M irko P a k (L j ubljana) PREOBRAZBA »CARŠIJE« V BITOLI Socialnogeografska raziskava starega obrtniško-trgovskega m estnega središča. I. U V O D V PROBLEM ATIKO RAZISKAVE 1.1 O snovni problem i raziskave Socialnogeografske raziskave nekaterih slovenskih mest iz zadnjih let so pokazale dokajšnje struk tu rne razlike med njim i in še večje zno­ tra j mest samih. Razvoj je v slovenskih m estih ustvaril različne oblike izrabe in struk tu re prostora. Ob tem znanju se postavlja vp rašan je o izrabi prostora in stru k tu rah v mestih ostale Jugoslavije, od katerih se jih je večina razv ija la v drugačnem političnem in ekonomskem okolju. D iam etralno naspro tje slovenskih mest predstav lja jo po svojem raz­ voju vsekakor m akedonska m esta in med njim i še posebno Bitola, ki stoji v prostoru z izredno pestrim i političnim i, nacionalnim i in gospodar­ skimi gibanji v zadnjem stoletju. B urna preteklost je dala močan pečat tem u drugemu največjem u gospodarskem u in populacijskem u središču M akedonije. Naše zanim anje v Bitoli se je osredotočilo v staro funkcijsko središče mesta, tako imenovano čaršijo. Č aršija je bila rezu ltat in hk ra ti gibalo socialnih in gospodarskih gibanj v m estu in njegovi široki regiji; zato je mogoče spoznati učinke razvoja in preobrazbe socialnih in ekonom­ skih stru k tu r celotnega m esta in ožje regije na prim eru funkcijske, p ro ­ storske in struk tu rne preobrazbe čaršije. Tako se je predm et raziskave vsebinsko razširil na funkcije, v konkretnem p rim eru na področje te r­ ciarnih dejavnosti. T rije p rob lem i so v raz isk av i b ito lske ča rš ije v o sp red ju : 1. razvo j in p reo b razb a čaršije , s ta reg a p ro izvodno-sto ritvenega sred išča m esta, 2. sp rem in jan je pom ena in fu n k c ije ča rš ije g lede n a p o tro šn jo , to re j od­ visno od ostalega m estnega p ro s to ra te r ožjega in širšega vp livnega ob­ m očja B itole, 3. v k lju č itev ča rš ije v sed an ji fu n k c ijsk i in p ro sto rsk i razvo j m esta. T i tr ije p rob lem i so h k ra ti g lavn i p rob lem i obstojnosti čaršije . 7 G e o g ra fs k i v e s tn ik 97 G eografska l i te ra tu ra o B itoli je skopa, om ejena v g lavnem n a k r a j ­ ša g e o g ra fsk a o risa B ito le P a n o v a in T rifu n o v sk e g a .1 O s ta la l i te r a tu ra je zgodovinskega z n ača ja in v g lavnem s ta re jša od le ta 1945. Po tem letu velja om eniti le d ise rtac ijo M iloša K o n stan tinova in ra zp rav o K rste Bi- toskega,2 k i se sicer obe u k v a r ja ta z ob rtjo v B ito li in okolici, a seže n ju ­ no zan im an je p redvsem v p re tek lost. V iri za p riču jo čo raz iskavo so b ili skopi, zato sloni ce lo tna raz isk av a n a tre h v rs ta h p o d a tk o v : p o d a tk ih občinske sk u p šč in e B ito la o obrti od le ta 1951 n a p re j, p o d a tk ih a n k e tira n ja in p o d a tk ih k a r tira n ja . P o ­ d a tk i občinske sk u p šč in e B ito la obsegajo leto p r ija v e in od jav e o b rti in navedbe o p re se ljev an ju ob rtn ikov . Več elem entov je za je la a n k e ta 99 ob rtn ik o v po s lučajnem izboru m ed čim večjim številom v rs t obrti. O d 458 obrtn ikov v č a rš iji le ta 1968 je b ilo to re j a n k e tira n ih 22,6 °/o. A nketa bo p o d robne je obrazložena v u streznem pog lav ju .3 1.2 O snovne razvojne poteze B itole in čaršije Bitola stoji v jugozahodnem delu B itoljsko-prilepske kotline, na stiku ravnine in odrastkov Pelistera. V položaju m esta se zrcali prom et­ na kom ponenta na vse štiri strani, tem u se p rid ružu je stratešk i položaj in tipčen po 'ožaj n a stiku različnih gospodarsko-geografskih enot v ožji regiji. O b teh pogojih se je B itola že zgodaj razv ila v močan uprav- no-kulturn i in ekonomski center s posebno močno razvito trgovsko in obrtniško funkcijo. Trgovina in obrt sta v Bitoli napredovali predvsem v prejšnem stoletju, ko je mesto doseglo največ do 40.000 prebivalcev in okrog 2150 obrtn ih delavnic in trgovin .4 V ojne so pom enile za mesto in ob rt vedno nazadovan je; močno ga je p rizadela p rv a svetovna vojna, ko je bilo v m estu le še okrog 1700 obrtnikov v 72 različnih v rstah obrti. T udi gospodarska kriza je zadala obrti hud udarec, saj se je po n jej šte­ vilo obrtnikov znižalo na 895, od tega v m estu na 841 in v okolici na 54.5 T udi razvoj industrije v Bitoli in n jeni okolici je v tej dobi močno prizadel obrt. Po drugi svetovni vojni je ostal od nekdaj velike čaršije ob reki D ragor le del na levem bregu reke med Ulico Ivan M ilutinovič na severu, Bezistanom na zahodu in tržnico na vzhodu, v dolžini okrog 500 m in z največjo širino do 150 m. Ta predel je vključen v našo raz ­ iskavo. M anjše število obrtn iških delavnic se je ohranilo še ob nekaterih ulicali na desnem b regu D ragora. Podobno kakor središča večine večjih mest, je tud i čaršija prostor največje koncentracije obrti in trgovin. T ukaj lahko kupec ob najm anjši 1 M itke Panov, B ito lj. Zem lja i lju d i, zv. 6, B eograd 1956, — Jovan F. T rifunoski. B itola. G eografske odlike i značaj. G eografsk i horizont, le tn ik IX, štev. 1—2, 1963, str. 32—45. 2 Miloš H. K onstantinov, Zanaeti i esnafi vo B itola i oko lija ta . N aučno društvo Bitola. B itola 1961. — K rste Bitoski, P rilog kon p ro u ču v an je to na b ito lsk ite esnafi i n iv n a ta opštevena uloga vo XIX. vek. G lasn ik za institu to t na nac ionalna isto rija , leto X, štev. 1, Skopje 1966 str. 137—163. 3 P ri an k e tira n ju je sodeloval prof. Tome A ndonovski iz B itole, za k a r se m u isk reno zahvalju jem . 4 J. T rifunoski, c. d. str. 36. 5 M. K onstantinov c. d. str. 80 in 90. porabi časa zadovolji naen k ra t številnim svojim potrebam . Zato je to prostor z najbolj gostim prom etom pešcev, kam or se dnevno usm erja tok m estnega in podeželskega prebivalstva. T ukaj je tud i stičišče glavnih cest in m estnih poti. Po drugi strani p a so tudi dejavnosti same zainte­ resirane na tesnem medsebojnem kontaktu , k a r vse vodi k izredno visoki gostoti zazidave. Takšno stanje se je v Bitoli v bistvu ohranilo iz preteklosti v se- • danjost. V endar so h itri povojni gospodarski razvoj in z njim združene spremembe v teritorialnem in funkcijskem razvoju mesta, depopulacija podeželja ter sprem em be tehničnega in življenjskega standarda, sprem e­ nile značaj čaršije kot obrtniško-trgovskega središča mesta. O brt v čaršiji je slonela stoletja na ročnem delu in ni im ela pogojev za p rilaga jan je tehničnem u razvoju. Za produkcijsko preusm eritev ni bilo sredstev, prostora, dovolj kvalific irane delovne sile in tu d i celotno kulturno okolje čaršije vsega tega ni dovoljevalo. V takšnih pogojih je b il tehnični napredek združen samo z izselitvijo iz u tesnejnih okvirov čaršije v bližino potrošnika z drugačnim i potrebam i. V tem je ena glavnih razlik m ed čaršijo in središči večine drugih evropskih mest. S lednja so dobila novo funkcijo v okviru mestnega gospodarskega življe­ n ja kot dopolnilo drugim dejavnostim . C aršija pa je ostala v glavnem otok p re tek losti, z m očnejšim odseljevan jem k ak o r p rise ljev an jem obrtn ikov in s k rčen jem ak tiv n eg a prostora. O b navedenih razvojnih tendencah p a je tud i čaršijo prizadela ekspanzija servisnih dejavnosti. Zaradi povečanja produkcije v d ruž­ benih delavnicah so se m orale osnovne dejavnosti preusm eriti in p r ila ­ goditi potrebam kupcev, k a r je bilo m arsikdaj združeno s pocenitvijo izdelkov in nadaljn im poslabšanjem položaja teh dejavnosti. Po drugi stran i p a je ekspanzija servisnih dejavnosti p rived la v čaršijo nekatere sprem ljajoče dejavnosti, bifeje, urade in podobno. O puščan ju obrti v čaršiji sledi proces, ki nap rav lja iz nje namesto nekoč ekonomsko najbolje stoječega p redela m esta najslabšega. V po­ vsem dotrajane zgradbe se seli prebivalstvo iz okolice in u stvarja sredi čaršije slum, torej področje m inim alne izbire, ki p a je p re j p roduk t sile kot izbire. II. OBRT V ČARŠIJI MED LETOM A 1951 IN 1968 2.1 U vodna m etodološka pojasn ila R aziskava tem elji na tro jn ih virih, podatk ih občine, anketiran ju in k a r tira n ja . Ta tro jn o s t je zah tevala določene raz lik e p ri g ru p ira n ju posam eznih v rst obrti glede na njihov izvor in vsebinsko namembnost. Tako imamo posebno kategorizacijo za časovno analizo, za p rikaz stru k ­ tu r in za kartografsk i prikaz . V osnovi tem eljijo vse tr i kategorizacije na razdelitv i obrti po šifran tu obrtnih dejavnosti8. Ker p a so v šifran tu 6 Zavod SR S lovenije za sta tistiko L ju b ljan a : Š ifran t ob rtn ih dejavnosti (poklicev). (Ur. lis t SFRJ štr. 49/63 in U r. lis t SRS št. 10/64). V v k lju č e n e v n e k a te re od s k u p n o 15 s k u p in zelo ra z lič n e d e ja v n o s ti , so a n a liz i n e k a te re s k u p in e r a z d e lje n e in p r i la g o je n e s ta n ju v r a z is k a ­ n em p o d ro č ju . A n a liz a o b r t i p o vseli tr e l i k a te g o r iz a c i ja h je p o v se m lo č en a , za to t r o jn a k a te g o r iz a c i ja n i p ro b le m . S šifrantom identična je naslednja razdelitev obrti po skupinah v časovni analizi (po podatk ih občine): 1. steklarji, 2. predelovanje kovin, 3. u ra rji, 4. m e h a n ik i , 5. p r e d e lo v a n je le sa , 6. izdelovanje tekstiln ih izdelkov, 7. predelovanje usnja, 8. iz d e lo v a n je ž iv il, 9. z la ta rji in podobno, 10. iz d e lo v a n je d ro b n ih p re d m e to v , 11. stavbne obrti, 12. f r iz e r j i , 13. p is a rn e , 14. gostinski obrati. Z adnjih dveh skupin v šifran tu ni. Skupna im ena posam eznih sku­ p in obrti se razlikujejo od imen v šifran tu zato, da so skupine točneje vsebinsko opredeljene. Seznam vseh obrti iz popisnega gradiva, uvršče­ nih v posamezne skupine, je pod črto7. V analizi s truk tu re (po anketn ih podatkih) p a so zastopane n a­ slednje skupine obrti: 1. sv e č a rji , 8. iz d e lo v a n je ž iv il, 2. p re d e lo v a n je k o v in . 9. z l a ta r j i in p o d o b n o , 3. u r a r j i , 10. s e d la r j i in to rb a r j i , 4. v r v a r j i , 11. s ta v b n e o b r ti, 5. p re d e lo v a n je le sa , 12. f r iz e r j i , 6. iz d e lo v a n je te k s t i ln ih iz d e lk o v , 13. sp e c ia ln e o b rti. 7. č e v lja r j i , O b e k a te g o r iz a c i j i s ta p o d o b n i, r a z lik e so sam o p r i 1., 4., 7., 10. in 13. s k u p in i . R a z l ik e n a s to p a jo iz d v e h raz lo g o v : 1. a n k e ta 99 o b r tn ik o v n i 7 O b rtn ik i po skup inah : 1. s te k la rji — stek la r; izdelovalec ogledal; 2. p re ­ delovan je kovin — k lepar, k lju čav n iča r, s tro jn i k lju čav n iča r, kovač, livar, b rusilec, puškar, m ehanik koles, k o tla r ; 3. u ra r j i ; 4. m ehaniki — radiom eha- n ik , e lek tro in s ta la te r, vodovodni in šta la te r, av toe lek triča r, TV m ehan ik ; 5. p red e lo v an je lesa — m izar, sodar, izdelovan je cokel, le sostrugar, ko la r, izde­ lovalec zabojev ; 6. izdelovan je tekstiln ih izdelkov — k ro jač , k ap ar, odejar, copatar, b a rv a r tekstila , s tro jn a p le tilja , tkalec , k ro ja č narodn ih noš, v rv ar, p o p rav lja lec odej, grebe volno; 7. p red e lo v an je u sn ja — čev lja r, opankar, to rb ar, pasar, sed lar, kožar; 8. izdelovan je živil — pek, p ek a semen, svečar in m edičar, slaščičar, m linar, p raž ilec kave, to lkač kave, izdelovalec b re z ­ alkoholn ih p ijač , čevapčičar; 9. z la ta r j i in podobno — zla ta r, optik , izdelo­ valec o k ras ja ; 10. izdelovan je drobnih p redm etov — m etla r, izdelovalec g lav­ nikov, izdelovalec p lastičn ih p redm etov; l t . stavbne obrti — kam nosek, p le ­ sk a r; 12. f r iz e r ji — m oški in ženski frize r; 13. p isa rn e — daktilograf, t is k a r ­ na, fo tograf; 14. gostinski obrati. za je la o b rtn ikov vseli sk u p in iz časovne analize , 2. posam ezne sorodne ob rti se k v a lite tn o tak o m očno raz lik u je jo , d a smo jih p r i s tru k tu rn i raz isk av i izločili iz osnovnih sk u p in in zap o ln ili z n jim i tis te skup ine , iz k a te r ih n i bilo a n k e tira n ih obrtn ikov . T re tja k a teg o rija o b rti n a obeh p rilo žen ih k a r ta h im a 20 sk u p in in je podrobno p r ik a z a n a n a seznam u priloženem h k a rta m a . S takšno tro jn o k a tego rizacijo je om ogočena bo ljša v seb inska an a liza vseh treh elem entov te r n is ta p r iz a d e ta p reg lednost in p r im e rja v a p o d a tk o v in procesov v tek s tu in v tab e lah . 2.2 G ibanje štev ila obrtnih delavn ic med letom a 1951—68 O b rt v B itoli je po p rv i svetovni v o jn i n azad o v a la sk u p a j z gospo­ d arsk im ž iv ljen jem m esta. M ed le tom a 1931 in 1948 se je število p re b i­ v a ls tv a v .Bitoli zm an jša lo za 7 %> n a 31.131 lju d i, m edtem ko je B itola šte la 1912 celo 48.370 p reb iv a lcev 8. Po le tu 1948 je začelo p reb iv a ls tv o B itole ponovno n a ra šč a ti v sk ladu s fu n k c ijo m esta ko t u p ra v n e g a in p redvsem gospodarskega sred išča ju žn eg a de la M akedonije. L e ta 1953 je šte la B ito la 37.564 p reb ivalcev . O d n e k d a n jih 1700 ob rtn išk ih delavn ic , k i so bile večinom a k o n ­ c e n tr iran e v ča rš iji, j ih je le ta 1945 ostalo sam o 7759. Veliko obrtn ikov se je odselilo, v eč ji del ča rš ije p a je bil po rušen . S laba k u p n a moč p re b iv a ls tv a v p rv ih povo jn ih le tih , p o m an jk an je k a p ita la in gospo- d a rsk o -d ru žb en a p o litik a so m očno zav ira le ponovni razvoj o b rti v č a r ­ šiji. V g lavnem je o b rt vsa p rv a p o vo jna le ta s ta g n ira la 10. Vse težn je so b ile usm erjene v razvo j in d u s tr ije in o b rti v d ružbenem sek to rju , ob rtn a dejav n o st v č a rš iji p a je ž ivo tarila . Šele le ta 1951 je občina o b rtn išk e delavn ice reg is tr ira la in je bilo tega le ta , te r n e k a j kasn e jš ih le t o d d an ih novim in teresen tom večje š te ­ vilo d elavn ic brez la s tn ik a . P ra v to kaže n a izredno m očno p ro p a d a n je o b rti v vojnem in povojnem obdobju , zvezano z odseljevan jem v n a j ­ večji m eri m uslim anskega p re b iv a ls tv a 11. L e ta 1951 je bilo v ča rš iji p r ija v lje n ih 393 o b rtn ih delavnic. T abela I. kaže ra s t n jihovega š tev ila še n as led n ja tr i le ta , z v iškom 445 delavnic. To je obdobje p rv e povojne sp rostitve , ko je p reb iv a ls tv o videlo v ob rti ugoden p red v o jn i ekonom ski po ložaj, k lju b novim d ružben im in gospo­ d arsk im pogojem . Med letom a 1945—53 se je povečalo tud i število v o b rti zaposlenega p re b iv a ls tv a Bitole od 2.063 na 2.522, m edtem ko jih je bilo zaposlen ih v in d u striji le ta 1953 samo 1.259. Z letom 1955 p ričn e štev ilo o b rtn ih d elavn ic nazad o v a ti, k a r tra ja vse do le ta 1962, ko doseže abso lu tn i m in im um 355 delavnic . K u p n a moč okoliškega p re b iv a ls tv a se tu d i kasne je ni dv ign ila , m estno p reb iv a ls tv o p a se je vedno bolj posluževalo d ru žb en ih o b rtn ih d e javnosti in p red - 8 J. T rifunosk i c. d. str. 38. 9 M. K onstantinov c. d. str. 98. 10 Iz,vod od u rb an is tičk a ta š tud ija na Bitola. Zavod za urbanizem i a rh i­ te k tu ra — Bitola. B itola, ju li 1966, str. 12. 11 J. T rifunoski, c. d. str. 41. vsem cenen ih in d u s tr ijsk ih proizvodov. V ečina o b rtn ih d elavn ic v Bitoli, v č a rš iji p a p ra k tič n o vse, so b ile v n e p rim e rn ih p ro sto rih , k i niso u stre ­ zali, d a b i se v n jih ra z v ila d ru žb en a o b rt' cr lu — LL _ l >M C O S O C3 O J* O 2 o *0" ŠTEVILO OBRTNIH DELAVNIC THE NUMBER OF THE WORKSHOPS 12 Izvod od urbanističkata študija na Bitola, c. d. str. 30. V zporedno z naglim u p a d a n je m štev ila o b rtn ih de lavn ic v čaršiji se je od le ta 1961 zm an jša lo tu d i število zaposlen ih v o b rti v vsej Bitoli n a 1809, povečalo p a se je število zaposlen ih v in d u str iji n a 4029 ljud i. Po le tu 1963 število o b rtn ih delavn ic v ča rš iji ponovno raste in dose­ že le ta 1968 štev ilo 438, oz irom a in d ek s 111 g lede n a le to 1951. H itre jš i p o ra s t š tev ila d e lavn ic p a seže v leto 1965, ko se je do n asled n jeg a le ta povečalo število za 4,7 % , v le tu 1966 se je povečalo za 3,0 °/o in m ed le to m a 1967—68 za 5,3 % . P o ra s t š te v ila o b r tn ih d e lav n ic je zd ru žen a z ek sp an z ijo te rc ia rn ih d e javnosti novega t ip a in nove vrste. Že sam a ta b e la I. nazorno kaže p ro d o r nov ih d e javnosti sto ritvenega tip a , b iro ­ jev , tisk a rn , žensk ih friz e rjev in le re d k ih dejav n o sti s ta re jšeg a znača ja , ki so se p rilag o d ile tre n u tn im po trebam . Nove dejav n o sti so se p rise lile k s ta rim v p ro s to r na jv eč je dnevne k o n cen trac ije k u p cev in so dvo jnega z n ača ja : a li do p o ln ju je jo av toh tone o b rti (razn i o b ra ti serv isn ih d e ja v ­ nosti), a li p a izdelu je jo izdelke, k i so po kakovosti in cen i n ek je m ed ča rš ijsk im i in in d u s tr ijsk im i in jih ra z n i č a rš ijsk i o b rtn ik i ob svojem ekonom skem s tan ju , neugodni staro stn i s tru k tu r i in sam i m iselnosti niso zm ogli. Sem sp ad a jo n e k a te re tek s tiln e stroke, p redvsem ko n fek c ija , d a lje lesne stroke, s tro jn i k lju č a v n ič a rji, m elian ik i in podobno. D otok novih o b rtn ikov je usm erjen v tis ti del ča ršije , ki im a n a jb o lj p estro ob rtn išk o s tru k tu ro , leži n a jb liže sred išču m esta in im a n a jž iv ah - n e jš i p ro m et pešcev. To je p red e l ob reki D ragor, p rek o k a te re vodi v vsej do lžin i č a rš ije k a r 6 m ostov. Sem lahko štejem o ulice K rali M arko, D a lm a tin sk a , O rd a n Č ino t in T itov Veles. Z oddaljenostjo od teg a sred išča se od se ljav an je o b rtn ikov s to p n ju je , zu n an ji zn ak tega p a so z a p r te opuščene delavn ice te r p ro ti severnem u in vzhodnem u robu ča rš ije tu d i h itro p ro p a d a n je o p u ščen ih zgradb . A k tiv n i p ro sto r d an ašn je ča rš ije se tak o sta lno zm anjšu je . M ed le tom a 1951 in 1969 se je v b ito lsk i č a rš iji po jav ilo skupno 65 obrti. To število je v podrobnem seveda še p rece j v išje , k e r je d ife ­ ren c iac ija o b rti po n jih o v i spec ia lizac iji ve lika . T ako je na jv eč v rs t o b rtn ih d e javnosti zd ru žen ih v ob rteh tekstilne , u sn ja rsk e , p reh ram b en e, kovinske in lesne stroke. Vse te o b rti im ajo svoja posebna s ta ra im ena in so ozko sp ecia liz irane . D elim o jih še d a lje v bo lj razv ite in ne razv ite glede n a o p rem ljenost s s tro ji in s tem povezano raz lično količino in k a ­ kovostjo izdelkov. Vse nav ed en e raz lik e p a im ajo svoj čisti ekonom ski učinek in v p liv n a n a d a ljn i razvo j o b rti in iz rab e celo tnega p rosto ra . O b rti v č a rš iji b i m ora li n a jp re j ov red n o titi in šele n a to u v rs titi v skup ine . T ak šn o delo p a je m ožno o p rav iti sam o s tem eljito ekonom sko analizo , k a te re izv ed b a je sp loh v p ra š ljiv a . Zato je vseh 65 v rs t o b rti zd ru žen ih po v rs ta h d e javnosti v že zn an ih 14 skup in . M ed le tom a 1951 in 1969 se delež v sake od 14 sk u p in o b rti sk o ra jd a ni sp rem enil. O p a z iti p a je v en d a rle n ek a te re sprem em be ko t re z u lta t sprem em be s tru k tu re po trošn ik o v te r sp lošnega teh n ičn eg a in o rgan iza­ cijskega razvo ja . T ab e la I. k aže v le tu 1951 n a jv iš ji delež obrtn ikov u sn ja rsk e stroke in sicer 117 a li 29,9 °/o od vseh ob rtn ikov , k a r je posle­ d ica izredne razv e jan o sti om enjene skup ine . S 23 ,6% so sledili o b rtn ik i tek s tiln e stroke in z 18,1 %> o b rtn ik i kovinske stroke. U snjarske, tek stil- Št ev ilo ob rt ni h de la vn ic v bi to ls ki ča rš iji po sk up in ah ob rt ni h de ja vn os ti v let ih 19 51 — 68 . © O — — O O O O O n O ' O n O ' O ' O ' o * o o C/3 ^ ^ i n i n ^ ^ ^ M C O n O J n i n i n o ^ s O C D C ' O ^ i ' ^ H O C ' N O l f ' . i n O N O O O « ^ T - H (M Ol 1A ^ i n c D O O ^ H H a h N G O N M ^ ^ i n N a ' N» N* tv, o N, K* o O O o o o o m ir, tr m m O O O O O O K ' . ^ h O ^ O n On On On OOOO i ' r r N . O C C ' l ^ C C ' ^ N O O O O Q O N O O ^ V N N Q O v O v C i n c i ^ O N ^ ^ ^ ^ — io in ^ ^ M O l ^ ^ ^ - C O O O O O O C O © n K i C l ' H i n 0 1 \ 0 ^ l A v 0 n ^ r \ a ' H l A 0 ' ^o* O' o ^ — c c c ' c o c o c o c o c f i a ' c ' c ' c v O X ^ O O s O C M O N X O O - H ^ H C i r ^ O N C M l ^ . o O n C n O O O O O O O O O n O n O n O O O O C vI — K . O — O ^ O C ' X N t A l A Q O Q O O ' ( M K \ v f l N N X 00 N h h \ D O O O O O O O N N N 2 e d c — C ' l K N ^ i n O N - X C s O ' — cm i<“\ ^ m o go m ir m m m m m m i n o o o o o o o o o O n O ' O ' O ' O ' O ' Q \ O ^ O ' O ' O ' O ' O ' O ' O ' O ' O ' ne in kovinske o b rti tvo rijo m očno p rev lad u jo čo skup ino . Teli ob rti se je posluževalo vsako gospodin jstvo n e k a jk ra t n a leto. Po deležu od vseh ob rti sp ad a jo v d rugo skup ino o b rtn ik i lesne stroke s 6,6 % le ta 1951, d a lje o b rti p reh ram b en e stroke s 6,1 % in f r i ­ zerji z 8,6 °/o. Vse ostale obrti lahko vk ljuč im o v eno sam o skup ino , z d e litv ijo na tis te , k i so delovale vsa le ta (u ra rji, e lek tr iča rji , specia lne obrti, izdelo­ v a lc i d ro b n ih p red m eto v in s tavbne obrti) te r v o b rti, ki so se p o ja v ­ lja le in izg in ja le a li so se po jav ile šele v zadn jih le tih (stek larstvo , p i­ sa rn e in gostinsk i lokali). V celoti so bile le ta 1951 v p rv i sk u p in i z na jveč jo frekvenco sko ra j č iste p ro izvodne o b rti (železarske in tekstilne) te r m ešane proizvodno- sto ritvene dejavnosti u sn ja rsk e stroke. V d ru g i sk u p in i so b ile skora j čisto pro izvodne o b rti lesne in p reh ram b en e stroke te r č ista sto ritv en a dejav n o st — frize rji. V t re t j i sk u p in i p a so razen z la ta rjev , izdelovalci d robn ih p redm etov in s tek la rji, vse d ruge sk u p in e o b rti izk ljučno sto­ ritv en eg a zn ača ja . N asled n ja tr i le ta je število vseh v rs t ob rti n arašča lo , po le tu 1954 p a je nazadovalo število o b rti sk o ra j vseh strok , t ja do le ta I960. T a k šn a je sp lošna podoba g ib a n ja š tev ila ob rtn ikov . V podrobnem p a se je skozi vseh 18 le t štev ilčno razm erje o b rtn ikov m ed posam eznim i sk u p in am i v en d a rle sprem in ja lo . Med le tom a 1951—60 se je za 0 ,4 % povečal delež o b rtn ikov ko v in ­ ske stroke, en ak je ostal delež ob rtn ikov tek stiln e stroke in za 1,3 °/o se je zm an jša l delež o b rtn ikov usn jarske stroke. V d rugi sk u p in i se je z m an jša l delež o b rtn ikov lesne stroke za 1,7 %>, povečal delež obrtn ikov p reh ram b en e stroke za 1,9 °/o in zm an jša l delež o b rtn ikov frizerske stroke za 1 ,2% . M ed številom o b rtn ikov v d ru g ih sk u p in ah b istven ih raz lik ni bilo. P r im e rja v a g ib an ja deleža o b rtn ikov posam eznih skup in m ed vsem i o b rtn ik i in g ib an ja š tev ila o b rtn ikov po posam ezn ih sk u p in ah , p a da je m očno raz lično podobo. V času sp lošnega n azad o v an ja š tev ila obrtn ikov so n a jm očneje n azadovali o b rtn ik i lesne, frizerske , u sn ja rsk e , tekstiln e in kov inske stroke in izdelovalci d ro b n ih p redm etov , n a jb o lj p a se je povečalo število o b rtn ikov p reh ram b en e stroke. O snovna značilnost obdob ja med letom a 1960 in 1968 je p o jav o b rt­ n ikov nov ih p ro izvodn ih sk u p in , k i so dosegli n a jv iš ji delež z 1,1 % . N a n ji hov raču n se je zm an jša l delež o b rtn ikov n ek a te rih vodiln ih skup in . Za 4.9 °/o se je zm an jša l delež o b rtn ikov u sn ja rsk e stroke, m edtem ko je štev ilo ostalo isto. D elež ob rtn ik o v kov inske stroke se je zm an jša l za 1 ,2% , delež o b rtn ikov tek stiln e stroke p a je ostal enak k ak o r le ta 1951 in 1960 — 23,6 %. M ed osta lim i sk u p in am i o b rtn ik o v se je n a jb o lj zm an jša l delež z la ­ ta r je v za 1 ,2 % in delež izdelovalcev d ro b n ih p red m eto v za 0,6 % . V d ru g ih s tro k ah p a delež o b rtn ik o v v tem razd o b ju n a p re d u je ; lesne ob rti za 3 ,4% . frizerji za 1 ,6% . Po štev ilu ob rtn ik o v so nazadovale sam o obrti z la ta rsk e stroke in izdelovalci d ro b n ih p redm etov , enako p a je ostalo število o b rtn ikov u sn ja rsk e stroke ih s tav b n ih obrti. Zadnjih osem let se v g ibanju števila obrtnikov posam eznih strok jasno kažeta dva dejavnika: nova stru k tu ra potrošnje te r nezadostna razvitost in nekonkurenčnost obrti v družbenem sektorju. Z višanje s tan d ard a vp liva na oprem o stanovan ja in s tem na močno povečanje števila obrtnikov lesne stroke. T akšna ekspanzija je povezana s strojno opremo obrtnikov, torej m odernizacijo. M anj zahtevnih potrošnikov je še vedno veliko in ti vzpodbujajo večanje števila obrtnikov tekstilne in kovinske obrti, ki svoje izdelke v glavnem sproti p rilaga ja jo potrebam teli potrošnikov. V zporedno sta o p azn a d v a p rocesa n azad o v an ja , ozirom a stagnac ije obrti. L e ta 1968 so b ile u sn ja rsk e o b rti po abso lu tnem številu sicer še vedno za m alenkost n a p rv em m estu , v en d a r v abso lu tn i s tagnac iji. P o ­ tro šn ik i n jih o v ih p ro izvodov so v eč ji del km etje . M eščani k u p u je jo ce­ nene in d u s tr ijsk e čev lja rsk e pro izvode. Zato je p ra v m ed č e v lja rji m alo p ro izv o d n ih o b rtn ikov in več p o p ra v lja ln ic ra z ličn ih k a teg o rij z n izk i­ m i dohodki. D rugačni so vzroki nazadovanja števila z latarjev in izdelovalcev drobnih predm etov. N ekdanja potreba po nak itu in podobnih rečeh je usahnila, največji potrošnik tega, m uslim ansko prebivalstvo, p a se je močno izseljevalo. Nedvomno p rispeva svoj delež k tem u relativno za­ p rta m eja p ro ti jugu, preko katere je v preteklosti šlo veliko zlata. T u­ rizem v bitolski čaršiji nim a tolikšne frekvence, da bi lahko v teh dveh skupinah obrtn iških dejavnosti nadom estil zm anjšanje domače potrošnje. Zgradbena s tru k tu ra bitolske čaršije je povsem dotrajana, gostota zazidave je velika, ulice so ozke in kom unalne nap rave skrajno pom anj­ kljive. Če ne upoštevam o delovne sile. so stroški proizvodnje izredno nizki, kar vabi nove obrti v to centralno mestno področje. Po dostopnih podatkih je znašal indeks razvoja bruto proizvodnje obrti v vsej Bitoli med letom a 1963—64 samo 136,6, med letom a 1964—65 p a je z indeksom 111, skupaj s kom unalnim i dejavnostm i daleč najnižji. Glede na leto 1957 p a je indeks vrednosti bruto proizvodnje obrti v Bitoli znašal leta 1960 70,1 in le ta 1962 97,1.13 2.3 D o lž in a t r a ja n ja o b r ti po s tro k a h L e ta 1951 je bilo v č a rš iji a k tiv n ih 393 o b rtn ikov , do le ta 1969 pa je bilo re g is tr ira n ih še n a d a ljn jih 295 ob rtn ikov . S k u p n o je delovalo v č a rš iji v 18-letnem obdobju 688 ob rtn ikov . O d teh jih je 250 p ren eh a lo z delom , k a r da štev ilo 438 ob rtn ik o v koncem le ta 1968. Zgornje številke kažejo na živahne m enjave števila obrtnikov posa­ m eznih skupin v 18 letih in na različen čas delovanja obrtnikov posa­ m eznih skupin. Tabela II kaže določene razlike v dolžini tra ja n ja obrti med posam eznimi strokam i. Od skupno nastopajočih 688 obrtnikov je bilo največ ak tivn ih 3 do 6 let — 23,3 % in 15 do 18 let 36,2% . To pomeni hkra ti, da je bilo okrog 1/3 obrtnikov ak tivn ih od leta 1951 in 1952. p a do zadnjega stan ja leta 1968. 13 Izvod iz urbanističkata študija Bitola, c. d. str. 11 T a b e la II. Dolžina obratovanja obrtn ih delavnic d obrtn ih de javnosti v letih 1951—69. bitolski čar siji po sku p in a h L eta O b rtn e 1 dejavnosti 2 3—6 7— 10 11 — 14 15— 18 S k u p a j X 1 št. 2 2 4 3 °/o 50.0 50.0 2 št. 8 3 29 12 8 43 103 10 °/o 7,8 2,9 28,2 (1.6 7.8 41,7 3 št. 2 2 3 3 4 14 10 °/o 14,3 14,3 21.4 21,4 28 6 4 št. 4 2 6 1 1 14 4 °/o 28.6 14.3 42,9 7,1 7.1 5 št. 3 4 19 10 3 20 59 9 °/o 5.1 6.8 32 2 16.9 5,1 33,9 6 št. 13 12 40 43 24 54 186 10 °/o 7.0 6.4 21.5 23,1 13.0 29,0 7 št. 4 9 40 18 10 74 155 11 °/o 2.6 5.8 25.8 11.6 6,5 47,7 8 št. 11 3 7 10 12 15 58 9 °/o 18.9 5.2 12.1 17,2 20,7 25,9 9 št. 2 2 4 9 17 11 °/o 11,8 11.8 23.5 52.9 10 št. 2 1 2 1 2 8 9 °/o 25,0 12,5 25.0 12.5 25.0 11 št. 1 3 4 16 ° / o 25,0 75,0 12 št. 6 1 11 13 2 24 57 10 °/o 10,5 1,8 19.3 22,8 3,5 42,1 13 št. 3 2 5 2 °/o 60,0 40,0 14 št. 4 4 1 °/o 100,0 sk u p a j št. 58 40 161 116 64 249 688 9,8 % 8,5 5,8 23,3 16.9 9,3 36,2 S k u p n i sred n ji čas ak tiv n o sti vseh 688 o b rtn ikov zn aša 9,8 let. N a j­ v išjo sredn jo dolžino tr a ja n ja izk azu je jo s tavbne o b rti — 16 let. Z 11 le ti jim sledijo o b rti u sn ja rsk e stroke in z la ta r ji te r z 9 in 10 le ti vse o sta­ le sk u p in e o b rti z večjim številom obrtn ikov . N a jn iž je p o p reč je im ajo n a jb o lj m aloštev ilne sk u p in e ob rti ko t gostinci, p isa rn e , s te k la rji in m e­ haniki. Večjo obstojnost im ajo torej obrti z večjo tradicijo in večjo po­ trošnjo. Ker so to hk ra ti najbolj številne obrti, jih lahko označimo za bolj stabilne obrti. Najvišji delež obrtnikov z enoletno dobo tra ja n ja beležijo gostinci s 100 % , s 60 % pisarne, z 28,3 % m ehaniki in z 18,9 % obrti prehram bene stroke. Med stek larji je delalo 50 % obrtnikov največ 2 leti, p ri m ehani­ kih 42,8 %, izdelovalcih drobnih predm etov 25,0 % in p ri obrtn ik ih p re ­ hram bene stroke 24,1 %. N ajvišji delež obrtnikov z m anj kot 6 leti de­ javnosti im ajo stek larji in p isarne 100% , m ehaniki 85,7 °/o in obrtniki lesne stroke 44,1 %. Močneje izstopi razlika v stabilnosti obrti posam ez­ nih strok, če prim erjam o delež obrtnikov, ki so delali m anj kot 10 let. Na tem mestu se pojavijo z 61 °/o obrti lesne stroke in z 62,5 °/o izdelovalci d robnih predm etov, p a tu d i delež ob rtn ikov tekstilne stroke je že z 58,1 °/o nizek. Z dolžino t r a ja n ja m anj k o t 14 let pa preseneča nizek delež obrti usnjarske stroke z 52,3 % in kovinske stroke z 58,2 %. U strez­ no tem u je delež v skupini aktivnosti vseh 18 let na jv išji za obrti u sn jar­ ske in kovinske stroke. P rim erjava zgornjih podatkov s podatki za sre­ dišče Londona, k je r 5 4 % dejavnosti ostane m anj kakor 2 leti, nam po­ kaže veliko stabilnost v bitolski čaršiji ali drugače povedano nerazvitost celotne ekonomske in socialne strukture. Ekonomska, socialna in p ro ­ storna nemobilnost so tu k a j k a r najtesneje povezane in najbolj drastično izražene. 2.4 P ro s to rsk a ra z p o re d ite v o b r ti v č a rš ij i Z geografskega s ta lišča je č a rš ija ko t celo ta v B ito li važen ekonom ­ ski in socialn i po jav , k i je p rosto rsko jasno om ejen, zn o tra j p a tako heterogen , da je p o treb en odgovor n a ta le v p ra ša n ja : 1. k a k šn a je p ro ­ sto rsk a razp o red itev posam ezn ih v rs t ob rti? 2. K ak šn e so b ile sprem em be v p ro sto rsk i ra z p o re d itv i posam ezn ih v rs t ob rti m ed le tom a 1951 in 1969? 3. K ako se sp rem in ja iz rab a celo tnega p ro sto ra? 4. K ak šn a je go­ sto ta o b rtn ih de lavn ic v ča rš iji, odnosno k je je n jih o v a k o n cen trac ija? Med letom a 1951 in 1969 so razlike v prostorski razporeditvi obrti očitne. Najm očneje se je delež števila obrtnikov povečal v Ulici Zikica Jovanoviča, od 0,3 % na 7.9 % in na B ulevaru 1. m aj od 5,9 do 11,9% . To sta danes osrednji obrtniški in obrtniško-trgovski ulici v čaršiji. Y vseh drugih ulicah se delež obrtnikov ni bistveno sprem enil ali se je celo zm anjšal. V D alm atinski ulici se je delež zm anjšal od 28,4 % na 17,5% , m alenkostno nazadovanje števila in deleža obrtnikov p a je v vseh ulicah z največjim številom obrtnikov. O b sta ja to re j ten d en ca h k o n cen trac iji obrti. N a d iag ram u (str. 109) je v id n a k o n cen trac ija v dveh delih , p rv i del obsega k v a d ra te 8, 9, 10 in 10 B, 10 in 11 C te r 10 in 11 I), d ru g i del k o n cen trac ije p a k v a d ra te 4, 5, 6, 7 D , 7, 8, 9, 10 E, 8, 9 F in 9, 10 G. P rv i p red e l k o n c e n tra c ije o b r tn ih 14 P e te r Cowan, O n the P a te rn of Buildings. U rban C ore and In n er C ity. P roceedings of the In terna tional S tudy W eek A m sterdam , I t —17 sep tem ber 1966. U n iversity of A m sterdam , Soeialgeographieal D epartem en t. Leiden 1967. S tr. 324—339. BITO LA L. 1969 PROSTORSKA DISTRIBUCIJA OBRTNIH DELAVNIC V BITOLSKI ČARŠIJI REGIONAL DISTRIBUTION OF TRADE W ORKSHOPS AT BITOLA ČARŠIJA 1 2 H 5 U ' G 2 6 9 7 F 3 ■ 5 5 8 8 k 2 E 0 6 3 e 12 8 10 7 8 U D 2 1 7 7 8 L. 3 10 6 5 6 C 6 2 U 2 0 2 2 6 1 7 K) U 0 B 3 1 1 U 1 6 L 7 2 12 3 0 2 A 2 1 2 6 3 U ------ 5 11 13 8 8 :M :: ■. I:..: 6 5 5 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - j . .. ■ p M I H i i i i i i l | | » I I . . . . . . n I n n w u i » i . . . . . . . . . . H I - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 1 2 3 i 5 6 7 8 9 10 11 ' 12 13 14 0............ 13 ŠTEVILO OBRTNIH DELAVNIC THE NUMBER OF THE WORKSHOPS PREDEL KONCENTRACIJE THE PART OF CONCENTRATION delavnic obsega torej osrednji del B ulevarja 1. maj in razširjeni del D alm atinske ulice, drugi del p a Ulico Žikica Jovanovič in sosedstvo. V stran od obeli p redelov k o n cen trac ije o b rtn ih delavn ic gostota h itro p ad a . K a rta o b rti za leto 1969 kaže p ro ti robovom ča rš ije vedno več o p u ščen ih delavn ic , sk lad išč in stanovan j. O pu ščen e delavnice, sk lad išča in s tan o v an ja p a niso sam o značilnost robn ih delov, tem več n a js la b š ih h iš v vsej č a rš iji. T ako se č a rš ija de jansko k rč i na robovih in v sred išču , kam or se selijo p ra v z a p ra v č a rš iji tu j i e lem enti (stano­ v an ja ), k a r je enako procesom v m estn ih sred išč ih n a splošno (hard core, h a r te r kern). N ekdanja močna koncentracija posam eznih obrtn iških strok se je danes le v m anjši m eri ohranila, saj tem elji na trad iciji, ne pa na eko­ nomski zainteresiranosti in funkcionalnosti. Določena stopnja koncen­ tracije, predvsem obrti tekstilne, usnjarske in železarske stroke je vidna že na k arti obrti za leto 1951, še bolj pa je očitna na k arti obrti za leto 1969. O brti železarske stroke so koncentrirane na skrajnem severu ča r­ šije, tekstiln ih obrti je največ ob ulici O rdon Nikolov, usnjarskih p a v obeh predelili največje koncentracije obrti. N ajnovejši pojav so v čaršiji BI TO LA ob rt i v .č ar ši jf vl et a 19 51 tr ad es in th e „C ar ši ja " in 19 51 m o s n * . &VZ017/tc -m BI TO LA ob rt i v „č ar šij i* le ta 19 69 tr ad es in th e „Č ar šij a" in 19 69 'lA O B I** pisarne z zelo pestro struk tu ro storitev in koncentracijo na severnem robu te r v najbolj prom etnem središču. D ejanska vrednost sedanjega stan ja lokacije in koncentracije obrt­ nikov posam eznih strok pa je ob njihovi današnji s truk tu ri dokaj re la ­ tivna. O d obrtn ika do obrtn ika je vrednost proizvodnje različna, z vsa­ kim letom se te razlike še večajo in se močno poznajo v fiziogonomiji. V čaršijo se seli vedno več trgovin, ki še nadalje razbijajo njeno nek­ danjo struk turno homogenost. O b tem pa napredu je število opuščenih delavnic. P rak tično vse stavbe p ropadajo in bi jih bilo potrebno v ce­ loti obnoviti. III. OBRT V ČARŠIJI LETA 1969 3.1 U vod Jed ro raz isk av e v B itoli je b ila socia lnogeografska raz isk av a obrti. Z astav ljen a p ro b le m a tik a je obsegala n asled n je sk u p in e v p ra ša n j: 1. so- cio-ekonom ska s tru k tu ra o b rtn išk ih d ru ž in ; 2. g iban je s tru k tu re zapo- poslen ih ; 3. sp rem ebe v osnovni p ro d u k c iji in n jeno p r ila g a ja n je sp re ­ m en jen im zah tev am trž išča ; 4. sp rem em b e v s t r u k tu r i in k v a lite ti po ­ tro šn ik o v ; 5. p o v ezav a o b r ti v č a rš i j i s- širšo reg io n a ln o s tru k tu ro ; 6. s t r u k tu r a zg rad b , o b r tn ih d e la v n ic in k o m u n a li j v č a rš i j i in 7. n a j ­ n o v e jša p ro s to rsk a m o b ilnost o b rti. R az isk av a po p r ič a k o v a n ju ni d a la odgovorov na vsa v p ra ša n ja , na n e k a te ra sam o delno. O dgovori so bo lj a li m an j p o p o ln i n a v p ra š a n ja 2, 4, 5, 6, 7. G rad iv o je bilo zb rano z anketo , sam o a n k e tira n je p a je n a ­ letelo n a dve osnovni oviri, nen av a jen o st responden tov n a a n k e tira n je te r s tem po v ezan a m očna n ezau p ljiv o st, k i jo še s to p n ju je v p ra š ljiv o s tan je ob rti v ča rš iji. R esp o n d en ti so b ili iz b ra n i m ed raz ličn im i v rs tam i o b rtn ikov z ra z ­ ličn im i ekonom skim i k v a lite ta m i in čim bolj enakom erno razp o re jen i po vsej ča rš iji. A n k e ta je b ila n am en jen a 100 responden tom , ena a n k e ta iz teh n ičn ih razlogov n i b ila o p ra v lje n a in tak o je število izp o ln jen ih a n k e t 99. A nketa je bila analiz irana po podobnih k rite rijih kakor popisno gradivo. M ajhne razlike p a so p ripelja le do tega, da je tu k a j samo 13 skupin obrti, ki so navedene na str. 6. in 7. 3.2 P ro s to rsk a m ob iln o st o b rtn ik o v Ob prvem povojnem evidentiran ju obrtnikov v Bitoli le ta 1951 so jih našteli v čaršiji 388, do leta 1968 pa se je to število povečalo na 436. O b tem so se vršile stalne no tran je spremembe, del obrtnikov je sploh prenehal delati, del se jih je odselil v druge predele Bitole in v druga naselja, v čaršijo p a so se selili tud i novi obrtniki. P rostorska mobilnost obrtnikov je b ila vsa ta leta prisotna in je sodelovala p ri preobrazbi iz­ rabe prostora. Od 99 anketiran ih obrtnikov jih je 56 po poreklu iz Bitole, večina drugih obrtnikov p a se je priselila iz sosednjih naselij. Tako se je iz d ru ­ gih naselij občine Bitola priselilo 29 obrtnikov, po 2 iz občine Demir- H isar, Kičevo in Kraševo, 4 iz P rilepa ter po eden iz občin Belčište, Oslomej, Žerovjane in 1 iz Grčije. Iz naselij izven občine se je priselilo samo 14,1 °/o obrtnikov. Večjih selitev obrtnikov ni, k a r po trju je tud i po­ datek, da se jih je 66,7 %> rodilo v sami Bitoli, 31,3 % v naseljih, od koder so se priselili in samo 2 sta rojena drugod. Območje priseljevanja obrtnikov v Bitolo je torej ozko, medregio- naln ih selitev prak tično ni. P rise ljev an je o b rtn ikov iz okolice je n a jn o v e jš i p o jav , zd ru žen z n azad o v an jem štev ila po tro šn ik o v v teh n ase ljih a li s sprem em bo n j i ­ hov ih zah tev . C elotno vp livno obm očje B itole je d o k a j slabo povezano z av tobusn im i zvezam i. O d skupno 126 naselij v občini B ito la jih im a av to b u sn e p o s ta je sam o 1215. To l ju d i še b o lj u sm e r ja sam o k B ito li, m ed tem ko je p ro m et m ed n ase lji n ezn a ten in o b rtn ik i v n jih n im ajo po trošn ikov iz d ru g ih naselij. O d 43 p rise ljen ih ob rtn ikov se j ih je p r i ­ selilo 30 % po le tu 1960 in 25,6 °/o m ed letom a 1950— 1960. Do leta I960 je prevladovala tendenca preselitve v druge dele Bitole, predvsem v centralno ulico. Po letu I960 p a se je zanim anje obrtnikov za čaršijo, kot prostora največje koncentracije pešcev, povečalo. Zato je celoten delež v čaršijo priseljenih obrtnikov, vključno priseljenih iz ostalih delov Bitole, po letu 1961 še večji in znaša od 86 znanih prim erov k a r 38 ali 44,3 °/o. Med letom a 1951—60 je znašal delež priseljenih le 22.1 °/o, m ed le tom a 1941—50 16,3 % , m ed le tom a 1931—40 9.3 % in p o p re j 8.1 % . K a r 40,4 °/o od 99 o b rtn ikov je im elo p o p re j d rugod svojo de lav ­ nico, k a r še p o tr ju je p riv lačn o st ča ršije . P ra v v sledn jem p a je opaziti m ed posam eznim i s tro k am i velike raz lik e , k i so čisto ekonom sko lo k a­ c ijskega izvora. M ed tis tim i, k i so p re j im eli delavn ice d rugod in so se p rese lili v ča ršijo , j ih je od kov inske in čev lja rsk e stroke k a r po 50 °/o in tek s tiln e stroke 58,6 % . Vse to so dejavnosti, k i p o treb u je jo n ajvečjo k o n cen trac ijo po tro šn ik o v določenih ekonom skih sk u p in . To so stroke, k a te rim in d u s tr ijsk i izd e lk i n a jb o lj k o n k u rira jo in za to ne m orejo leža ti razm etan e m ed trg o v in am i po vsem m estu. To so tu d i stroke, m ed k a te ­ rim i na jdem o specia lizacijo in m odern izacijo pro izvodn je . N ek a tere od tek s tiln ih in čev lja rsk ih delavn ic p a v rš ijo tu d i fu n k c ijo p ro d a ja ln e za delavn ice v d rug ih , m an j fre k v e n tira n ih d e lih m esta. Vse to jasno kaže, d a tu d i v z a d n jih le tih ni m otiv kon cen trac ije o b rti v B itoli p ro izvodn i p rosto r, tem več k o n cen trac ija po trošn ikov . N ek d an jo trad ic ijo d ed o v an ja o b rti danes k o m ajd a opazim o. O d 82 z n an ih p rim ero v je 56,1 °/o sed an jih o b rtn ikov k u p ilo delavnico od p r i ­ v a tn ik a , 25,6 % jo je nasled ilo po očetu in 18,3 % je dobilo a li k u p ilo / 15 Izvod iz urbanističkata študija na Bitola, c. d. str. 4 8 G e o g ra fsk i v e s tn ik 113 delavnico od občine. Povojna nesigurnost in gospodarska politika sta nedvomno vplivali na to razm erje, u padan je dohodka p a je veliko obrt­ n išk ih sinov usm erilo v d ruge poklice. U poštevajoč vse zgoraj navedene dejavnike se jasno kaže, da je čaršija fiziognomsko sicer rezu ltat trad i­ cije', n jena današn ja s tru k tu ra p a je v p rv i v rsti rezu lta t ekonomike. 3.3 Struktura zazidave in obrti v m edsebojni odvisnosti Kakovost stavbe, velikost delavnice in n jena kom unalna oprem lje­ nost so v čaršiji merilo stan ja obrti. Kakovost stavbe je odvisna od njene starosti, načina njene zidave in vzdrževanja. Velikost delavnice je tesno povezana z vrstam i obrti in je ena izmed glavnih ovir za njihovo me­ hanizacijo in m odernizacijo. K om unalna oprem ljenost je ostala takšna, kak ršn a ni zadoščala n iti p red več kot sto leti. Vse stavbe v čaršiji so stare in slabo vzdrževane. Veliko jih je v tako slabem stanju, da niso uporabne n iti za skladišča in se jih tud i p r i­ seljenci izogibajo. V zelo slabem stan ju je tud i bezistan, ki dobesedno propada. Še pred nekaj leti so bili njegovi no tran ji hodniki aktivni, a so danes prazni, p rav tako okrog 50 °/o prostorov n a zunanji strani. V sami s tru k tu ri zazidave p a so v čaršiji vendarle določene razlike. V glavnem severno od Ulice Zikica Jovanovič in D alm atinske ulice so stavbe z enim prostorom , vsaka delavnica je posebna zgradba zgrajena iz kom binacije opeke in lesa. Južno od om enjenih ulic p a prevladujejo trdneje zidane večje, celo enonadstropne stavbe. Zgradbena dvojnost je močno vidna in veže nase’nekoliko različne strukture. S tavbe p ro p a d a jo v severnem delu ča rš ije m očneje k a k o r v južnem . Z arad i m an jš ih delav n ic p re v la d u je jo v severnem delu ča rš ije o b rtn ik i z m an jš im i p o treb am i po p ro s to ru te r veliko s ta r ih o b rti kov inske s tro ­ ke. K a r ta o b rti za leto 1969 k aže v severnem delu popo lno odsotnost sk lad išč in m ajhno štev ilo sta lno n ase ljen ih stavb . Tudi južni del čaršije kaže podobo opuščanja obrtn ih delavnic, ven­ d ar tu k a j ni k rčen ja fizičnega prostora. Pretežno velike stavbe so za­ sedla stro jna m izarstva, stro jna k ljučavn ičarstva in podobne obrti, na najbolj frekven tiran ih m estih p a so se naselile trgovine. Delno so opušče­ ne delavnice in stavbe zasedla skladišča in stanovanja. Poprečna velikost delavnic anketiran ih 99 obrtnikov znaša 14 m2, med posam eznim i skupinam i obrti p a je razlika od 8 m2 do 21 m2. Po­ prečno največje so delavnice obrtnikov specialnih predm etov, k a r je p rav zap rav v naspro tju s potrebam i njihove dejavnosti. Z 19 m 2 jim sle­ dijo delavnice obrtnikov prehram bene stroke, z 18 m2 delavnice kovinske stroke, s 16 m2 vrvarji. s 15 m2 svečarji in sedlarji, najm anjše delavnice p a im ajo u ra rji (10 m2) in čevljarji (8 m2). Z razdelitvijo delavnic anke­ tiran ih obrtnikov na 5 velikostnih skupin p a se njihova velikost še bolje predstavi. K ar 6 delavnic m eri m anj kot 5 m2, torej je v n jih dovolj p ro ­ stora samo za obrtn ika in za m anjšo količino izdelkov. N aslednji veli­ kostni skupin i s 5— 10 m2 veliko delavnico p a p rip ad a že 20 obrtnikov. Po 29 obrtnikov im a od 11— 15 m2 in od 16—20 m2 veliko delavnico in le 15 delavn ic je več jih od 20 m 2. S ledn je so kom aj dovolj velike ?a k a k r ­ šnokoli bo lje o rg an iz irano obrtno de javnost z več ko t en im zaposlenim . Nedvomno je velikost delavnice eden od glavnih pokazateljev stanja obrti in osnovni pokazatelj fizičnih pogojev. Istočasno p a nas zanim ajo uporabnik i teh prostorov. S tarost lastnikov obrtn ih delavnic je dejavnik, ki močno vpliva na dejansko stanje posam eznih obrti in njihove p e r­ spektive. Po sta rosti so la s tn ik i o b rtn ih de lavn ic razd e ljen i v 5 skup in . P re ­ v lad u je jo s ta re jš i o b rtn ik i s pop rečno sta rostjo 48 let. Značilno p a je, da g lede n a s ta ro st o b rtn ikov ni b istven ih ra z lik v velikosti delavnic. K v a n tita tiv n a a n a liza obeh d e javn ikov p a do določene m ere v e n d a r­ le ovredno ti skupno vseh 99 obrti. V saka sk u p in a s ta ro sti o b rtn ikov in velikosti de lavn ic je ov redno tena z določenim številom točk. V elikost de lavn ice do 5 m 2 z 1 točko, od 5—10 m 2 2 točki, od 10— 15 m 2 3 točke, od 15—20 m 2 4 točke in več ko t 20 m 2 5 točk. O b rtn ik i m la jš i od 30 le t im ajo 5 točk, od 31—40 le t 4 točke, od 41—50 le t 3 točke, od 51—60 let 2 točki in n ad 60 le t 1 točko. V saka v rednost iz tab e le I I I je pom nožena s številom u strezn ih to čk vsakega od obeh de javn ikov , p ro d u k ta p a sta sešte ta . R ezu lta ti so p re d s ta v lje n i v tab e li IV. Med posam eznimi skupinam i v vrednosti ni velikih razlik. Tako so vrednosti za največje delavnice in najm lajše obrtnike ob visoki oceni vrednosti relativno nizke. K oncentracija vrednosti se kaže p ri delavnicah v velikosti med 10 in 20 m2 ter starosti obrtnikov od 31—60 let; to je p rev lada srednje vrednosti z rahlim prem ikom proti starejšim starostnim skupinam . K ljub nizki oceni vrednosti starostne skupine obrtnikov nad 60 let p a je njihova skupna vrednost v vseh velikostnih skupinah delav­ nic visoka. Končno p a kaže p rim erjava vrednosti v tabelah III in IV pozitivni odklon vrednosti k nižjim starostnim skupinam . Arrednost o b rtn ih d elavn ic in sam ih o b rti je v id n a še iz n jihove ko­ m u n aln e oprem ljenosti. Med 99 d e lavn icam i jih im a sam o 28 vodovod, m ed tem i celo 54,5 °/o frize rsk ih delavn ic in sam o 20 °/o delavn ic živilske stroke. T a b e la III. Starost las tn ikov obrtn ih delavnic po n jihov i ve likosti leta 1969. Velikost delavnice S tarost 75 ™ . ,i Skupaj °/o 1 K a / \ A n i a i p * n 1 5 — v / 1 1 0 . ( 1do 5 m 2 6—10 m 2 10- 15 m 2 * ™m 2 20 m 2 do 30 le t 2 4 3 1 10 10,1 31—40 le t 2 6 5 8 3 24 24,2 41—50 le t 2 5 8 4 19 19,2 51 60 le t 1 4 6 7 4 22 22,2 nad 60 le t 3 6 9 3 3 24 24.2 Skupaj št' °/o 6 6.0 20 20,2 29 29,3 29 29,3 15 15,2 99 T abela IV. O cen jen i pogoji pro izvodne obrti na osnovi ve likosti de lavnic in starosti n jihovega las tn ika v bitolski čar siji leta 1969. Starost lastnika Vred­ nost Velikost delavnic Skupaj °//0do 5 m2 6—10 in2 11—15 m2 16—20 m2 nad 20 m2 do 30 le t 5 14 32 27 10 28 14,0 31—40 le t 4 10 36 35 64 27 172 28,9 41—30 le t 3 10 30 56 32 128 21,5 51—60 let 2 3 16 30 42 28 119 20,0 nad 60 le t 1 6 18 36 15 18 93 15.6 S k u p a j: 19 94 163 204 115 595 3.4 Problem i delovne s ile v obrtnih delavnicah čaršije O b času a n k e tira n ja je bilo v 99 o b rtn ih d e lav n icah zaposlen ih 134 lju d i, k a r d a kom aj p o p reček 1,3 delovne sile n a delavnico. T akšno šte ­ vilo je več k a k o r skrom no, še z la s ti ob de js tv u , d a ne p r id e n iti na 20 % d elavn ic po eden pom očn ik a li va jenec. Po p o d a tk ih tab e le V. im a k a r 76 delav n ic sam o enega zaposlenega, 13 po dva, 7 po t r i in ena d e lav n ica 7 zaposlen ih . Sedem zaposlen ih im a s tro jn i k lju č a v n ič a r , po tr i d v a s tro jn a k lju č a v n ič a r ja , po 2 o b rtn ik a p reh ram b en e stroke in od izdelovalcev d ro b n ih p redm etov te r eden lesne stroke. To so o b rti, k i p o treb u je jo n a jv eč delovne sile in im ajo tu d i do­ volj po tro šn ik o v ob p rilag o jen i p ro izvon ji. D ru g a sk ra jn o s t so obrti, k i im ajo sam o po enega zaposlenega, m ed n jim i vseh 29 a n k e tira n ih o b rtn ih d elavn ic tek s tiln e stroke, 73 %> čev lja rjev , vsi v rv a rji, s tav b n i o b rtn ik i in u ra r ji . Š tevilo zaposlen ih se sta lno m an jša . L e ta 1934 je bilo 30 °/o o b rtn ih de lavn ic s sam o enim zaposlen im , 26°/o z dvem a zaposlen im a in 10 " o s trem i zaposlen im i. Podobne razlike m ed posam eznimi obrtm i so tu d i v sami s tru k tu ri zaposlenih, to je pomočnikov in vajencev. N ajveč pomočnikov je zapo­ slenih v kovinski stroki, prehram beni stroki in p ri specialnih obrtnikih in največ vajencev v kovinski te r tekstiln i stroki. Povsem brez pomoč­ nikov in vajencev pa so vrvarji, sedlarji, z latarji, stavbne obrti in u rarji. To so torej vse obrti, k i nazadujejo, ker ne morejo konkurira ti industrij­ skim izdelkom (torbarji, z la tarji, vrvarji), ali niso šle v korak s po tre­ bam i (stavbne obrti). T u d i ugo tov itve o bodočnosti o b rtn ih de lav n ic niso pozitivne . O d p a ­ de p rav ilo , da sin p o d ed u je očetov pok lic v o b rtn i de javnosti. E konom ska nesigurnost v o b rti in h itri gospodarsk i razv o j z m ožnostjo izobrazbe in zap oslitve v d ru g ih dejav n o stih , so o b rtn išk e sinove v velikem šte ­ v ilu p o p e lja li v šole. O d 88 zn an ih p rim ero v bo sam o 19 sinov n a d a lje ­ valo očetovo ob rt, v p e tih p rim e rih bo to pom očnik , v enem p rim eru žena in k a r 63 (71,6 °/o) d e lavn ic je b rez n asled n ik a . Brez n asled stv a so vsi svečarji, u ra r ji , s tav b n e o b rti, f r iz e r ji in spec ia ln i o b rtn ik i. T ud i v d ru g ih v rs ta h o b rti je delež nasledn ikov m in im alen . T a b e la V. O brtne de javnosti v bito lski čaršiji po š tev i lu zaposlenih, po sk u p obrtn ih de javnosti leta 1969. innh Z aposlen i 1 2 3 O b rtn e dejavnosti 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 1 4 5 2 4 3 29 9 3 2 4 3 3 76 2 1 4 2 3 1 1 3 15 3 2 1 2 2 7 4 1 1 S k u p a j 5 12 2 4 6 29 12 5 3 5 3 11 2 99 T a b e la VI. O brtne dejavnosti v b ito lsk i čaršiji po k va l i f ika c i j i za pinali obr tn ih dejavnosti leta 1969. iposlenih, po sku- O b rtn e dejavnosti K v a lif ik a c ija 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 1. M o jste r 5 13 2 4 7 29 13 5 4 6 4 11 3 106 74,1 2. P om očnik 1 6 1 1 1 4 ■ 2 3 19 13,3 3. V a jen ec 7 2 7 2 18 12,6 S k u p a j 6 26 2 4 10 37 16 9 4 6 4 13 6 143 100,0 Po zgornjem p rik a z u je o b rt v b ito lsk i č a rš iji iz raz s ta n ja tren u tn e ekonom ske p o treb e in ne s to p n ja v d a ljšem n ačrtn em ali v sa j ekonom sko pogojenem razvo ju . V večin i o b rtn ih delavn ic je sam o eden zaposlen, k a r je n a p rv em m estu posled ica m a jh n e po trošn je . O b tak šn em s ta n ju zaposlenosti p a 89,9 %> a n k e tira n ih o b rtn ikov n im a n ik a k ršn ih p o treb po delovni sili, m ed n jim i vsi o b rtn ik i lesne stroke, svečarji, v rv a rji, o b rtn ik i p reh ram b en e stroke, sed la rji, s tavbne ob rti in sp ec ia ln i o b rt­ n ik i. Istočasno p a je delovna sila p rob lem p r i o b rtn ik ih tek stiln e stroke, kovinske stroke, p r i čev lja rjih , u ra r jih , f r iz e rjih in z la ta rjih . S tru k tu ra zaposlen ih po v rs ta h ob rtn e dejavnosti, število zaposlen ih , p rob lem i nasledstev in p rob lem i delovne sile v silju je jo d v a zak lju čk a : p re m a jh n a p o tro šn ja ne vodi k p o v ečan ju š tev ila delovnih m est, h k ra ti p a tu d i ne v zp o d b u ja k zaposlitv i v obrti. M ed posam eznim i p anogam i o b rtn ih dejavnosti so seveda tu d i v tem določene razlike. 3.5 S tru k tu ra p o tro šn ik o v O snova celo tnem u razv o ju in p reo b razb i ča rš ije so po trošn ik i. Važno je p redvsem n jihovo število , po rek lo in s tru k tu ra , k a r da je spoznan je o n jih o v i k u p n i m oči in zah tevnosti. Poleg im enovan ih dejavn ikov jih je še cela vrsta, ki so za posam ezne vrste obrti p rav tako važni. Med njim i so na prim er narodnostna, verska in starostna stru k tu ra potrošnikov, s tru k tu ra njihovega bivališča, s tru k tu ra in m entalite ta njihove soseščine (neigberhood), položaj njihovega bivališča v okviru m esta, trad ic ija itd. Z nača j štev iln ih dejavn ikov , ki ob liku je jo p o tro šn ik a ča rš ije , seže to re j tu d i da leč iz o k v ira geografskega zan im an ja , k i je tak o že po vse­ b in i stroke zelo široko. O b v p ra ša n ju po trošn ikov p a je treb a ponovno p o u d a riti osnovne p riv lačn e la s tnosti sam ega p ro sto ra , to je ča rš ije , v p rv i v rs ti dolgoletno trad ic ijo in z n jo povezano določeno stopn jo razv o ja in organ izacije , d a lje k o n cen trac ijo o b rti raz ličn ih strok , sam o a tra k c ijo ča rš ije ko t obrt- n iško-trgovskega p ro sto ra , veliko k o n cen trac ijo lju d i, k je r se sreču je jo sorodnik i in znanci. Iz tega sledi, da jiot v čaršijo ni vedno povezana z nakupom , temveč ima izvor tud i v kom unikativnih in psiholoških potrebah ter potrebah po razvedrilu . To p a vodi hk ra ti k potrošnji, še posebej prehram benih predm etov. Tako je v večini m estnih središč, ki tem u načinu potrošnje prilagaja jo struk turo svojih dejavnosti. Število k u p cev je p o d a tek , ki ga brez o p azo v an ja n i mogoče ugoto­ v iti. O dgovori o b rtn ikov so sk o ra j v celoti nerea ln i. K ar 42,6 °/o od 87 je bilo odgovorov, da im a samo enega k u p c a dnevno, m ed n jim i k a r 17 o b rtn ik o v tek stiln e stroke. N a d a ljn ih 35,6 % o b rtn ikov im a sam o 2—4 k u p ce na dan . P ač p a je zan im iv p o d a tek , d a so n a jv eč je število k u p cev naved li o b rtn ik i p reh ram b en e stroke in sp ec ia ln ih obrti. T e obrti sre­ čam o že v p re jš n jih p o g lav jih ko t n a jb o lj ekonom sko m obilne obrti. D eleža k u p cev iz B itole in iz d ru g ih nase lij s ta p rib ližn o enaka . Po­ p rečno je iz B itole 48 % in iz d ru g ih nase lij 52 °/o k upcev . V isok delež k u p cev iz okolice je v tesn i zvezi z dejstvom , da je okrog 60 °/o kupcev s ta ln ih in le 40 %> p riložnostn ih . Seveda p a so v s tru k tu r i po tro šn ikov po posam ezn ih s trokah občutne raz like . Z izredno visokim p o p rečn im deležem k u p cev iz okolice izsto ­ p a jo obrti p reh ram b en e stroke te r v rv a r ji, n jim p a sled ijo ob rtn ik i k o ­ v inske stroke, sed la rji in svečarji. To so to re j obrti, k i n a jb o lj p r iv la č u ­ jejo izvenm estno in m estno p reb iva lstvo . P rib ližn o en ak p o p rečn i delež k u p cev im ajo tek s tiln e stroke, z la ta r ji , rah lo p rev lad o m estn ih p o tro š­ nikov p a č ev lja rji, s tavbne o b rti in frize rji. Še več m estn ih p o trošn ikov im ajo o b rtn ik i lesne stroke in k a r 9 0 % o b rtn ikov sp ec ia ln ih izdelkov. Poklicna s tru k tu ra potrošnikov kaže 43 ,4% kmetov, njihovo število pa izstopa zlasti p ri skupinah železarskih obrti in p ri vrvarjih . Ce jim prištejem o še m ešana delavsko-km ečka gospodinjstva, se njihov delež 53,5 % skoraj izenači s srednjim deležem potrošnikov izven Bitole. Samo 13,1 % potrošnikov je iz čistih delavskih družin, m edtem ko je delež vseh drugih skupin potrošnikov zelo m ajhen in ne pokaže večjih zakonitosti. Poklicna s tru k tu ra kupca p a im a vendarle pomembno značilnost, ki opredeljuje vlogo obrti v čaršiji. Samo 21,2% obrtnikov je brez s tru k ­ turno močneje opredeljenih potrošnikov. 3.6 Prostorske spremembe v čaršiji kot rezultat ekonomskih pogojev S e litv e d e lav n ic v č a rš i j i k a ž e jo n a do ločene lo k a c ijsk e ten d en ce in n a n ek a te re zakon itosti. O d 99 p rim ero v je b il v 89 p rim e rih la s tn ik delavn ice p o p re j nekdo d rug . L astn ik i so se pogosto m en jav a li in selili, red k e jša p a je b ila m en jav a d e javnosti v posam ezn ih de lavn icah . V 52,8 °/o p rim erih je ob sp rem em bi la s tn ik a o sta la de jav n o st ista . Iz spodn jega d ia g ra m a je razv id n o p o v ečan je š tev ila o b rtn ik o v k o v in sk e s tro k e , čev lja rjev , v rv a rjev , izdelovalcev sp ec ia ln ih p redm etov , sed larjev , sve- BITOLA L. 1969 BIVŠA IN S E D A N JA DEJAVNOST V OBRTNIH DELAVNICAH V BITOLSKI ČARŠIJI PO SKUPINAH OBRTNIH DEJAVNOSTI FORMER AND PRESENT ACTIVITY IN TRADE WORKSHOPS AT BITOLA ČARŠIJA. 28 27 26 25 g 12 £ 11 ►— & 10 or 2 9 o I 6 _ j LU c Q O crm 0 o 3 > 2 LJJh- >tn j VRSTA OBRTNE DEJAVNOSTI - KINDS O F THE T R A D E S SE D A N JA OBRT THE P R E SE N T TRADE BIVŠA OBRT THE FO RM ER TRADE carjev, stavbnih obrtnikov, frizerjev in urarjev . Zmanjšalo p a se je šte­ vilo obrtnikov lesne stroke, tekstilne in živilske stroke. Poleg tega so anketiran i obrtniki zasedli tud i dve bivši p isarni, 6 trgovin, po 2 stano­ van ji in b ifeja . D oločena m obilnost je to rej tu , vendar je v n je j iz ra ­ ženo p re j nazadovan je k ak o r n ap redovan je obrti. Sprem em ba funkcij je tu k a j m an jša k ak o r v d rug ih m estih in je odvisna od celotnega razv o ja m esta te r n jegovega vplivnega obm očja. N ajb o lj je o b rti v č a rš iji p rizad e lo zm an jšan je štev ila po trošn ikov . K a r 45 % a n k e tira n ih o b rtn ikov je naved lo za g lavno težavo konkurenco in 39,2 °/o p rem alo po trošn ikov , k a r je p ra v z a p ra v isto. 83,2 % ob rtn ikov v b ito lsk i č a rš iji to re j v sedan jem s ta n ju ne m ore no rm alno poslovati. T a odsto tek je tu d i tisto , k a r zm an jšu je in te res m lad ih za o b rt v čaršiji. D o p o ln itv i vseh dosed an jih ugo tovitev služijo osta li odgovori o vzro ­ k ih slabega s ta n ja obrti. Sam o 4,5 °/o ob rti je naved lo n ep rim ern o tehn ično oprem ljenost. To se veže z ostarelo s tru k tu ro zaposlen ih , s trad ic ijo in z m en ta lite to . Previsok davek je navedlo 5,6 % vprašanih . D avek je tu k a j očitno zelo nizek, nizki so sploh proizvodni stroški. Med njim i je n izka tud i najem nina, oziroma kom unalni prispevek. Bitolska čaršija leži v sre­ dišču mesta, torej v predelu z najvišjo vrednostjo zem ljišča, na katerem p a sta p rodukcija in dohodek najnižja. O sta re lo st delovne sile ko t oviro n o rm aln i o b rtn i de jav n o sti je n a ­ vedlo 3,4 °/o ob rtn ikov , č ep rav je to osnovni p rob lem ekonom skega s tan ja , a nm vzroke m erijo vsi s številom po trošn ikov . To je psihološko v p ra ­ šan je , ko je b ila v p re tek lo s ti trg o v in a p r im a rn a in p o tro šn ik sek u n d a ­ ren. z razvo jem in d u s tr ijsk e p ro d u k c ije in k o m u n ik ac ijsk ih sredstev p a je obratno . Samo 1 obrtn ik je navedel za glavni problem konkurenco tovarni­ ških izdelkov. D va obrtn ika p a sta navedla slab položaj delavnice. Ta podatek je vsekakor realen glede na m ajhno tovrstno odvisnost. D anašn ja vrednost izrabe prostora v čaršiji upada , h k ra ti se m anj­ ša njen fizični prostor. N a SZ robu ob ulici M ilan M ilutinovič, čaršija n a j­ h itreje p ropada, največ je p razn ih delavnic in največ porušenih zgradb. U rbanistični načrt Bitole govori najm anj o obrti, čaršije p a sploh ne omenja. O brt naj bi se enakomerno razvijala po vsem m estu.10 Med k u l­ turnozgodovinske spom enike je uvrščen samo bezisten.. čaršija ne. Pa vendar bi m orala čaršija kot a trak tiven prostor in nedvomno tudi k u l­ turnozgodovinski spom enik svoj položaj v sklopu m esta ohraniti in ga celo razvijati. Verjetno je edina rešitev proizvodne obrti in čaršije v povezavi s turizm om , ki ga v Bitoli na splošno močno propagirajo . Prostorsko pa čaršija ne more b iti ovira razvoju mesta. Saj so znani celo prim eri vele­ mest z velemestnim prom etom in velem estnim i prostorskim i problem i, k je r ostanki preteklosti v samem mestnem središču niso ovira za sodo­ ben razvoj. T akšen je p rim er Rim a, k je r je vse m estno središče k u ltu rn i spom enik, a funkcionalno vključen v m oderno mestno življenje. 18 Izvod iz urbanističkata študija na Bitola, c. d. str. 42 Summary: TRANSFORMATION OF THE »CARSIJA« IN BITOLA (MACEDONIA) The socio-geographical research of the old trad in g and com m ercial cen tre of the town. M irko P a k As in all b igger tow ns subm itted to T u rk ish governing in the past, also a t B itola a typ ical o rien ta l hand -c ra ft and com m ercial cen tre of the town (čaršija) has developed. A ll trad e and com m erce of the tow n and its la rg e r a re a has been concen tra ted in th a t area. N um erous w ars of the 19th cen tu ry affected trad e and com m erce in »čar­ šija«, too. The num ber of the various k inds of w orkshops changed. So did the extension of th e ir production . O n the o ther hand th e ir economic m eaning, the num ber of em ployed citizens, and the num ber of shops and w orkshops constan tly dim inished. T he transfo rm ation of »čaršija« was even m ore influenced by the grow th of the m odern in d u stry and the m odern trad e in the 20th cen tu ry . In 1934 th e re w ere 1700 w orkshops, in 1945 on ly 775 of these han d -c ra ft w orkshops rested , in 1951 — th e re w ere only 393 left. B ut in 1968 th e ir num ber increased to 438. In th a t tim e the s tru c tu re of the han d -c ra ft w orkshops ex trem ely changed. The num ber of the gold-sm iths, the m anufac tu re rs of le a th e r and the sim ilar dim inished. The reason was th e ir connection to the form er ag ra ria n s tru c tu re of the neighbouring inhabitan ts, th e low buy ing ab ility of the citizens, the defin ite trad itio n a l crafts w ere u n d er the influence of the religious struc tu re , etc. The physical p lace in »čaršija« has no t changed, the trad e has rem ained in the fo rm er sm all and to ta lly com m unally and functionally ill equipped rooms, closely connected to the whole trad itiona l s tru c tu re of the area. This and the socio-econom ical factors a re the basis for the econom ical im m obility. T he g rea te r p a r t of the trad e p rese rved the fo rm er technics of w ork, th a t m eans the prev ious s tru c tu re and ex tension of the production, w hich reduced the value of the production itself. The ra re tradesm en have su ited th e ir p ro ­ duction to the w an t of the m arket. The o thers liase lost a lo t of th e ir custom ers. T he ca rtog raph ic su rvey of th e explo ita tion and testing the 99 tradesm en have show ed the reduction of th e em ployed, the unfavourab le s tru c tu re of the em ployed and the problem of succession. In 76 w orkshops th e re is only one em ployee, in 15 th e re a re two, and only engine locksm iths and jo in e rs have m ore th an t\\ro em ployees. T here a re 46,4 % tradesm en who are m ore than 50 y ea rs old. In all of the 99 w orkshops m entioned th e re a re only 19 assi­ s tan ts and 18 appren tices em ployed. The perspectives a re even worse, for only 18 w orkshops w ill be tak en over b y the sons, five by the assistan ts the rest — 71,6% of the w orkshops — is w ithou t the successor. The spacial con­ sequences of the econom ical and s tru c tu ra l processes a re the dilapidation , th e abandoning of the w orkshops and th e reduction of the bu ild ing areas. D eso late w orkshops are transfo rm ing to w arehouses and dwellings. The expansion of te r t ia ry activ ities is noticed a t »čaršija« of B itola too. T here a re m oving various office, the provisioning and ho te l-keeping trades. »Č aršija« has alw ays been the p a r t of th e tow n w ith the densest p edestrian traffic . On the o ther hand, »čaršija« is still the m ost a ttrac tiv e p lace in town fo r tourists, w hich gives it, toge ther w ith the defin ite elem ents of the con­ cen tra tion of trad e and its v isitors, a new place in the w hole a re a of Bitola.