štev. 14. PoSfnfn« plafnna v golnvtnl Ljubljana, dne 1. aprila 1936. "«?o XVIII. KMETSKI LIST Izhaja vsako sredo. Naročnina: tetno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inscrati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in nprava je t Ljubljani v Kolodvorski oL št 1. Telefon tnter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št 14.194. Država, narod in klerikalizem Proda sili za demokracijo — Vera in verska strpnost — Cilji in nameni katoliške akcije — Hrvatsko vprašanje obstoja — Rešitev je v pametnem sporazumu Že v zadnji številki našega lista smo na kratko omenili nekatere točke iz govora senatorja Banjanina. Radi njegove tehtnosti in važnosti objavljamo danes še nekaj najznačilnejših poglavij iz Banjaninovega govora. Proti ideji totalitarne države V svojem govoru je senator Ranjanin naglašal, da smo Jugoslovani v zadnjih 17. letih dokazali, da ne znamo urediti niti države, kakor jih pozna ves svet. Kaj šele, da bi ustvarjali kak nov tip države. Mi hočemo ustvariti državo, hočemo pa hkratu imeti jugoslovansko nacionalno demokracijo. Eksperimenti s totalitarno državo (kakor n. pr. v Nemčiji ali Italiji — op. ur.) pa se lahko obneso le v najstrožji dik-ta turi. ftfledverske razmere V nadaljnem se je senator Banjanin dotaknil tudi verskih razmer pri nas in je naglašal, da nam je kakor nikomur drugemu potreben medverski mir. Vsak klerikalizem nam je nevaren, najnevarnejši pa tisti, ki dobiva smernice in navodila od močnih faktorjev zunaj meja naše države. ¥«1 klerikalizem se pri nas pojavlja kot nekak prvoboritelj demokracije. V tej metodi je popolnoma enak komunizmu. Nato je govoril o klerikalizmu v Avstriji in povdaril, da avstrijski klerikalizem ni daleč od naših klerikalcev. Državo je treba zavarovati pred prevelikim vplivom klerikalizma. Katoliška akcija Govornik je nato omenil konkordat z Vati. kanom, češ, da se v konkordatu daje zaščita organizaciji, ki se imenuje — Katoliška akcija. Ako bi Katoliška akcija res stremela samo po poglobitvi duhovnega življenja, verskega občutja in krščanske etike, ne bi bilo nikomur treba in tudi nihče ne bi smel ugovarjati. Kajti to je pravica vere in cerkve. Na žalost pa pri nas ni tako, je dalje izvajal senator Banjanin. Pri nas obstojita, kakor je pisal »Katoliški tednik«, dve katoliški akciji: slovenska in lir-vaška. Po pisanju tega tednika, ki je glasilo katoliške akcije nadškofa Šariča v Sarajevu, ne bi smeli niti navadni člani te organizacije vstopati v stranke, kjer imajo večino pristaši drugega veroizpovedanja. Zagrebški »Obzor« pa «elo trdi, da katoliški duhovniki ne morejo pripadati nobeni politični stranki, nikakor pa ne strankam, v katerih so včlanjeni tudi drugo-verci. Po tem bi se reklo, da za katolika ni prostora v nobeni stranki, kjer je le en sam član — kake druge vere Cilji V Sloveniji se je Katoliška akcija odločila za JRZ, na Hrvaškem za drja VI. Mačka. Kakšni pa so cilji te akcije, ki je danes razširjena po vseh državah, kjer žive katoliki? Nemški jezuit Fr. Muckermann piše v svoji knjigi: »Ne gre samo za cerkev, gre za državo, nacijo, umetnost. Katoliška akcija mora zajeti vesoljstvo ... Katoliška akcija pomeni zbiranje posvetnega katolicizma. Iti mora skozi svojo junaško dobo, ker je v krvi mučeništva vzklila prva doba zapadnega krščanstva in novo dobo je mogoče dobiti samo z .žrtvijo krvi za Kristusa!'« Tako je pisal ugledni jezuit 1. 1928., ko v Nemčiji še ni vladal Hitler. Uvod h knjigi je napisal sam kardinal A. PaeeUi, ki je bil tedaj papeški nuncij v Nemčiji in je zdaj državni sekretar v Vatikanu. Tudi v Avstriji je Katoliška akcija izdala za 1. 1935. svoj »Letopis«. V uvodu je napisal dunajski kardinal in papeški nuncij Innitzer med drugim tudi tole: »Gre za nič manj in nič več kakor za to, da se cerkev usposobi in pripravi za to, da zopet in z vso močjo postavi svojo popolno, celotno zahtevo, ki jo ima od Kristusa, svojega božjega ustanovitelja, do vseh ljudi in vseh odnošajev med njimi.« Nato je govornik navajal še druge pisatelje, ki trdijo, da obstoji politični katolicizem in da jc dolžnost vsakega katoličana, da sprejme ta častni naslov. €elo najvišja avtoriteta katoliške cerkve, sam papež Pij XI., je izjavil, »da je dolžnost Katoliške akcije, da — najsi tudi sama ne vodi politike v strogem pomenu besede, — vendar svoje člane pripravlja, da vodijo dobro politiko«. Katoliška akciia pri nas Pri nas je Katoliška akcija — je izvajal senator Banjanin — že aktivno in krepko vstopila v politiko. V Zagrebu so v Kat. akcijo sprejeli dve organizaciji z izrazito političnimi cilji. To sta »Domagoj« in »Zveza križarskega bratstva«. Zato je dobro in potrebno odpreti oči tudi tedaj, ko bo konkordat podpisan in ratificiran, da se dobro pazi na gibanje te akcije. Sem za to, da se konkordat izvrši..., toda hkratu jc treba dobro paziti, da sc pod krinko Katoliške akcije ne vtihotapijo politični cilji, ki bi mogli biti nevarni za mir naše države. Klerikalizem je dobil in ima nenavadno močan in važen vpliv na našo državno politiko že danes vprav radi tega, ker je razdeljen na dve fronti. Ne vem, ali je spor med slovensko iu hrvatsko Katoliško akcijo dejanski ali samo fingiran (igran) — ali so to morda samo razdeljene vloge po enotnem načrtu, vsekakor pa vidimo, da je slovenska Katoliška akcija vsto« pila v vlado in v JRZ, medtem ko akcija na Hrvaškem in v Bosni stoji na levi strani Mačkove politične grupacije skupaj s frankovci in zastopa najskrajnejše politične akcije, ki jih je mogoče postaviti. Za tem jc govoril o Združeni opoziciji (izvenparlamentarni) in je vsestransko ocenil in razčlenil nje delo. Nato je začel govoriti o Hrvatih. Hrvatsko vprašanje Govornik jc izvajal: Priznavamo, da obstoji hrvatsko vprašanje, hkratu pa verujemo, da je njegova edina mo-goča rešitev jugoslovanski unitarizem (edin« stvo). Vse drugo je propast za Hrvate, Srbe in Slovence. Edini rešilni sporazum, ki je utrdil jugoslovansko edinstvo, to je misel vodnica 6. januarja in to je temeljno načelo ustave iz leta 1931. Nam ni potrebno uiti integralno niti sintetično jugoslovanstvo. V agitaciji proti nam se trdi, da je naše edinstvo isto, kar centralizem. Že sto in stokrat je dokazano, da to ni res. Za tem je govoril govornik izčrpno o raz. liki mod edinstvom in centralizmom, o banovin-skih samoupravah in naglašal, da nam po njegovem mnenju vprav jugoslovansko edinstvo da lahko najširše samouprave. Te morajo biti finančno trdne, da se tako izognemo dvojnemu obdavčevanju ljudstva in vendar zagotovimo banovinam uspešen razvoj in procvit. Imamo velike težave v našem državnem življenju, toda take težave so imeli vsi narodi, ki so se zedinili. Po ugotovitvi, da bomo te težave lahko pre« magali v sebi, ako bomo zatrli razdiralne težnje, se je senator Banjanin pečal še z nekaterimi drugimi vprašanji in končno izjavil, da bo gla« sova! za poročilo večine fin. odbora v senatu, (Izvajanja senatorja Banjanina, povzeta po »Politiki« z dne 26. marca 1936.) Konferenca Narodnih bank Guvernerji Narodnih bank držav Male antante so se sestali v Beogradu h konferenci, na kateri so razpravljali o vseh perečih vprašanjih teh važnih denarnih zavodov. Tekom razgovorov je bil dosežen popoln sporazum med udeleženci. Vsa vprašanja bodo odslej urejena v smislu svoječasne resolucije, ki je bila sprejeta na zadnjem zasedanju gospodar« skega sveta držav Male antante. ... bruna v lastnem Nikakor ni bil naš namen, da bi surovo odgovorili »Slovencu«, ko je ob smrti učitelja Pečka lopnil po nas. Hoteli smo s kratko notico to opraviti in samo namigniti ljudem, naj ne brodijo po nevarnih tleh. Med tem smo prejeli dopis iz Vel. Lašč, ki opozarja »Slovenca« čisto v našem smislu in ga tudi objavljamo v današnji številki. Gospodje okrog »Slovenca« pa so menda mislili, da jim bomo za klofute in psovke odgo-\orili z »Bog plačaj!« in so streljali z vedno večjimi kalibri. S tem so nas razrešili obzirnosti, ki nam jo po naravnem občutju narekuje tajna smrti, in nas prisilili k besedi. Zato danes objavljamo pojasnilo min. v pok. in senatorja Ivana Puclja. Ob smrti učitelja Franca Pečka Ena prvih in glavnih, pa tudi težkih dolžnosti politika je, da na osebne napade ne odgovarja. Kolikor podlejši so, toliko večje je dostojanstvo molka in prezira. Čeprav nisem iz rodu šakalov — in pri »Slovencu« to najbolje vedo — moram danes ob priliki smrti učitelja Pečka vendarle za trenutek iz te rezerve z nekoliko konstatacijami. Naj pri tem omenim, da urno jaz in moji prijatelji pokrili s plaščem krščanskega usmiljenja vso dobo učitelja Pečka «d trenutka, ko je dobil po triletnem bivanju v celovškem bogoslovju consilium abeundi, pa do zadnjih dni v Prevešti in okoliških gostilnicah. Zdaj šele vidim, da sem imel navzlic vsemu vendarle boljše mišljenje o pokojniku, nego njegovi »prijatelji«. France Peček je bil strasten alkoholik — kar sam »Slovenec« indirektno priznava v ne-krologu z besedami: »Zdravnik dr. Drobnič mu je tik pred odhodom ugotovil pri natančni preiskavi srčno napako, degeneracijo srčnega mišičevja, kronično vnetje ledvic, otekline na nogah in povečanje jeter. Vse to je bilo znano ■vsem onim, ki ga danes kujejo v zvezde zaradi edine zasluge njegove, da je za njih politične potrebe tako pravočasno umrl.« Jaz sem pokojnega Pečka rešil »iz hudičevih krempljev« — kakor sta me s solzami v očeh prosila pokojni tast in tašča — ter ga pripeljal na Karlovico in pozneje o prvi priliki v Velike Lašče. Silno se (je kazal hvaležnega za to moje dejanje; meni nasproti se je vedno predstavljal za samostojneža in bil je ne samo Sokol nego tudi funkcionar v društvu. In vse 1o do trenutka, ko je pod vplivom alkohola storil 15. oktobra 1933 znano zahrbtnost ter s tem tako razburil na trgu večstoglavo množico, da sem moral prositi žandarmerijo, da ga je ščitila. Pozneje se nisem mogel več upirati enodušni zahtevi pristašev, da gre, čeprav so tudi nasprotnikom znani očitki mojih somišljenikov, da »rajši pomagam klerikalcem nego svojim ljudem«. Kaj naj še povem? Ko sem čital licemerske vzdihe v slogu »Fabiole« in »Perpetue« iz časa preganjanja kristjanov, so se mi pojavila sledeča vprašanja: Zakaj se niste brigali za njega, tako ida še danes ne veste, kje je služboval. On je bil ves čas v Prevešti, srez levački, moravska banovina. Vi pa ves čas z njegovo ženo vred pišete o Prnjavoru pri Kragujevcu ob bolgarski^) meji. Ali je potem odgovornost na poštni upravi, Če je res, da ga pisma niso našla? Ce »te ga res tako želeli, zakaj ga niste takoj 25. junija ali vsaj do začetka šolskega leta vrnili? In če žene ni maral pri sebi in če nikoli ni čutil potrebe da obišče njo, familijo in vas »prijatelje«, in celo ob velikih počitnicah ne, zakaj ga ni njegova žena poiskala v Času najhujše bolezni, ko je glasom »Slovenca« dobival samo pečen krompir in jajca ter ležal na slami in v vami nesnagi? In zakaj ni prosil dopusta, ko S a je dobH celo čili in »travi g. Erjave? Hic bodite, bie pallai očesu pa ne vidiš___ Ej, vi pobeljeni grobovi, zakaj niste mene opozorili na to, če je bilo res tako in vse vam znano? Jaz bi mu bil tudi pri sedanjem stanju pomagal v 24 urah. Ne, ne! Vam je bilo za pokojnega Franceta Pečka prekleto malo, samo njegovo smrt bi radi izkoristili, da operete svoje grehe. Toda vsaka stvar mora imeti svoje meje! In zato prosim, naj škofijski ordinarijat zasliši protokolarično g. župnika iz Št. Jurja pod Kumom (mislim, da je še vedno g. Vodopivec).. naj to spopolni s spiši državnega tožilstva in vse skupaj dostavi duhovnikom v redakciji »Slo- Iz prakse Ako mislimo napraviti umetno travišče, ene ali druge vrste umeten travnik, pazimo predvsem kako globoko se spravi travno seme. Ni na mestu določati globine z merami, ampak enostavno, seme spravimo tako globoko v zemljo, v kolikor je treba skriti semenko izpred očes. Naj-češče se dogaja, da umetna travišča ne uspevajo vsled pregloboke setve. Ne delajmo umetnih travišč tam, kjer še ni zemlja temeljito predelana. Najmanj eno okopanino in dve strnini moramo predhodno vzeti z zemljišča na lahki in srednje težki zemlji', na težkih zemljah pa tudi več preden pristopimo k setvi travnega semena. Setev izvršiti po možnosti vedno na zimsko pra-ho; jesenska setev je vedno slabša, zlasti ako leži dolgo sneg. Umetnemu travišču je treba dati tudi zaščitni sadež (oves, rž, proso), ki pa vedno ni potreben. Ako je izbrana dobra semenska mešanica in zemlja pravilno pripravljena (zimska praha, ki osebuje veliko vlage), zaščitni sadež ni potreben. V slučaju setve zaščitnega sadeža, se isti ne pusti dozoreti, ampak ga je predhodno pokositi. Dozoritev zaščitnega sadeža pogosto travišče popolnoma uniči. Ne delajmo umetnih travišč na vlažnih tleh; zemljo predhodno izsušiti. Od največje važnosti pa je sestava travne mešanice; ako mešanice ne znamo sami sestaviti, vprašajmo pristojnega kmetijskega referenta. Pri sestavi moramo paziti na to, da bo imela mešanica dovolj nizkih, srednje visokih in visokih trav ter primerno množino deteljnega semena. Travišče brez nizkih trav razočara in vrže še manjši pridelek kot navaden naravni travnik. Ta napaka se v praksi najčešče dogaja, ki po košnji vzame kmetovalcu vsako veselje Doma Teden domače politike Razprava o proračunu in finančnem zakonu Pretekli teden je bila v senatu razprava o proračunu za prihodnje proračunsko teto. Razprave so se udeležili najvidnejši in najuglednejši senatorji. Iz velikega govora tov. 6enatorja Ivana Puclja smo že v zadnji številki »Kmetskega lista« priobčili nekaj njegovih izjav, kolikor jih je prinesla beograjska »Politika« Fdiu« U /^Jft utVL j*, u, t. *L».V P*.- -•-*»<.»«< «•« J, t 'i Od ostalih govornikov priobčujemo na drugem mestu izvleček iz močnega in zanimivega govora senatorja g. Jovo Banjanina. Z njegovim govorom je bila načelna debata končana. V načelu je bil proračun (soglasno sprejet. Nato je pričela podrobna razprava o proračunu in finančnem zakonu. Pri prosvetnem ministrstvu je povzel besedo zopet tov. senator Ivan Pucelj, ki je ostro kritiziral'prosvetno politiko ministra g. Stoševiča. Omenil je številna preganjanja nacijonakiih učiteljev v Sloveniji, zlasti pa preganjanje eokohskih delavcev. Imenoma je »nesel venca«, da se prepričajo, kako nehvaležni so na tem božjem svetu hienski posli. Ce ne bo to zadoščalo, se bom pa še javil. Beograd, 29. marca 1936. Pucelj Ivan Kar so gospodje želeli, to imajo. Nam je žal, da moramo vlačiti v javnost v tem trenutku take stvari. Toda če nočejo naši politični nasprotniki razumeti, da je treba tudi v borbi poznati neko mero dostojnosti, nosijo sami odgovornost za vse, k čemur so nas izzvali. Nikakor nas ni volja, da bi pustili drugim teptati po nas. Odslej ne bo več obzira na nobeno stran in bomo tudi sami krepko udarili, ako ne bo prej miru. za prakso do umetnega travnika! Na bolj skromnih tleh ne pozabiti na nokoto, ki dobroto in množino krme zelo poveča. Pri svežih zemljiščih, ki sicer niso vlažna, pa uporabiti močvirsko nokoto. Ne sejmo nikdar lahkega in težkega semena skupaj, ampak vsako posebej. Ne sejati proti vetru; ob močnem vetru pa setev preložiti. Pri dobro uspelem umetnem travišču se mora izvršiti prva košnja po 50—6— dneh, pri slabše uspelih pa po 90 dneh. Ni pa seveda to neko stalno utrjeno pravilo; pri trajnejših travah, ki hitreje zaraščajo, prej in obratno. V veliki meri pa je odvisna prva košnja tudi od zemlje in stopnje vlažnosti ter lege. Od 40 umetnih travišč, ki sem jih imel priliko do sedaj videti, je skoraj vsako imelo svoje posebnosti, kar je pač bilo odvisno od naprej omenjenih vplivov. Poudarim naj, da je pri vseh traviščih zelo važno vlogo igral čas setve; vsa pozna travišča se niso obnesla. Potrebno je torej dati seme takoj v zemljo čim ista doseže toploto 3 do 4® C, v času od 15. marca do 15. aprila. Vse je seveda spet odvisno od zgodnje ali pozne pomladi. Pod nobenim pogojem ne smemo pasti živine na mladem travišču. Dober kmetovalec nikdar ne seje samega deteljnega semena, ampak vedno v zmesi s travnim semenom, in sicer 15 do 25% travnega ln 75 do 85% deteljnega. Le takšna mešanica da tečno in veliko krme. Ne uporabljajmo nikdar za umetno travišče senenega drobiža, razen ako pustimo travo nalašč za to dozoreti. I. N. drugod nekatere najbolj kričeče slučaje, kakor Gregore, Tonja itd. Senatorju Pnclju je odgovarjal prosvetni minister in povedal zakaj so se premestitve izvršile. IV^M, »,> :• u' Proračun je bil tudi v podrobnostih soglasno sprejet, tako kakor je predlagala večina finančnega odbora v senatu. Po proračunu je prišel na vrsto finančni zakon. Večina finančnega odbora je izvršila več sprememb v finančnem zakonu in predlagala, da se brišejo sledeča zakonska pooblastila: Premoženje bivših strank Pravica ministra pravde, da izda v spo razumu z vlado uredbo o likvidaciji premoženja bivših strank, razpuščenih 1. 1929. Pri tem ie mišljeno premoženje bivše Radikalne stranke, ki ga cenijo na kakih 15 milijonov dinarje« 1» f j H/ Občinske volitve Pravica notranjega ministra, da lahko odloži volitve v onih občinah, kjer so občinehi odbori razrešeni, za šest mesecev. Po občinskem zakon« znaša sedaj ta rok dva meeeea. T« se tiče predvsem Slovenije. Mamica, uči z menoj** Najlepšo dolžnost matere je vzgoja otroki Prav tako po mora skrbeti, da je tudi njih>9* rilo vedno čisto. Ali jo pa potrebno, dd s« muči ure in ure in * tem 'zanemarja evoje otroke? Nikakor ne — kajti danes ima Schichtfiv Radion, ki brez truda opere perilo. In kak$ preprosto je tO: najprej raztopi Radion 9 mrzli vodi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato perilo izperi najprej v topli, potem pa Se v mrzli vodi — in perilo bo belo kakor sneg. Schichtov RADION pere vse Prekomasacija občin Pravica notranjega ministra, da izvede ponovno združevanje in razdruževanje občin. Tudi to določilo velja v prvi vrsti za Dravsko banovino. Kmetijske zbornice Pravica banov, da v sporazumu z banskim svetom organizirajo kmetijske zbornice. To so bile v glavnem spremembe, ki jih j« predlagala večina finančnega odbora v senat«. Predsednik vlade g. dr. Milan Stojadinovič je v obširnem govoru pobijal predlagane spremembe in izjavil, da se bo trikrat premislil, predno bo kot predsednik vlade predložil narodni skupščini, da sprejme ta diktat (ukaz) senata in da pred njim pripogne glavo. Za predložene spremembo je glasovalo 41, proti pa 37 senatorjev. Na podlagi takega izida glasovanja je moral proračun in finančni zakon nazaj pred narodno skupščino, ki je sklicana za ponedeljek 30. marca. Ako bi narodna skupščina ne sprejela od večine senata sprejetih sprememb, bi državni proračun propadel. Vladina večina seveda ni mogla tvegati takega koraka, zato je potrdila tudi ona sklepe večine senata. S tem je bil proračun končnoveljavno sprejet. Konferenca JNS V petek, 27. marca se je vršila v Beogradu seja ožjega predsedstva Jugoslovanske uacijo-nalne stranke. Na seji so bile sprejete nekatere spremembe pravil. Konferenca delovnega odbora združene opozicije Koncem preteklega tedna se je v Beogradu sestal delovni odbor združene opozicije, ki ga tvorijo: dr. Milan Gavrilovič za zemljoradnike, dr. Juraj Šutej za Hrvatsko seljačko stranko, Veceslav Vilder za samostalne demokrate in Božidar Vlajie za Davidovičeve demokrate. Konferenca se je vršila v stanovanju g. Ljube Davi-doviča. Radikalski glavni odbor V Knjaževcu je obiskal g. Aco Stanojeviča, predsednika glavnega odbora bivše Radikalne stranke g. Miša Trifunovič in z njim razpravljal več ur. Kdaj bodo volitve? Jeseni letošjega leta poteče poslovna doba fobčinskim odborom, ki so bili izvoljeni 1. 1933. Nove volitve se bodo vršile meseca oktobra, kakor je izjavil notranji minister dr. Korošec. Volitve bodo tajne. Od izida teh volitev bo odvisno, kdaj se bodo vršile državnozborske volitve. Vršile se bodo takrat, ko bo zavladalo ugodno ozračje. Nihče nima korajže trditi, da bi bile pri nas že tako urejene razmere, da bi mogli takoj na volitve, je rekel dr. Korošec. Premeščanje sodnikov Pravica pravosodnega ministra, da sme premeščati sodnike in državne tožilce. Politični zakoni Glede pooblastila kralj, vladi z* politične zakone je večina finančnega odbora predlagala sledeče besedilo: Pooblastilo za donošenje uredbe z zakonsko močjo o tisku, o društvih, shodih in dogovorih velja do 1. oktobra 1936. leta. Občinski uslužbenci Pravica, da se more občinske uslužbence odpustiti iz službe. Tudi ta določba je mišljena pred vsem za Slovenijo. Občinske volitve Prelečeno nedeljo so se vršile radi preko-masacij občin in radi razrešitve nekaterih občinskih uprav naknadne volitve v sedmih občinah in so volilci glasovali takole: Vitanje pri Konjicah: Takozvana opozicijska lista 382 glasov, JRZ 115 glasov. Št. Vid nad Ljubljano: Lista JRZ G15 glasov. Opozicija liste ni vložila. Studenci pri Mariboru: Opozicijska glasov, lista JRZ 149 glasov. št. Jernej na Dol.: Opozicijska lista 195 glasov, lista JRZ 395 glasov. Ihan: Lista JRZ 182 glasov. Opozicija liste ni vložila. Kadvanjc pri Mariboru: Opozicijska lista 193 glasov, lista JRZ 290 glasov. Dobrna pri Celju: Lista JRZ 258 glasov. Opozicija liste ni vložila. KMETJE! Ali ste čitali 3. številko »Kmetovalca«, ki obravnava v daljših in krajših poučnih člankih pridelovanje krme? List obsega 28 strani ter stane posamezna številka samo din 2—; naročnina za celo leto din 25—. Uredništvo »Kmetovalca« Ljubljana, Novi trg 3. Kmetska samopomoč Z vseh strani nam prihajajo poročila o uspe^ hih kmetske samopomoči, tako iz Kamnika, Lju« tomera, iz okolice Maribora in od drugod. , ' Kmetje so dosegli z akcijo postopno zvišanje cen za živino, vsi drugi pametni sloji pa zlasti z umevaujem naglasa jo kmetsko uvidevnost, ko vzlic svojemu neugodnemu položaju ni šel kmet predaleč in ni s pretiranimi zahtevami zaostril položaja. Vse prijatelje prosimo, da nam v nadaljnjih dopisih poročajo tudi o organizaciji in uspehu kmelske samopomoči v njihovem okolišu. Zunanje - politični preglej V zunanji politiki je bila še vedno v ospredju Nemčija in njeno ravnanje. Razburjenost po odpovedi lo-karnske pogodbe se je močuo razblinila in politika je stopila na realna tla. Po dolgih in brezplodnih razgovorih je ostalo več ali manj vse pri starem. Hitler je med tem izvedel državnozborske volitv e, ki so mu dale 44 milijonov 381 tisoč 217 ali 98'8 odstotka glasov. Protihitlerjevskih in neveijavuih je bilo samo 1"2 odstotka glasov. Po vsem tem je jasno, da dane3 Hitlerjevo mnenje pomeni mnenje nemškega naroda. S tem morajo nemški sosedje radi ali neradi računati in se s Hitlerjem pač pogajati, če se hočejo pp-goditi z Nemci. Italija je po zadnjih poročilih strla abesinski odpor in je pričakovati, da vojna v Afriki ne bo več dolgo trajala, ako ne pride kak nov moment vmes. Italijani so bombardirali vrsto abesinskih mest in so na nekatera nametali toliko bomby da so jih vprav dobesedno zasuli z njimi in popolnoma razdejali. ...... Na drugi strani se italijanska diplomacija oa vse pretege trudi, da bi dosegla ukinitev sankcij. Društvo narodov naj bi po teh prizadevanjih' razveljavilo svoj prejšnji sklep glede sankcij iu priznalo Italiji pravico do akcije v Abesiniji za zaščito >kolonialuih interesov«. Ob spretnosti laške diplomacije in spričo zamotanosti splošnega položaja v Evropi ni izključeno, da se Italiji tudi ta poteza posreči. : " ■ Pogajanja med lokarnskimi pogodbenicami so za enkrat prekinjena in se bodo nadaljevala šele čez kakih' 5 tednov. — Po vsej priliki hoče diplomacija • ■ t , j :.! fr , > 5 takim zračnim velikanom bodo Angleži lahko netali bombe na neprijateljska mesta, ako se • kom zaplcto r vojno, pridobiti časa, da se med tem kako izvleče iz nagate. Verjetno je, da bo tudi Francija pristala na ponovne razgovore in na neposredna pogajanja z Nemčijo. S tem pa bo Hitler dosegel, po čemer je stremel, namreč: popolno suverenost nemške države in popolno enakopravnost nemškega naroda z ostalimi. Delitev v »zmagovalce« in »premagance« bi s tem končno odpadla in bi bila pokopana. Turčija skuša po nemškem uspehu ob Dardanelah obnoviti svoje utrdbe in računa pri tem zlasti na pomoč Rusije. V Grčiji so se po Venizelosovi smrti še bolj zedinile bivše republikanske stranke in so se združile v enoten blok, ki mu načeluje Kafandaris. Pakt o vzajemni pomoči sta sklenili in podpisali Rusija in Mongolija. Ta pakt je odgovor na Japonske grožnje, ki jih je zadnje čase vedno ostreje ponavljala proti Mongoliji. Tudi z Japonsko «e Rusija pogaja. Podrobnosti o teh razgovorih sicer niso znane, vendar gre baje v bistvu za to, da Rusija dovoli popravo meje v Mongoliji v korist Mandžukua, Japonci pa bi pristali na to, da Rusija dobi v svojo oblast Turkestan. Torej povsod delitev interesnih sfer — ali bolj po domače povedano — kupčija. Most, ki je star že 2000 let in so ga zgradili še Rimljani. Most je zgrajen v Južni Franciji čez pritok reke Rone. Kmetska mladina Ptuj Naša mladina za svojo bodočnost! Dekliški prosvetno-organizatorični tečaj, o katerega otvoritvi smo že na tem mestu poročali, je potekel v splošno zadovoljstvo. Učni načrt je nudil udeleženkam zanimiva predavanja iz predmetov, ki jih rabijo v vsakdanjem življenju. Predavali so: Ivan Nemec, Ana Vadnja-iova, Miiko Majcen, Slava Bezlaj - Štefančičeva, dr. Vlad. Vrečko, Angelca Ocvirkova, Lojze Pe-r* F-mr Veselko, Ivan Rudolf, Ivan Vinceko-vič in Joško Tomažič. Poleg tega so si dekleta ob skupnem vodstvu in razlagi ogledala vrtnarijo Vincekovič, muzej, kletarske in gospodarske naprave tvrdke J. Ornig in posetile kino-predstavo. Zaključka so se udeležili poleg predavateljev tudi odborniki Pododbora ter je ob tej priliki bilo storjenih mnogo lepih načrtov k delu naših društev. S tem je bil končan naš četrti tovrstni tečaj, iz katerih je izšlo čez 110 fantov in deklet in s tem stopilo v vrste kmet-ekih pokretašev in društvenih delavcev v našem obširnem okraju ter tako tudi pri nas kmetska ideja, dasi počasi, pa tem sigurneje napreduje. Voglje Prvi redni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet v Vogljah je bil 15. marca 1936 ob 9. dopoldne. Predsednik ugotovi sklepčnost in imenuje za zapisnikarja tajnika Janka Oselija, za overo-vatelja pa tov. Josipa Roglja in Mlakarja Franca. Zapisnik ustanovnega občnega zbora se soglasno odobri. Tov. predsednik poroča, da se je idruštvo v preteklem letu, kljub raznim začetnim oviram se dosti zadovoljivo razvijalo v moralnem in v gmotnem oziru. Nameravano tekmo koscev smo morali opustiti radi prevelike suše. Sodelovali smo pa pri tekmi žanjic v Vodicah, ki jo je priredilo gorenjsko okrožije. S tekmo Umo povsem uspeli. Velika ovira pri razmahu 'društva je pomanjkanje dramatskega odseka, v katerem bi se članstvo vzgajalo v moralnem oziru in v kmetsko-stanovski zavesti, širše občinstvo bi pa pri tem spoznalo naše cilje in naše prizadevanje za povzdigo kmetske prosvete na Tov. tajnik poroča, da je imelo društvo v preteklem letu 28 članov. Priredilo je izlet na Krvavec in o priliki 10 letnice tovariškega društva v Medvode. V nedeljo 23. februanja 1936 je priredilo društvo predpustno veselico. Tov. blagajnik poroča, da je imelo društvo v preteklem letu Din 634 dohodkov in Din 367 izdatkov; prebitka je torej Din 267.- Tov. knjižničar poroča, da ima društvo 180 knjig, ki si jih je nabralo z nabiralno akcijo po vasi. Knjige niso ravno najboljše, zato priporoča, da si v tekočem letu nabavi potom Zveze kar narjveč zanimivih knjig, da bo knjižnica privlačnejša. Knjižnica je začela poslovati z novim letom. Člani so si izposodili do sedaj 34 knjig, za katere so plačali odškodnino v znesku Din 36. Da so se člani razmeroma malo posluževali knjig, je v prvi vrsti vzrok izredno mila zima. Članstvo ui imelo časa za čitanje. Tov. načelnik kolesarskega odseka poroča, da je imel odsek v preteklem letu 20 članov. Nabavili so si pri Zvezi kolesarske zastavice. Odsek sam v preteklem letu ni priredil nobenega izleta. Odpadla je tudi nameravana kolesarska dirka. Upamo, da bomo v letošnjem letu vse to nadomestili. Pri volitvah novega odbora so bili izvoljeni sledeči tovariši in tovarišice: Franc Molj, Voglje št. 10, predsednik, Franca Mlakar, Voglje 43, podpredsednica, Janko Oselj, Voglje 41, taijnik, Joža Zirovnik, Voglje 4, blagajnik, Anton Oselj, Voglje 41, knjižničar, Aleš Zlate, Voglje 5, načelnik kolesarskega odseka, Albina Globočnik, Spomladanske kamgarne, perilo in obleke si nabavite po najnižjih cenah in bogati izbiri pri J.OLUP, LJUBLJANA Perilo in obleke se izvršujejo tudi po meri in najnovejši fazoni Poslovalnice: Stari trg 2, Pod Trančo 1 in Kolodvorska 8 Voglje 58, odbornica. V nadzorni odbor pa tov. Joža Rogelj in Alojzij Gorjanc, oba iz Vogelj. Za delegata za občni zbor Zveze sta bila izvoljena tov. Molj Franc, Voglje 10 in Matija Čebulj, Voklo 23. Na predlog tov. Matija Čebulja se sklene, da se pobira članarina v tekočem letu po Din 6. S pozivom na članstvo, da strne vrste in gre še vztrajneje na delo za izboljšanje razmer na deželi, želi predsednik vsem čim več uspeha in s to željo zaključi občni zbor. Sv. Jurij ob Taboru Dne 29. marca se je vršil občni zbor našega društva pri tov. Apatu. Navzoče članstvo je pokazalo velik smisel za našo zvišeno idejo s svojo udeležbo in živahnostjo. Delovanje društva v minulem letu je bilo zelo razgibano. Priredila se je tekma žanjic, ki nam je precej pripomogla v gmotnem stanju. Za jesen je bil predviden trimesečni gospodinjski tečaj za tovarišice, ki se pa radi pogojev od strani vodstva tečaja, ni mogel vršiti. Največ življenske sile pa je pokazal Ženski odsek, ki je vse leto pridno delal. Zimski sestanki članstva pa so pokazali potrebo po letnih sestankih, zato se je med slučajnostmi obravnaval načrt za poletne redne sestanke. Pohvalnico je sprejel tudi dramatski odsek. Odbor je ostal z tov. Ivanom Ocvirkom na čelu večinoma neizpremenjen; blagajniško mesto je prevzel tov. Tonče Apat in načelništvo Ženskega odseka tov. Angelca Ocvirk, kot novo izvoljena. Razšli smo se z novo voljo do dela in z novim veseljem do vsega, kar je in mora biti naše. Novo leto pričenjamo z vero v uspeh, pričeli pa bomo z izleti na naše planine, ki že vabijo prebujene .,, Sv. Lovrenc v Slov. goricah Naše Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo na praznik dne 25. marca 1.1. svoj prvi enodnevni »Prosvetno kmetijski tečaj«, ki je trajal od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. V tečaju, ki se je vršil pri gostilničarju gosp. Sen-čarju, so dobili udeleženci brezplačen obed. Tečaj je od začetka do konca posečalo skupno 26 udeležencev, po večini naši člani in članice, zraven pa še par starejših in zavednih gospodarjev. Predavanja so bila predvsem: živinoreja, zadružništvo, sadjarstvo, organizacija, kmetska ideja in kmetski pokret. O pravu (dednem in družinskem) je predaval tov. dr. Lojze Peric, sodni pripravnik v Ptuju, o živinoreji dr. Joško Nardin iz Ormoža, o zadružništvu pa podpredsednik Pododbora tov. Cestnik Jurij iz Hajdine. Ostalo je predaval domači predsednik Društva tov. Holc Franc. Predavanja so bila končana s splošnim zadovoljstvom, izrazila pa se je želja, da se večkrat priredi kaj sličnega. Sv. Bolfenk pri Središču Na prvi seji Društva kmetskih fantov in deklet se je na občnem zboru izvoljeni odbor konstituiral takole: Joško Tomažič, predsednik in načelnik dramatskega odseka; Franc Pu-klavec, podpredsednik; Micika Zorjan, podpredsednica in načelnica ženskega odseka; Ivan štampar, tajnik in načelnik smučarskega odseka; Matija Čurin, blagajnik; odborniki: Martin Čurin, načelnik kolesarskega odseka, Mimica Crnčič, blagajnikova namestnica. Vlado Zabavnik, Pepika Rotar, Verona Zoreč, Mirko Novak in Marica Kihas; namestniki: Zdravko Zabavnik, Štampar Lojzika, Frančiška Štampar. Neža Dog-ša in Lojzika Mlinarič; nadzornika: Jože Hlebec in Franc Dolinšek. Že imena izvoljenih tovarišev in tovarišic nam kažejo, da je vodstvo društva v zdravih in razsodnih rokah naših marljivih društvenih delavcev, ki nam jamčijo, da se bo društvo tudi v začeti novi poslovni dobi dobro razvijalo. Letos priredimo v juniju tekmo koscev in srečolov v Lačavesi, za Veliko noč pa eno igro. Sveta Marjeta ob Pesnici Dne 5. aprila bo imelo naše Društvo kmetskih fantov in deklet v šoli ob pol 11. dopoldne svoj redni letni občni zbor. vseh iwsl:Arcjcvske,uradne,reklam-JfOfjl m. casa]iisr knjige, v e čl) ar. ^^L.SAjMriHil licLr hiLv,\ 7/1 nAs/Hii f •^jjjjpnmitisk htirs in jmmi! TISKARNA MERKUR L1UB11ANA,GREGORČIČEVA §1-23 :Jel-25r 52 \$tgram^kam$ktkur. USaiic Na kurje oko mu je stopil V senatu je prišlo pretečeni teden med proračunsko razpravo do prav zanimivih, pa tudi modrih medsebojnih pogovorov in razgovorov. Star običaj pa je, da se senatorji in tudi druga navzoča publika med pogovori in razgovori malo sprehodi, pri čemur se včasih primeri vsled ozkih hodnikov v senatu kaka mala nevšečnost. Eno tako majhno nevšečnost je doživel pretečem teden na hodniku v senatu kot poslušalec naš prijatelj »Slovenec« najbrž pO' nerodnosti, ker ni na običaje in ozke hodnike v senatu še navajen. Kakor je našim čitateljem že znano, ima »Slovenec« na levi nogi prav na malem prstu veh izbuljeno in pekoče kurje oko, na katero mu je brez vsakega slabega namena med pogovori in razgovori po naključju in nehote 6topil senator g. Pucelj. Kdor je že imel tako zbuijeno jjeklenško kiirjie oko na nOgi; ta najbolj ve, kaj se to pravi. Zato se ne budite, Če je od bolečin in trpljenja cel prejšnji teden kar tulil. Novi finančni zakon in razreševanje občinskih odborov Po novem finančnem zakonu, ki je stopil v veljavo 1. aprila, ne bo več mogoče na dosedanji način razreševati občinskih zastopov. Paragraf 129. namreč določa: »Določbo § 129. zakona o občinah od 14. marca 1933, točka 2, je razumeti tako, da more ban odrediti razrešitev predsednika občine, članov občinske uprave, poedinih odbornikov ali celega odbora zaradi nemarnega vršenja dolžnosti samo v naslednjih primerih: 1. predsednika občine, ako po § 84. zakona o občinah poverjenih mu poslov ne vrši, čeravno je bil od nadzorne oblasti trikrat opominjan, ali pa, ako navzlic trikratnemu opominu ni izvršil naredbe obče upravne oblasti, ki jo je po zakonu bil dolžan izvršiti; 2. člane občinske uprave in poedine odbornike, ako ne prihajajo na seje ali ako ne vršijo poslov, ki jih imajo pravico jim naložiti predsednik občine, občinska uprava ali občinski odbor. Ako ban ugotovi za predsednika občine, člana uprave ali občinskega odbornika nečastna dejanja, kazniva po kazenskih zakonih, ima krivca takoj razrešiti in ga izročiti pristojnemu oodišču. § 130. zakona o občinah se ima razumeti tako, da more ban razrešiti občinski odbor, občinsko upravo ali predsednika občine, ako so njihovi sklepi, odnosno izjave naperjene proti dinastiji, proti državnemu in narodnemu edin-stvu, obstoječemu družabnemu redu ali sploh v izrecnem nasprotstvu z osnovnimi odredbami uetave. Na osebe, ki so bile pred uveljavljenjem tega zakona (torej pred 1. aprilom) razrešene zaradi dejanj po § 129. točka 2 in po § 130. zakona o občinah, pa zbog teh dejanj niso bile obsojene po kazenskem zakonu, se predpis § 132. zakona o občinah ne more uporabiti.« Iz št. Jerneja V »Slovencu« št. 50 a se je bralo: »Občni zbor Dirkalnega društva v Št. Jerneju je bil v nedeljo v gostilni g. Čampe. Vršile so se tudi volitve in je značilno, da so takrat izpadli iz odbora kar trije župani: Gospod Globevnik iz Škocjana, gospod Selak iz Dobrave in bivši šentjerneijski župan gospod Radkovič Anton«. K temu poročilu iz Št. Jerneja bi ne delali prav nobenih pripomb, če bi se v njem ne zrcalila strankarska zagrizenost, ki je prešla v našem kraju tudi na gospodarske ustanove. Kdo ne pozna imen Globevnik, Selak, Radkovič v Št. Jernejski okolici? Ali niso ravno ti visoko spoštovani možje ustvarili s prijatelji, kakor Zupančič, Bučar in dr. vse, kar je v tej panogi v naši dolini ustvarjenega. Mar naj vodijo konjerejo brivski in trgovski pomočniki, ki so prišli v odbor društva po zaslugi slepe strankarsko zagrizene agitacije, katera nima za cilj kake konjereje, temveč vzrejo mladih vaških neizkušenih političičev. Ne pretiramo prav nič, če trdimo, da bo konjereja v našem kraju docela propadla, če bo pripuščena ljudem, ki o kaki konjereji prav za prav pojma nimajo. Odstranjevati iz odbora zaslužne in preizkušene može konjerejce ni težko, saj ni nikomur za kako čast in slavo. Tukaj gre za dobrobit naše konjereje. Zato smatramo, naj se zagrizeni partizani raje udejstvujejo v oni panogi, kjer se počutijo da so doma, konjerejo pa naj puste tistim, ki jo poznajo in jo razumejo. Velike Lašče Sicer smo s strani ljubljanskega »Slovenca« vajeni vsake nesramnosti, vendar si doslej nismo mislili, da mu niti smrt ni sveta. Zdaj je ta najuglednejši slovenski klerikalni dnevnik cinično pogazil tudi to svetinjo. Odkar je tu umrl učitelj Peček, bruha »Slovenec« dan za dnem ogenj in žveplo na kme-tijce in posebej na senatorja Ivana Puclja. Med drugim mu očita, da je pokojni Peček njegova politična žrtev. Gospod Pucelj se bo branil sam, ako se mu bo to zdelo vredno in potrebno. Mi naj samo omenimo, da se nam tako početje, kakor ga sedaj uganja »Slovenec«, studi. Za nas s smrtjo preneha vsako nasprotje, zato ne bomo govorili o pokojniku in nijegovi usodi, ki je bila morda res tragična, a nikakor ne politično-mučeniška, kakor bi rad dopovedal »Slovenec« svojim čitateljem. Spoštujemo rajne, spoštujemo pa tudi žalost preostalih, v tem primeru vdove in otrok. Zato smo obzirni. Izjavljamo pa že danes, da bomo morali to olmirnost premagati in priti z odkrito besedo na dan, ako »Slovenec« ne bo nehal. Prepričani smo, da naše besede ne bodo ljube niti »Slovencu« niti njegovim zvestim, neprijetno luč pa bi vrgle tudi na pokojnikov spomin. Dvomimo celo, da bi bilo z njimi ustreženo preostalim. Zato dostojno, mirno in pametno svetujemo »Slovencu« v njegovem lastnem interesu, naj spoštuje najlepšo krščansko besedo: MIR. Vače pri Litiji Malokdaj se Vačani kaj oglasimo. Zadnje čase pa se je pri nas tudi nekoliko razgibalo. Ob nedeljah imamo v tukajšnji šoli strokovna kmetska predavanja pod okriljem tukajšnje Kmetsko-nadaljevalne šole. Predaval je tu v začetku t. m. g. Grčar Tit, šol. upr. z Barja pri Ljubljani o sadjarstvu ter o živinoreji. Preteklo nedeljo pa je tu predaval veterinarski svetnik g. Vari iz Litije o prvi pomoči pri živini ter. nam je obenem podal tudi mnogo koristnih svetov h kupčiji pri živini. Bo tu še več predavanj priznanih strokovnjakov za obiskovalce Kmetijsko-nadaljevalne šole ter tudi za ostale tukajšnje posestnike. Tukajšnji učitelj g. Škafar, znan po svoji agilnosti, četudi je šele malo časa med nami tu na Vačah, se je lotil dela v Kmetij-sko-nadaljevalni šoli, katero obiskuje tu mnogo fantov — in celo nekaj mladih gospodarjev. V tej šoli poučuje tudi naš g. župnik Porenta. —an. Ig pri Ljubljani Pri nas smo postali molčeči in na videz fe-gleda, da nam je vse prav. Verjemite pa, da temu ni tako. V splošnem slabem gospodarskem stanju nimamo niti časa govoriti. Kmetje že orjeino, sejemo in zopet polagamo svoje upe v zemljo. Zadnji običajni sejem na sv. Jožefa se jo pri nas vršil v znamenju kmetske sloge in gospodarske samopomoči. Sejem je organizirala tukajšnja Kmetijska podružnica. Njen načelnik tov. Martin Merkun je vodil vse posle in se žrtvoval za skupno stvar. Prignanih je bilo okrog 300 glav živine in nekaj prašičev. Postavljenih je bilo tudi precej stojnic. Kmetje so se dobro držali in disciplina je bila vzorna. Vo'i so se prodajali po din 5-—, krave po 4 din žive teže. Prodalo pa se je zelo malo. Jedva 30 komadov. Mesarji niso nič kupili in so prazni odšli s sejma. Želimo da bi ta prepotrebna akcija med kmeti kar najboljše uspela. Kmetje, bodimo složni! Naša občina je dobila pretekli teden novega občinskega delovodjo, kateremu želimo uspešnega dela in prijetno bivanje. Šmartno pri Litiji Tukajšnja občina je prejela od kralj, banske uprave podporo v znesku din 500-— za brezposelne. Denar se mora porabiti, se razume, za javna dela. Kje bomo začeli z javnimi deli, bomo poročali enkrat prihodnjič. Čudno se nam zdi, kje so prispevki, ki jih plačujejo gostilničarji od potočenega vina, ki znašajo v take svrhe menda din 050 od vsakega litra, in se imajo uporabljati izključno samo za javna dela? Novice X V Mariboru so v cerkev Na Kalvariji vlomili neznani vlomilci. Po prstnih odtisih sodijo, da so bili vlomilci dečki, torej mladoletniki. Razbili in izpraznili so nabiralnik za vrati ter ga potem pustili v cerkvi. Dragocenosti, radi katerih so se bržkone odločili za vlom, seveda niso našli, ker jih v cerkvi — ni bilo. X V Šomarski pri Vclki je pogorelo gospodarsko poslopje Simonu Zašlerju. Ogenj je nastal ponoči. Komaj so iz hleva rešili živino. Več kokoši in ena svinja so postali žrtev plamenov, dve svinji pa je bilo radi hudih opeklin treba zaklati. Tudi gospodar Zašler se je pri gašenju močno opekel na glavi. Nastala škoda znaša najmanj 5000 dinarjev. X V Selnici je našel 91etni Jožek Hlade v kovčku starejšega brata vžigalno kapico za di-namitne patrone. V družbi drugih otrok jo je skušal razbiti s kamnom. Ob nastali eksploziji sta bila dva otroka nevarno ranjena. X N r. Selah je požar uničil dve gospodarski poslopji kmetu Jožefu Kotniku. Škoda znaša 44.000 dinarijev. X V Ormožu obhaja letos prostovoljna gasilska četa svojo 501etnico. X V Andrijevici je izbruhnil te dni velik požar, pri katerem je med drugim pogorelo 700 kvintalov konoplje v vrednosti 700 tisoč dinar* jev. Škoda je le deloma krila z zavarovalnino. X V Maribor« je ležala na mrtvaškem odru pečarjeva žena Antonija Kropejeva. Nenadoma ho kropilci opazili, da so izginili zlati uhani, ki jih je rajna vedno nosila v življenju in so jih ji pustili tudi mrtvi v ušesih. Okrog mrtvaškega odra se je malo prej smukala neka rdečelaska in ije takoj padel sum nanjo. Orožniki so takoj aretirali 221etno osumljenko, vendar niso našli uhanov pri njej. X Ako hočete biti postreženi z dobrim blagom in po najnižji ceni, potem kupujte le v ma-nufakturni trgovini Kmečki magazin, Ljubljana, Krekov trg 10. X Kam pa to pride, kam to gre, kam to gre? Včasih smo peli, danes bi kleli. V Ljubljani bodo sprejeli nekaj novih mituičarjev, 40 po številu. Za teh 40 skromnih službic je bilo toliko prosilcev, da so zadnji dan sprejemali prošnje kar 4 uradniki in so prosilci stali na hodniku ljubljanskega magistrata v dolgi vrsti kakor nekdaj med vojno ljudje pred trgovinami, ko so čakali na bore grižljaje kruha. — Po dosedanjem vtisu sodijo, da so ti prosilci na samih taksah in kolkih potrošili kakih 300 tisoč dinarjev. Ako pomislimo, kakšna beda vlada jmed nezaposlenimi, potem se nam ob tem znesku morajo zježiti lasje. Ali ije mar vlaganje prošenj postalo bridka loterija? Ta primer pač .tako kriči po ozdravljenju, da je vsaka naša pripomba odveč. ' X V Skoplju je bil svojih dolžnosti razrešen dosedanji dolgoletni župan tega mesta Jo-«iip Mihajlovič. Župan se ije nedavno poročil in jo bil aa ženitovanjskem potovanju, ko je prišla nenadna vest o — razrešitvi. Odprta torej so še svatom groba vrata... X V Senti je bogat posestnik Štefan Fleisch 'dajal-svojim delavcem — pasji gulaž. Zadeva je prišla na dan, ker je začel Fleisehev 171etni sluga po jedi pred delavci lajati in se vesti čisto po pasje. Ko so ga vprašali, zakaj to počenja, jim je povedal, da so jedli pasji gulaž. Delavci so takoj zapustili delo in prijavili zadevo oblastem, ki bodo sedaj objestnega bogataša poučile, da pasje meso v Jugoslaviji ne spada na noben jedilni list. Varno naloiite svoj denar pri HRANILNICI KMEČKIH OBčIN V LJUBLJANI Miklošičeva cesta it 19. V palaii Vzajemne zavarovalnice Telefon 21-83 - Ce*. račun '0.515 Hranilne vloge na knjižice, stalna razpoložljive, sprejema n jm obrestuje najugodnele. Vetje stalne vloge z odpovedjo po (ogovoril. — Zavod je pupilarno varen, ker jamči zani 18 večjib kmečkih občin z vsem stojim anmoženitm in z vso svojo davčno močjo, ter ie stolno pod nadzorstvom bonskega komisarja. Uradne ure n stranke so cd t. da )?. ure dopoldne. X V Kranju je razrešena občinska uprava. Ban je razrešil župana C. Pirca in občinske odbornike M. Mayerja, Jos. Tajnika in Fr. Prijatelja. X Na Polici pri Naklem je pogorelo gospodarsko poslopje posestniku Golobu. Premičnine (orodje itd.) so domači rešili, vendar znaša škoda kakih Din 20.000'—. Vzrok požara še ni znan. X V Celju je skupina slovenskih slikarjev otvorila v mali dvorani Celjskega doma umetnostno razstavo, ki ostane odprta do 5. aprila. Priporočamo tudi našim čitateljem, ki prihajajo iv Celje, da si ogledajo dela naših umetnikov. X V Strmcu pri Varaždinu je Drava te dni naplavila truplo 261etnega krojaškega pomočnika Emila Pevca, ki je letos 21. januarja z mari-Itorskega mostu skočil v reko. X V Biogradu začno te dni graditi del no-.vega pristanišča. X Združenje kmetijskih strokovnjakov v Beogradu šteje okrog 100 članov. X V Osijeku so delavci na velikem shodu Zahtevali, da ee sklene mednaroden dogovor glede delovnega časa. X Kmetska prosveta je imela zadnjo nedeljo dopoldne ob 10. v Kmetijski družbi v Ljubljani svoj občni zbor. Poročilo objavimo v prihodnji številki. X Poštna hranilnica obrestuje vloge samo do Din 100.0(10. Generalna direkcija Poštne hranilnice v Beogradu objavlja v »Službenih no-vinahe od 28. t. m. spremembe in dopolnitve navodil za poslovanje s Poštno hranilnico. Najvažnejša sprememba se nanaša na dosedanji čl. 29 (novi čl. 31) navodil, kijer se razveljavi določba, da sprejema Poštna hranilnica hranilne vloge v neomejenih zneskih. Vstavi pa določba, po kateri sprejema Poštna hranilnica le vloge do 100.000 Din. Dosedanji čl. 33. pa se spremeni v toliko, da Poštna hranilnica na vloge, ki presegajo 100.000 Din ne odobrava nikakili obresti. X 26 prstov ima na rokah in nogah enoletna hčerka mizarja Ejufa Kadiča iz Belega Polja. Prsti so razvrščeni tako, da ima na eni roki in nogi po sedem, a na drugih po šest prstov. Prsti so lepo razviti in se dobro ločijo med seboj. Otrok je povsem zdrav. Nihče vel ne premišljuje kje naj kupi klobuk ali tepko V najnovejših oblikah v veliki izbiri in najnižjih cenah iih dobite pri tvrdki MIRKO BOGATAJ LJUBLJANA. Stari trg 14 X V Beli Crkvi so blagajnik davčnega urada dr. Bauerl, knjigovodja Dragomauovič in dva uradnika v času od 1. 1924. do 1. 1927. po-neverili Din 997 tisoč in s tem seveda oškodovali državo. Zadeva je svoječasno razburjala ves Banat in se razprave pred sodiščem vlečejo že tako dolgo, da so sodni spisi dosegli tako obilico, da tehtajo sedaj celih 50 kilogramov. Sedaj se je končno pričela glavna obravnava, ki bo trajala več dni. X Med Brezovico in Logom se je pri vožnji z avtomobilom smrtno ponesrečil 461etni carinski kontrolor v Planini, g. Andrej Bole. Peljal se je z Windischgraetzovim šoferjem Bertholdom proti Planini. Ker je šofer vozil z veliko brzino, je Bole prijel za volan s pripombo, naj vozi bolj počasi. V tem trenutku je Berthold izgubil oblast nad volanom in avto je z vso silo treščil v neko jablano. Bole je bil takoj mrtev, šofer pa se zdravi v ljubljanski bolnici. X Prošnja vojnim dobrovoljccm. Oni vojni dobrovoljci, ki se spominjajo Gostiše Karla, rodom iz Črnega Vrha nad Idrijo ter kaj več vedo o nijem in posebno o njegovem dobrovoljstvu, se naprošajo, da to takoj sporoče Sreski organizaciji vojnih dobrovoljcev v Ljubljani. Nora angleška iznajdba: harpunska puška. S to je mogoče harpunirati večje ribe. Spredaj na sliki ribič s harpunsko puško, ribič na leri pa dela še z ročno harpuno. X Dolžne bukve, naš priljubljeni podlistek, smo morali tokrat radi nujnega ostalega gra-diva odložiti za prihodnjič. X Naročajte »Grudo« in »Kmetijsko matico«. »Gruda« stane celoletno samo Din 25*—, oziroma za člane Društev kmetskih fantov in deklet — samo Din 20—, »Kmetijska matica« pa da štiri knjige za Din 30-—, s poštnino vred pa za Din 34-50. Naroča se oboje: Ljubljana, Kolodvorska 7. X V Beogradu se pogajajo za ustanovitev jugoslovansko-nemškega filmskega podjetja, ki bi izdelovalo zvočne filme v hrvaščini. X Na Banovinski kmetijski šoli v Št. Jurj* pri Celju se vrši dne 20. in 21. aprila vrtnarski tečaj za učiteljice ter žene iu dekleta meščanskih slojev. Tečaj je teoretičen in praktičen. Dne 18. aprila je pa enodneven zelenjadarski tečaj za kmetska dekleta. Učiteljice, ki se nameravajo udeležiti dvodnevnega tečaja, naj javijo to upravi zavoda vsaj do 18. aprila, da lahko preskrbimo prenočišča. To in ono O PISAVI RODOVINSKIH IMEN Imel sem sošolca Ahačiča, ki je svoje ime vedno pisal Ahazhizh. Bil je stotnik znanega domačega imena Kavčič. Njegovi vojaki so ga hoteli tako pisati, pa jim ni dovolil; hotel je bili Kau-tsčhitsch. Pri nekem vojaškem oddelku sta skupaj služila kadet Lučovnik in stotnik Konšek. Lučovnikovo ime je bilo v matični knjigi pisano Lučounik, a č v sredi in k na koncu besede mu nista ugajala, zato je zahteval od župnega urada potrdilo, da se piše Lutschou-nig. Ko je to potrdilo došlo, je stotnik vzkliknil: »No, to je šlo pa hitro. Vem, koliko sitnosti sem imel jaz, preden sem prišel do pravilne pisave svojega imena (Konschegg).« Ti primeri so vzeti iz življenjskih spominov. Sicer so nam pa vedno zabičevali, da rodbinskih imen ne smemo spreminjati, razen na prošnjo z dovoljenjem deželne vlade, človek bi mislil, da so te oblike trdne in okorele, odkar ljudje pomnijo. Zadnji čas sem pa dobil v roke nekaj rodovinskih listin, in te so bile v resnici zelo zanimive ne samo po vsebini, ampak tudi glede pisave rodovinskih imen. Listine rodo-vine štuparjeve segajo blizu 300 let nazaj, rodovine Mrvečeve pa 200 let. V teh listinah je ime štupar pisano na 7, ime Mrvec pa celo na 14 načinov, in sicer: 1. Stubar 1. Moruiz 8. Mervizh 2. Stupar 2. Meruiz 9. Merwizh 3. Stuppar 3. Meruitz 10. Mervič 4. Stuppar 4. Merviz 11. Mervic 5. Stupper 5. Mervitz 12. Meruez 6. Shtupar 6. Merwitz 13. Mervec 7. štupar 7. Merbitz 14. Mrvec Ce bi sedaj vprašali takega stalnohotca, katere oblike se moramo držati, kajti vse se nahajajo v uradnih listinah, bi moral priti v veliko zadrego. Zakaj so imena v starih uradnih listinah pisana v tako različnih oblikah? Uradnik je vprašal stranko, kako se piše, in kakor mu je odgovor zvenel v ušesih ali ga je sam smatral za pravilnega, tako je ime zapisal. S tisto tako odločno zahtevano stalnostjo torej ni nič. Vsako ime nekaj pomeni. Ta pomen naj se zapiše v pravilni obliki v vsakočasnem pravopisu. Če se mora kdaj izkazati rod, se mora to itak zgoditi na podlagi izvlečka iz rodovnika. Zanimivo v teh listinah je pa tudi to, da so rodovinska imena pri ženskih osebah pogosto pisana v ženski obliki z nemško ali slovensko končnico, n. pr.: Kmetizin, Merwi-zin, Petritschewitschin, Pizin, Stuparin, We-nekhouschin; — Kmetischka, Man^.nka, Narobeschka, Osslouka. F. S. rmbtskt list 7 Vsaka rana je nevarna Ljudje manjšini ranam ne posvečajo posebne pozornosti. Ce ga oprasne trn ali če kdo dobi kako drugače kako manjšo rano, se navadno niti ne zmeni za to. In vendar se je že često primerilo, da je kdo moral umreti, ker ga je ožulil čevelj, zbodel trn, opraskal žebelj ali kaj podobnega. zato veljaj o ranah vsem tole navodilo 1. Niti najmanjša ranica ni brez nevarnosti. 2. Tudi najneznatnejša ranitev prsta ali kateregakoli dela na telesu lahko povzroči smrt. 3. Zlasti so nevarni vbodljaji (s trnom, iglo, žebljem itd.), s kamnom in sploh s predmeti, ki so umazani, rjasti, nagniti ali kakorkoli nesnažni. Po ranah od takih predmetov si vedno v nevarnosti, da se ti zastrupi kri. 4. Tudi najmanjšo ranico je treba dobro očistiti in izprati ter jo nato zavarovati z razkuženo (desinficirano) obvezo pred zastrupljenjem. 5. Obveza mora biti brezpogojno čista. 6. Kakor hitro ti rana povzroča znatnejše bolečine in se začne koža rdečiti, pojdi k zdravniku! Dvanajst mest poplavljenih Ameriko mučijo velike povodnji, kakor smo že zadnjič kratko omenili. Ker se naglo tali sneg, po zadnjih poročilih reke še vedno naraščajo. Zaradi velikih povodnji je zaprtih mnogo tovarn in šol, trpi pa seveda tudi promet. Deroče reke so podrle veliko število nasipov in odnesle tudi več mostov. V severovzhodnem delu Zedinjenih držav je poplavljenih doslej razen drugih selišč in zemljišč — dvanajst mest. Blok opozicijskih strank? Kakor že omenjamo na drugem mestu, se je sestal v Beogradu odbor Združene opozicije. Po lem seslanku je izjavil Miša Trifunovič: — Naši razgovori potekajo povoljno in uspešno. Na najboljši poti smo. Ko doseženi sporazum odobrijo vsi šefi bivših strank, vam bom povedal lahko več podrobnosti. Prepričan sem, da bo vse to v korist državi in prebivalstvu. Po svetu ■ Blazno delo zblaznele matere. Blizu Berlina (Nemčija) je nenadoma zblaznela neka ženska, mali štirih otrok. Ne da bi bil kdo opazil kakšno spremembo na njej, je nesrečnica odšla z otroci k nekemu ribniku, kjer jih je vse po-davila in zmetala v vodo. Najstarejše dete je bilo staro komaj šest let. Reševalci so mogli potegniti iz rode samo — štiri mrličke in odpeljali zblaznelo mater v — umobolnico. ■ Kriza je zajela tudi Nizozemsko (Holan-dijo), ki se je je dolgo z uspehom branila. Leta 1929. je premoglo več kot 1 milijon holandskih goldinarjev 1362 oseb. Do leta 1935. se je število takih skrčilo na 649, torej je padlo več kakor na polovico. ■ Trdoživa starka. Pri Gresilleu na Francoskem ima svojo hišico 66Ietna vdova Done-tova. Te dni je nekaj pospravljala po podstrešju, kamor je morala hoditi po lestvi. Ko se je vračala s podstrešja, se ji je prekucnila lestva in eo se zaloputnila vrata podstrešne line. Pri tem je ženska omahnila in bi bila gotovo padla, da ji ni prišla ena noga med vrata in podboje. Tako je starka obvisela kakor v pasti — z glavo navzdol. Bilo je to zjutraj okrog sedmih. Klicala je na pomoč, a je ni nihče slišal. Šele ob šestih »večer so jo zaslišali delavci, ki so se mimo hiše vračali z dela. Lahko si mislite, kako so debelo gledali, ko jim je starka povedala, da je bila eelih enajst ur tako res skoraj dobesedno — za pelo obešena. Vzlic preslanim mukam si je Marta Genenger je preplavala v rekordnem času 3005 minute 200 metrov daleč. vdova kmalu opomogla in že spet čvrsto štorklja po hiši. ■ Denar je sejal. Iz Valparaisa (Južna Amerika) poročajo o prav nenavadnem dogodku. Nemški inženjer Gregor Phillips je bival s svojo družino v hotelu »Hertzog«. Nenadoma je stopil na balkon in začel govoriti ljudem na ulici in sejati zviška mednje denar. Raztrosil je kakih 5000 pezet, za katere so se ljudje na ulici, večinoma delavci in brezposelni, vneto pulili. Pri tem niso niti opazili, da je Phillips za trenutek izginil v sobo in privlekel svojo ženo na balkon. Kakor bi trenil, jo je zavihtel in treščil na ulico. Preden se je množica zavedela, je bila nesrečna žena že mrtva. Koj za njo je inženjer vrgel na ulico 71etno hčerkico, ki so jo pa ljudje prestregli in ujeli na roke, da je dobila le manjše poškodbe. Slednjič je inženjer Phillips še sam skočil z balkona in se tako poškodoval, da je umrl med prevozom v bolnišnico. Kakor se je izkazalo, se je nesrečnežu nenadoma omračil um. Že prejšnji večer je bil namreč kar na lepem začel na hotelskem vrtu streljali okrog sebe in so ga morali odstraniti s silo. Nihče pa seveda ni slutil, kakšna grozota vre v njegovih bolnih možganih. ■ Dolg ciganskega kralja. Jan Kvik se imenuje ciganski kralj na Češkoslovaškem. Možak ima velike zasluge za napredek ciganskega živ-lja. Posrečilo se mu je pripraviti doslej že večje število ciganov do tega, da so si izbrali stalno bivališče in se lotili poštenega dela. Poleg takih zaslug pa ima ciganski kralj tudi neko prav neprijetno lastnost. Mož je namreč vedno »suh« in denar nima pri njem nobenega teka. Te dni je v nekem mestu stopil na pošto in naročil telefonski razgovor s Prago. Ko se je pomenil, kar je želel, in bi bilo treba plačali predpisano pristojbino, je Kvik izjavil uradniku, da ne premore niti počenega groša in zato ne more plačali. Hkratu je uslužno omenil presenečenemu uradniku, da mu rad zastavi svoje »kraljevske listine«. Kakor hilro mu bo mogoče, pride poravnat račun in spet prevzet listine. Uradnik je bil zadovoljen, a je iz dneva v dan zaman čakal, kdaj se zopet oglasi ciganski kralj. Končno je »kralja« javil oblasti, ki bo zdaj z rubežnijo skušala »ciganskega kralja« prisilili, da poravna svoj dolg. ■ V Franciji so' v letošnjem proračunu odobrili posebno postavko, iz katere bodo plačevali ,'iagrade najbolj vljudnim uradnikom. ■ Meteor je padel na zemljo zadnjo soboto. Izpodnebni orjak je treščil v morje pri Montauk Pointu ob skrajni vzhodni obali Long Islanda (Amerika). Meteor je zdrvel na zemljo zjutraj ob treh. Pri tem je bilo več sekund nebo razsvetljeno kakor podnevi. Čuti je bilo močan hrušČ in tudi zemlja se je nekoliko tresla. Meteor so ljudje opazili kot veliko, rdeče /nre