gld., 4, za električne aparate 171 gld 81 kr î za elektrovodno mrežo 630 gld. 31 kr Navadno se misli, da je rž jako nevarna krma za konje, kajti moti prebavljanje, vzbuja bolezni v glavi itd. Natančneje preiskave so pa vendar pokazale, da je tudi rž porabljiva za konje. Prebavljiva je sicer zares težje od za mestno razsvetljavo 113 gld 63 kr za elektro števce 44 gld. 50 kr., 8. splošne potrebščine 127 gld. 25 kr. IV. Zaklad za obnovitev posameznih delov naprave: 1. Za stavbě v centrali 51 gld., in kotle z opremo 2212 gld. centrali 646 gld 4 za parne stroje % % za električne stroje v 5 kr.. električne aparate 859 gld za elektrovodno mrežo 1638 gld. 80 kr i for matorj e 427 gld. 70 kr. î (kandelabre itd.) 318 gld. 16 kr., za trans za mestno razsvetljavo . za elektroštevce ovsa, a konji so ga dobro prenašali. Če se rž daje konju, dajati se mora tudi sena in slame. Slabi nasledki namreč nastopijo jedino, ako se konj krmi jedino z ržjo. Najbolje je pa, ako se poleg sena, konju primešava mej rž vselej nekaj ovsa. Podobni vspehi kakor z ržjo dosegli so se s pšenico. Koruze samo ni posebno priporočati za konje, radi po njej dobe drisko. Dobro je pa, ako se jej vselej pri-meša nekaj ovsa. Bob, grah in leča je tudi dobra krma za konje. Kateri je boljši se ni moglo določiti Konj se jih pa 298 gld. 15 kr., 9. Posebej še 49 gld. 14 kr. mora dajati po kacih 8 kilo na dan, če se jih manj daje » V. Obresti od glavnice: radi opešajo Pri i mljenji boba, graha ali leče namesto 4 25 odstotkov od 390.000 gld. (Dalje sledi.) 16.565 gld Obrtnij ske raznoterosti. ovsa se pa mora dajati konjem več sena nego navadno. Ravno tako tudi, ko bi konjem dajali ajde. Ajdi se pa mora reci, da posebno dobra za konje ni, in je tudi posebno radi ne jedo. Pri tem naj pa še omenimo, da je posebno dobro Mazanje šivalnega stroja. Če hoćemo, da šivalni konje napajati pred krmljenjem, vendar se morajo na to stroj ostane več let rabljiv, moramo ga vsak mesec očistiti in z nova namazati. V ta namen se vzame colnic s stroja in odstrani gonilni jermen. Sedaj se vlije malo kapljic petroleja v vse oljne luknje stroja in na vse drgnoce se dele stroja in stroj se sedaj goni malo naprej in nazaj. Dober petrolej raztopi polagoma navaditi. Živalim se pa mora dati toliko vode kolikor jo marajo. » omeci in žaltovo olje na stroji in je odstrani. Na to pa stroj dobro očisti in obriši s kako cunjo in namaži ga z oljem za stroje (mašinskim oljem). Sedaj se pa očisti še gonilni jermen. Smola, ki se je na njem nabrala se ostrže, potem se pa dobro s petrolejem namaže in zbriše. Na to se dene jermen zopet na stroj in pritrdi čolaic. Ponarejanje raznih alkoholičnih pijač se je v Fran- ciji silno pomnožilo. Po nekih preiskavah je deset desetin taeih pijac ponarejenih. Stvar se bode baje v krátkém spravila v zbornici v razgovor. Morda se sklene kak zakon, kajti ne- katere ponaredbe so zdravju mocno škodljive. Sicer pa tudi v mnogih druzih državah ni dosti bolje. Kmetijske raznoterosti. Proti gnitji krompirja v kletih je dober pomocek žgano apno, ker hlastno nase vleče vlažnost in tako prepre- 6uj razvoj glj Ko se spravlja krompir v klet se pod kup, v sredi ali na vrhu kup dene živega apna in krompir ostane potem zdrav. Apno se s slamo loci od kromp ali pa se v kaki vreči dene na kromp V Pozaeje se to apao lahko porabi še za gnoj. Še boljše sredstvo je pa klorovo apno Tega apna se raztopi funt v 100 litrih vode t*j vodi se krompir opere in potem posuši. Tak krompir potem ne gaije Kmetijstvo v deželah češke krone. Na Češkem se 1.302.609 na Moravském Kmetijstvo].......UmUMll 1,116.645 in v Šieziji 30.114 ljudij živi s kmetijstvom. Samostojoih kmetov je na českem 292.434, na Moravském 152 491 in v Šieziji 30.114 oseb ima 36% vse zemlje, mej temi grajšcaki 16°/0 362 Na mo- ravském imajo • v v • grajscine četrtino vsega posestva. Kmetijski Namešéenje ovsa za konje. Za poljedelca ni brez pomena vedeti, s katerimi stvarmi bi se dal včasih zameniti oves pri krmljenju tem so se dělali razni poskusi in nekatere ho- dolgovi so se od 1868. 1. na Českem pomnožili za 400,002 000 na Moravském za 309,752.000 in v Šieziji za 90,122.000 goldin Od 1888. do 1892 se je na Českem prodalo Šlezij i 991 kmetskih konj. čemo tukaj omeniti. pok po na Českem 23193, na Moravském 9585 in v sestev po javni dražbi. Pri dražbi se ni 145,231.000 gld., na Moravském 32,643.000 in v Sleziji 7.396.000 gld. 15 Poučni in zabavni del. umetnosti, latinščina in latinsko slovstvo. V drugem od-délku se predavajo občna matematika, analitična geome- » Is* Ženska odgoja v Rusiji. 1 (Konec.) Ženskih gimnazij pod upravo zavodov carice Marije pod učnim ministerstvom jih 29 1892. leta bilo 342. poslednjo je hodilo 64530 učenk. Imele so po 6050 učnih sil. Največ jih je v moskovskem šolskem trija, algebrajična analiza, višja analiza, astronomija, fizika, kemija, fizični zemljepis in analitična mehanika. Leta 1891. je prvi oddelek obiskovalo 269, drugi pa 87 slušateljic. Na teh kurzih predavajo tudi tri ženske, in sicer Šifova matematiko, Serdobinska fiziko Bogda- novska, doktorica genfskega vseučilišča, kemijo. L. 1890. bila v matematični oddelek prišla Rusinja, profesorica matematike na stokholmskem vseučilišči. znana materna- okrožji » namreč 37 nižjih in 19 popolnih ženskih gim- nazij z 10466 učenkami, najmanj jih je pa v turkostanskem šolskem okrožji v Srednji Aziji, namreč samo jedna z 270 učenkami 1887. jih je mej učenkami bilo 26.462 meščanskih, 24831 plemenitaških, 4889 kmetskih in 4889 duhovenskih hčera ter 1078 tujk. je 1892. bilo v Petro- Zasebnih ženskih gimnazij Harkovu 5, Moskvi 4, Kijevu, Odesi, Voroneži gradu Orlu, Tiflisu; Omsku in Irkucku po jedna. Poleg tega so pa še škofijske ženske šole pod cerkveno upravo. Vanje pošiljajo največ svoje hčera tična pisateljica, Kovalovska, in se je bila povoljno izrekla o vspehu izpitov, pri katenh je bila. Za vzdržavanje teh tečajev skrbi učno ministerstvo in peterburški mestni zbor, ki dovoli slednje leto 10.000 rubljev. Stroški se poravnajo pa še s šolnino in zaseb-nimi doneski. Vsa ruska inteligenca se jako zanima za te kurze. Slušateljice prihajajo iz najbolj oddaljenih kra- kakor iz Tifiisa, Bakua, Omska, Jenisejska in Irkucka. jev î stoje Osnovatelje vseh ženskih zavodov vodila misel j duhovniki. njih se odgajajo za učiteljice na kmetih. Leta 1893. je v teh šolah bilo 13.000 učenk. da vzgoje pravo rusko ženo, za to se pa v teh zavodih toliko gleda na matennščino, domaće slovstvo in zgodovino. Nekaj je še spregovonti o ženskih zdravniških tečaj ih kateri so se bili osnovali 1872. leta. Njih naloga In sedaj preidimo na višjo izobrazbo v Rusiji. Vpra- je bila ženske izobraziti za zdravniško službo in so bili šanje višje ženske izobrazbe se je rodilo v Rusiji 1869. podrejeni vojnemu ministerstvu. Slušateljice teh zavodov leta, ko je učno ministerstvo dalo dovoljenje, da se smejo so se jako dobro obnesle v rusko-turški vojni 1877. uvesti za ženske javna predavanja iz zgodovine, jeziko- teh tečajev je izšio kacih 1000 zdravnic, ki uspešno slovja in prirodoznanstva. Oni kurzi niso imeli nikakega delujejo v pokrajinskih bolnicah. Posebno je njih delo stalnega programa, nobene stalne osnove, in od slušateljic se ni zahtevalo nobenih predznanostij. Leta 1872. otvoril v Moskvi profesor tamošnjega vseučilišča Gerrić višje tečaje za devojke, na katerih se je obračala posebno Mnoge hodile so na dovolila vlada. vanje neprecenljivo mej mohamedani, katenm vera pre-poveduje poraba moškega zdravnika pri ženskih. Ti te-čaji so se pa bili odpravili pod vlado carja Alessandra pozornost občnemu slovstvu in ruski ženske se pa niso s tem zadovoljevale tuje se izobrazevat. Z zakonom 1876. III., a sedaj se pa govori î da se obnove in sicer z všemi zgodovini. in pravicami vseučiliške fakultete. tovanja v državnem svetu. tein se že vrše posve da se na nekaterih vseučiliščih višji ženski kurzi, namreč v Kazatiii, Peterburgu in Kijevu. Ti tečaji so se delili na dve fakulteti: zgodovinskojezikoslovno in zično-matematično, in nauk traje štiri leta. Tretji ženski Poleg tega imajo v Rusiji mnogo ženskih raiioCei skih, lekarniških, umetniških la obrtnih šol i v katciih se ruske ženske uče praktičnih znanoau m spretnosti bodo dostojni elani ruske družbe. î da Za napredek Rusije in njene otnike ima ruska žen gimnaziji y Moskvi pa so dodali posebne tečaje za višjo ska mnogo zaslug, in država ter vse razumništvo ženskam žensko izobrazbo, štiriletne za prirodoznanski m tri odpir nove templje znanosti in dajo nova področja nje letne za matematični oddelek. Vlada je zmatrala te za- nemu blagotvornemu delovanju. vode za zasebne in jih je postavila pod upravo posebnega šolskega sveta. L. 1879. so pa bili za višjo žensko odgojo, osnovo Poučni in zabavni drobiž. Dragoceni věnci. Venci položeni na krsto. carja Ale- a pripravljati delà so se pretrgala pri- ksandra 111. se cenijo na 700.000 rubljev. Vsi venci so se hodnje leto vsled odstopa učnega ministra Tolskega. Šele sedaj poslali v Moskvo v zgodovinski muzej leta 1884. se posebnemu odboru naročilo, naj izdela osnovna pravila za višje ženske kurze a še 1889. so se po novi osnovi vsprejemale ženske na vseučilišče peterburško. Po sedanji osnovi traja nauk štiri leta in se deli v dva oddelka: zgodovinsko-jezikoslovni in matematični. Na prvem oddelku se uče: veronauk, staroslovenščina zgodovina ruskega slovstva » občno slovstvo Največja drevesa na svetu so gumijeva v AvstralijL dobro namočenih pred hudim vetrovom zavarovanih dolinah dobe se drevesa po 72 metrov visoka. Pri tleh merijo nad 12 metrov v premeru. Ta drevesa pa nenavadno hitro rasto. Prigodi se, da v jednem letu izrastejo z^ tri metre Katolikov je na zemlji 320 milijonov in imajo v Evropi 626, v Aziji 107, Afriki 13, Ameriki 215, in Avstraliji 22 škofij. Najveèje skoíije so pariška, ki ima 3,141 600 dus, vratislavska z 2,500.000 dušami, kolonjska z 2,062.600 du- î in njegov §amjt bahijska v Rraziliji z 2,053.500 in riodejaneirska v odnošaj k ruskému slovstvu, ruska zgodovina, zgodovina Braziliji z 2,037.900 dusami. Nekatolikov je na zemlji 1158 drugih slovanskih narodov, občna zgodovina, zgodovina milijonov in sicer 95 milijonov pravoslavnih, 145 milijonov protestantův, 180 milijonov muhamedanov, 7 J/2 milijona Židov, Na poročilo poslanea Kluna imenom finančnega odseka 150 milijonov bramanov, 450 milijonov budajistov, 130 mili- odobre se računski zaključki ustanovnih zakladov za 1. 1893 jonov drugovercev in brezvercev. in potrde proračuni teh zakladov za 1. 1895 Vodstvu Liechten- thurmove dekliške šole darovali se 5 giđ za pra^o knj o* & mE£m Novice. i* Poslanec 11 rib mim&mm=* poroca imenom Deželni zbor kranjski. racunskem zaključku deželno kulturnega Zaključek se odobri in potrdi proračun za varstv'o vinarstva se dovolí 50 gld. podpo finančnega zaklada za 1895 odseka o . 1893 Društvu v Isti poslanec poroča o vlogi mestnega magistrata v Ljub V drugi seji dne januvarija t. 1. naznani dež glavar, ljani glede prispevka za premestitev botaničnega vrta pod ti da bo na podlagi zakona z dne 1. januvarija 1895., po ka- volski grad. Porocev po daljšem utemelj laga imenom finančnega odseka prispevek 500 gld prošnje pred- Poslanec terem se mora v namen revizije zemljiščno-davčnega katastra za vsako deželo postaviti posebna komisija, treba deželnemu baron Schwegel povdarja važnost botaničnega vrta in pred zboru izvoliti to komisijo, obstoječo iz 8 Članov in ravno to- laga kot p»ispevek 1000 gld. Ko so govorili še dež. predsed liko namestnikov. Poslanec Po vše in tovariši stavijo sle- ba H deči samostalni predlog : Visoki deželni zbor naj sklene : Dež. sestaviti poljudno spisano knjižico, raz- predio nom g posl posl G in posl. Steg se sprejme barona Schwegl Po s Višnikar poroča ime se ima odboru se naroča; pravljajočo o reviziji zemljišcno-davČnega katastra, letos vršiti, v kateri naj se županstva pouce o načinu, po ka-terem se ima revizija izvršiti in kako imajo zemljisčni posest- predlaga finančnega odseka o ke šole na Grmu za kem zaključku deželne kme 1893 Poročevalec graja nejasnost kljucka, priporoča pa odobritev njego da naj računski zaključek Poslanec Lenarči i deželnemu odboru niki pravico do pritožb, oziroma do zahtev, da se vsaj naj- da ga na novo in bolj jasno sestavi. .Predlog Lenarčičev zbor hujše krivice o cenitvi odpiavijo; poizvedovati potom žu- nica odkloni in potrdi zaključek. Posl Z i tni k poroča imenom panstev o previsokih, 'krivičnih vcenitvah, na podlagi katerih finančnega odsek o prošnji občine Brezov v kamniškem so vcenitveni tarifi previsoko doloceni ; pozvedovati, koliko okraji za odpis posojila 300 gld za zgradbo šole pri Sv. Tr se je pašnikov po pomoti ali vědoma, ker je na njih tu in jici. Prošuja se odstopi deželnemu odboru v rfcšitev tam stalo kako drevo ali grmovje, vpisalo za gojzd, da se po 13. revizijskega zakona take parcele zopet vpišejo v prejšnjo vse te poizvedbe z vsemi nabranimi podatki imajo Prihodnja seja je danes % m * mû kulturo ; se izročiti v porabo deželni komisiji za revizijo katastra V formalnem oziru naj se ta predlog ročanje upravnemu odseku. izroči v Osobne vesti. Načelnik postaje drž. železuice v posvetovanje in po- Podnartu gosp. Josip Pleteršnik pride kot načelnik postaje v Kranj Predsednik okrožnega sodišča v Celji, gospod dr. Poslanec dr. Tav čar in tovariši stavijo nastopni samo- Gertscher je imenovan višjim državnim pravdnikom v Trstu. stojni predlog: Slavni deželni zbor naj na podlagi člena 19 Deželnega sodišča svetnik pri okrožnem sodišču v Novem deželnega reda sklene: Z ozirom na volilno reformo, kojo lioče mestu gosp dr. Andrej Vojska je dobil povodom umirovljenja vlada izvesti, izreka se deželni zbor te vojvodine za vpeljavo naslov in značaj svetnika dťželnega nadsodišca. splošne direktne volilne pravice, če bi se pa leta za sedaj do- — Sankcija. Presvetli césar je potrdil sklep deželnega seči ne mogla, zahteva se vpeljava splošne volilne pravice v zbora kranjskoga, storjenega v prvi seji sedanjega zasedanja skupinah kmetskih občin, mest in trgov, istotako zahteva se glede zacasnega pobiranja deželoih přiklad. vpeljava direktne volitve v prvi skupini, toda le pod pogojem, Za solo šolskih sester v Velikovcu so daro- da se volitev ne vrši v oddaljenih centrih, nego po posameznih vali : Rodoljubi iz št vidske okolice pod Ljublj 72 kr obcinah. Dalje se izreka deželni zbor, da je delavcem dovoliti in sicer v volilno pravico, vendar pa naj se število mandatov kmetskih 24 kron gostilni pri g r pri Tonetu 40 k pri dr Rep barju in Ložaku v Zatiči obČin, so od nekdaj v zastopstvu prikrajšane, pomnoži za. rodoljub g K o i Hočevar iz Mulj kron in isto število, katero se prizna zastopnikom delavcev. Glede na bogoslo 35 1 krono ; vrli Ljubljanski delav »i Narodna čitaluica" v Košta to, da kranjska trgovinska zbornica nima posebnoga zastopnika vici 10 kron, nabranih pri obČneni zboru v državnem zboru, kakor jih imajo celo manjše prt dr J. Sve trgovinske tina, profesor višje gimnazije, .10 kron, kot odkupnino od no- zbornice, zahteva se, da se omenjeni zbornici prizna posebni voletnih vošcil ; vojaška kuřata vc. gg A Jaklič zastopnik ter da se sploh izvrši pravična uredba voliinih okrájev. Marzedovšek po 10 Odločno pa se deželni zbor izlavlja proti pomnoženju volilnih privi 10 kron; v skupin in proti temu, da bi se novi, delavskemu stanu ne kupnino novoletnih župnik čil in g Peter Šve Vrhovnik 4 (T O kapel in Rade in v Kokot od- Knific pokojeni nadučitelj pripadajoči volilci z delavci vred združili v novo volilno sku- v Skoíji Loki, 4 krone. Iskrena hvala darovalcem. Živili na pino. Oba predloga prideta v razpravo v prihodnji seji. sledniki Na poročilo poslanea Kluna v imenu finančnega odseka be odobrita računska zaključka normalno-šolskega zaklada in Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Družbi sv. Cirila in Metoda so od 10. dec. do 20 dec 1894 daro Vzgledno delav šentja- učiteljskega penzijskega zaklada za 1 1893., ter potrdi pro- kobsko-trnovska ženska podružnica dohodek veselice dne 16 račun poslednjega zaklada za 1. 1895. Na predlog finančnega septembra in obČuega zbora dne 18 odseka se dovolijo pokojnine oziroma milošcine : Umirovljeni in sicer 100 gld uci učitelj Janez Debelak obdrži sedanjo penzijo 600 gld ; teljski vdovi M. Ferlan se dovoli na tri leta penzija po 100 kot narničarice namestnico pok gdč Mar nov. v io za z Trtu i ko nesku 430 gld. topnico t. č. de-, 100 gld. kot VI pokrovit za zastopnika t predsednika pevske gld.; učiteljski vdovi Kalin se podaljša miloščina 150 gld na društva „Ljublj tri leta ; za dva otroka umrlega učitelja Lavrenčiča se dovoli 5 gld kot prv iu, i 00 gld. kot dar za Velikovško solo in polovico pokrovittljine delavk tobaČne tovarne. letna podpora po 30 gld , umirovljenemu učitelju Kalingerju Vedno živahno delavna žnnska podruž AjdovšČini nam je se zvisa penzija na 600 gld , učiteljski vdovi Ana Jug se dovoli za tri leta miloščina po 50 gll. * Poslanec Luckmann poroča imenom finančnega odseka lala 127 gld.. in sicer 77 gld letnine in 50 gld kot prv polovico pokrovitelj eče pož Ta lepa svota nabrana vkljub občutlj vrli narôdui okolici. tvornice v Je o racunskem zaključku deželne prisilne delavnice za 1. 1893. sad nesebičnega, požrtvovalnega delo načelništva. -zlasti Računski zaključek se odobri. Prošnja paznikove vdově Blažek za miloščino se ne vsliši. Marij Lok in Leopoldine Kersnik-Rotto strašite ne delà, ne truda. -Dalje sta nam poslala A se ne . Hu- 17 dovernik, notar v Kostanjevici, 20 kron, ki so jih darovali narodnjaki pri g. Jentlnu v Mariboru in g Janko Vavken iz Celja 20 kron, volilo rajnega Janeza Kuković iz Sent Jurij* ob južni železnico. Družbi sv. Cirila in Metoda si želimo takih podružnic kot ste šentjakobsko-trnovska ženska in ona v Ajdov-žčini, podružnicam pa želimo takega delovanja, kot je kažete omenjeni hcerki glavne družbe. To je naša želja, naše voščilo ob novem letu. Bog povrni vsem darovalcem ! — Nove nabiralne pusice za družbo sv. Cirila in Metoda je dal napraviti družbin odbor. Pušice nosijo napis : „Mal' položi dar — domu na oltar" in „Sv. Ciril in Metod — cuvajta verni naš rod". Prva taka pušica je delovala pri občnem zboru „Ljublj. Sokola", dne 5. jan. t. 1. in nabralo ;*e je vanjo 28 kron. Rodoljubi in narodna društva, ko dobite te pušice nabirajte marljivo ž njimi darove za našo prekoristno šolsko družbo. — Dve posojilnici osnovali sta se pred kratkim v Cirknici. Prvo je ustanovila narodna stranka, drugo konservativna. Ista je tudi v Ilirski Bistrici. Mi prav dvomimo, da bi bili v omenjenih krajih potrebni po dve posojilnici, zaradi tega tr-dimo, da je omenjene posojilnice rodilo zgolj strankarstvo, ne pa skrb za-narodno blagostanje. Zares daleč je že prišlo na-sprotstvo mej obema strankama na Kranjskem, niti na gospo-darskem polji nočeta več skupno delovati. Gospoda malo več prizanesljivosti in krščan ke ljubezni bi ne škodilo! Sicer pa le v miru more ljudstvo gospodarski napredovati in s tem, da se razdvaja se mu ne pri pomore do blagostanja tudi s takimi umetno napravljenimi posojilnicami ne. Torej v miru in edi-nosti je prvi pogoj za blagostanje. — S skandalom začel je isterski deželni zbor svoj** zborovanje. Ko je v prvi seji vladni zastopnik spregovoril tudi nekaj hrvatskih besed, so italijanski poslanci ugovarjali in inrmrajoč odšli iz dvorane, galerija je kričala in žvižgala. Seja se je morala zaključiti, ker ni bila več sklepčna. — Dne 27. in 28. decembra 1894. leta bile so na tukajšni podkovski šoli skušnje za kovače brez šole in učence pred izpraševalno komisijo, naceluje tej komisiji vodja podkovske sole dr. vit. Bleiweis-Trsteniški, člana in izpraše-valca^ pa sta c. kr. okraj ni živinozdravnik Folakowsky in učitelj Slegel. Dne 27. prišlo je k skušnji 20 kovačev, in sicer 16 kovačev prvikiat, 4 ponavljali so skušajo, ker so vláni pri skušnji propali. Od teh 20 kovačev prestalo je skušnjo se zadostnim vspehom 15, 4 so propali in morajo po uteku enega leta ponavljati skušnjo, eden kovač je pa v drugič propal in mora obiskovati šolo, ako hoče še nadalje izvrševati kovaški obrt. Od teh 20 kovačev bilo je 9 iz Kranjske, 6 iz Šta-jarske, 2 Korošca, 2 Goričana, 1 Primorec. — Dne 28. dec. dělali so skušnjo učenci podkovske šole. Bilo jih je sedem, ker je eden učenec, Jožef Debevc iz Toplic, okraja litijskega, med tečajem zaradi bolezni zapustil šolo. Vsi učenci bili so iz Kranjskega, vsi imeli so podpore. 6 učencev dělalo je skušnjo iz podkovstva in mesogledstva, eden pa le iz pod-kovstva, ker ni znal dosti brati in pisati in torej ni sposoben za mesogleda. Učenci Grčar Josip iz Toplic pri Litiji, Per Ivan iz Sinjegorice, okraja ljubljanskega in Semec Jožef iz Sajovice, okraja postojnskega so dobili iz podkovstva red „prav dobro", učenci Aiič Janez iz Strahomera, okraja ljubljanskega, Demžar Tomaž iz Železnikov, okraja krajnskega, Žagar Jurij iz Vinice, okraja črnomaljskega in Žumer Janez iz Dolenievasi, okraja krajnskega red „dobro". Iz mesogledstva pa vsi, razun Janeza Aliča, ki se ni podvrgel skušnji, red „dobro". — Zadusili so se dne 23. decembra m. 1. v razborški župniji pri Zidanem mostu trije otroci, od katerih je bil naj-starejši star 9 let. Oče in mati šla sta zvečer k sosedu v goste, otroke pa sta spravila v postelj in zakurila peč. Ko se pač kitajski vojaki prepustili nekatera města Japoncem, ali to je bila le zvijača. Jedva so Japonci prišli v města, so se razleteli podkopi in nad 30.000 Japoncev je mrtvih. Nadalje se pripoveduje, koliko tisoč je Japoncev zmrz-nilo, da so jih Kitajci zapodili nazaj čez reko Jalu, kjer so pa jim most zažgali, da so bežeči Japonci nekateri ubiti, drugi pa zgoreli, ali pa utonili. Po teh poročilih so trupla mrtvih Japoncev kar vodo zajezovala. Na Kitajskem vsled tega le malo ljudij ve, kako so njih vojaki povsod tepeni. Bljuvanje ognjenika. Angleška topnjača „Dart" je dne 16. oktobra stala pred Dip Pointom, peljala je pa od tod proti jugovzhodu otoka Ambryna. Opazila je, da se blizu gore Benkou vzdiguje močen dim in slišalo se je bobnenje, kakor bi grmelo. Kmalu prišla je ladija na neko mesto, kjer se je lava v potoku izlivala v morje. Na daleč okrog je gorel gozd, doline so se polnile z gorečo tekocino. Popisati se pa ne da šumenje, ko je izlivalo se v morje,' Hitro se je vzdignila para kacih 5000 čevljev visoko. Pod morjem so se pa še razletavali kamni in njih kosi leteli so kakor rakete na vse strani. Topnjača je bila četrt morske milje od brega, ali se je morala umakniti dalje v morje, ko je voda začenjala vreti. Domaćini so leteli vsi zbegani na obrežje in angleška ladija je poskusila jih rešiti. Kacih osemdeset so jih spravili na krov, katere so pozneje nekje dalje na jugu izkrcali in preskrbeli z živežem. Dim je okrog otoka bil tako gost, da je skoro solnce popolnoma otemnelo. Drugi dan je topnjača vrnila se nazaj, a se v dimu ni mogla prav spoznati, kje je bilo bljuvanje. V morju je pa bilo mnogo mrtvih rib. Dne 18. oktobra je topnjača zopet preiskovala okrog otoka. Prepričala se je, da se je obrežje jako spremenilo. Kjer je bilo poprej glo-boko morje, tam se je vzdigoval 6 čevljev visok hrib lave iz morja. Vodo je pa še vedno para pokrivala. Prah 19 je padal na ladijo in pod zemljo se šalo bobnenje in tresenje. pa vedno še sli- Častniki so šli na suho, a tudi sedaj niso mogli zapaziti, kje je bilo bluvanje. Prepričali so se pa da je tok lave, katerega so opazovali, bil le del glavnega toka. Jednega sledečih dnij Nesreća na železnici. Blizu postaje Staoralliah- Ujhely je lokomotiva s snežnim plugom zadela več delaveev, ki so kidali sneg. Pet je mrtvih, dva pa poškodovana. Tajnosten umor. Na sv. Štefana dan se v Tar-nopolu pri belem dnevu srečata dva mlada člověka, katerih v mestu nikdo ne pozna. Jeden hitro drugemu zasadi nož v prsi, so pa vendar v daljavi 16 da se je takoj mrtev zgrudil na tla. Pri umorjenem niso našli angleških milj od obrežja prišli do ognjenikovega žrela, nobene^a papiria, iz katerega bi mogli vedeti, kdo da je. Mo- ki je kacih 3 angleške milje široka. Lava je pri blju-vanji popolnoma odtrgala jedno stran in tako je bilo mo-goče opazovati gibanje lave na dnu žrela. Žrelo je 2000 čevljev nad morskim površjem. Težka je bila pot do težja nazaj, ko se je že bila naredila noč. žrela a še Vendar so se vsi srečno vrnili na ladilo. Angleška ladija je odšla potem v Port Landwieh, kjer je pa prišlo poročilo, da se je bljuvanje pozneje še ponavljalo. Pobegli neki kmet hotel več denarja vložiti v hranilnici in so mej dru- rilca so přijeli, pa neče ničesa izpovedati Velik cerkveni rop. Dne 31. decembra so roparji vlomili v patrijarhatsko cerkev v Karlovicah in vse cerkvene dragocenostij odnesli. Z zvonika skočil. Dne 24 m. m. je v Plznu na Češkem šestnajstletni tesarski učenec Vaclav Wolf, skočil z zvonika in se ubil. Sodi se, da je zbláznil, kajti blaznost je v rodbini. Mati njegova je umrla v bláznici. Ponarejeni petdesetaki. Nedavno je v Weitzu domačinci se pač ne bodo mogli še dolgo povrniti na gimi našli ponarejen bankovec za petdeset goldinarjev. Sploh svoje domove in bati se je, da se mej njimi začne glad. so na gorenjem Stajarskem ponarejeni petdesetaki jako pogosti, in je zatorej okrajni zastop v Weitzu se sklenil obrniti s Prvi slovenski rojak v Ameriki prošnjo na smrt měnili. do državnega zbora da' bi se petdesetaki kmalu za- na vislice obsojen. Angleški časnik „Elmira Telegram" po- Samomor bančnega ravnatelja Szegedinu se roča z dne 9. t. m. sledečo žalostno dogodbo. Neki po imenu je ustřelil veleposestnik in ravnatelj kmetijske banke v Marij Franc Jeršin, rodom iz Rakitne pri Kamniku, avstrijskemu cesarju in bil nekaj je služil Terezijopolu časa v norišnici v domovini, Umor dekleta. Sedemnajstletna deklica neke vdově přišel je nedavno v Seranton v Pensilvanijo z potnim listom M. Rampul v Warniorfu je zaljublj 201etnega ključar svojega sorodnika F. Bezeka Jeršin se je bil vže v stari do- skega pomoćnika Langerj Dne decembra je mati dobila movini zaljubil v deklino Marijo Kršič, katerej je poslala denar od hčere pismo, da sta sklenila z ljubckom se ustreliti za pot v Ameriko njena sestra, bivajoča v Oliphant, da bi pismu je bil povedan kraj stopila v zakon z Ant Beršnakom. Marija Kršič in Fr. Jeršin se usmrtita Mati hitela sta prišla skupaj v Ameriko, zato je imel Jeršin takoj přilož- delà je nekega bežati Ko se je približala zasliši dva střela iz revolverja in vi- hčer je našla mrtvo. Ker je mati nost, da jo vpraša zavoljo ženitve. Ona seveda v to ni privo- slišala dva střela, sodi se, da je Langer, t