Gospodar m gospodinja LETO 1937 15. DECEMBRA STEV 50 Zanemarjeno sadno drevje Članek »Sadjar pozimi* v zadnji številki »Gospodarja in gospodinje« je bil namenjen pred vsem naprednejšim sadjarjem, ki so kolikortoliko vajeni obdelovanja sadnega drevja. Današnji članek z gornjim naslovom naj bo pa v pobudo vsem ti6tim, ki še dandanes misliio, da sadnega drevja ni treba obdelovati in ga puščajo v nemar leta in leta, tako da končno res zasluži malo ča6tni naslov zanemarjeno sadno drevje. Res je, da se je naše sadjarstvo v zadnjih letih močno izboljšalo. Mnogo 6e sadi, mnogo se stori v zatiranju škodljivcev in za izboljšanje njegove kakovosti. Na drugi strani je pa tudi res, da smisel za umno, sodobno sadjarstvo še ni prodrl do slednjega gospodarja in do slednjega sadovnjaka. O tem nas prepričuje zanemarjeno sadno drevje, ki ga je še V6e preveč, zlasti po takih predelih naše banovine, kjer je sadjarstvo bolj postranskega p>omena. Prav posebno zanemarjeno je ponekod č e š p 1 j e -v o drevje, pa »udi zelo s ♦ a r e jablane in hruške, ki včasih že napol suhe še vedno zaman čakajo odrešenja. Dvojno škodo utrpi lastnik, ki zanemarja sadno drevje. Brez dvoma je prikrajšan v dohodkih, ker neobdelano sadno drevje nikdar ne daje tolikega in takega pridelka kakor primerno negovano. Trpi pa tudi gospodarjev ugled, kajti 6vet ga upravičeno sodi po tem, v kakšnem 6tanju je njegovo posestvo tudi na zunaj. Kakor je slabo izpričevalo za gospodarja, ako ima zanemarjene njive in travnike, hišo in hlev, otroke in živino, prav tako slabo vpliva na njegov ugled, sadno drevje, ki že od daleč, sicer molče, pa vendar dovolj glasno, kliče po pomoči. Škodo ima končno tudi vsa pokrajina. kajti tujec presoja višino kulture najlaže po stanju sadovnjakov. Negovano sadno drevje okrog selišč je najlepša priča, da je prebivalstvo tudi v drugih panogah na višku kulture in da ne omalovažuje in ne zanemarja novejših pridobitev na polju narodnega gospodarstva. Zanemarjenost sadnega drevja se kaže posebno na starejših drevesih. Iz kore- nja č e raste večkrat cel grm poganjkov, deblo in veje so pokrite z mahom in lišaji, v vrtu vise polomljene veje, od daleč nas zbodejo v oči grmi o m e 1 e (ptičjega lima), ki se p>osebno dobro vidijo pozimi, ko je drevo golo. Zanemarienost kažejo tudi suhe veje m pa pregosta in V6e navzkriž preraščena krošnja. V6a zanemarjenost se poočituje zlasti pozimi, ko kaže drevo v svoji goloti še bolj očitno V6e omenjene in še razne druge grdobije, ki so vse p>06ledice popolne zapuščenosti. Prav zato pa ravno zdaj, ko gremo v zimo. opozarjamo gospodarje, da pregledajo svoje sadno drevje in če se čutijo po teh vrsticah prizadete, ukrenejo vse potrebno, da se iz-nebijo neljubega očitka, češ da še vedno trpijo na 6vojem posestvu zanemarjeno sadno drevje. Zadeva tudi ni tako brezupna, da bi bilo treba kakih posebnih priprav in pa da bi povzročala posebne 6troške. Edino dobre volje in nekoliko uvidevnosti je treba pa 6e bodo premagale vse bolj namišljene nego resnične težkoče. Nad zanemarjeno sadno drevje moramo iti z žago, s t r g u 1 j o, jekleno š č e t j o, škarjami in nazadnje 6 kako mažo ali škropivom. Včasih je potrebna tudi sekira in kramp, pri češpljevih goščavah tudi motika in lopata. Ce mogoče, naj se lotita zanemarjenega drevesa dva, kjer pa to ni mogoe, bo opravil z dobro voljo tudi en sam. Najprej si ogledam drevo od tal do vrha ali pa narobe, kakor komu bolj ugaja in presodim ali je še vredno, da ga obdelam. ali je bolje, da ga umaknem ker ni pričakovati od njega še kake koristi. Ce je obsojeno na smrt. nt dovolj, da ga posekamo. kakor to delamo z gozdnim drevjem, ampak sadno drevo je treba izkopati s koreninami in zemljo poravnati, da ee čez leto dni prav nič ne pozna da je na ti6tem mestu mestu rastla stara jablana ali stoletna hruška. Drevesa, ki ga hočemo obdelati. 6e lotimo v vrhu. Pred vsem odstranimo vse, kar najbolj kaže zanemarjenost: suhe, od-lomljene veje, suhe, morebiti že trhle štrclje ali čepe, grme omele, ki jih moramo pa v živo izrezati, ker sicer iznova poženejo. Šele potem pregledamo vrh glede gostote vej in odstranimo zlasti veje, ki se križajo in ki delajo največjo zmešnjavo. Ko se tako pomikamo z vrha proti deblu, ne 6memo spregledati morebitnih votlin in štorov, ki so nastali že pred mnogimi leti na mestu odlomljenih ali napačno odžaganih ali celo odsekanih vej. Votline in dupline treba razkužiti z arborinom in zamazati — zaliti, če le mogoče z betonom ali pa vsaj z ilovico in nazadnje za ©talno pokriti z leseno deščico. Ko je tako drevo rešeno najhujšega, vzamemo v roke strguljo, ki jo lahko naredi vsak kovač iz trioglatega kosa železa (za silo je dobra tudi stara motika na krajšem ročaju), in 6kušajmo spraviti tudi z debla in z debelejših vej vsaj največji mah in najbolj očitne lišaje ter 6taro 6korjo, ki včasih pri zelo zanemarjenem drevju že kar 6ama odpada in ki je najočitnejši znak zanemarjenosti. Za strguljo pride na vrsto šče t. Nazadnje ei oglejmo drevo še pri tleh. V prav mnogih slučajih bomo videli, da poganja iz tal — največkrat iz divjaka — ši-bovje, ki silno grdo kvari celotni vtis dre- vesa in kaže na veliko zanemarjenost. Tu pa ni dovolj, da bi grmovje pri tleh samo porezaJi. Zatrli bomo te izrastke le tedaj, ako zemljo okrog debla odkopamo in izrastke porežemo tik pri korenini, iz katere rastejo. Tu naletimo pri mlajših jablanah večkrat na gnezda Kivavih ušic, ki okrog korenjače prezimujejo. Zatremo jih, ako odkrito korenjačo temeljito namažemo, če ni drugega pri rokah, vsaj z gostim apne-nim beležem. Če naj bo naše delo na zanemarjenem drevju kolikortoliko popolno in uspešno, je neogibno potrebno, da drevo nazadnje, ko je osnaženo in rešeno vsaj najhujše nadloge, obdelamo 6 kakim primernim škro-pilom (10% arborinom) ali vsaj po debelejših vejah in po deblu z mazilom (10 do 20% arborin ali za 6ilo apneni belež). Močno zanemarjeno 6adno drevje se 6 samo enkratno obdelavo težko spravi v red. Seveda je pa vsako nadaljnje delo z njim mnogo manj zamudno nego prvo. Kdor svoje sadno drevje vsaj vsako drugo zimo na opisani način pregleda in obdela, ne bo imel v svojem sadovnjaku nobenega zanemarjenega sadnega drevesa in trud, ki ga bo imel s sadnim drevjem, mu bo z večjo rodovitnostjo, zlasti pa z lepšim sadjem obilno povrnjen. H. Osuševanje manjših zemljišč Skoraj povsod po Sloveniji naletimo na zemljišča, njive ali travnike, ki imajo majhno površino in zadostno padca, pa 60 vlažna, močvirna. V6ak umnejši kmet, ki nekoliko pozna ustroj zemlje, bo uvidel, da se da tak svet prav lahko osušiti, ne da bi za to bilo treba kaj večjih izdatkov. Najenostavnejše je pač potegniti v pravi smeri nekaj odprtih jarkov, ki bodo izvlekli vodo iz zemlje in jo vodili 6tran. Slaba 6tran odprtih jarkov pa je ta. da se z njimi izgubi precej rodovitnih tal in da je vožnja ozir. vsako obdelovanje na takem svetu ovirano. Zato tudi dandanes na splošno priporočajo osuševanje s pokritimi jarki, tako zvane drenaže z glinastimi cevmi. Tako melioracijo podpira tudi banska uprava, ki za njo dovoljuje prisjjevke v obliki polovične cene za drenažne cevi, pošlje brezplačno tehnika, ki izmeri, znivelira in zakoliči drenažno omrežje, in da tudi preddelavca, ki vodi drenažna dela. Pri manjših zemljiščih pa se komaj izplača taka drenažna naprava, zato je bolj na mestu pokrita drenaža iz kamenja ali fa-šin. To velja zlasti za tiste gospodarje, ki so tako revni, da ne zmorejo niti polovičnih izdatkov za glinaste cevi. Kamenja ali šibja za fašine ima pa vsak kmet dovolj. Kamenje se na dno jarko zlaga tako, da voda lahko med njim odteka; šibje se pa poveže v butare, fašine imenovane, ki se na dno jarka zložijo tako, da puste vodi prost odtok. Za kateri material 6e bo odločil gospodar, je odvisno od tega, kar mu pride ceneje, oziroma kar ima na posestvu na razpolago. Poudarjeno je bilo, da je tako osuševanje primerno za manjša zemljišča, na katerih osuševalni jarki niso daljši od 70 m in je dovolj padca. Tudi globina jarkov naj ne presega 90 cm, navadno okrog 70 cm. Razdalja med sesalnimi jarki bodi 8 do 15 m: če je zemlja bolj peščena, je večja, če je bolj ilovnata, pa manjša. Doseči treba pač, da jarki dovolj krepko potegnejo vodo iz zemlje nase vsaj do tri petine razdalje. Jarki naj bodo tudi dovolj široki, da lahko v njih stoji delavec, ki polaga kamenje ali butare iz dračja. ^ , " Jarek začnemo kopati od izliva navzgor do začetka, potem ga preizkušamo z vodo. če je povsod dovolj padca: to je, če voda enakomerno odteka od začetka do izliva. Pri tem popravimo morebitne pomanjkljivosti. Šele če je jarek v redu izpeljan, položimo vanj od izliva navzgor 6podaj večje kamenje ali kamnite plošče tako da 06tane dovolj odprtine za odtekanje vode. Povrh teh položimo debelo kamenje, nanj drobnejše, na to pa travno rušo s travo navzdol. Ostali del jarka zasujemo z zemljo nekoliko višje, kot je ostala površina, ker se zemlja v kratkem 6esede. S takim zlaganjem raznovrstnega kamenja in ruše dosežemo, da se spodnji del jarka tako hitro ne zadela z zemljo, kajti tedaj je ves jarek brez koristi. Kjer ni kamenja, 6e poslužimo fašin. Iz grmovja, dračja. trnja in različnega vejevja napravimo butare, ki jih trdno pove- žemo in na krajih izravnamo. V ta namen nam dobro služijo vrbe, jelše, topolovina, leskovina in drugo šibje. Butare, fašine naj bodo po možnosti vse enako dolge. Ko 60 jarki izkopani in izravnani tako, kakor smo zgoraj omenili, tedaj položimo butare na dno. Da 6e drenaša prehitro ne zablati in zamaši, polagamo fašine na lesene križe tako, da se tesno pritisnejo k stranicam jarka. Po vrhu jih pa pokrijemo z narobe obrnjenimi važami, da se zemlja pri zasipanju jarkov ne 6iplje v 6podnje odprtine. Tudi tukaj zasujemo jarke nekoliko višje, ker se zemlja kmalu vleže. Četudi 60 drenaže iz kamenja ali fašin, vendar trajajo v zemlji, ne da bi 6e zasule, 15 do 20 let. V tej dobi pa že dovolj izplačajo delo in trud, ki 6mo ga vložili v to napravo. Sedaj pozimi ima kmečki gospodar časa dovolj, da tako os uši te v 6vojih močvirnih travnikov zamisli in pripravi vse potrebno za njeno izvedbo. Ko bo pa vreme dopuščalo, bo šel z veseljem na delo in v kratkem času 6vojo zamisel izvršil. Kot plačilo mu bo bogata košnia dobrega sladkega sena in otave. L. Gospodarska navodila za december Ako bo meseca decembra še kaj ugodnega vremena, bomo izvršili še zimsko globoko kop v vinogradu. Tudi rigolanje bomo lahko opravili in tako zemljo pripravili za nove nasade. Ako hočemo trtje na novo posaditi že prihodnjo pomlad, je treba na vsak način zemljo zrigolati čim preje, da zemlja čez zimo dobro premrzne. Sporni adi zri-golano zemljišče pa naj ostane tako preko poletja do zime, da se zemlja za nasad primerno odpočije. Pri jesenskem oz. zimskem rigolanju je treba zelo paziti, da zapadlega snega ne podrigolamo; tudi preveč zmrzle zemlje ni dobro podrigolati, ker 6e bodisi s snegom pomešana ali zmrzla zemlja spomladi dolgo ne segreje. Ne pozabimo tudi na takojšnjo naročitev prvovrstnega trsja. Spomladi ga ne bo več na razpolago! V vinski kleti so mošti po večini že po-vreli in so se vina že začela čistiti Če so vina že dokipela, jih je treba takoj v sodih dopolniti in za naprej stalno gledati, da bodo sodi vedno či6to polni in da nam posebno v slabše izoliranih kleteh toplina ne pade prenizko. Razvoj mladih vin je treba stalno opazovati, zlasti letos, ko se vina v marsičem razlikujejo od vin drugih let. Posebno je treba Ietc>6 paziti, da vina iz zgodaj branega grozdja ne bodo imela preveč kisline. Ako jo hočemo zmanjšati, bomo vina pretakali šele v februarju, drože pa med tem večkrat z vinom zmešali, zraven pa skrbeli, da bo v kleti vedno okoli 15° C toplote. Vse to ugodno vpliva na razvoj gotovih glivic, ki precej ostro jabolčno kislino v vinu razkrajajo v mlečno kislino in ogljikov dvokis, ki uhaja iz vina. Mlečna kislina je mnogo milejša mimo jabolčne in je na ta način v precejšnji meri kislina v vinu zmanjšana. Zelo pospešimo naravni padec kisline, če odvzamemo vinu 1—2°/oo vin6ike kisline, ki razvoj zgoraj navedenih glivic ovira. Vina iz pozno trganega grozdja, ki nimajo preveč kisline, bomo pretočili že okoli božiča in novega leta. Posebno zgodaj je treba pretočiti vina, ki imajo malo kisline, da naravni padec kislin preprečimo Prt prvem pretakanju se morajo vina prezračiti, ker je kisik, ki ga med pretakanjem vino [>o-bere iz zraka, potreben za razvoj vina. Toda vsako vino zračenja ne prenese dobro, zlasti ga ne prenesejo letošnja vina. ki so hudo nagnjena k porjavenju. Pred pretaka- njem preizkusimo vina zaradi porjavenja v kozarcu na zraku. Ce vina porjavijo, jih moramo pred pretakanjem močno zažveplati na ta način, da obesimo v vino na 1 hi vina 10gr kalijevega metabisulfita Ko 6e dodana snov raztopi, vino premešamo. Poskus 6 kozarcem vina na zraku ponovimo. Ce vino še vedno porjavi. mu dodamo na 1 hI še do 5gr kalijevega metabisulfita. Zapomniti si je treba, da je veliko bolje rjavenje v naprej preprečiti, kakor porjavela vina popravljati, kar je včasih sploh nemogoče. S kalijevim metabisulfitom žveplana vina je dobro pri pretakanju, katero opravimo nekaj dni po žveplanju, zelo zračiti, da žveplov dvokis čim bolj odstranimo. Sode, v katere pretakamo, bomo 6amo prav malo žveplali — na 2 hI največ % azbestnega traka. Po pretakanju je skrbeti, da bodo 6odi vedno polni. V KRALJESTVU GOSPODINJE Prva vzgola Hvala Bogu, je že tu njen mali! Vse, kar si je kdaj prej v mislih predstavljala o njegovem prihodu o njenem občutju in doživetju tega prihoda, je bilo ničevo, prava ničla, v primeri z resničnostjo. Vsa blažena je ob tem velikem božjem daru. ki mu imena ne ve. Pozabila je že bolečine, ki jih je imela prestati ob njegovem prihodu; vse je pozabljeno, ker je mali tu! Niso to morda le besede, v resnici je tako in če bi ji kdo oporekal. bi mu mogla reči samo to: kdor tega ni poskusil, o tem govoriti ne more. Zdaj o tem razmišlja, ko je 6ama, čisto sama- malega so nesli h kretu. Poslovila se je od njega, ko 60 ga veega nalepotičili. da ga poneso v cerkev, kjer bo prejel prvi zakrament sv. kret ki ga bo naredil otroka božjega in člana sv, cerkve In ona je bila ti6ta, ki je smela sodelovati pri tem. da je Bog sam dobil novega otroka in cerkev novega člana! Saj pozablja na vse drugo, ko 6e zatopi v te misli. Pa je še tudi oče tu! O 6eveda, bolj kakor kdaj v najzgodnejši ljubezni ga ima rada danes, ko mu je napravila to veselje, da mu je podarila potomca. Pa tudi on je ves iz-premenjen in mehak. Kako dober je ž njo! Ali ni vseh teh lepih mi6li, tega neslu-tenega doživetja preveč zanjo, zanjo preprosto mater? Ko je vendar središče cele hiše, cele družine, vseh sorodnikov in prijateljev! Vsi se vesele ž njo. Pa katcor hitro je krst mind, že prihajajo z njenim malim, ki bo zdaj še bolj njen. So že tu. Botra ji da malega kristjana, a ona ne more drugega kakor da ga pritisne na srce. skrije v to sveto in posvečeno telesce obraz in — joka. Iskreno poljublja to malo glavico, spoštljivo nežna prsa, kamor se je vselil Bog. Kako rada bi o tem še in še raz- mišljala, pa že 6e mora posvetiti tudi drugim 6vojim. ki se danes kar nočejo posloviti od nje. Res, pravi praznik je za vso hišo! Toda v tem veselem razpoloženju zmoti mlado mater njena materinska dolžnost. Tudi misel, da je vzgojo treba pričel s prvim dnevom, ne misli prav nič odrivati. Težko se ji zdi. da naj na malem nebogljenčku ki bi mu rada V6e težavno omilila, takoj začne z redom, ko bi ga pa najraje imela vedno ob sebi. Toda hoče in to ji bo dovolj; hoče vršiti vse dolžnosti, kakor je treba, kakor to zahteva telesni in duševni razvoj; hoče biti prava mati in prava vzgojiteljica, četudi bi ji marsikdaj 6rce narekovalo drugače, kakor zahteva pamet: hrano ob 6vojem času, počitek ob svojem ča6u; pa naj bi mali tudi hotel z jokom kaj izsiliti; 6aj ve, da je izraz v joku vselej drugačen, če je mali lačen, ali če je moker, ali če je bolan, ali če je — trmast. Zato: pozor! Pletena otroška obleka Za majhnega dečka napletemo doma lahko prav lično in toplo oblekco za zimski čas. Za tako pleteno oblekco potrebujemo 6amo okrog 20 dkg tanjše volne. Dobra je tudi že rabljena, to je volna, ki jo dobimo, ako razparamo kakšno pleteno ali kvačkano oblačilo, ki nam več ne ustreza. Razparano volno pa moramo naviti na klobčič tako, da roko med navijanjem pomakamo v vodo in 6 tem nit enakomerno navlažimo. Vlažna volna se fjotem lepo poravna in se gotovo delo nič ne loči od onega, ki je napravljeno iz nove volne. Razen materiala za pletenje potrebujemo še pet primerno debelih ple-tilk in tri gumbe. Delo je prav prijetno in gre hitro izpod rok. Začnemo z zgornjim životnim delom. Na6nujemo približno 180 petelj na 4 ple-tilke (na vsako pletilko po 45 petelj) in pletemo na okrog kakor bi pletli nogavico. Pletemo v vzorcu: dve desni, dve levi ves čas, dokler ni delo 34 cm visoko in moramo pričeti 6 hlačnicami. Število petelj razdelimo na dva dela in pletemo ravno, vsako hlačnico zase, kakor dolge pač hočemo imeti. Proti koncu vsake hlačnice malo snemamo, da se zožujejo in imajo lepo obliko, kot jo morajo imeti dobro krojene hlačke. Ce se bolj oprimejo, 60 tudi toplejše kakor pa če so preveč široke. Preden jih skončamo. napravimo še rob in 6i-cer pletemo nekaj ča6a v vzorcu »eno desno, eno levo«. Kjer se začno hlačnice, vstavimo na vsaki strani po en pleten trikot, tako kakor takrat, kadar pletemo same hlačke. Na enega izmed teh trikotnikov prišijemo gumb, drugega pa opremimo z gumbnico. Sedaj moramo napraviti še naramnice. Naberemo petlje, ki smo jih prvotno nasnuli, in pletemo takole: vse desne petlje pople-temo po dve 6kupaj, da dobimo namesto po dve desni petlji samo po eno, in imamo v celem samo 135 petelj. Pletemo 3 cm visoko. Nazadnje naredimo še naramnice. Na-pletemo dve naramnici, dolgi po 17 cm. Spredaj jih prišijemo, zadaj pa zapnemo navskriž. Z opisano oblekco z naramnicami porabimo lahko vse zimske jopice ali bluze, ki jih oblečemo spodaj. Ta oblekca je najprimernejša za dečka, starega dve leti. Lahko pa napravimo, ako imamo več časa in volne k temu tudi jopico, čepico in šal. O tem pa pozneje. H. š. KUHINJA Jetrna juha. 10 dkg telečjih jeter operem in potegnem kožo z njih. Potem jih zrežem na kose in opražim na masti, v kateri sem zarumenila sesekljano čebulo. Nato jetra še 6tolčem, jih vržem na razbeljeno mast in potresem z moko. Ko moka zarumeni, zalijem z juho, kropom ali krompirjevko, ter pustim, da dobro prevre. Za uporabo juho precedim v skledo, v kateri sem vmešala en rumenjak. K juhi dam ocvrte ali opečene žemljice ali močnat ponvičmk, zrezan na kose. Močnat ponvičnik. Sneg napravim iz dveh beljakov potem narahlo primešam dva rumenjaka, par zrn soli in štiri žlice moke. Plitvo pekačo dobro namažem z maslom ali z mastjo in zravnam mešanico enakomerno po pekači. V pečici pečem 20 minut. Malo ohlajen ponvičnik zrežem na poševne kose. Ohrovtove klobasice z rižem. Ohrovtovo glavico razdelim na posamezne liste. Vsakemu listu odstranim štoricek v toliko, da list ostane vendar cel. Potem te liste pre-vrem v 6lani vodi. Prevrete polagam na desko in V6ak posamezen list namažem s sledečim nadevom: 2 dkg surovega masla mešam z dvema rumenjakoma, potem primešam pest v mleku namočenih in ožetih drobtin in dve pesti zribanega parmezana. Na V6ak list namažem žlico nadeva, zvijem liste v klobasice, jih denem v dobro namazano kožico in jih lepo rujavo zapečem. Na mizo jih dam kot okrasek k mesu ali kot samostojno jed, naloženo na špinačo ali na posiljeno zelje. Navlečeno telečje meso. Kos telečjega stegna operem, potolčem in nasolim. Potem meso pretaknem s slanino. V kožici zaru-menim tanke rezine 6uhe slanine in dobro pest sesekljane čebule. Na zarumenele rezine in čebulo denem meso. prilijem par žlic juhe in pokrito pražim do mehkega. Med pra-ženjem večkrat polijem z odcedkom, v katerem se meso praži. Meso dam na mizo s precejenim odcedkom in s pridevkom pire krompirja ali s praženim rižem. Na ta način napravim lahko tudi goveje stegno ali meso od drobnice. Zdrobovi štruklji. Testo napravim iz pol litra moke, osminke litra mlačne, osoljene vode, žlice olja in in iz drobnega jajca ali samo beljaka. Testo pognetam toliko časa, da požene penice. Testo pokrijem 6 toplo 6kledo, če je testo bolj trdo. z mrzlo 6kledo pa če je testo voljno in mehko. Ko testo pol ure počiva, ga namažem 6 sledečim nadevom: k 10 dkg zdroba primešam štiti rumenjake, pol litra kisle smetane in iz štirih beljakov 6neg. Testo zvijem trdo skupaj, ga zavijem v snažno ruto, povežem z nitko in skuham v obilni slani vodi. Kuhane štruklje razrežem na kose, zabelim s surovim maslom, v katerem sem zarumenila nekoliko drobtinic. Na mizo dam z jabolčnim ali kakim drugim kompotom. Riževe klobasice za juho. Riž opražim na masti, a ne 6me biti premehek. Ko je riž opražen, ga postavim na stran, da se shladi. V ohlajenega primešam par pesti sesekljanega govejega ali telečjega kuhanega ali pečenega mesa pol pesti drobtin, malo zelenega peteršilja in eno celo jajce. Ko je vse dobro zmešano, namažem z mešanico oblate, zvijem trdo skupaj in režem v podolga6te klo- basice. Te klobasice namočim v jajcu in jih ocvrem na masti. Zraven klobasic dam v skodelicah gori opisano rujavo juho, lahko pa tudi govejo juho. jabolčne rezine. Te6to napravim iz sledečih snovi: pol kg moke, 20dkg surovega masla ali masti, par zrn 6trte soli, četrt litra mrzle vode, dveh žlic sladkorja in enega zavitka pecilnega praška. Testo dobro pregne-tem in pustim na hladnem pol ure počivati. Potem testo za pol prsta na debelo razva-ljam, položim na pomazano pekačo in potresem sredino z olupljenimi nakrhljanimi kislimi jabolki. Jabolk naj bo % kg. Po jabolkih potresem 10 dkg sladkorja, pol žličke cimeta in nekoliko limonine lupinice, drobno sesekljane. Testo od obeh 6trani zapog-nem, tako da so jabolka pokrita. Površino namažem z raztepenim jajcem in potem spečem v precej vroči pečici. Pečem dobre pol ure. Pečeno in nekoliko ohlajeno testo zrežem na rezine. DOMAČA LEKARNA Bata za bolečine v udih. Zmešaj 10 g kafre, 1 g peruv. balzama, 1 g žbicinega olja;, lg limonovega olja, 5 g batzamovega olja, 1 g salmijakovega cveta in 30 g čistega špirita, raztegni tablico bate, pokropi jo s tem in zavij boleči ud. Cez dve uri deni nov obkladek bate. Za noge je dobro, če jo vre-žeš kakor je podplat in deneš v obutev. Roke in noge. ki so podvržene udničnim bolečinam, varuj mokrote in mraza, vtiraj vanje smrekovo t