ŠALE SKI V/ um m ip GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE 22. maj 1970 — Leto VI. št. 11 (117) — Cena 0.30 din. Poštnina plačana v gotovini PRAZNOVALI SO SPREJEM PRI PREDSEDNIKU OBČINSKE SKUPŠČINE, NESTLU ZGANKU, ZA DELAVCE VARNOSTNE SLUŽBE IZ NASE OBČINE. Z ukazom maršala Tita je bila 13. maja 1944 ustanovljena enotna jugoslovanska — varnostno obveščevalna služba OZNA — oddelek za zaščito naroda. Vendar pa segajo začetki varnostne službe že pred to formalno potrditvijo, saj se je njeno delo skladno razvijalo z razširitvijo ljudskega upora proti okupatorjem in njiho- vim domačim pomočnikom. Tudi v velenjski občini so letos delavci varnostne službe svoj praznik svečano proslavili. Pred dnevom praznovanja so učenci zadnjih razredov osnovnih šol v Šoštanju in Velenju obiskali naše miličnike in se seznanili z njihovim delom. Komandir velenjske postaje milice, Ciril Joger, pa jim je podrobneje razložil razvoj in pomen varnostne službe v naši samouprav-Ijalski družbi. Delavce varnostne službe je sprejel ob njihovem prazniku tudi predsednik občinske skupščine Velenje, Nestl Zgank. Na svečanem razgovoru so bili navzoči še Maks Klemenčič, načelnik UJV iz Celja, Franc Ko-run, politični sekretar komiteja občinske konference ZK, Teodor Jelen, predsednik občinskega sindikalnega sveta in Milan Šterban, predsednik občinske konference SZDL. Zatem, ko je predsednik občinske skupščine zaželel čimboljšega sodelovanja in nadaljnjega uspešnega dela, so delavcem javne varnosti iz velenjske občine izročili spominska knjižna darila. VELIKA AKADEMIJA PIONIRJEV Pionirji iz šaleške doline se skrbno pripravljajo na veliko akademijo, ki jo bodo pripravili v velenjskem Domu kulture 25. maja v počastitev 25-letnice osvoboditve. Najprej bodo podelili prehodni prapor XIV. divizije, ki je lani v rokah mladih iz Slovenije in Hrvatske prepotoval pot XIV. divizije od Suhorja v Beli Krajini do Smrekovca. Prapor bodo letos prvič podelili, prejel pa ga bo tisti pionirski odred s področja občine Velenje, ki je v zadnjem letu dni najuspešneje prenašal tradicije NOB na mladi rod. Te dni prihajajo poročila pionirskih odredov o akcijah, posebna komisija pa bo odločila, kateri pionirski odred zasluži to visoko priznanje. V drugem delu akademije pa bodo skupine vseh pionirskih odredov iz šaleške doline izvedle pester kulturni program. Učenci zadnjih razredov osnovnih šol na obisku pri velenjskih miličnikih Delavci varnostne službe iz naše občine na sprejemu pri Nestlu Žganku, predsedniku občinske skupščine TEDEN ŠPORTA V ŠOŠTANJU Telesnovzgojno društvo Partizan bo letos priredil že šesti tradicionalni Teden športa. Letošnja prireditev je še posebej pomembna, saj društvo slavi obenem 60-letnico te-lesnovzgojne dejavnosti v Šoštanju. Ves teden bodo številna tekmovanja, akademija, povor-ka po mestu, telovadni na- stop na stadionu in jubilejni občni zbor društva. Petek, 22. maja — ob 17. uri, svečana otvoritev TEDNA ŠPORTA — ob 13. uri, tek po ulicah Šoštanja Sobota, 23. maja — ob 15. uri, streljanje z zračno puško — ob 16. uri, šahovski hitropo-tezni turnir — ob 19,30 uri, ritmično baletni večer Nedelja, 24. maja — ob 15. uri, slavnostna povor-ka na stadionu in telovadni nastop — ob 17. uri, nogometna tekma Ponedeljek, 25. maja — ob 16. uri, košarkarski turnir — pionirke (SSD) med-društveni kegljaški turnir Torek, 26. maja — ob 15,30 uri, občinsko prvenstvo v rokometu pionirjev (SSD) Sreda, 27. maja — ob 16. uri, košarkarski turnir pionirjev (SSD) Četrtek, 28. maja — ob 15,30 uri, občinsko prvenstvo v rokometu — pionirke (SSD) Petek, 29. maja — ob 19. uri svečana telovadna akademija (nastopajo najboljši telovadci Slovenije) Sobota, 30. maja — ob 18. uri, jubilejni občni zbor Partizana Za oseminsedemdeseti rojstni dan ti mladina in občani naše občine iskreno čestitamo. Vsi se zavedamo, kako velik je tvoj osebni delež pri izgradnji naše socialistične družbe. Zato so vse prireditve v počastitev tvojega rojstnega dne potrditev uspešno zastavljenega in veličastnega boja za napredek, solidarnost in tovariško sodelovanje med narodi Jugoslavije in za tako zaželjeni mir v svetu. Vse manifestacije v mesecu mladosti so živa vez med našim včerajšnjim in današnjim dnem in posebno mlade obvezujejo v borbi za ideale komunizma. Vsi se zavedamo kako tesno so povezana tvoja prizadevanja z našimi željami, zato iskreno čutimo, da je tvoj praznik tudi naš, ki nas vspodbuja k še večjim delovnim uspehom. MLADINA IN OBČANI VELENJSKE OBČINE Vedno več kaznivih dejanj Svet za splošne in notranje zadeve pri občinski skupščini Velenje je razpravljal o poročilu o delu postaje milice Velenje in oddelka v Šoštanju. Člani sveta so menili, da lahko občani pripomorejo k uspešnejšemu delu organov milice, zato iz poročila postaje milice Velenje za leto 1969 povzemamo nekatere zanimivosti. Na območju naše občine je bilo lani storjenih 426 kaznivih dejanj, največ od teli pa je bilo storjenih zoper družbeno in zasebno premoženje. Tako je bilo tatvin 122, večjih tatvin 43 in 30 primerov odvzema motornega vozila. Kar 23-krat pa so zlikovci neupravičeno uporabili motorna vozila, ki so jih delavci milice sicer našli, storilce pa zaenkrat še niso odkrili. Nadalje je bilo lani 14 goljufij in 98 zatajitev majTi-nih tatvin. Obravnavali so tudi 18 primerov lakliih telesnih poškodb in seveda še več drugih razmeroma manjših kaznivih dejanj. Na družbenem področju je bilo zaradi kaznivih dejanj povzročene škode v znesku 65.780 dinarjev. Na privatnem sektorju, kjer je bilo 349 kaznivih dejanj. pa znaša ta škoda 645.113 dinarjev. Delavci postaje milice Velenje in oddelka v Šoštanju so bili pri odkrivanju kaznivih dejanj dokaj uspešni, saj so raziskali kar 74,65 odstotkov vseli dejanj. Vendar pa mpramo pripomniti, da bi bilo delo postaje milice še uspešnejše, če bi prebivalci sami pomagali pri odkrivanju povzročiteljev. Zanimivo je, da je oddelek postaje milice v Šoštanju uspešnejši prav zaradi večje podpore prebivalcev pri delu miličnikov. Ce primerjamo lansko poročilo s predlanskim, lahko ugotovimo, da so kazniva dejanja na območju velenjske občine v porastu. Tudi z mladinskim prestopništvom (mladi prestopniki najčešče uporabijo tuje motorno vozilo, ukradejo avtomobil, moped in tudi druga prevozna sredstva) ni nič bolje. Zato so člani sveta dokaj kritično ocenili ponašanje nekaterega dela mladine, ki povzročajo v obeh mestih naše občine večkrat nered. Menili so, da bi lahko marsikatero družbeno nevšečnost pri mladoletnikih pre- prečili že sami starši, če bi nad svojimi otroci vodili večji nadzor. Kršitve javnega reda in miru so najpogostejše v Velenju in Šoštanju, povzročajo pa jih ponavadi vinjene osebe. Zanimivo je, da zaradi velikega gradbišča v Šoštanju in večjega števila zaposlenih sezonskih delavcev, v tem kraju niso tako pogoste kršitve reda in miru. Zaradi povečanega števila motornih vozil, zlasti pa še večjega turističnega prometa v lanskem letu, je bila prometna varnost, kot povzemamo iz poročila postaje milice, kar zadovoljiva. V občini Velenje je bilo v letu 1969 590 prometnih nesreč. V teh nesrečah je izgubilo življenje pet ljudi, 74 je bilo hudo in 89 lažje poškodovanih. Gmotna škoda pa je ocenjena na 664.886 dinarjev. Seveda v tej škodi niso upoštevani stroški zdravljenja, izgube zaslužka in morebitne invalidnosti. V Velenju imamo še vedno nekaj »črnih karambol-nih« točk, kot jih imenujejo delavci postaje milice. Ena takšnih je v starem Velenju pri gasilskem domu. Zeleni otoki, ki v tem križišču tesnijo že itak nevarno prometno situacijo, še zdaj niso odstranjeni, čeprav je o izboljšanju tega križišča že lani razpravljal svet za splošne in notranje zadeve in svoje predloge posredoval pristojnim organom. V tem križišču bi zavoljo večje varnosti morali namestiti primernejše prometne o-značbe. Vsekakor pa bo potrebno križišče v starem Veelnju urediti še prej, preden bodo postavljeni semaforji. Velenje naj bi v nekaj letih imelo blizu 30.000 prebivalcev. Ker je v mestu že sedaj slabo urejen pro- met zaradi preozkih uličnih cest, so na nedavni seji sveta za splošne in notranje zadeve menili, da bi bilo potrebno izdelati tudi prometni projekt in v njem načrtovati, kako se bo v Velenju v prihodnjih letih najbolje odvijal cestni promet. Znano je, da je v Velenju premalo parkirnih prostorov pri posameznih stanovanjskih blokih in trgovskih hišah. Zato bi morali že sedaj misliti, kako povečati število parkirnih prostorov ob novo dograjeni trgovski hiši z elektro materialom v Velenju, in bodočih športnih objektih nad šaleško cesto. Nov parkirni prostor bi spričo teh potreb najbolj odgovarjal na travniku nad Kidričevo cesto vzdolž reke Pake. Svet za splošne in notranje zadeve je poleg navedenega razpravljal še o kadrovski zasedbi milice, problemu UKV zvez in o stanovanjskih vprašanjih za nezasedena sistematizirana delovna mesta na postaji milice v Velenju. Poročilo, ki ga je pripravila postaje milice Velenje, pa bo svet posredoval odbornikom na enem izmed prihodnjih zasedanj obeh zborov občinske skupščine Velenje. INa tein slabo urejenem in nepreglednem križišču pri gasilskem domu je bilo že 14 večjih prometnih nesreč in dve človeški žrtvi. DOM POHIŠTVA SMIUUIS CELJE prireja od 21. do 31. maja 1970 VELIKO RAZSTAVO IN PRODAJO POHIŠTVA v Slovenj Gradcu v umetnostnem paviljonu POPUST 5% - KREDIT DO 10.000 DINARJEV UGODNA OCENA DOSEDANJEGA DELA V petek, 8. maja, so se sešli na prvo sejo novoizvoljeni člani centralnega delavskega sveta Rudnika lignita Velenje. Ob tej priložnosti se je osrednji samoupravni organ velenjskega rudnika tudi konstituiral, obravnaval pa je tudi dosedanje delo centralnega delavskega sveta, upravnega odbora (ki so ga po novi samoupravni strukturi zamenjali izvršilni odbori) in pa 10 komisij CDS. Za predsednika centralnega delavskega sveta Rudnika lignita Velenje so znova izvolili Karla Šiliha, za podpredsednika pa Štefana Zagoričnika in Fran j a Mar-kana. Sestava izvršilnih odborov pa je naslednja: # Izvršilni odbor za načrtovanje in gospodarsko politiko: Dušan Janežič, Janez Grašič, Janko Meh, Hubert Mravljak, Franc Kos, Mirko Žolnir, Miha Leto-nja, Roman Repnik, Ivan Skaza in Ivan Osredkar ter Anton Seher (kot individualni izvršilni organ); ® Izvršilni odbor za razvoj, tehniško politiko in varstvo pri delu: Slavko Janežič, Jože Hrastnik, Kari Martinšek, Anton Hladin, Martin šušteršič, Ivan Drev, Drago Rogič, Ivan Rozman, Ivan Jan ter Mirko Žagar in Dušan Pipuš. # Izvršilni odbor za splošno in samoupravno politiko: Valter Končan, Erno Rahten, Avgust Ter-glav, Franc Puc, Vera Zupančič, Jože Debel j ak, Pavel Repnik, Stanko Videm-šek, Milan Hoheger in Stane Čas ter Kristian Hrastel. ® Izvršilni odbor za finančno politiko: Bruno Trebičnik, Štefan Zagorič-nik, Mitja Šentjurc, Tončka Rahten, Ivo Petre, Rozika Romih, Maks Praprotnik, Ivan Aristovnik, Marjan Kolar in Slavko Belaj ter Kari Vrečko. O Izvršilni odbor za komercialno politiko: Jože Zaje, Franc Verdev, Martin Slatinšek, Desimir Jakelj, Jože Hudales, Berto Felici-jan, Vlado Leban, Alojz Gradišnik, Alojz Lipičnik in Janez Mayer ter Valter Demšar. 9 Izvršilni odbor za kadrovsko socialno in stanovanjsko politiko: Venčeslav Tajnik, Jože Aljaž, Emil Koželj, Matija Ocepek, Jože Kumer, Jože Groznik, Viktor Kovač, Stane Petaver, Alojz Štih in Mirko Škor-janec ter Teodor Jelen. V SAMOUPRAVNEM SISTEMU IN ODLOČANJU POMEMBEN KORAK NAPREJ Na zadnji seji centralnega delavskega sveta Rudnika lignita Velenje pa je Karel Šilih spregovoril tudi o delu tega samoupravnega organa v zadnjih dveh letih. Med drugim je poudaril, da je bilo razdobje zadnjih dveh let sila dinamično in uspešno. »Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da so bila prizadevanja naših organov upravljanja, kot tudi celotnega kolektiva, odraz pravilne poslovne usmeritve in realne poslovne politike. Uspehi, ki smo jih v tem času dosegli, to prav gotovo potrjujejo in z njimi smo lahko v celoti zadovoljni. Še zlasti pa smo lahko zadovoljni tudi zara- di tega, ker ti uspehi dovolj prepričljivo dokazujejo, da smo prebrodili težave, ki so bile najhujše za premogovnike prav v letih 1967 in 1968.« Karel Šilih je dejal, da se uspešnost dela velenjskih rudarjev in organov samoupravljanja ne kaže samo v visoki produktivnosti, v doseženih poslovnih rezultatih ter doseženih osebnih dohodkih, pač pa tudi v široki gospodarski in samoupravni aktivnosti celotnega kolektiva ter velikega razumevanja in pripravljenosti organov upravljanja, da prispevajo svoj delež za hitrejši gospodarski razvoj doline ter s tem za ustvaritev boljših življenjskih pogojev njenih prebivalcev. »Centralni delavski svet je v zadnjem mandatnem obdobju reševal vsa aktualna vprašanja, ki so življenjsko pomembna za nadaljnji razvoj in obstoj rudnika. Samoupravni dogovori, ki smo jih sklenili z organi upravljanja Termoelektrarne Šoštanj in Savskih elektrarn Ljubljana o sovlaga-nju v izgradnjo nove Termoelektrarne Šoštanj III ter z Lesno industrijskim SAMODSTAMOVITEL.ISTVO ZA SPLOŠNO BOLNIŠNICO SLOVENJ GRADEC Po odpravi okrajev je opravljala ustanoviteljske pravice Splošne bolnišnice Slovenj Gradec tamkajšnja občinska skupščina. Ker pa se v tej bolnišnici zdravi i o občani iz vseh koroških občin in Velenja, je bilo sprejeto stališče, da naj bi prevzele soustanoviteljske pravice vse občine, ki so v ri-zični skupnosti socialnega zavarovanja, to je Velenje, Slovenj Gradec, Dravograd, Ravne na Koroškem in Radlje ob Dravi. Iz statističnih podatkov je mogoče razbrati, da so Velenjčani na drugem mestu, kar zadeva bolnikov, ki se zdravijo v slovenjegraški splošni bolnišnici. V svetu bolnišnice sodelujeta tudi predstavnika občine Velenje in Rudnika lignita Velenje. Občinska skupščina Velenje je na zadnji seji predlog sveta za zdravstvo sprejela, to je, sprejela je so-ustanoviteljstvo za Splošno bolnišnico Slovenj Gradec. Hkrati pa je sklenila, da bo prispevala del potrebnega denarja za obnovo internega oddelka te bolnišnice. Stroški obnove bodo znašali okrog 5 milijonov dinarjev, občina Velenje pa naj bi v letih 1972—1981 odplačala 720.000 din posojila s pripadajočimi obrestmi vred. kombinatom Šoštanj in z Rudarskim šolskim centrom Velenje o oročanju sredstev za njihovo razširjeno reprodukcijo, so nedvomno dokaz premišljene in razumne samoupravne politike našega kolektiva. To je pomemben, in lahko rečemo tudi edinstven primer demokratičnega sodelovanja in samoupravnega dogovarjanja pri reševanju gospodarskih problemov delovnih organizacij.« Predsednik centralnega delavskega sveta RLV je tudi poročal, da je ta osrednji samoupravni organ z uspehom reševal notranje gospodarske probleme. Povedal je, da je imel v zadnjih dveh letih centralni delavski svet 19 rednih in 5 izrednih zasedanj. Sprejetih je bilo nad 230 sklepov, katerih izvajanje so sproti spremejali. ČDS je dvakrat noveliral statut delovne organizacije (1968 in 1970) ter sprejel vrsto pravilnikov. V tem času je centralni delavski svet sprejel tudi program kratkoročnega in srednjeročnega razvoja premogovnika, vsako leto pa tudi letne delovne načrte in zaključne račune. S področja poslovnofinančne politike velja omeniti odločitve o vlaganjih sredstev za razširjeno reprodukcijo v ESO obratih, obratu EFE in v gradnjo garaž. Spremenjena oziroma dopolnjena je bila organizacijska shema ter sprejeta nova načela za vrednotenje delovnih mest. Vrsta sklepov je bila sprejeta tudi s področja družbenega standarda itd. »Politika centralnega delavskega sveta Rudnika lignita Velenje je torej bila,« kot je poudaril Karel Šilih, »usmerjena v glavnem v tri smeri, to je v modernizacijo osnovne proizvodnje in povečanje produktivnosti dela, v modernizacijo in razširitev proizvodnje v zunanjih obratih ter vlaganja sredstev v druge delovne organizacije s soudeležbo na dohodku. Taka usmeritev se je pokazala ekonomsko utemeljena, zato je potrebno iskati tudi v prihodnje vedno nove možnosti sodelovanja in hitrejšega razvoja naše delovne organizacije.« Po mnenju predsednika CDS Rudnika lignita Velenje, Karla Šiliha, o bile naloge dokaj zahtevne, vendar uspešno izvršene. Potrebno je bilo veliko truda, zalaganja in samoupravne zrelosti, da so ob obravnavanju in oblikovanju poslovne politike sprejemali vedno najboljše odločitve. S takim delom pa so dokazali, da je bil dosežen v samoupravnem sistemu in samoupravnem odločanju pomemben korak naprej pri razvijanju demokratičnih odnosov v velenjskem rudniku. PLANINSKO DRUŠTVO VELENJE zakupnika za kočo na Paškem Kozjaku Prednost imajo kandidati s prakso v gostinskih podjetjih ali planinskih kočah. Nastop dela takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. NOVI PREDSEDNIKI DELAVSKIH SVETOV SAMOSTOJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELAV RLV V velenjskem rudniku lignita so že izvolili nove predsednike delavskih svetov v devetih samostojnih organizacijah združenega dela. Novi predsedniki so: Jelen Kari — jama vzhod, Alojz Korenič — jama zahod, Franjo Bujan — zunanji obrat, Marjan Kort-nik — elektrostrojni obrat, Vinko Bastl — klasirnica, Mirko Zager — EFE, Valentin rCodrun — jamske gradnje, Jože Gornik — avtopark in Jurij Globačnik — skupne službe. % '' ' Franjo Bujan Mirko Zager Alojz Korenič Vinko Bastl Marjan Kortnik Kari Jelen Valentin Kotlrun Jože Gornik Jurij Globačnik DVODNEVNI SINDIKALNI SEMINAR V petek in soboto bo v Velenju dvodnevni družbe-no-ekonomski seminar, ki ga bo pripravil za člane predsedstva občinskega sindikalnega sveta, za člane vodstev osnovnih organizacij sindikata, občinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva ter medobčinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti in za člane komisij Občinski sindikalni svet Velenje. Prvi dan seminarja bodo udeleženci poslušali predavanja o gospodarskem položaju Jugoslavije v svetu ter o gospodarjenju v delovni organizaciji. Drugi dan pa bo delo seminarja potekalo v dveh skupinah. Predstavniki gospodarskih dejavnosti bodo obravnavali spore v delovnih organizacijah ter samoupravljanje in samoupravno pravo ter delovne in samoupravne komunikacije v gospodarski organizaciji. Predstavniki negospodarstva pa bodo spregovorili o vlogi sindikata v delovni organizaciji ob sprejemanju pravilnikov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, o sindikatu in samoupravljanju v delovnih organizacijah družbenih služb in pa o tem, kakšen naj bo program dela osnovnih organizacij sindikata. SKUPŠČINA OBČINE VELENJE odbor za likvidacijo doma počitka Šalek zaradi ukinitve doma m • razpisuje PRODAJO OPREME NA JAVNI DRAŽBI in sicer: Izklicna cena po kom. 1. hladilnik 5001 din 2.260,70 2. bane kopalne din 80,00 do 200,00 3. molikulator din 1.868,80 4. prikolica za moped din 540,00 5. aparat za merjenje krvnega pritiska din 100,00 6. omare lesene eno, dvo in trodelne din 10,00 do 80,00 7. postelje lesene, železne z mrežo din 10,00 do 50,00 8. mize lesene razne, pisalne din 10,00 do 80,00 9. klopi lesene din 5,00 do 20,00 10. stoli leseni, ležalni tapecirani, železni din 2,00 do 70.00 11. kredenca za jedilnico starinska din 20,00 12. karnise din 5,00 do 20,00 13. obešalniki zidni din 3,00 do 20,00 14. police stoječe din 5,00 do 60,00 15. nočne omarice, lesene železne din 4,00 do 6,00 16. lestve lesene din 5,00 do 20,00 17. aranica din 99,70 18. zaboji za premog din 30,40 19. pult za perilo din 30,00 20. sani ročne din 30,00 21. obešalniki stoječi din 20,00 22. polica za arhiv din 1.385,70 23. garderobne omare nove dvo do petdelne din 357,00 do 851,00 24. pomivalna miza din 686,30 25. umivalna miza železna din 5,00 26. električna kuhalnik dni 50,00 27. električni štedilnik din 306,20 28. štedilnik železni z bojlerjem din 1.292,90 29. peči sobne, lončene, železne din 30,00 do 66,00 30. bakreni valj za kopalnico din 170,40 31. bojlerji 60 do 80 1 električni din 120,00 do 150,00 32. bojler 8 1 nov din 505,50 33. peč za ogrevanje vode z valjem din 648,40 34. blagajna železna din 500,00 35. lestenci leseni din 100,00 36. kotel za kuhanje perila vzidan din 15,90 37. stroj za kvadre din 461,30 38. krožna žaga din 1.285,75 39. ventilatorji din 150,00 40. brano zapirala din 52,00 41. odzračevalni lijak din 1.443,60 42. pult za posodo din 2.237,10 43. miza kuhinjska z ultrapasom din 559,30 44. viseči element z ultrapasom din 396,50 45. kotel za kuhanje krme vzidan din 677,80 46. topla greda din 505,90 47. cisterna železna vkopana din 5.716,50 48. gospodarsko poslopje kot gradbeni material din 3.200,00 49. drvarnica kot gradbeni material din 1.500,00 50. sodi liter din 0,50 do 1,00 51. jabolčnik liter din 0,60 ter razna posoda, orodje in drugo. Licitacija bo v soboto, 30. maja 1970 ob 8 uri v prostorih Doma počitka v Šaleku. Predmeti bodo na ogled interesentom od 23. do 30. maja vsak delovnik med 8. in 3. ter 15. in 16. uro v prostorih doma. Likvidacijski odbor V RSC: licenci enakovredni samoupravlja vci V rudarskem šolskem cetru Velenje so sprejeli nov statut in izvedli volitve v nove samoupravne organe. V rudarskem šolskem centru Velenje so v aprilu sprejeli nov statut in že tudi izvedli volitve v samoupravne organe. Statut ima precej novosti, vendar je ena od važnejših ta, da so v vse samoupravne organe vključili tudi učence posameznih šol. Tako so v svetu RŠC zastopani trije učenci, v vsakem svetu.organizacije združenega dela pa po en učenec ustrezne šole. Tudi v izvršnem odboru je zastopan en učenec, tako imajo skupno v samoupravnih organih zastopanih deset učencev, licence izvolijo v samoupravne organe učenci sami, po posebnem ključu in s tajnim glasovanjem. Volitve v samoupravne organe so bile 24. 4. 1970. Ce pogledamo strukturo sveta RŠC, so v njem trije delavci z visoko strokovno izobrazbo, dva z višjo, dva tehnika, en delavec z clelo-vodsko šolo, petnajst delavcev s poklicno šolo in ena priučena delavka. Poprečna starost članov sveta RŠC, brez učencev, je 33 let, najmlajši član sveta pa ima 22, najstarejši 46 let. Od petindvajsetih izvoljenih članov RŠC je petnajst članov ZKJ, skupno je v vseh samoupravnih organih triintrideset članov ZKJ. V vseh samoupravnih organih je zastopanih deset žensk. Pri novoizvoljenih samoupravnih organih je že formiran aktiv članov ZKJ, ki bo poskušal aktivno sodelovati pri reševanju tekočih problemov na samoupravnem področju. Ob konstituiranju samoupravnih organov je bil izvoljen za predsednika sveta RŠC Jože Hohkraut — rudarski nadzornik, za predsednika sveta pedagoške službe Ivan Pavliha, profesor matematike, za predsednika sveta jamskih šolskih delovišč Stanko Centrih — rudar, za predsednika sveta šolskih elek-tro kovinarskih obratov Viktor Podgoršek, strojni tehnik, za predsednika sveta skupnih služb Hinko Bola — tehnični risar in za predsednika izvršnega odbora RŠC Božo Lednik, diplomirani inženir tehnične fizike. Pred novoizvoljenimi samoupravnimi organi stoji odgovorno delo spričo naglega razvoja RŠC, posebno pred sveti organizacij združenega dela, ki so dobile z novimi določili statuta mnogo več pravic in dolžnosti kot so jih imele doslej. Na prvi seji sveta so že tudi sklenili, da bodo najprej sklicali sestanek vseh predsednikov posameznih svetov in komisij. Na sestanku bodo spregovorili o sistemu in programu dela posameznih samoupravnih in izvršilnih organov. Kaj uho ve bralne značke Ko so pred leti začeli tudi v šaleški dolini z akcijo »Kajuhova bralna značka« verjetno niso računali, da se bo tako hitro uveljavila med mladimi. V tem šolskem letu se je prijavilo za tekmovanje za »Kajuhovo bralno značko« 1.906 pionirjev in pionirk, podelili pa so 1.577 Kajuhovih bralnih značk. Na I. osnovni šoli Gustava Šiliha je prejelo bralno značko kar 40 % vseh učencev! Na slovesnosti ob pode litvi Kajuhovih bralnih značk so tudi letos povabili slovenske pesnike in pisatelje. Povsod so pripravili zanimiv priložnostni program, srečanja pa bodo ostala mladim še dolgo v prijetnem spominu. iiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiJDiiDiiiiiiiJiiiiiiiufiiiiiiiiiiif iiiifiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiijiini^ Pionirji iz Šaleške doline so letos lepo sprejeli kurirčkovo pošto in jo po vsej poti varno spremljali. Korajžno so jo prenesli mimo vseh »sovražnikovih« zased in dokazali svoj pogum. Kurirčkovo pošto so najprej sprejeli pionirji z osnovne šole Gustava Šiliha. Pred šolo so pripravili priložnostni kulturni program. Zatem so jo prevzeli pionirji z osnovnih šol v Šoštanju in Šmartnem ob Paki, ki so kurirčkovo pošto prav tako lepo sprejeli in pripravili kulturne programe. Seminar za vodstva ZK Zadnji petek je pripravil komite Občinske konference ZKS Velenje celodnevni seminar za sekretarje organizacij, oddelkov in aktivov Zveze komunistov. Janez Zahrastnik, sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje je udeležencem seminarja spregovoril o nekaterih aktualnih notranje in zunanje političnih vprašanjih, zatem pa je Avgust Jeriha obravnaval srednjeročni program razvoja občine Velenje in naloge članov ZK v tej zvezi. V drugem delu seminarja je Kristian Hrastel predaval o odgovornosti komunistov za organizacijo splošnega l judskega odpora, Franjo Korun, politični sekretar komiteja OK ZK Velenje pa je vodil razgovor o nekaterih vsebinskih in organizacijskih vprašanjih o delu aktivov, oddelkov in organizacij ZK v občini Velenje. RUDNIK LIGNITA VELENJE razpisuje za šolsko leto 1970/71 prosta učna mesta: • 4 za vodovodne in plinske instalaterje • 4 za elektroinstalaterje ® 6 za instalaterje centralne kurjave © 1 za finomehanika Pogoji: — uspešno knčana osemletka — zadovoljivo zdravstveno stanje Kandidati za navedena učna mesta naj vložijo prijavo na kadrovsko socialni sektor rudnika lignita Velenje. Rok za prijavo je 15. junij 1970. • Obenem vabimo v našo delovno organizacijo več kvalificiranih vodovodnih instalaterjev. Kadrovsko socialni sektor rudnika lignita Velenje Razglas Po G. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list FLRJ, št. 93 49) objavlja oddelek za občo upravo Skupščine občine Velenjje, da so b|li na območju občine Velenje najdeni spodaj navedeni predmeti: — žensko kolo znamke ROG, rdeče barve, najdeno na Kidričevi cesti v Velenju, — žensko kolo znamke ŠPORT, rdeče barve, najdeno v kulturnem domu v Velenju, — žensko kolo znamke ROG, črne barve, najdeno v Velenju, na Jenkovi cesti, — žensko kolo znamke VESNA, črne barve, najdeno na dvorišču na Celjski cesti št. 40 v Velenju, — moško kolo znamke ROG, črne barve, najdeno v Prelogah, — moško kolo znamke PRETIŠ, črne barve, najdeno v Velenju, — moško kolo znamke ROG. zelene barve, najdeno v potoku Paka, in — moško kolo znamke ROG, črne barve, najdeno na Prešernovi cesti v Velenju. Prosimo lastnike, da dvignejo kolesa v roku 12 mesecev na oddelku za občo upravo Skupščine občine Velenje. Po tem roku bodo ta kolesa last družbenega premoženja. Načelnik Martin TOVORNIK s. r. RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE RAZPISUJE v šolskem letu 1970/71 v prvem letniku posameznih šol naslednja prosta učna mesta: 1. v tehniški šoli rudarske stroke 30 mest pogoj za vpis je končana osemletka in poklicna šola rudarske stroke oziroma poklic rudar Prošnje za vpis pošljite na naslov: Rudarski šolski center Velenje (možnost štipendij na RLV — 7 in tudi v drugih rudnikih po Sloveniji). 2. V tehniški šoli za elektrotehniško stroko 30 mest Pogoj za vpis je končana osemletka in sprejemni izpit iz matematike in slovenščine. Prošnje za vpis pošljite na naslov: TGO Gorenje Velenje. 3. V poklicni šoli za rudarsko stroko 150 mest Pogoj za vpis je končana osemletka (vsaj 6 razredov) Učenci omenjene šole imajo priskrbljeno oskrbo v internatu RŠC, brezplačne učne pripomočke, poleg tega pa še pridnostne nagrade. Prošnje pošljite na naslov: Rudarski šolski center Velenje. 4. V poklicni šoli kovinarske stroke 90 mest Pogoj za vpis je končana osemletka. Od tega jih bomo šolah za potrebe TGO Gorenje 30 učencev — prošnje za ta učna mesta pošljite na TGO Gorenje Velenje. Za potrebe RLV Velenje bomo šolali 30 učencev — prošnje pošljite na naslov: Rudarski šolski center Velenje, prošnje so že vložene. Za potrebe termoelektrarne Šoštanj bomo šolali 5 učencev, prošnje pošljite na naslov: Termoelektrarna Šoštanj. Za tovarno usnja Šoštanj 3 mesta — Za potrebe LIK Šoštanj 1 učno mesto — prošnje poslati na naslov: LIK Šoštanj. Za potrebe tovarne nogavic Polzela — 2 učni mesti — prošnje pošljite na naslov: Tovarna nogavic Polzela. Za potrebe Polypex Šoštanj — 1 učno mesto — prošnje pošljite na naslov: Po-lypex Šoštanj. 5. V poklicni šoli elektrotehniške stroke — šibki tok — radio in TV mehaniki 25 mest Pogoj za vpis je končana osemletka. Prošnje za vpis pošljite na naslov: TGO Gorenje. 6. V poklicni šoli elektrotehniške stroke — jaki tok 60 mest Za potrebe Rudnika lignita Velenje bomo šolali 30 učencev — prošnje pošljite na naslov: Rudarski šolski center Velenje. Za potrebe TGO Gorenje Velenje bomo šolali 20 učencev — prošnje pošljite na naslov: TGO Gorenje Velenje. Za potrebe tovarne usnja šoštanj — 1 učenec — prošnja je že vložena. Za LIK Šoštanj 1 učenec — prošnje pošljite na LIK Šoštanj. Prošnje kolkovane z 1 dinarjem, pošljite na posamezne naslove najkasneje do 20. junija 1970. Za vse vrste šol bodo zdravniški pregledi v Velenju. Za vse učence, ki se bodo šolali za posamezne delovne organizacije, bodo podpisali starši z delovnimi organizacijami ustrezne pogodbe. Prepričevalec Vlak je drdral proti našemu lepemu mestu. Poti kar ni hotelo biti konec in skupaj z mrakom, ki je lezel v moj kupe, je vame lezla čemerna tečnost. Nenadoma so se mi v trebuhu oglasili neubrani glasovi: kot bi grabljica pred nevihto na vso moč hitela obračati seno. »Fant moj,« sem si rekel, »treba bo vzeti zdravilo!« In sem — moji kolegi me bodo (in še marsikdo drug) zlahka razumeli — iz že ostarele aktovke privlekel steklenico kačje sline. Zamašek je prav voljno zlezel iz steklenega objema. »Dobro si jo pogruntal!« sem si čestital in se počutil nekako tako, ko da bi sam sebe od veselja trepljal po rami. Nagnil sem zeleno prijateljico. »Stoj!« V oddelek je vstopil z dvignjenim prstom mož v sivi obleki. »Stoj, tovariš! Alkohol škoduje zdravju! Alkohol je naš veliki sovražnik!« »Saj zato ga uniču ...« »Ne!« me je ostro ustavil in zgrabil steklenico. »Zakaj me ne poslušate? Ne govo- rim ne o dobrem, ne o zlem — le o dejstvih! Kaj nič ne berete o alkoholni nevarnosti?« Molčal sem. Navsezadnje pa tovariša najbrž ne zanima, da sem komajda pismen in le malokrat sežem po branju. Zmignil sem z rameni in iz žepa potegnil škatlo »drave«. »Stoj!« je spet zagrmelo. »Kajenje povzroča raka, kajenje zmanjšuje moško spolno moč...!« Cigareta se mi je izmed prstov zmuznila na tla in se spremenila v brezoblično gmoto. Moški jo je zmečkal s podplatom lakastega čevlja. Nič kaj prijazno ga nisem gledal, ko sem iz škatle izbrskaval novo cigareto. Zdaj se je popotnik prijazno zasmejal, nekajkrat odkimal z glavo in pri tem nežno drdral soglasnike »c«. Presenečen sem odprl usta, še bolj pa sem bil presenečen, ko sem na jeziku začutil nekaj sladkokiselka-stega. »Vitamin C,« je pojasnil možakar in si z vajeno kretnjo z robčkom obrisal dva prsta, ki sem mu ju bil — zdaj še besen — pozabil odgrizniti. (Stvar bi bila na moč preprosta — le močno bi bil moral zapreti usta.) »Naj mu bo,« sem sklenil in s slino vred pogoltnil še tableto. »Naj mu bo,« sem ponovil tolažilne besede, ko sem si opomogel od presenečenja, pa še zategadelj, ker se je vlak ustavil na končni postaji. Brez pozdrava sem zbežal iz kupeja. Priznam, da me sploh ni motilo, ko je tovariš vljudno vrgel za menoj nekaj očitkov o nevzgojenih kme-tavzarjih. .. Kakšen teden po naporni vožnji sem znanca iz kupeja sredi noči srečal pred barom »Exclusive«. Bil sem nekoliko ... no, kako se že reče . .. alko ..., da, alko-holiziran — on, on pa je do kraja pijan slonel na kan-delabru. Iz ust mu je visela napol pokajena cigareta — s filtrom! — in na moj »dober večer« sploh ni odgovoril. »Kaj naj to pomeni?« sem se vprašal. In s tem vprašanjem se mučim že dneve in dneve. Verjemite, da odgovor nanj ni lahak. Predvsem mozgam, kaj je tovariš po poklicu. Morda bi že zdavnaj uganil pa me vedno znova moti ugotovitev, da sva se skupaj vozila z — vlakom. -tor- MLADI PEVCI NA ČEŠKOSLOVAŠKEM V nedeljo je odpotoval na enotedensko gostovanje na Češkoslovaško mladinski pevski zbor osnovne šole Miha Pintar-Toledo iz Velenja, ki ga vodi Roža Veber. Kot gostje mladih pevcev iz Rožemberoka bodo pripravili na Slovaškem več koncertov, del programa, ki so ga naštudirali za gostovanje, pa bodo posneli tudi za bratislavsko radijsko postajo. Predvideno je tudi, da bodo na povratku nastopili še na avstrijskem Gradiščanskem. Mladinsko zborovsko petje se vse bolj uveljavlja tudi v šaleški dolini. Število zborov se veča iz leta v leto, mladi pevci iz velenjske občine pa dosegajo na nastopih vse več laskavih ocen in priznanj. Mladinski pevski zbor osnovne šole Miha Pintar-Toledo pa je doslej z uspehom nastopal tudi v tujini. Lani je prepeval v Gradcu v okviru prireditev »Majsko petje«, v Velenju pa je nastopal skupaj z avstrijskim pevskim zborom. Največji uspeh mladih pevcev z osnovne šole Miha Pintar-Toledo pa je nedvomno tretje mesto, ki so ga dosegli na lanskem Mladinskem pevskem festivalu v Celju v hudi konkurenci. Mladinski pevski zbor osnovne šole Miha Pintar — Toledo iz Velenja je letos uspešno nastopil na »Srečanju mladih pevcev«, mladi pevci pa so si s tem nastopom pridobili tudi pravico sodelovanja na republiški reviji mladinskih pev- skih zborov v Zagorju ob Savi ob koncu maja. Pred gostovanjem na Češkoslovaškem pa so pripravili še nekaj nastopov po šaleški dolini. Zborovodkinja Roža Veber je pripravila z mladimi pevci za gostovanje pisan spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Naučili pa so se tudi dveh češkoslovaških narodnih pesmi, s katerimi bodo presenetili tamkajšnje ljubitelje petja. Junija pa bodo, kot je predvideno, mladi pevci iz Rožemberoka vrnili obisk vrstnikom iz Velenja. Mladinski pevski zbor osnovne šole Miha Pintar-Toledo iz Velenja čaka po vrnitvi z gostovanja še nastop na republiški reviji mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi 30. maja. Vi ste krave9 vi ste... Tovariš Britovšek je bil star aktivist. Precej je bil naglušen in prav zaradi tega so ga še posebno radi imeli, ker so vedeli, da je bila to posledica vojne. Ge-stapovci so ga namreč pri zasliševanju tako pretepli, da mu je kri curljala iz u-šes. Od takrat slabo sliši. ' Kmalu po vojni so prirejali mitinge, na katerih so razpravljali o perečih vprašanjih tistih dni. Kakor med vojno je bil tovariš Britovšek tudi takrat zelo aktiven. ANEKDOTA Množica je bila zbrana v vasi pod Pohorjem. Navdušeno so sprejeli stare aktiviste in nestrpno pričakovali govor svojega starega borca. Tovariš Britovšek je govoril glasno in razločno: »Dragi tovariši in tovari-šicei Dragi nkiši kmetje! Vi ste krave, vi ste svinje, vi ste teleta, vi ste koze ..,« Med kmeti je zašušljalo. Niso vedeli kaj je staremu aktivistu, da je tako začel Z njimi. »Vi ste konje dali za partizane in pripomogli naši zmagi med vojno in prepričan sem, da boste sedaj tudi s svojim prostovolj-nim delom pripomogli k hitrejši izgradnji naše lepe Slovenije!« Med množico se je sprostil smeh in veselje. Tovariša Britovška, dovtipnega in priljubljenega aktivistič-nega veterana, ki je potem na dolgo razpredal svoje svoje misli, so radi poslušali ... Tovariš Britovšek je vsak dan sprejemal kopico ljudi, ko so mu tožili o tem in onem. Poslušal je in pritrjeval. Vedno je bil nasmejan. Mnogi niso vedeli, da slabo čuje in prav zaradi tega se je večkrat zgodilo, da prošenj ni čisto prav razumel. Toda njegova dobra volja je v tistih dneh veljala zlata. V. V. 11111........11...............................1.....1..............'""................................................."lili......mi..........mi....."I"" milili ..............I........um.......I.........MM.....MM.......i........III......Ml........lili........II..................M......i.......urnimi.....m......i VELIKA PARADA — V Beogradu je bila v čast 25. obletnice zmage nad fašizmom velika vojaška parada v kateri so sodelovale enote JLA in teritorialne zaščite. Poleg vrhovnega komandanta oboroženih sil Jugoslavije maršala Josipa Broza Tita si je parado ogledal tudi predsednik republike Zambije dr. Kenet Kaunda. Na sliki so najsodobnejše teledirigirane rakete »zemlja - zrak«. — MIKIS TEODORAKIS V JUGOSLAVIJI — Slavni grški skladatelj Mikis Teodorakis in ognjevit borec proti vojni diktaturi se je te dni mudil v Jugoslaviji kot gost združenja jugoslovanskih kompozitorjev in jugoslovanske lige za mir. Pred časom so Teodorakisa na pritisk javnega mnenja izpustili iz zapora in zdaj začasno biva v Parizu. Skladatelja Mikisa Teodorakisa je v Beogradu sprejel tudi predsednik Tito. Na sliki v sredini: generalni sekretar združenja kompozitorjev Jugoslavije Vojislav Kostič z gostom Mikisom Teodorakisom. - SEJEM TEHNIKE V BEOGRADU — V Beogradu so odprli XIV. mednarodni sejem tehnike na katerem sodeluje 838 razstavljavcev iz dvajsetih dežel. Na sliki: del hale z razstavljenimi proizvodi »Tehstroja« iz Lendave. Hladilniki v Ameriko Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje je dosegla prejšnji teden nov, sila pomemben uspeh pri vključevanju v mednarodno blagovno menjavo. Generalni direktor TGO Gorenje Ivan Atelšek in predsednik družbe SELEC-TRON INTERNATIONAL CO. inc. iz Chicaga v Združenih državah Amerike, Nick Milovac, sta sklenila petletni sporazum za izvoz hladilnikov Gorenja v Združene države Amerike. S sporazumom so določili za vsako leto minimalni obseg, za prvo leto pa tudi cene. Proizvodnjo hladilnikov, ki jih bo Gorenje izvažalo v ZDA, bodo prilagodili tamkajšnjim normam, tj. UL normam. Glavna značilnost hladilnikov Gorenje za ameriško tržišče pa bo napetost 110 V. Prve hladilnike bodo odposlali iz velenjskega Gorenja v Združene države Amerike v septembru, in sicer 10.000 komadov, sicer pa sporazum določa, da bodo prvo leto izvozili iz TGO Gorenje Velenje v ZDA najmanj 50.000 hladilnikov, drugo leto najmanj med 75.000 in 100.000 hladilnikov, tretje, četrto in peto leto pa najmanj po 100.000 hladilnikov letno. Se pravi, da bo velenjsko Gorenje izvozilo v petih letih v Združene države Amerike najmanj 425.000 hladilnikov! Naj mimogrede še zapišemo, da bodo letos izvozili iz velenjskega Gorenja na tuja tržišča polovico celotne proizvodnje hladilnikov (250.000 hladilnikov). V tem letu bodo namreč blizu 80.000 hladilnikov izvozili tudi v Zvezno republiko Nemčijo, nekaj tisoč pa še v nekatere druge zahodnoevropske države. «* * " DRUGI KONGRES SAMOUPRAVLJAV-CEV JUGOSLAVIJE V prostorih sarajevske Skenderije bo na priložnostni razstavi »Razvoj samoupravljanja in uspehi 1950 — 1970« sodeloval tudi rudnik lignita Velenje. Letos številni delovni kolektivi slavijo 20-letnico samoupravljanja. Toi je pomembno obdobje, ko smo v Jugoslaviji strnili vrste delavskega razreda in za-orali nove procese v proizvodnih in delovnih odnosih. Zato dvajsetletno obdobje zahteva, poleg jubilejnega praznovanja, tudi podrobno razčlenitev najvažnejših problemov sedanjega razvoja samoupravljanja v delovnih organizacijah, njihovih asociacijah in sprejeti smernice za nadaljnji uspešni razvoj samoupravljanja. Ze na šestem kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije so sklenili, da letos, ko praznujemo 20-letnico samoupravljanja, skličejo drugi kongres samouprav-ljavcev Jugoslavije. Na prvi seji odbora za sklic in pripravo kongresa pa so izbrali Josipa Broza Tita za častnega predsednika, Dušana Petroviča Šaneta za predsednika in Bena Zupančiča za sekretarja ter sklenili, da bo proti koncu novembra v prostorih sarajevske Skenderije II. kongres samouprav I j avcev Jugoslavije. Tudi v Sloveniji so imenovali koordinacijski odbor za pripravo drugega kongresa samoupravi javcev Jugoslavije, ki mu predseduje Janez Vipotnik, predsednik republiške konference SZDL Slovenije. Od uvedbe delavskega samoupravi janja sta minili že dve desetletji, ki sta naredili globoke in revolucionarne premike v naši družbi. Samoupravljanje se je uveljavilo in postalo neodtujljiva pridobitev ter prevladujoč družbeni odnos, ki omogoča uresničevanje novega družbenega in materialnega položaja Tudi letos dva avtomobila Priprave na velenjsko odločil, da bo tudi letos 15 tombolo, ki bo 21. junija so tombol, drugih dobitkov pa v polnem teku. Prireditveni 400. Kot že nekaj let doslej odbor se je na zadnji seji bosta srečna dobitnika raz- LETOVANJE OTROK Del počitnic bo letos preživelo v počitniških kolonijah ob morju skoraj 300 otrok, predvsem takih, ki so zdravstveno ogroženi % Letovali bodo v Baski in na Debelem rtiču_ Podobno kot vsa zadnja mladine Velenje letovanje leta tudi letos pripravlja otrok. Čeprav so se pravo-občinska zveza prijateljev časno lotili priprav za leto- Iz tekočih trakov tovarne hladilnikov bodo septembra odposlali prve hladilnike v Združene države Amerike delovnega človeka. Zato naj II. kougres samouprav-Ijavcev Jugoslavije izrazi stopnjo doseženega samoupravnega razvoja. Kongres naj bo torej delovni dogovor samih samouprav-Ijalcev in nadaljevanje prvega kongresa, ko so se prvič v zgodovini delavskega gibanja sestali neposredni samoupravljavci in na kongresni tribuni izmenjali svoje izkušnje v uresničevanju samoupravi ja-čitev zavisi od udeležencev in od njihove priprave na kongres. Zato naj bodo delegati na kongresu takšni, ki imajo zasluge za razvoj in uveljavitev samoupravljanja od začetkov do danes pa tudi dovolj poleta, revolucionarnosti in ustvarjalnosti. Torej naj bo na kongresu dovolj mladih delegatov, iz vrste generacije, ki bo nase prevzela nadaljnjo rast socialistične družbe. Med drugim kongresom sanioupravljavcev bo v prostorih sarajevske Skenderije tudi priložnostna razstava z delovnim naslovom »Razvoj samoupravljanja in uspehi 1950 — 1970«, ki naj bi poudarila predvsem samoupravne dosežke štirideset delovnih organizacij. Svoje samoupravne dosežke in sicer pod naslovom »Organizacija samouprave v velikem podjetju« bo razstavil tudi rudnik lignita Velenje, ki ga je slovenski koordinacijski odbor izbral med še drugimi desetimi delovnimi organizacijami iz Slovenije. Oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Velenje razpisuje po 9., 10., U. in 12. členu zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list S RS, št. 42/1966) in 5., 6., 7., 8. in 9. členu odldka SO Velenje o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni vestnik občine Velenje, št. 5/1967 in 1/1968) JAVNI NATEČAJ za oddajo gradbenega zemljišča za gradnjo samopostrežne trgovine z bifejem v Šoštanju ob Paki, par. št. 755/3, v izmeri 576 m-' v k. o. Šoštanj. I. Rok za začetek gradnje je eno leto po dodelitvi zemljišča, zgraditi pa se mora do konca leta 1971. II. Izklicna cena znaša 15,00 din za m! zemljišča. III. Varščina, ki jo mora ponuditi vsak ponudnik, znaša 5.000,00 din. Obenem s ponudbo mora ponudnik predložiti tudi potrdilo o vplačilu varščine in jo nakazati na račun 5074-783-7 Skupščine občine Velenje z oznako, da je depozit. Varščina zapade v korist teh sredstev, če ponudnik odstopi od ponudbe potem, ko je že uspel na natečaju. Udeležencu, ki na natečaju uspe, se varščina obračuna pri plačilu odškodnine. IV. Rok za predložitev ponudb je vključno do 5. 6. 1970, odpiranje ponudb pa 8. 6. 1970 ob 8. uri v sobi št. 39/111 Skupščine občine Velenje, kjer so lahko navzoči tudi interesenti. Pismene ponudbe pošljite v zapečateni kuverti na naslov: Premo-ženjsko-pravna služba Skupščine občine Velenje z označbo »Javni natečaj za samopostrežno trgovino v Šoštanju«. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE objavlja informativni spis v naslednje šole: • Osnovno šolo za odrasle, 7. in 8. razred • Ekonomsko srednjo šolo, I. letnik — pogoj: končana osemletka, zaposlen • Kovinarsko delovodsko šolo — pogoj: poklicna šola kovinarske stroke, zaposlen najmanj 3 leta v kovinarskem poklicu • Višji administrativni tečaj — pogoj: končana dveletna administrativna šola, zaposlitev v stroki • Tečaj nemškega jezika — začetni — nadaljevalni Vse kandidate prosimo, da se prijavijo v upravi Delavske univerze Velenje najkasneje do 30. junija 1970 ali po telefonu št. 85-153. Ce bo prijavljenih dovolj kandidatov, bomo vse oblike začeli v jeseni tega leta, Obenem obveščamo, da bomo nadaljevali z vsemi sedanjimi oblikami: — III. letnik ekonomske srednje šole, — komercialno srednjo šolo, — II. letnik kovinarske delovodske šole, in — semester delovodske šole za elektro stroko. Uprava veselila osebna avtomobila Škoda S 110 in Zastava 750, srečnim dobitnikom pa bodo dodelili tudi kuhinjsko opremo Stix, pralni stroj Gorenje, mini moped Rog, hladilnik Gorenje, 4 tone cementa, šivalni stroj Ba-gat, 10 ton premoga, štedilnik Gorenje, sesalec, moško kolo Rog, žensko kolo Rog, električni gramofon in 4 tone premoga. vanje, pa so vendarle komaj uspeli zagotoviti nekaj prostora za letovanje, saj občina Velenje še zdaj nima lastne počitniške kolonije ob Jadranskem morju. To še bolj podkrepljuje potrebo po izgradnji lastne počitniške kolonije, kar je zajeto v program del, ki jih bomo financirali iz sredstev krajevnega samoprispevka in iz združenih sredstev delovnih organizacij, j Letos bodo letovali najmlajši naše občine v Baski in na Debelem rtiču. V Baski bodo letovali predšolski in šolski otroci, na Debeli rtič pa bodo odpotovali predvsem zdravstveno ogroženi otroci. Pri izbiri otrok bodo zaradi omejenega števila mest za letovanje upoštevali predvsem take, ki sicer ne bi odšli na morje. Predšolski otroci bodo letovali v Baški od 19. junija do 3. julija, šolska mladina pa od 31. julija do 14. avgusta. Čas letovanja na Debelem rtiču, kamor bosta odšli dve izmeni mladih, pa še ni določen. Otroci, ki bodo letovali v Baški, bodo prebivali v lepo urejenih zidanih paviljonih, plaža je odlična, pa tudi hrana bo povsem prilagojena potrebam otrok. Tudi na Debelem rtiču je vse lepo urejeno, tako spalnice, kot dnevni prostori, plaža in igrišča. Dobra bo tudi hrana, sicer pa bo poskrbljeno za popolno zdravstveno zaščito otrok. In kakšne bodo cene za letošnja letovanja? Letova-| nje v Baški (s prevozom iz Celja do Baške in nazaj) bo veljalo 300 dinarjev, na Debelem rtiču pa 425 dinar-1 jev. Za letovanje v Baški bodo plačali starši prispe-l vek od 40 do 300 dinarjev, odvisno od dohodka na| družinskega člana. Tisti, imajo do 200 din dohodki na družinskega člana, bodo I plačali samo stroške prevo-l za, to je 40 din. Prispevek! staršev za letovanje na De-1 belem rtiču pa bo znašali od 70 do 425 dinarjev. V ce-1 no je vračunan prevoz iz I Velenja do kraja letovanji! in nazaj. Del stroškov za ti-1 ste, ki jih bo predlagal za | letovanje Savinjsko šale zdravstveni dom, bo kril I Komunalni zavod za social-1 no zavarovanje Ravne na I Koroškem. Sicer pa bodol prispevali nekaj denarja za I letovanje še občinski sindi-J kalni svet, delovne orgai' zacije, občinska skupščaj in sklad za otroško varstvi Pred odhodom na leto« nje bodo vsi otroci zdravniško pregledani, prijavil pa zbirajo na šolah in il vzgojno varstvenih ustar vah do 31. maja. Za razliko od prejšnjih! let pa občinska zveza prija-1 teljev mladine tokrat ne boj pripravila dnevnih tabora otrok v Šoštanju. Kot pa| smo izvedeli, bodo posT beli za razvedrilo med pol čitnicami taborniki iz Vek-1 nja in Šoštanja, tako datij stim, ki bodo želeli pif veti del počitnic v dn svojih vrstnikov, ne bo| dolgčas. Vodi Gorenje Na kegljišču v Šoštanju se je nadaljevalo tekmovanje v I okviru delavskih športnih iger. 74. tekmovalcev iz sedmih os-fnovnih organizacij je tekmovalo v kegljanju. Največ tekmovalcev je nastopilo za rudnik (24) in Gorenje (18). Nastopilo je tudi sedem žensk. Borba za prva tri mesta je bila izenačena. Ekipa Gorenja je zmagala le za kegelj pred | termoelektrarno, ta pa prav tako za kegelj pred tretjeuvršče-nim rudnikom. Za vsako ekipo je tekmovalo 6 kegljačev. VRSTNI RED EKIP: VRSTNI RED POSAMEZNIKOV: 1. Mišo Ivančič 2. Rado Džordževič 3. Feri Markan 4.-5. Edo Ferk 4.—5. Miro Ferder 6. Herman Panter 7. Franc Vojsk 8. Stane Jud 9.—11. Franc Tamše 9.—11. Karel Kovač 9.—11. Geza Sinkec TES RLV RLV TGO TES TGO TES TGO TGO Poly. RLV 69 64 60 59 59 58 57 55 53 53 53 ŽENSKE: ŽENSKE — POSAMEZNO MOŠKI : kegljev 1. Jožica Ledinek TGO 52 2. Hermina Klančnik 1. TGO Gorenje I 327 Skup. ob. 48 i. Termoelektrarna 326 3. Silva Leban 3. rudnik lignita 325 Skup ob. 38 4. TGO Gorenje II 279 4. Marija Jelen 5. Polypex 277 Proj. biro 30 e. RLV II 269 5. Fanika Tretnjak 7. Skupščina občine 259 TGO 29 8. RLV III 254 6. Julka Fužir 9.—10. TGO Gorenje III 229 Skup. ob. 23 9.—10. Projektivni biro 229 7. Milica Pangerl 11. Tovarna usnja 220 Proj. biro 16 DVOBOJ GIMNAZIJA - RŠC NA STADIONU JE BILO ŽE TRADICIONALNO ATLETSKO SREČANJE GIMNAZIJCEV IN UČENCEV RUDARSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA. V zanimivem dvoboju so zabeležili tudi nekaj boljših rezultatov. Na 1000 m sta Cas in Hanžič dosegla čas 2:45,4 oziroma 2:45,8, Zižmond na 300 m 39,9, Ramšakova v teku na 60« m 1:47,5. Zelo zanimiva pa je bila štafeta 4 X 100 m, kjer so kljub napaki pri predaji učenci RŠC na cilju skoraj dohiteli gimnazijce, čas 50,4 gimnazija," 50,5 RSC. . Končni rezultat dvoboja je bil pri moških 41:41, pri ženskah pa 39:32 za gimnazijo. Rezultati: MOŠKI 100 m: 1. Štancer Janez, RSC 12,7 . Pristotnik Borut, Gimn. 12,8 3. Stropnik Hinko, RŠC 12,9 1. Godec Bojan, Gimn. 13,0 300 m i. Zižmond Tone, RSC 39,9 !. Tretjak Milan, Gimn. 40,9 J. Kugonič Dani, Gimn. 2,8 4. Jeriha Dušan, Gimn, 44,0 1000 m 1. Cas Miran, Gimn. 2:45,4 2. Hažič Osman, RSC 2:45,8 3. Krofi Boris, Gimn. 2:55,6 4. Založnik Milan, RSC 2:59,0 štafeta 4 x 100 m 1. Gimnazija 50,4 S. RSC 50,5 krogla 1. Klemenčič Matjaž, RŠC 12,07 2. Kovše Marjan, Gimn. 11,81 !. Maršak Štefan, RŠC 11,20 I. Krumpačnik Silvo, RŠC 10,76 1. Voglar Betka, RŠC 120 2.-3. Ostrouh Ivica, RŠC 115 2.-3. Dermol Nataša. Gimn. 115 4.—5. Antlej Irena, Gimn. 115 4.-5. Friškovec, RŠC 115 daljina 1. Pesjak Majda, Gimn. 446 2. Ramšak Darinka. Gimn. 384 3. Žerjav Ivanka, RSC 373 4. Debršek Sonja, RŠC 366 REZULTAT DVOBOJA Moški: Gimnazija : RŠC 41 : 41 Ženske: Gimnazija : RŠC 39 : 32 Velenjčani zmagujejo Velen,jačni so se končno od-vojili od zadnjega mesta na lestvici. Z nekaj zaporednimi zmagami so dosegli 11 toč in upanje, da se bodo rešili izpada. Ligo zapustijo tri moštva. Šmarčani pa se učvrščujejo v zgornji polovici lestvice. Trenutno zavzemajo 5. mesto. PAPIRNICAH : VELENJE 0 :1 (0:0) V 17. kolu so Velenjčani gostovali v Radečah. V borbi za obstanek v ligi so s težavo premagali domačega Papirni-čarja. Zmagoviti gol je dosegel Bizjak. ŠMARTNO : CELULOZAR 2:1 (0 :1) Domačini so imeli težko delo z gosti iz Krškega, ki so Nogomet prvem delu vodili. Po odmoru pa so domačini dosegu dva gola in zmago. Prišlo je do prekinitve tekme, ker so gostje napadli sodnika. Ostali rezultati 17. kola: Steklar : Osankarica 1 : 0 (0 : 0) Sever : Dokležovje 0:6 (0:2) Branik : Peca 1:0 (1:0) Kovinar : Fužinar 1 :1 (1 : 1) LESTVICA 17. KOLA KAJIIH0V POKAL GORENJU Branik Steklar Fužinar Dokležovje Šmartno Kovinar Peca Osankarica Celulozar Velenje Sever Papirničar 17 13 2 17 12 2 17 9 6 17 17 17 17 17 17 17 17 17 8 3 7 5 7 4 5 7 4 5 5 2 5 1 3 3 3 2 2 43:13 28 3 42:22 26 2 32:21 24 6 35:28 19 5 24:29 19 6 25:18 18 5 25:21 17 8 15:23 13 10 28:36 12 11 23:26 11 11 17:40 9 12 20:52 8 UGAŠKA TEKMOVANJA Elektra igra odlično šev. Take igre kot so jo prikazali v tem delu igre, ljubitelji košarke v Šoštanju že dolgo niso videli . višina 1. Vinišnik Vlado, Gimn. 155 2. Krofi Boris, Gimn. 155 3. Zižmond Tone, RŠC 155 4. Potisk Leon, RSC 150 daljina 1. Ovčjak, RŠC 555 2. Hohnec Branko. Gimn. 553 3. Djura Franc, RšC 545 4. Kotnik Martin, RŠC 522 ŽENSKE 100 m 1. Pesjak Majda, Gimn. 13,6 2. Vogler Betka, RSC 13,9 3. Topolšek Irena, Gimn. 14,0 4. Dermol Nataša, Gimn. 14,1 600 m 1. Ramšak Darinka, Gimn. 1:47,4 2. Novinšek Marica, RŠC 1:59,2 3. Dobovičnik Sneža, Gimn. 2:06,4 4. Videmšek Ivica, RŠC 2:11,2 štafeta 4 X 100 m 1. Gimnazija 56,5 2. RSC 62,2 krogla 1. Novinšek Marica, RSC 8,12 2. Koren, Gimn. 8,01 3. Deberšek Sonja, RSC 7,81 4. Kovač, Gimn. 7,43 V zaostalem srečanju republiške lige so se Šoštanjčani na domačem igrišču pomerili s košarkarji Maribora in zmagali z rezultatom 93:71 (32:39). V prvem delu igre ni bilo pričakovati kaj dobrega za domačine, saj so gostje do odmora vodili 39:32. Po odmoru pa so domačini zaigrali kot prerojeni in Mariborčani niso mogli zadržati razigranega Jeriča, ki je dosegel kar 35 ko- ŠOŠTANJČANI PORAŽENI Košarka Rokometaši Šoštanja so v Ribnici ostali brez točk. Zmagali so domačini z rezultatom Rokomet 21:10 (10:5). Prve minute so bili boljši Šoštanjčani, saj so vodili kar z 4:0, nato pa so prevzeli pobudo domačini in zabeležili visoko zmago. Gole za Šoštanj so dosegli: Hajsek in Bubik po 3, Kac 2, Požun in Kočevar i. Šoštanj je na osmem mestu s 17 točkami. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii Učenci RŠC in gimnazije v Ljubljani Tradicionalne 14. spominske športne manifestacije »Po poteh partizanske Ljubljane« so se udeležili tudi učenci gimnazije in rudarskega šolskega centra. Nastopili so v »štafeti zma- ge«, fantje na 3 X 1000 m, dekleta pa 3 X 600 m. Zelo lep uspeh so dosegla dekleta, ki so zavzela tretje mesto. Fantje RŠC pa so med 67 ekipami zavzeli 17. mesto, gimnazijci pa 20. mesto. Občinska konferenca ZMS je organizirala tradicionalno tekmovanje mladinskih aktivov za Kajuhov pokal. Deset aktivov se je udeležilo tekmovanja v namiznem tenisu, šahu in streljanju z zračno puško. Najuspešnejši so bili mladinci TGO Gorenje, ki so dosegli v skupnem sestavu 27 točk, pred gimnazijo 25 in tovarno usnja Šoštanj 23. V posameznih panogah pa je bil vrstni red najboljših naslednji: NAMIZNI TENIS: 1. MA gimnazija 2. MA TGO Gorenje 3. MA tovarna usnja 4. MA rudarski šolski center 5. MA Gaberke ŠAH: 1. MA gimnazija 2. MA TGO Gorenje 3. M A RLV 4. MA tovarna usnja 5. MA osnovna šola Gustava Šiliha STRELJANJE: 1. M A rudarski šolski center 482 2. MA Gorenje 481 3. MA tovarna usnja 380 4. MA Gaberke 377 5. MA RLV 316 licenci šole Niha Pintar-Toledo najboljši NA OBČINSKEM PRVENSTVU OSNOVNIH ŠOL V ATLETIKI JE NASTOPILO BLIZU 140 MLADIH IZ VSEH PETIH OSNOVNIH ŠOL. Med posamezniki velja omeniti nekaj zelo dobrih rezultatov — 60 m Dolinar 7,9, Raj h na 400 m 58,5, Otič 532 v daljino, štafeta šole MPT 31,2 pri fantih, pri dekletih pa se je najbolj izkazala Plotovškova v skoku v višino 140 cm. V ekipni razvrstitvi je z veliko prednostjo zmagala osnovna šola Miha Pintar-Toledo pri fantih in dekletih. REZULTATI — FANTJE: 2. Biba Ročk, Šoštanj 241 točk 3. Gustav Šilih, Velenje 229 točk 4. Karel Destovnik- Kajuh, Šoštanj 194 točk 5. Jože Letonja-Kmet, Šmartno ob Paki 98 točk DEKLETA: 60 m 1. Dolinar, MPT 2. Tanšek, MPT 3. Potočnik, KDK 400 m 1. Rajh, GŠ 2. Goršič, MPT 3. Zagorc, MPT 4 X 60 m 1. MP Toledo 2. Biba Ročk 3. Gustav Šilih višina 1. Blatnik, MPT 2. Vovk, GŠ 3. Grudnik, BR daljina 1. Otič. MPT 2. Kajsesberger, MPT 3. Pergovnik, GS krogla 1. Kumer, BR 2. Štorman. MPT 3. Zagorc, MPT EKIPNO: 1. Miha Pintar-Toledo, Velenje 7,9 8,2 8,4 58,5 59.0 62.1 31.2 33.3 33,7 145 145 140 532 491 459 11,30 11,01 10,49 448 točk 1. Vodišek, MPT 2. Bukovšek, MPT 3. Kronovšek, Šm. 300 m 1. Stajner, MPT 2. Šmidhofer, GŠ 3. Brunet, Šm. 4 X 60 m 1. Miha Pintar-Toledo 2. Karel Destovnik-Kajuh 3. Gustav Šilih višina 1. Plotovšek, GS 3. Lesjak, BR 3. Verdelj, GŠ daljina 1. Hudobreznik, MPT 2. Ježovnik, šm. 3. Rižek, GS krogla 1. Hleb, BR 2. Sevčnikar, KDK 3. Jegovnik, BR Ekipno 1. Miha Pintar-Toledo, Velenje 375 2. Gustav Šilih, Velenje 351 3. Biba Ročk, Šoštanj 317 4. Karel Destovnik-Kajuh, Šoštanj 260 5. Jože Letonja-Kmet, Šmartno ob Paki 230 8,7 8,9 9,0 51,0 51.5 52.6 35,2 37,2 37,5 140 135 125 401 390 388 8,83 8,80 8,72 točk točk točk točk točk nesrečeA Kaj veš o prometu Občinska komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu je organizirala občinsko tekmovanje na temo »kaj veš o prometu«. Nastopilo je 10 ekip s 37 tekmovalci. Tekmovalci so morali izpolniti prometne teste, s kolesom voziti ocenjevalno vožnjo in spretnostni poligon. Največ znanja in spretnosti so pokazali učenci osnovne šole Gustava Šiliha Velenje, ki so osvojili ekipno zmago. Kot priznanje so prejeli pokal in tri uniforme za pionirje miličnike. Najboljši posamezniki so bili: 1. Borut Cigale, Šmartno ob Paki 2. Ivek Suster, Gustav Šilih, Velenje 3. Jože Grabner, Gustav Šilih, Velenje 4. Jože Stropnik, Gustav Šilih, Velenje 5. Drago Gojsek, Gustav Šilih, Velenje Z žalostjo smo sprejeli vest, da med nami ne bo več dobrega šahista in vedno vedrega prijatelja Aca Radosavljeviča. Prezgodnja smrt ga je zatekla v 46. letu življenja. Ob prihodu v Šoštanj iz Beograda, se je Aco takoj vključil v takratno šahovsko sekcijo in kot dober ša-hist je bil pobudnik vseh akcij. Organiziral in vodil je šahovsko šolo in si močno prizadeval, da bi mladino navdušil za šah. Dosegel je II. kategorijo in bil nepogrešljiv član občinske reprezentance na številnih tekmovanjih. Za svoj največji uspeh pa je štel zmago v simultanki med madžarskim velemojstrom Portischem. Šahisti in prijatelji smo sklenili, da bomo vsako le- " to posvetili njegovemu spominu brzopotezni turnir. Šahovska sekcija Velenje — 6. maja ob 9. uri je po cesti II. reda Velenje—Arja vas vozil s tovornjakom CE 58-24 IVAN DOLINŠEK iz Laz št. 16 c, ter se ustavil ob robu ceste. Za njim je vozila voznica osebnega avtomobila CE 254-58 MARIJA DOLANC iz Velenja, Tomšičeva 11, ki ni bila pozorna, ko je tovornjak začel ustavljati in je z močjo trčila v njega. Voznica o-sebnega avtomobila je bila lažje poškodovana po obrazu, gmotne škode pa je blizu 6.000 dinarjev. — 3. maja ob 21,50 uri je vozil pravilno po desni strani na Celjski cesti v Velenju mopedist RUDOLF AN-ŽEJ iz Lepe njive 105. Iz parkirišča pri Chrommeta-lu pa je na cesto zavozil z osebnim avtomobilom CE 284-06 voznik IVAN CIZEJ iz Griž št. 118 in onemogočil normalno vožnjo mope-distu. Zato se je ta zaletel v osebni avtomobil in padel po sesti ter so ga zavoljo poškodb odpeljali v bolnišnico. — 18. aprila ob 15,30 se je peljal z motornim kolesom iz Velenja proti Skalam voznik FELIKS CE-GLAR iz Hrastovca št. 31. V Skalah je izza ovinka pripeljal osebni avtomobil CE 54-33 GAŠPER ŠIMEK iz Velenja, Tomšičeva 3 in je neprevidno sekal ovinek ter zadel motorista v levo stopalo. Ta je nekaj časa lovil ravnotežje in s tem preprečil, da ni padel. Voznik osebnega avtomobila je po nesreči odpeljal naprej In so ga miličniki s težavo Izsledili. Motorist Ceglar pa ima težje poškodbe na nogi in je moral iskati pomoč v celjski bolnišnici. Voznik o-sebnega avtomobila Gašper Šimek je vozil brez vozniškega dovoljenja, po nesreči pa je vozilo prepTeskal, da ga varnostni organi ne bi dobili. — 29. aprila ob 9. uri je vozil po Partizanski cesti v Velenju z osebnim avtomobilom MB 290-00 voznik PETER TOVŠAK iz Mislili,jc št. 41, V križišču pri gasilskem domu pa je z desne strani pripeljal tovornjak CE 96-82 SLAVKO RIH-TER iz Plešivca št. 73 in ni upošteval prednostne ceste. V križišču sta trčila, sopotnico v osebnem avtomobilu pa so zaradi poškodb odpeljali v bolnišnico. ŠALEŠKI RURAR — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, postni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK ekspozitura Šoštanj — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in klišeji: Cetis Celje Oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Velenje razpisuje po 9., 10., 11 in 12. členu zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/1966) in 5., 6., 7., 8. in 9. členu odloka SO Velenje o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni vestnik občine Velenje, št. 5/1967 in 1/1968 JAVNI NATEČAJ za oddajo gradbenega zemljišča za gradnjo 6 družinskih stanovanjskih hiš z obrtnimi delavnicami v »Trebušah«, pare. št. 3223/2, 3252 in 3222 v k. o. Velenje (gradb. pare. št. 8, 9, 10, 12 in 13) Posamezne parcele merijo od 900 do 1200 m-'. I. Rok za začetek gradnje je eno leto po dodelitvi zemljišča, dokončati pa se mora v roku 3 let po pričetku gradnje. n. Izklicna cena znaša 15,00 din za m2. V razpisani vrednosti niso zajeti stroški neopravljenih komunalnih del in bo moral investitor prevzeti obveznost za njihovo izvršitev s posebno pogodbo. III. Varščina, ki jo mora položiti vsak ponudnik, znaša 1.000,00 din. Obenem s ponudbo mora ponudnik predložiti tudi potrdilo o vplačilu varščine, ki jo nakaže na račun 5074-783-7 sredstva nacionaliziranih zemljišč Skupščine občine Velenje z oznako, da je depozit. Varščina zapade v korist sredstev nacionaliziranih zemljišč, če ponudnik odstopi od ponudbe, ko je že uspel na natečaju. Udeležencu, ki na natečaju uspe, se varščina obračuna pri plačilu odškodnine. IV. Rok za predložitev ponudb je vključno do 5. 6. 1970, odpiranje ponudb pa v ponedeljek 8. 6. 1970 ob 8. uri v sobi št. 39/III Skupščine občine Velenje, kjer lahko prisostvujejo tudi interesenti. Pismene ponudbe pošljite v zapečateni kuverti na naslov: PREMOŽENJSKO PRAVNA SLUŽBA SO VELENJE Z OZNAČBO »JAVNI NATEČAJ TREBUSE«. ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega sina, brata IVANA BRLOŽNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, posebno pa še sosedom, ki so nam pomagali v najhujših trenutkih. Zahvaljujemo se gasilskemu društvu Topolšica ter ostalim društvom, pevcem, govornikom ter darovalcem vencev in cvetja. Žalujoči: mama, ata, brata Tine in Tone z družino Prostovoljni krvodajalci so se spet izkazali V Šaleški dolini sta bili letos že dve prostovoljni krvodajalski akciji. Prejšnji mesec je bila v Šmartnem ob Paki, kjer je darovalo kri 110 prostovoljnih krvodajalcev, prve dni maja pa je bila v Šoštanju in Velenju, tokrat je oddalo kri 850 občanov. Največji odstotek krvodajalcev je bilo tokrat iz šoštanj skega trgovskega podjetja Zarja in stanovanjskega podjetja Velenje, izkazali pa so se tudi zaposleni iz termoelektrarne Šoštanj, tovarne usnja Šoštanj in kmetijske zadruge Šoštanj, trgovci iz velenjske ERE in pa prosvetni delavci iz Velenja. Med osnovnimi organizacijami Rdečega križa pa velja pohvaliti tri in sicer Lokovico, Salek in Skale. Pri izvedbi akcije so pokazali veliko razumevanja stanovanjsko podjetje Velenje, kmetijska zadruga Šoštanj in zdravstveni dom Velenje, ki so brezplačno odstopili prostor. Letos bo v Velenju še ena velika krvodajalska akcija, in sicer v drugi polovici julija. 24. julija bodo darovali kri zaposleni iz rudnika lignita Velenje, 25. julija pa zaposleni iz tovarne gospodinjske opreme Gorenje. • Prodam 6 ha obdelovalne zemlje in 11 ha gozda s hišo in gospodarskim poslopjem na Dobrovljah v Savinjski dolini. Vprašajte pri Cepinu, Zidanškova 5, Velenje. • Prodam športni otroški voziček, primeren tudi za ležanje. Mara Baškovič, Tavčarjeva 22, Velenje. Prometno tekmovanje pionirjev Komisije za vzgojo in varnost v prometu je v nedeljo v Velenju priredila medobčinsko tekmovanje »kaj veš o prometu«, na katerem so nastopile štiričlanske ekipe pionirjev iz Celja, Laškega, Slovenskih Konjic, Mozirja, Žalca, Šmarja pri Jelšah in Velenja. Tako pri ocenjevalni in spretnostni vožnji kot pri testiranju so pokazali največ znanja tekmovalci iz Velenja, Laškega in Žalca. Tekmovalci Velenja so si s tem uspehom priborili pravico do nastopa na zaključnem republiškem tekmovanju »kaj veš o prometu«, ki bo letos v Mariboru. Darilo borcem in aktivistom Prispevajte oblačila in obutev Amatersko gledališče Velenje poklanja ob 25-letnici osvoboditve naše domovine borcem in aktivistom NOB iz Šaleške doline dramsko delo Nebeški odred, ki ga je režiral Jože Kolar. Predstava bo v domu kulture, v soboto, 30. maja ob 20. uri. Rdeči križ Slovenije pripravlja akcijo za zbiranje oblačil, obutve, posteljnine in postelj. Tej vseslovenski akciji se bomo pridružili tudi v velenjski občini v četrtek, 28. maja od 17. do 19. ure. Občinski odbor Rdečega križa Velenje prosi vse občane, da pripravijo oblačila in obutev, ki je več ne potrebujejo ter jo prinesejo na zbirna mesta. V Velenju bodo zbirna mesta: Šaleška 16, Šaleška 19, Cankarjeva 1, zdravstveni dom, uprava stanovanjskega podjetja, Jenkova 6, osnovna šola Miha Pintar Toledo, osnovna šola Gustava Siliha, Milan Stimac — zobozdravnik, tržnica, kino-dvorana in gasilski dom. V Šoštanju pa bodo oblačila zbirali v krajevnem uradu in obeh osnovnih šolah. AVTO RALLY »GORENJE« ZA PRVENSTVO SLOVENIJE Avto moto društvo Šaleške doline iz Velenja prireja 14. junija avto rally za prvenstvo Slovenije. Proga, od starta v Velenju in cilja, ki bo zopet v Velenju, bo dolga 426 km. Poteka pa od: I. etapa: Velenje — Petrovče — Domžale — Kamnik, dolžina 80 km; II. etapa: Kamnik — Gornji Grad — Mozirje — Šoštanj, dolžina 58 km; III. etapa: Šoštanj — Zavodnje — Črna — Dravograd — Maribor, dolžina 108 km; IV. etapa: Maribor — Slovenska Bistrica — Rogaška Slatina, dolžina 49 km; V. etapa: Rogaška Slatina — Mestinje — Podčetrtek — Podsreda — Krško, dolžina 46 km; VI. etapa: Krško — Radeče — Celje — Petrovče — Ponikva — Šentilj — Velenje, dolžina 77 km. Poleg ocenjevalne vožnje bodo morali tekmovalci opraviti še spretnostno vožnjo v Velenju, hitrostno preizkušnjo na progi Zavodnje — Šentvid in preizkušnjo točnosti na progi Šentilj — Velenje. Hitrostna preizkušnja (gorska dirka) bo v nedeljo, 4. junija ob 9. uri. Ta del tekmovanja bo izredno zanimiv, zato vabimo gledalce, da se ga udeležijo v čim večjem številu. Pravico do tekmovanja imajo vsi državljani SFRJ, imeti pa morajo licenco za rally tekmovanje društvenega ali višjega. Na tekmovanju lahko sodelujejo vsi turistični avtomobili 1 in 2, ki- zadovoljujejo aneksu »J« športnega kodeksa »FIA«. Rok za prijavo je 10. junij 1970 do 18. ure. Pismene prijave na posebnih obrazcih sprejema AMD Šaleške doline Velenje, Celjska 4. Predsednik propagandne komisije AMD Velenje Franci Žula, s. r. Priprave na gradnjo tretje osnovne šole v Velenju so v polnem teku. Kot je povedal predsednik gradbenega odbora Pankrac Semečnik, zbirajo zdaj gradbeno dokumentacijo in pripravljajo podrobnejši finančni načrt financiranja izgradnje. Na sliki: idejni načrt (pročelje), za novo tretjo osnovno šolo v Velenju, ki jo bodo gradili na prostoru' zraven osnovne šole Gustava Siliha. Gradnjo tega prepotrebnega šolskega objekta omogoča uspešno izveden referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka in pa pripravljenost delovnih organizacij, da z združevanjem sredstev zagotovijo manjkajoči denar za predvidene negospodarske investicije.