IZVESTJA
Muzejskega društva za Kranjsko.
Letnik VIII. 1898. Sešitek 3.
Iz zgodovine Jugoslovanov v šestem stoletju
po Kr.
Spisal dr. Fr. Kos. I.
Pri najstarejših zgodovinarjih, ki omenjajo Slovane, nahajamo dva izraza, s katerima jih zaznamenujejo. Prvi, ki je bil latinskim in grškim pisateljem le malo znan, je Srb.1) Drugo ime, katero čitamo že pri Pliniju2), Tacitu8) in Ptolc-maeju4), potem pa še pri raznih poznejših pisateljih, je bilo jako razširjeno ter se je glasilo Veneti (tudi Vcnedi, (hhritlai, Venadi, Vinldae itd.). To ime še dandanes ni popolnoma pozabljeno ter še živi v izrazih »Winde« in »Wende«, s katerima sedanji Nemci zaznamenujejo nekatere Slovane. Brez dvoma ime Venedi ni domače, slovansko, in najbržc so ga latinski in grški pisatelji dobili od Germanov, kateri so prej ko ne že v davni preteklosti tako nazivali Slovane.
(irski pisatelj Prokopij, ki je v sredi šestega stoletja popisal vojsko med Bizantinci in Vzhodnimi Goti, trdi o Slovanih, da so iz prva imeli samo jedno ime. V starih časih so se Slovčni in Antje zvali Spori, ker so po njegovih mislih živeli
') Plinius, Nat. hist., VI, c. 7, g 19: Serbi. -— Ptolemaeus, Gcogr., V, c. 9, § at: Siqßoi in 2itißo<. — Prokopios, Do bell. Goth., III, c. 14 (cd. Honn. p. 336): 2ni,»«.
») Nat. hist., IV, c. 13, 8 97-
») Germ. c. 46.
«) Gcogr. III, c. 5, S 7.
raztreseno (anontidrjv) po vaseh.5) Šafafik je dokazal, da je Prokopijevo ime Spori pokvarjeno in da tiči v njem prav za prav beseda Srb.8) To ime je bilo tedaj v najstarejših časih občno ime vseh Slovanov7) ali, kakor pravi Prokopij, Slovšnov in Antov. Iz Prokopijcvih besed je tudi razvidno, da se je del Slovanov zval v njegovem času SI o von i (zxhtßijvoi), drugi del pa Antje ("slvzai).»)
Nekaj jednakega, kakor Prokopij, pripoveduje nam o Slovanih njegov sovrstnik Jordanis, ki piše: »Na drugi strani Donave leži Dacija, katera je vencu jednako zavarovana od visokih gorä. Na njih levi strani, katera se razprostira proti severu, od izvira reke Visle se je naselilo po neizmernih prostorih ljudnato pleme Venetov. Čeravno so njih imena različna z ozirom na razne rodove in kraje, vender se najbolj zovejo Slovöni in Antje. Slovöni bivajo od mesta »Novictu-nensis« in od močvirja »Mursianus« pa do Dnestra in proti severu do Vislc. Namesto mest imajo močvirja in gozde. Antje pa, ki so med njimi najhrabrejši, razprostirajo se tam, kjer nareja Črno morje ovinek od Dnestra do Dnepra, kateri reki ste druga od druge za mnogo dnij hoda narazen.«")
») De beli. (kiih., III, c. 14, p. 336: .....»ti fiiv »ti Otopa
2xX(tßtivni<; t« »ti *j4vxaii Iv 711 iirixit\hr »Ji\ ffft6(fOVf yitfi to nttkaiiiv «/«qpoT*(>oiv i»i).ovv, itn #»} trninjiiihii; oif.ua, duamjnjfliPOl ri/r fiaouv oixovirt.*
*) Slov. starožitn., I, g 7, 16.
') Dandanes zaznamenuje beseda Srb le dva slovanski razroda, namreč del Jugoslovanov med Donavo in Jadranskim morjem ter tisti del polabskih Slovanov, ki sc zovejo tudi I.užičani. Nekdaj občno slovansko ime se jc tedaj do danes ohranilo le pri majhnem delu celote.
») Za Prokopijeve .i'xJl«/fy>'o/ rabim besedo Slovi'ni. Prokopij in tudi drugi pisatelji istega časa strogo ločijo Slovrne od Antov. Oboji so bili Slovani. Slovanov tudi ne smemo zamenjati s sedanjimi Slovenci, ker ti so bili le del Slovrnov.
») Jordanis, De oiigine actibusque (ietarum, c. V, g 34, 35 cd. Th. Mommscn (M011. (ierm., Auct. ant., V, pars i, p. 62): »Introrsus illis Dacia est, ad coronae speciem arduis Alpibus emunita, iuxta cmorum
Iz teh besed je razvidno, da so Veneti (Slovani) bivali že takrat, ko je Jordanis živel in pisal, to je okoli leta 551., po neizmernih prostorih (»per inmensa spatia«) ter bili jako mnogoštevilni, a vender so bili le jedno samo ljudstvo (»Ve-netharum natio«, ne pa »nationes«). Imeli so razna imena ter se delili v več razrodov, med katerimi so bili najvažnejši Slovöni in Antje.
Če pravi Jordanis, da se posebno (principaliter) imenujejo Slovöni in Antje, hoče s tem reči, da ni njegov namen, da bi naštel po imenu vse slovanske razrode, temuč samo dva najbližja in najbolj znana. Razun Slovenov in Antov so živeli v šestem stoletju brez dvoma še nekateri drugi slovanski razrodje.10)
Vidi se torej, da se Prokopij in Jordanis vjemata, ko nam na raznih mestih omenjata dva najimenitnejša slovanska rodova. Kot skupno ime vseh Slovanov nahajamo pri Proko-piju domače zaznamovanje Srb, katero je pa nekoliko prena-redil, da bi ga lahko izvajal iz grščine, pri Jordanu pa ime Venethi, katero je bilo najbrže v rabi med Vzhodnimi Goti in Alani, njegovimi rojaki.
Slovöni in Antje so bili Slovani. Oboji so govorili isti jezik"), imeli jednako ustavo, molili iste bogove, živeli v sličnih bivališčih ter se vojskovali in oblačili na jednak način. Tudi po telesni zunanjosti ni bilo razlike med njimi.1*) Vender
sinistrum latus, qui in aquilonc vergit, ab ortu Vistulac lluminis per inmensa spatia Venctharum natio populosa consedit. quorum nomina licet nunc per varias familias et loca mutentur, principaliter tarnen Schaven i et A n t e s nominantur. Sclavcni a civitate Novietunense et laco qui appellatur Mursiano usque ad Danastrum et in borcam Viscia tenus commorantur: hi paludes silvasque pro civitatibus habent. Antes vero, qui sunt eorum fortissimi, qua Ponticum mare curvatur, a Danastro cx-ton.du.ntur usque ad Danaprum, quac tlumina multis mansionibus ab invicem absunt.«
,0) Kutar v Letopisu Mat. slov. za leto 1880, str. 87.
") Prokopios, De bell. Goth., III, c. 14 (p. 335):  »V.an di xai
'») Prokopios, De bell. Goth., III, c. 14 (p. 334—336).
bi bilo napačno, ako bi jih hoteli zamenjavati. Prokopij, Jordanis in drugi takratni pisatelji jih strogo ločijo.13) SI oveni so živeli v šestem stoletju bolj na zahodu in jugozahodu slovanskega sveta, ob dolenji Donavi, po sedanji Valahiji, potem med Dnestrom in Karpati ter ob Visli. u) Antje pa, o katerih trdi Prokopij, da jih je bilo brez števila, so prebivali od Slovenov bolj na vzhodu med Dnestrom in Dneprom, pa tudi med to reko in Donom kot sosedje Uturgurov, ki so stanovali ob Azovskem morju.™) Kaže se, da je bila v obče meja med Sloveni in Anti reka Dncster, a od tod se je vlekla k izlivu reke Donave v morje.,0) Večkrat so Sloveni in Antje skupaj napadli bizantinsko zemljo ter po njej plenili.") A zgodilo se je tudi, da je med Anti in Sloveni prišlo do razpora in vojske,1B)
'*) Razun Prokopija in Jordana omenjajo Slovfne in Ante tudi Agathias (Hist., III, 21, ed. Bonn. p. 186), Menandros (Exc. de leg. barb. ad Rom., ed. Dindorfii Hist. graec. min., II, p. 5), T h e o p h y -laktos Simokattes (Hist., VIII, c. 5, ed. Bonn. p. 323, kjer je treba citati "stvtiar namesto "st(jtm>) in M a u r i k i o s (Strateg. IX, 3, kjer stojo besede »araxTin xal avanyin wamn zxXäßtn xal "Avtait, potem ibid. XI, 5, kjer se glasi *tiSi StT 2,'xi.iißoii xal "Arrni? xal urig nnovrint; &ou6^ta&(U* ter še na nekaterih drugih mestih).
") Jordanis, De orig. act. Gct, V, § 34. — Prokopios, De aedi-fieiis, IV, c. 7, ed. Bonn. p. 293.
>J) Jordanis, 1. c. — Prokopios, De bell. Goth., IV, c. 4, p. 474: » . . . uviij 8i 1) /.//d'i/ (sc. MuuSrig) «'s: tijV ilxii/r nörrov luv lu^n'rov f&t ixßoh<£ ttouhcu. (ir/hiMjToi dl, in t«tm/ tpxyiai, Kijiiihoiot fiir to naXaibr utvofidCovTo, ravvv fti OvjiiVQyitvnin xahwrrai. xnl ttviüv xaOvnroOtv ig ßoQQÜv uvtfiov ü{htj rii 'slrrwv a/mijit uliiwrai.*
'») Prokopios, De bell. Goth., I, c. 27, p. 125: »HxXttßtpOl xal "v-fvrai, in vntn nmnnov "Inritnv ov fiaxijav Tt/g ixifofl SjfOtig i'ti(ivvT<ti.<
•') Prokopios, De bell. Goth., III, c, 14, p. 331; c. 40, p. 450. — Id. Hist. are. c. 11, p. 71; c. 18, p. 108.
'») Prokopios, De bell. Goth. III, c. 14, p. 332: »Xqovtfi Öl vmnmy "Avrai xal SxXcißrpoi öiüq OQOI likkt'/luu ytröjin'in if pina<; »/Ai'/or, ilrlta öi/ iolf Anaig ifiiTifii/ut wJ* trairiwr TtrimxtV,*
kar je bilo mogoče tem lažje, ker so oboji prebivali blizu drug drugega. u)
Med Anti se je njih narodno ime kmalu izgubilo, ker ga je izpodrinilo ime sorodnih sosedov. Dandanes je slovensko ime razširjeno med nekaterimi posameznimi razrodi v besedah Slovenec, Slovak itd., zaznamenuje pa tudi celoto v oblikah Slovan, Sloven ali Slavjan.
Slovani so bili že v šestem stoletju jako veliko ljudstvo, kar nam potrjujejo razni istočasni pisatelji. Jordanis pravi, da prebiva 1 j u d n a t o pleme Venetov po neizmernih prostorih. Nato nam natančneje opisuje bivališča Slovžnov in Antov. O prvih trdi, da prebivajo od mesta »Novietunensis« in od močvirja »Mursianus« pa do Dnestra in proti severu do Vislc. O Antih pa pravi, da se razprostirajo med Dnestrom in Dneprom od Črnega morja proti severu.
Dokazano je, da je »lacus Mursianus« močvirnati svet blizu Oseka v sedanji Slavoniji.20) »Civitas Novietunensis« je nekdanje mesto Noviodunum ob dolenji Donavi blizu njenega izliva, tam, kjer je sedaj mesto Isakči.S1) Sloveni so se torej okoli leta 550. razprostirali po Sremu, Banatu in Valahiji od mesta Oseka pa do izlivov reke Donave. Na jugu so segali do Save in Donave, na severu pa po vzhodnih straneh do erdeljskih Karpatov. Dalje so živeli med vzhodnimi Karpati in Dnestrom do Visle. Naselili so se pa tudi že pred letom 512. med Vislo in Dabo, o čemer bodemo še pozneje govorili. Antje so bivali, kakor trdi Jordanis, med Dnestrom in Dneprom. Živeli so pa tudi, kakor se je že zgoraj omenilo, med Dneprom in Donom.
'") Prokopios, De bell. Goth., III, c. 40, p. 450: »sivrai, 01 2xh(-ßtjräv dyytara (jSx»/i"r«t ...»
«°) Röslcr, lieber den Zeitpunkt der slav. Ansicdlung an der unteren Donau. (Sitzungsber. der phil.-hist. Gasse der kais. Akademie, 73. Bd., Jahrg. 1873, str. 86—88.)
»») Šafarik, Slov. starož., II, § 25, 7, op.
Prokopij, ki je okoli leta 553. popisal vojsko med Bi-zantinci in Vzhodnimi Goti, pravi o Slovenih, da imajo mnogo zemlje v svoji posesti. Večina levega brega dolenje Donave je v njih oblasti.S2) O Antih pa trdi, da jih je brez števila.ss)
II.
Slovani se v zgodovini omenjajo že okoli leta 77. po Kr. pri latinskem pisatelju Pliniju,24) kateri govori na dotičnem mestu o Vcncdih. Ime Veneti nahajamo pri Tacitu,ar') ki je spisal leta 99. po Kr. svojo Gcrmanijo. Iz podatkov teh dveh pisateljev je mogoče sklepati, kje so bivali v prvem stoletju po Kr. slovanski razrodje. Živeli so po sedanji zahodni Rusiji ter so segali na večerno stran do Karpatov, Visle in Baltiškega morja, na severu do Ilmenskega jezera in povirja reke Volge, proti vzhodu skoraj do Dona, na jugu pa do Dnestra in dolenjega Dnepra. Za mejaše so imeli na zapadu Nemce, na severu Čuhonce, na vzhodu in jugu Sarmatc, ob Dncstru pa Pcucine in Bastarne, o katerih se prav ne ve, so li bili Germani ali Kcltjc.2")
Zgodaj so Slovani razširili svoja bivališča proti jugu, kjer so prišli v dotiko z germanskimi Goti. Ti so se namreč naselili najbržc v začetku tretjega stoletja po Kr. ob Črnem morju med rimsko Dacijo in dolenjim Dneprom. Da so Slovani dalj časa živeli v soseščini Gotov, dokazujejo izposojene besede, katere so sprejeli od Gotov ali pa ti od Slovanov. Število takih izrazov sicer ni veliko, vender toliko, da ni dvomiti o njih mejsebojnem občevanju.«)  Zanimivo je, da se nahajajo
") De bell. Goth., III, c. 14, p. 336: *Jio dij xnl yijv no&f* Tiva ejpvm. to yii(> nWatov ztfi hinng tov "J(ttqov o^^i/st nvtol fb/iovrai.'
") De bell. Goth., IV, c. 4, p. 474: » ... t&ftj t« 'slriüv $ftHQa...* ") Nat. hist., IV, c. 13, g 97. '») Germ. c. 46.
») Safatik, Slov. starož., I, § 8, 5.
"') Krek, Einleitung in die slav. Literat urgeseh., ed. 1887, str. 258. — Šafafik, Slov. starož., I, g 18, 7. — Rutar v Letopisu Matice slov. za leto 1880, str. 82.
gotovske besede le v jugoslovanskih jezikih in pa v tistih, v katere so prešle iz staroslov.enščine. To dokazuje, da so le Jugoslovani živeli blizu Gotov.
Hermanarik, kralj Vzhodnih Gotov, ki je vladal v sredi četrtega stoletja, podvrgel si je nekatere slovanske razrode.38) Ko so leta 375. pridrli Huni iz azijskih pokrajin, udarili so na Vzhodne Gote. Kralj Hermanarik se je takrat prebodel s svojim mečem. Nato so Vzhodni Gotje pritisnili na Zahodne. Ti so pa iz strahu pred Huni šli leta 376. čez Donavo ter zahtevali od bizantinskega cesarja Valenta na njegovi zemlji sedežev, katere so tudi dobili. Huni so podvrgli tiste Vzhodne Gote, katerim sta po Hermanarikovi smrti zapovedovala kralja Vinithar in Hunimund. Nekoliko Vzhodnih Gotov je šlo za drugimi rojaki čez Donavo na rimska tla.
Slovanom so bili Huni še precej naklonjeni. Okoli leta 376. je napadel gotovski kralj Vinithar slovanske Ante, kateri so ga pa iz prva premagali. A to ga ni ostraŠilo, ker kmalu potem je iz nova Šel nad Ante, jih užugal ter dal umoriti njih kralja boža in njegovo spremstvo. *") Toda čez jedno leto potem je šel nad Vinitharja hunski kralj Balambcr, kateri ga je v vojski premagal in potem ustrelil s svojo puščico.10) Kaže se, da so vladale prijateljske razmere mej Slovani in Huni tudi v poznejših časih. Še v šestem stoletju so Slovani in Huni
•«) Jordanis, De orig. act. Get., XXIII, 119. — ŠafaHk (I, § i8, 7) po vsej pravici poudarja, da jc Jordanis močno pretiraval, ko je govoril o Hermanarikovih zmagah.
•") Jordanis, de orig. act. Get., XLVIII, § 247, cd. Mommscn, p. 121: »(Vinitharius) in Antorum lines movit procinetum, eosque dum adgreditur prima congressione superatus, deinde fortiter egit regemque eorum Bo« nomine cum liliis suis et LXX primatibus in excmplum terroris adtixit, ut deditieiis metum cadavera pendentium geminarent.» — Iz tega je razvidno, da so slovanski Antje imeli svojega kralja ter mnogo starejsin. To kaze, da so bili ti Slovani kolikor toliko samostojni. Ako bi bili podaniki Gotov ali pa Hunov, ne imeli bi svojih vladarjev. Kjer vladajo kralji, tam mora biti tudi bolj ali manj urejena država.
,u) Jordanis, ibid., jj 248 in 249.
včasi skupaj napadli zemljo bizantinske oblasti.M) Ti dobri odnošaji med rečenima narodoma ter njuno mejsebojno mnogoletno občevanje so morebiti povzročili, da so nekateri tuji pisatelji zamenjavali Slovane za Hune.82)
Huni so gospodovali raznim germanskim in slovanskim razrodom. Vendar ni bila njih nadoblast posebno neznosna podložnim narodom, kajti ti so obdržali tudi za naprej svojo upravo. Od Hunov zavisni narodje niso popolnoma izgubili svoje samostalnosti, ker živeli so Še na dalje pod svojimi domačimi knezi; le priznavati so morali nadoblast svojih novih gospodarjev, dajati jim v vojski pomožne čete ter morebiti včasi tudi nekaj poljskih pridelkov.
Ko je bila hunska oblast po Atilovi smrti (f 453) uničena, porabili so Slovani to priložnost, da bi si prisvojili novih zcmclj. Začeli so prodirati na dve strani, na zahod in na jug.
Iz Prokopijevih besed je razvidno, da so se Slovani že pred letom 512. naselili po zemlji med Vislo in Labo.88) Razni germanski razrodje, ki so po teh krajih prebivali, morali so se Slovanom umakniti ali pa se jim pokoriti. H)
*') Leta 530. so Huni, Slovi'ni in Antje Sli čez Donavo, da bi pustošili bizantinsko zemljo. (Prokopios, de bell. Goth., III, c. 14, p. 331.) — Tudi leta 559. so Slovt'ni in Huni skupaj napadli Tracijo ter prihrumeli do ozidja carigrajskega mesta. (Theophanis Chronograpliia, ed. Boor, I. P- 233.)
»») Šafafik, Slov. starož., I, g 15, 5.
") De bell. Goth., II, c. 15.
>*) Znano je, da nobeden narod ne zapusti prostovoljno do zadnjega moža svoje domače zemlje, katero je leta in leta trebil in obdeloval, samo zato, da bi si poiskal novo zemljo, o kateri pa Se prav ne ve, se je li polasti ali ne. Tudi o Germanih si ne smemo misliti, da bi se bili vsi iz lastnega nagiba napravili na pot z namenom, da bi si poiskali po neznanih krajih novo domovino. Brez dvoma je tedaj le del Germanov zapustil svojo rodno zemljo med Labo in Vislo, drugi so ostali doma in na te so naleteli Slovani, ko so pritiskali proti zahodu. Ako si mislimo, da so germanski razrodje do zadnjega moža zapustili svojo domovino ob Labi in Odri, morali so biti gotovo k temu prisiljeni. In kdo jih je prisilil ? Razume se, da nam je tu misliti na Slovane.
A tudi proti jugu, po zemlji med Karpati in dolenjim Dneprom, so Slovani prodirali. To je bilo za nje tem lažje, ker so se Vzhodni üotje, ki so prej po teh krajih prebivali, pomaknili okoli leta 400. proti zahodu v Dacijo, še pozneje pa v Panonijo. V prvi polovici šestega stoletja nahajamo Slovane že ob Dolenji Donavi po sedanji Valahiji.
Vzroki, kateri so napotili Slovane, da so začeli siliti proti jugu in zahodu, nam sicer niso znani; vender si lahko mislimo, da jim je postala takratna domovina pretesna, in zato so hoteli nekateri izmed njih si poiskati drugih bivališč. Akoravno jih je prav mnogo odšlo na razne kraje, vender jih je še toliko ostalo na stari zemlji, da jih njih drugorodni sosedje niso mogli izpodriniti. Brez dvoma je Slovane tudi mikalo, da bi po zgledu Germanov in drugih ljudstev plenili po bizantinskih pokrajinah, katere so bile, čeprav večkrat opustošene, gotovo bogatejše, kakor njih domovina na severu.
Slovani so se korakoma pomikali proti zahodu in jugu. Vender se to prodiranje ni vršilo mirno, temuč so si morali naši predniki napravljati pot z mečem v roki. Koliko truda jih je stalo, preden so si osvojili večino Balkanskega polotoka 1
III.
1 );i bolje razumemo, kako so se Slovani razširjali v šestem stoletju proti jugu, seznaniti se moramo vsaj površno z njih sosedi ter vedeti, po katerih straneh so se bili ti naselili.
Ko je po Atilovi smrti nehala hunska oblast, začelo se je novo življenje med raznimi narodi srednje Kvrope. Vzdignili so se Gepidjc Vzhodni Gotjc in še nekateri drugi podložni narodje zoper gospodujoče I lune ter jih premagali. Nato so ustanovili G epi rije svoje kraljestvo v nekdanji Daciji nekako med Tiso in vzhodnimi Karpati.3r')  Unstran tega gorovja, to
*4) Jordanis, De orig. act. Get., c. XII, § 74, ed. Mominscn, p. 75: »Daciam dico antiquatn, (]iiam nune Gepidarum populi possidere no-scuntur. <|uae patria in conspeetu Moesiac sita trans Danuhiuin, Corona nontium cingitur . ..«
je na njegovi severni in vzhodni strani, so bivali takrat razni slovanski razrodje.»«) Slovani in Gepidje so bili torej mejaši. Panonijo, to je zemljo med Norikom, Donavo, Gorenjo Mezijo in Dalmacijo ") so posedli z dovoljenjem bizantinskega cesarja Vzhodni Gotje. Na levi strani Donave na tleh sedanjega severnega Ogerskega pa so živeli manjši germanski razrodje, namreč Heruli, Suevi in Skiri.88) Večina Hunov je sedaj zapustila zemljo ob srednji Donavi, napotila se proti vzhodu ter se naselila po Dobrudži in južnem Ruskem poleg Črnega morja.»»)
Po Panoniji so tedaj takrat, kakor sem omenil, bivali Vzhodni Gotje. Vladali so jim nekoliko časa bratje Valamir, Thiudimer in Videmir. *°) Nekateri izmed njih pod vodstvom Videmirovim so se napotili leta 473. iz Panonije v Italijo in potem v Galijo. *') Mogoče je, da je prav ta četa oblegala mej potjo mesto Tcurnijo na sedanjem Koroškem. «a) Ostala večina Vzhodnih Gotov je pa tudi kmalu potem zapustila Panonijo, šla proti jugu, vzela Singidunum (sedanji beli Grad)*8), prodrla do Soluna ter dobila od bizantinskega cesarja Zenona, ki je vladal od leta 474—491., najprej bivališča po Maccdo-niji **), pozneje pa po Meziji.4li) Novae, utrjeno mesto ob Do-
») Ibid., c. V, g 34, p. 6a.
"') Ibid., c. L, g 264, p. 126: .....Pannoniam, quae in longo
porrecta planitiae habet ab Oriente Moesiam superiorem, a meridie Dal-matiam, ab oceasu Noricum a septentrione Danubium.«
•«) Primerjaj Bachmann-ov spis »Die Völker an der Donau nach Attilas Tode«. (Archiv f. österr. Gesch., LXI, str. 191 i. d.)
"») Jordanis, op. cit., c. L, 8 2&3> P- 126: » . . . fugantur iuxta litus Pontici maris.« — Ibid., c. Lil, 8 269, p. 127: » . . . pars aliqua . . . , quae in fuga versa eas partes Scythiae peteret, quas Danabri amnis fluenta praetermeant.«
«•) Ibid., c. LH, LIII in LIV, p. 127-130.
*') Ibid., c. LVI, 8 283 in 284, p. 131.
*•) Eugippius, Vita s. Severini, c. 17.
") Jordanis, op. cit., c. LV, 8 282, p. 131.
*») Ibid., c. LVI, 8 286 in 287, p. 132.
«») Ibid., c. LVI1I, p. 134 in 135.
navi, kjer stoji dandanes Svištov, so bile glavni sedež gotov-skega kralja Teodorika.48) .
Ko so Vzhodni Gotje odšli iz Panonije, porabili so to priložnost njih sosedje, kakor Heruli, Rugi in Gepidje, da so se polastili nekaterih od Gotov zapuščenih pokrajin. Tako so takrat Gepidje razširili svoje gospostvo proti jugozahodu čez Srem. •') Lahko se trdi, da niti cesarji v Rimu niti v Carigradu niso imeli v tistem času po Panoniji nobene oblasti. Zahodnorimskemu cesarstvu je naredil Odoakar, poveljnik germanskih Skirov, leta 476. žalosten konec ter se sam polastil vlade po Italiji, kjer je srečno gospodoval nad dvanajst let.«8)
Na severni strani Donave nasproti Noriku so prebivali za časa sv. Severina (f 482) germanski Rugi.49) Ko jih je leta 487. in 488. premagal kralj Odoakar, pobegnili so nekateri izmed njih v Mezijo k Vzhodnim Gotom, nekaj jih je bilo ujetih, mnogo jih je poginilo v bojih. »•) Pozneje so posedli njih zemljo, katero Paulus Diaconus imenuje »Rugiland«, s severa došli Langobardi. *') Ko so te napadli sosedni Heruli, katerih kraljestvo je bilo na sedanjem severnem Ogerskem blizu
4") Eugippius, Vita s. Sever., c. 45.
47) Meje Gcpidov so segale proti jugozahodu do reke »Ulca«, kar je razvidno iz besed: »Ulca fluvius est tutela Gcpidarum, quae vice aggeruin munit audaces et in iugorum moreni latus provinciac quibusdam moril amplcctitur, nullo ariete frustrandis« (Ennodii Panegyricus, c. 7). — Reka »Ulca« je sedanja Vuka, katera teče po Slavoniji ter se izliva v Donavo.
*•) Jordanis Romana, g 344, cd. Mommscn, p. 44. — Getica, c. XI.VI, g 242, p. 120 in pa c. LVII, § 291, p. 133. — Marcellinus comes ad a. 476.
♦») Kje je bila njih dežela, glej Bachmann-ov spis, I. c, str. 198 in 199. M) Kugippius, Vita S. Scverini. c. 44. -   Paul. Diac, Ilist. Langob.,
I, 19. — Origo gentis Langob. (M. G. Ser. rcr. Langob., p. 3).
•M) Paul. Diac, Hist. Langob. 1, 19: »Langobardi . . . venerunt in Rugiland, quae Latino eloquio Rugorum patria dicitur.« — Origo gentis Langohardorum: «... exierunt Langobardi de suis regionibus et habi-taverunt in Kugilanda annos aliquantos.« — Prokopios, De beli. Goth.,
II, c. 14: *'I'.!th 8t tofixinrn ig yiom'tr, jj itij 'l'oyo't to nuhabv <;"x>/ito.«
reke Morave,r'2) ustavili so se jim Langobardi ter jih popolnoma premagali.") Nato so Heruli zapustili svojo domovino. Nekateri so se napotili čez Donavo proti jugu ter se prikazali v Iliriji; dobili so potem od takratnega grškega cesarja Anastazija (ki je vladal od 491—518) zemljo v okolici sedanjega Belega Grada.54) To se je zgodilo leta 512.85) — Drugi oddelek pa ni maral iti čez Donavo, pač pa si je poiskal novih sedežev daleč na severu. Pod poveljstvom mož, ki so bili kraljevskega rodu, prehodili so polagoma zemljo mnogih slovanskih razrodov.66) Ko so prekoračili tudi tako zvano Pusto zemljo, prišli so do Varnov, potem do Dancev ter nato čez morje v Skandinavijo.«)
Odoakarjevo oblast v Italiji je uničil Teodorik, kralj Vzhodnih Gotov, ki je vsled poziva bizantinskega cesarja Ze-nona zapustil Mezijo, da bi šel nad »tirana«, ki se je polastil Italije. Leta 488. so se napotili proti zahodu Vzhodni Gotje, združeni s četami ruškega kraljeviča Friderika, ki se je hotel sedaj maščevati nad možem, ki je uničil državo njegovega očeta.Mej potjo so se morali vojskovati z Gepidi, kateri
s") Bachmann, 1. c, str. 201.
«•) Prokopios, de bell. Goth., II, c. 14 (p. 200). — Paul. Diac, Hist. Langob., I, 20.
m) Prokopios, De bell. Goth., II, c. 14. — Isti III, c. 33: Slümvlot HrT^ov ifiqil nnXiv 2.'iyytjdöra. OB /ti/ rvr tfiovriM.*
«) M. G. Auct. ant., XI, p. 97: »Paulo et Musciano coss. (= 512). Gens Erulorum in terms atque civitates Romanorum iussu Anastasii Caesaris introducta.«
»«) Prokopios, De bell. Goth., II, c. 15 (p. 205): » . . . . ijfim/w /ur tu 2xhtßtit'(ür foVtj fcpeŠrjs linnvta . . .« — I« teh besed je razvidno, da so sc razni slovanski razrodje že pred letom 512. naselili po zemlji med Labo in Odro, kajti po teh krajih so morali hoditi Heruli, da so prišli s severnega Ogcrskcga v Holstein, kjer so bivali Varni, in potem na Dansko.
") Prokopios, I. c
**) Ennodii Panegyricus, c. 10. - Prokopios, De bell. Goth, III, c. a, p. 287. — Ibid., II, c. 14, p. 202.
jim niso hoteli dovoliti, da bi šli čez njih zemljo. '•'•>) Ko jih je Teodorik premagal ter jim vzel njih zaloge živeža, katere so imeli po Sremu, odprta jim je bila pot po južni Panoniji.80) V jeseni leta 488. so se mudili Vzhodni Gotje na zemlji sedanjega Kranjskega, na poti čez Kras sta jih nadlegovala burja in sneg.01) Pri Soči so leta 489. prvikrat premagali Odoa-karja. °2) Ko je bil ta tudi pri Veroni in poleg reke Adde tepen ter leta 493. umorjen, polastil se je kralj Teodorik brez težav vse Italije.
V teku nekaterih desetletij je bilo tedaj, kakor smo videli, uničenih več germanskih držav. Za Rugi, katerih oblast je nehala leta 488., prišlo je na vrsto Odoakarjcvo kraljestvo leta 493., potem pa država Herulov leta 512. Vsa tri kraljestva so bila uničena, ker so se Germani prekrvavo vojskovali mej seboj. Nekaj desetletij pozneje so bili tudi Vzhodni Gotje, potem pa še Gepidje premagani; obojih narodnost pa je nato izginila.
Jeden imcd vzrokov, zakaj so bili germanski razrodje tako hitro užugani, njih narodnost pa uničena, bil je ta, da so bili nasproti podložnim ljudstvom v veliki manjšini. Tako nam je znano o Vzhodnih Gotih, katere so smatrali mej Germani za posebno mnogoštevilne,tls) da jih je bilo vsega skupaj le 200.000 mož. •*) Po tem številu bi smeli sklepati, da je bilo vseh Vzhodnih Gotov (žene, otroci itd.) okoli jed-nega milijona. "5)  Zato je umevno, da je mogla kaka večja
«*) Ennudii Panegyricus (Mon. Germ., Auct. ant, VII, p. 207). "•) Prokopios, De bell. Goth., III. c. 2.
ol) Ennodii Pancgyr., c. b (Mon. Genn., Auct. ant., VII, p. 206). **) Jordanis Gctica c. LV1I, g 292, p. 133. — Cassiodor. Var., I, 18. — Anonymus Valesii, c. 11 (50).
(a) Eugippiul, Vita s. Severini, c. 5: >innumera multitudo.« M) Prokopios, De bell. Goth., III, c. 21.
"■'•) Znano je, da je znašalo število Vandalov takrat, ko so sli v Afriko, le 80.000 otrok, mladeničev, mož in starčkov. [Victor Vitensis, Hist. de persec. Wandal., I, 1: »Transiens igitur quantitas universa (sc. in Afričani) ralliditate Geiserici ducis, ut Tarnam suac terribilem faceret
bitka ta ali uni narod popolnoma uničiti. Tako so bili Gepidje leta 567. skoraj povsem pokončani, ker so izgubili v vojski z Langobardi 60.000 mož.8B)
IV.
Prvikrat nahajamo Slovane omenjene z njih lastnin imenom pri Pseudo-Caesariju iz Nazianz-a v njegovih bogoslovskih vprašanjih in odgovorih,u7) v katerih nam pripoveduje, kako žive Slovani (>oi Zxkttmpolt) in Physoniti, ki se zovejo tudi Podo-navci {»/htvovßioi«),.••) Rečeni grški pisatelj, ki je zapisal nekoliko stavkov o Slovanih, je pač čul nekaj o njih, a natančnejše jih še ni poznal, zato pripoveduje o njih neumne in neverjetne bajke. Dotični stavki nimajo za nas druge važnosti,
gentis, ilico statuit omnem multitudinem numerari, usque ad illam diem quam huic luci Uterus profuderat ventris. (Jui reperti sunt senes, iuvenes, parvuli servi vel domini, oetoginta milia numerati.«] — Prokopij Se celo trdi, da jih ni bilo več kakor 50.000 mož. (De bell. Vand., I, c. 5: » . . . xakoi 01' (tiiXXov i/ tif [ivntttdng nivn 70 rwr HnvtVlMV T^ xiti 'Ahtrmv ntfOog . . .«) — Tudi Burgundov, kateri so okoli leta 370. posedli zemljo ob Renu, je bilo le kakih 80.000 mož. (Chron. Cassiodori: «liurgundionum EXXX fere millia, quot nunquam antea, ad Rhenum descenderunt«).
Sigcbert Gemblac. (Mon. Germ. Script., VI, 318).
•') Dotični spis je ponatisnil najprej jezuit Ducaeus v I. zvezku svojega dela »Bibliothcca veterum patrum«, Paris, 1634. — V drugič je bil izdan v >Magna bibl. patrum«, tom. XI, Paris, 1654. — Citat, ki se nanaSa na Slovane, tudi lahko čitamo v Mullcnhoff-ovi razpravi (Archiv f. »lav. Philologie, I, str. 294) in pa v Krek-ovi knjigi »Einleitung in die slav. Literaturgesch.«, 2. Aull., str. 292.
•») Pseudo-Caesarius pravi: »Kako se obnašajo llabilonci v krvo-sramnosti mej sorodniki, kako na neki drugi strani bivajoči Slovani in Physoniti, ki se zovejo tudi Podonavci. Jedni radi jedo prsa žensk, ker so polna mleka, ter pobijajo na skalah dojence kakor kake miSi, drugi pa ne uživajo niti postavno dovoljenega in brezmadežnega mesa. Jedni so ošabni, samostojni, brez voditeljev, naj si bodo naseljeni ali pa naj potujejo, pobijajo svoje vodje in vladarje, jedo lisice in samotno živeče divje mačke ter se mej seboj kličejo tako, da tulijo kakor volkovi, drugi pa se varujejo požrešnosti ter se podvržejo in prijenjajo vsakemu, kdor pride.«
kakor to, da čitamo v njih, kolikor je za sedaj znano, prvikrat pravo ime slovanskega plemena.
Dokler so Slovani mirno živeli ob dolenji Donavi, niso se Bizantinci dosti brigali za nje. Se le, ko so začeli pustošiti po Balkanskem polotoku, postali so znani takratnim grškim in latinskim pisateljem.
Ob Donavi stanujoči Sloveni so skoraj vsako leto šli čez to reko, da so plenili po Meziji, Traciji, Iliriji, Macedoniji in drugih pokrajinah bizantinske države. Pridrli so večkrat v Peloponez, potem do vrat carigrajskega mesta, do Egejskega, Jonskega in Jadranskega morja. Prišli so čedalje bolj naprej po grški zemlji ter po njej ropali in požigali, prebivalce pa morili ali pa lovili, da so jih potem odvajali v sužnost. Naši predniki niso bili takrat nikak miren narod, ki se peča le s poljedelstvom in živinorejo, pač pa jako bojevit. Prokopij, ki je spisal okoli leta 558. svoje delo, Anekdota imenovano, misli, da so Bizantinci vsled vsakoletnih napadov, katere so napravili Sloveni, Antje in Huni, izgubili od leta 527. sem, tedaj v tridesetih letih, nad 200.000 ljudij. Nekateri so bili ubiti, drugi pa odvedeni v sužnost. A tudi Sloveni niso brez škode zapuščali bizantinske zemlje, ker pri raznih napadih, še bolj pa pri obleganju mest in v nesrečnih vojskah jih je bilo mnogo pobitih.ü!l)
°9) Prokopios, Hist. are, c. 18, ed. Bonn , p. 108 et 109: »'fiAvgiovg di xal (jnäxtjP ohjv, eirj d' dv ix xoXnov tov 'lovlov niyoi ig tu BviavTiav ngodatna, ir Totg 'KM.dg Tt xal XtQijorrjnnwv r/ ywoa Šfftfa. Ovvroi ti xal Jlxkaßtjvol xal "Avttu aytöor rt dva näv xaTa-&4o*ztg nog, i£ ov 'Iov<JTtviavbg nanilaßt tt)v 'Pmualuiv doyi/v, dvnxeova eoya sioydaarTo Tovg TavTX[ dv&Qwnovg. nlinv ydo ir IxÖOTr] ifißo)Si oiuai 7/ xuTa [tvijiddag Hxoaiv urai tav ts dvißQlfttfow xal ipdtjanoäiciutrtov ivrav&a 'Pmpaiwv, wrr« tt)v 2m&mv igrjfiiar auÜM z«tm/<; naYxayoat Titg yttg ^vußairn .. .. ov uit'Toi ovdt llioaaig i} 2.aoaxijVolg i] O'vvroig r] rt? £xkaßtp>m yevu r] tüv d).).a»> ßaoßätmv nah dxnanyrtatv ix 'Pmfiaiiof tr/ff yiig evnpixdi} dnallayr^ai. sv re ydo Talg ii)6äoig xal  noXhö ht uällor tr ti nohooxluig xal £v/<-
Vsled neprestanih napadov je onemogla bizantinska oblast. Domači prebivalci grške države so iskali zavetja pred neljubimi gosti na morskih otokih in po utrjenih mestih, akoravno tu včasi brez uspeha. Mnogo njenih podložnikov je začelo opuščati obdelovanje zemlje; poprijeli so se pastirskega življenja, ker niso bili nobeno leto varni, da jim Sloveni ne uničijo njih bivališč ter ne opustošijo polja. Njih potomci so se ohranili do današnjega časa po goratih krajih Tracije in Maccdonije, kjer se še sedaj večinoma pečajo z živinorejo. To so Kucovlahi, ki govore neko rumunsko narečje.
Sloveni so postajali pri svojih napadih čedalje drzncjši; vojskovanju so se privadili tako, da so prekosili še celo svoje nasprotnike. Največkrat so napadli sami na svojo roko bizantinska tla, drugikrat pa so pomagali Obrom, Hunom ali pa kateremu drugemu narodu. Sčasoma so Sloveni za vselej prestopili Donavo, ostali v bizantinski državi ter plenili po njej. Polagoma se je nabralo po grški zemlji toliko slovenskega življa, da so dobile cele pokrajine ime »2xXavtp>ictt ali i&kvif/itt, to je Slovenija. Se celo Peloponez, Epir in druge pokrajine, koder dandanes ni več Slovanov, imele so mnogo slovenskih prebivalcev. Ker so se Sloveni s silo in proti volji grških cesarjev polastili njih zemlje, bili so tudi v dotičnih krajih popolnoma svobodni ter vedno pripravljeni, da branijo svojo nezavisnost z mečem v roki. Pozneje so se posamezni oddelki ŠlovSnov pogodili prostovoljno ali pa primorani z vlado v Carigradu, priznali vrhovno oblast ondotnih cesarjev ter obljubili dajati davek in vojake; postali so torej bizantinski pod-ložniki. Drugi so hoteli ostati še zanaprej gospodje na zemlji, katero so si osvojili s svojo pogumnostjo in brezobzirnostjo; ustanovili so si sčasoma samostojne države.
ßoXcÜt travTiMiiitm nokXoii nnonknnaxoTt*; nvtiiv ti nffffOV frnV/j-i]&ä(>rj(Tar.< — Jordanis, Romana, § 388, ed. Mommsen, p. 52: »Hi sunt casus Romanae rei publicae preter instantia cottidiana Bulgarum, Antiuni et Sclavinorum.«
Nekateri Sloveni in Antje so prišli kot mirni ljudje prej ko ne v začetku šestega stoletja v bizantinsko državo ter se v njej naselili z namenom, da bi si tu poiskali primernega zaslužka. To se je najbrže zgodilo še v tistem času, preden so začeli Sloveni in Antje pustošiti po grških tleh. Mnogo jih yf stopilo v cesarsko vojsko; nekateri izmed njih so se odlikovali v raznih bojih in, ako jim je bila usoda mila, povzpeli so se od prostaka do poveljnika. O slovenskih in antskih vojakih in njih hrabrosti nam pripovedujejo grški zgodovinarji tistega časa.
Leta 537. so Huni, Sloveni in Antje pomagali Belizarju oblegati Rim.70) — Dve leti pozneje, tedaj leta 539., so služile slovenske čete v grški vojski, katera je oblegala italsko mesto Auximum, ležeče blizu Jakina. S pomočjo hrabrega in močnega Slovena se je posrečilo belizarju, da je dobil v svojo oblast nekega živega Gota. Ker je začelo gotovski posadki v Auximu zmanjkovati živeža, prihajali so Gotje včasi iz mesta, da bi se v ondotni okolici najedli trave. To je vedel neki Sloven ter se še pred zoro skril v grmovju blizu mestnega zidovja. Ko je zjutraj na vse zgodaj prišel v njegovo bližino neki Got, da bi pobiral travo, napadel ga je Sloven hitro od zadej, prijel čez pas z obema rokama ter ga prinesel v Beli-zarjev tabor.7')
Leta 546. so Antje pomagali Bizantincem, ko so se ti po Lukaniji vojskovali z Goti. Prokopij pravi na dotičnem mestu o Antih, da so posebno izvrstni za vojevanjc po takih krajih, ki so težko pristopni. Tri sto Antov je takrat s svojo hrabrostjo na nekem prelazu premagalo Gote ter jih mnogo pobilo.'»)
Ko so se leta 554. in 555. Bizantinci vojskovali s Perzi, imeli so med svojimi poveljniki tudi dva barbara. Jednemu,
'») Prokopios, De bell. Goth., I, c. 27, I. c. p. 125.
") Ibid., II, c. 26, p. 254—255. Prokopij nam pripoveduje to med drugimi dogodbami, katere so se vršile v petem letu gotovske vojske (glej ibid. II, c. 30), tedaj leta 539-
'') Prokopios, De bell. Goth., III, c. 22, p. 370.
ki je bil po rodu Ant, tedaj Slovan, bilo je ime Dabragezas (Dobrogost), drugemu pa Usigardus. '■») V isti vojski se je leta 556. med bizantinskimi četami odlikoval s svojo hrabrostjo Suarunas, ki je bil slovenske narodnosti.74)
Kdaj so Sloveni in Antje začeli napadati bizantinsko zemljo, ni natanko znano. Iz Prokopijevih besed je razvidno, da takrat, ako ne prej, ko je vlado v Carigradu nastopil cesar Justinijan, kar se je zgodilo leta 527.7n)
Prodiranje čez Donavo na bizantinska tla ni bilo Slo-venom lahko delo. Že širokost rečene reke jih je ovirala. Na nasprotni strani pa so bili postavljeni bizantinski vojaki, da bi po svojih močeh stražili državno mejo. Grška vlada je pošiljala na mejo najhrabrejše čete in najboljše poveljnike. Da bi bilo še težje napadati bizantinsko zemljo, postavil je cesar Justinijan ob Donavi mnogo trdnjav, že obstoječe pa je dal popraviti.7") Tako nam je znano, da je rečeni cesar blizu trdnjave Palmatis iz nova postavil trdnjavo Adino zato, ker so ondi Sloveni neprestano prežah na tamošnje popotnike, skrivoma
'•) Agathiae Hist., III, c. 21 (Corp. script. hist. Byzant., pars III, p. 186): » . . . //.t/9(irtyes«>', Arrt^ '<''/t'» tn^iuftpe ...» — Glej tudi ravno tam C. 6, p. 150.
'*) Agathiae Hist., IV, c. 20 (I. c. p. 249): » . . . 2.'ovi(iiiiintg t«»' SfOM«, £*X£ßoS livijij . . .« — Primerjaj to ime in pa ime »Sparuna«, katero čitamo v listini bavarskega vojvode Tasila iz leta 777. (Urkunden!). «I. Landes ob J. Enns, II, str. 3. — Schumi, Archiv, I, str. 4).
") Prokopios, Hist. are, c. 18, cd. Bonn. p. 108: .... *>• gj 'lovtTTiiiitrbg ttUQ&Apt tn¥ '/'utfiititor «'.'JJ»/»'.« — Marcellinus comes (Mon. Germ., Auct. ant., XI, p. 99) nam pripoveduje, da so »Geti« leta 517. opustošili Macedonijo, Tesalijo in Epir noter do Thcrmopylskc soteske. Takratni cesar Anastazij je odposlal tisoč liber zlata ilirskemu prefektu Ivanu, da bi odkupil vjetnike. Ker pa ni bilo dosti denarja, požgali so sovražniki koče, v katerih so imeli zaprte svoje vjetnike, ali pa so te pobili pred vrati zaklenjenih bizantinskih mest. Strakosch-Grassmann (Gesch. d. Deutschen, I, str. 302) misli, da so bili ti Gctjc Slovani ter se sklicuje na Thcophylakta Symokatta, kateri na nekaterih mestih (III, c. 4; VI, c. 6; VII, c. 2) Slovrne imenuje tudi Gete. Prokopios, De aeditieiis, IV, c. t, ed. Bonn., p. 264.
jih napadali iz zasede ter naredili ondotno okolico nepri-stopno. — V Dobrudži (Skitiji) je cesar popravil trdnjavo sv. Kyrilla. Tej nasproti je bila neka stara trdnjava, Ulmiton imenovana, katero so ondotni Sloveni dolgo časa rabili za svoje pribežališče, ko so pustošili po njeni okolici. Trdnjava je bila že vsa razrušena in nič drugega ni ostalo od nje, kakor samo ime. Ker jo je Justinijan dal prenoviti, postala je tamošnja zemlja za nekoliko časa varna pred napadi in nakanami Slovanov. ") (Dalje prihodnjič.)
Tri zgodovinske pesmi v slovenskem jeziku.
Priobčil P. pl. Radics.
Pri svojih študijah sem našel slučajno nastopne tri zgodovinske pesmi, za katere mi ni znano, da bi bile že objavljene v kaki zbirki.
»Pelm od Shcntjungante« je zgodovinska pesem, katero je pelo ljudstvo na kaki božji poti. Na Spodnjem Stajarskem je več cerkva Sv. Kunigunde, na Kranjskem je pa le jedna, namreč ona na Tabru, v ihanski fari, ki je bila nekdaj božje-potna cerkev. Pesem opeva življenje svete cesarice Kunigunde, ki je bila soproga nemškega cesarja I lenrika Svetega. Rojena je bila 1. 980. na gradu Luksemburgu in umrla je 3. marca 1. 1040. bila je 12 let kraljica, 10 let cesarica kot soproga cesarja Henrika Svetega, s katerim sta napravila precej pri poroki obljubo vedne zdržnosti. Na obletnico Henrikove smrti ji: udova Kunigunda stopila v samostan, katerega je bila ustanovila v Kauffungu, in ondi živela še 15 let. Ta slovenska pesem je zapisana na prvih listih knjige, ki je moja last in ki nosi naslov: Christliche Einsamkeit . . . von G. Haslbaucr S. J. Laybach 1771.
Drugo pesem je zložil znani pesnik Zupan I. 1813. na proslavo avstrijskega polkovnika Milutinoviča, ki se je hrabro bojeval po Dolenjskem proti Francozom v zadnjih dnevih francoske vlade v Iliriji. Našel sem pesem, natisnjeno na samcatem
") Ibid., IV, c. 7, p. 293.
listu, v c. kr. licejski knjižnici v Ljubljani. Kje je bila natisnjena, ni povedano.
Tretja pesem je tudi znabiti Zupanova. Zložena in vgla-šena je bila v Kamniku na Kranjskem, kakor kaže opazka na koncu pesmi. Peča se z zgodovinskim dogodkom, kako so 1. 1814. združene vojske vzele Pariz.
Po teh predpomnjah podajam pesmi dobesedno.
Pelm od Shentjungante.
I.
Kriftjanfka Dufha sdej
ti letu poflufhaj
Exempel sa trij Stani
letu vferzi ohrani
od lete Divizc
imi Zesarize
Svete Shentjungante.
2.
Narprcd ona vuzhi slafti ledig ludi kir je vfvoji mladofti Slushla bogu sadofti glih tak ti mladi fvet Stur de nabofh preklet enkrat na vunmo fvet.
3-
Poglej kok je bla ona
s' zhednoftmi obdana
De vnjenimo shivlenju
no v lepmu sadershanju
vfi fofe zhudili
ki fo to videli
v ferz premifhluvali.
4-
Dokler je ledig bla bogu je flushila Ker je v Sakon stopila Mosha nagovorila De fta tud Divifhtvo oblubila Bogu Krillufu Jesufu.
5-
Ona v Sakonfkmu ftanu Sta shivela mirnu sveftu Bogu flushila Se poflila molila poglejte sakonski Kok vaf ona vuzhi Deb enkrat frezhni bli.
6.
Potem kje vudova bla Kaj je tazhaf strila ven klofhter fe podala ojllnt shiulenje pelala Tam ona vkloshtru spet shivela petnajfl let Dulho bol oskerbet.
7-
s.
v kloflitru je ona tain,' Bogim ftregla vfak dan tu porednu Dell svolila tiftga je ona ftrila Je tam sa Deklo bla De je pometala She bol ponishala.
Sdej pak vfi skupej vi, pousdignite ozhi k leti Sveti Divizi, Jen velki pomozhnizi, Profimo njo vfi sdej De nam sprofi Svet Raj Enkrat na vekomaj
Amen.
Todor - Milutinovizhu *)
Vishnjagora (1813).
ijlava Serpfkiga imena,
Milutinovizh Bogdan 1 Hvali krishov treh Te ftena,
Hvali Vifhcnj Te Goran. Polkovodja Gradifhkanov,
Videnih (pet vitesov, Strah Frankonov, Italjanov,
Kralj — nameftnik — Evgenov 1 V Salog jesar Ti Slavonov
Od Plefhdnov pridervf Sedem ilijad Frankonov:
Kralj v' Iblano pribeshf. Kak Martini, Jurkovfzhi
Tujim plafhijo uhö I
*) i) Todor, Bogdan, Theodor, 2) Krishi trije, die drei Kreuze bei Shmarja, St. Marcin, 3) Polkovodja, Rcgimentscommandant, 4) Vitez, junak, Meld, 5) Frankon, Franzose, 6) Salog, Dorf über dem geweihten Brunnen, 5) Jeser, Tausend, 8) Pleshan, Bewohner des Dorfes Pleshe über St. Marein, 9) Ilijada, Tausend, 10) Martini im Jahre 1813 Hauptmann, jetzt Oberlt der Gradiskaner, 11) Jurkovizh, auch ein sehr ausgezeichneter Gradiskancr Hauptmann im unterkrainischen Feldzuge 1813, 12) Dedindol, Thal bei Wcixclburg, 13) Plavi, Blauröcke, Franzosen, 14) Medvedjek: Harenberg zwischen St. Veit und Treffen, 15) Goriza Vanzheta, Vanzha Gorfza, Hügel Johannis vor Sittich an der l.andltrasse, 16) Vezhniti, ewig, unltcrblich sein. Sufan.
Shmarje, Dedindola grizhi
Od junakov fi pojo. Pet fto ranjenih fkrivali
Plavi nam fo Hiram; Mertve Iliri vkopali
Ne vbranfti kof volkäm. « Tvoji fe farni vmaknili
V tami do Medvedjeka Lohka tuji Te fledili
Do gorfze Vanzheta. Ondi dvakat prenozhijo,
Skoro vfe Ti polovffh: Tvoji tuje nam fpodfjo
Ti s' Gradifko nam vezhnffh.
Notre vsetie Meli a Pariza inu zele franzosouske Dushele Na 31. Mali traven v' Lettu 1814.
Narözhi ga, povsdigni ga, en glashik sreliga vinza
Do kraja fprasni ga; Nafh brat ni ta, fovrdshimo ga, ktir nima v' ferzu vefelja,
Na dan tega prasnika.
* *
Konzluino je, dognano je, junaThkih Nemzov mafhvanje
Obluba je f])<)lnena; Na tlih leshi, in' milo jezhi, franzdfkiga Lintvema jeza,
Sramota povernena je.
Sajnali fo, krizhäli fo, gofpodje bit zeliga fveta,
Golfdli so zel fvdt; Al sdej beshe, v' foj dom hite, in' dajo na sadne shovnirjam
Eftrajharfkim v' roke Paris.
+
* *
Mogözhni Paris, prevsetni Paris, premagajo nemfhke armade,
Ponishno fe more vdat; Tam shvishgajo, tam vukajo, in' plefhejo polni vefelja,
De vdarjen je Bonapart.
*
* *
Vefelje sa naf, zhäft vfdka za ref, prepevajo nemfhki junaki,
Kraleftvo Franzöfko je prezh; Gollau fo naf, vojfkval' fe zhes naf, al sdej fo v' nafhi oblafti,
Zefarja nimajo vezh.
*
* *
Le pimo ga, naftdvimo ga, fprasnimo en glashik sa drugim
Franz Zefar nej dolgo shivf; In' Shvarzenberg, junafhki vojfhak, ta pervi zele armade,
Njegova zhdft vselej flovf.
*
Mofhkovitarfki Zar, premagan nigdar, in' zela njegova armada,
In' Wilhelm Prejsovfki kral; Tud' Bliher vojfhak, in' vfdki kofak, nej bodo vefeli, in' frezhni,
Na sdravje njih more pit' vfdk.
* *
She pimo en glash, dort' ftril' fo sa naf Prinz Wirtemberg,
Parfki Graf Wreda
In' General Lihtenftein fpet; Nej dolgo shive, nej fe velele, k' fo vergli is trdna Tirdna
Refhili od njega zel fvet.
*
* *
O Bog 1 daj mozh, in' pdmeti luzh, fkup' fklenenim ferzhnim Zefarju Francu nar pret; vojskam
Njih zhäft, njih (me, kir tdlko flove, oftdne na vezhno v' fpomfno, Dokler konzhan bo fvet.
Composita, & cantata Camnicii die 24. Aprilis 1814.
Mali zapiski.
A'i nI a, ■um lilagajcva. A Blagay — csalad oklevöltara. A m. lud. akudčmia törtenelmi bizottsaga meghizasaböl szerkesztettčk Thall('iczy Lajos i!s Barabas Samu. Budapest 1897. CCXCIV -f 597.
Znani ogerski zgodovinar in ravnatelj arhiva skupnega finančnega ministerstva na Dunaju dr. Lud. pl. Thallöczy je izdal v zvezi s Sam. Barab^s-om »Codex diplomaticus« rodovine Blagajevc. Codex obsega dva dela: zgodovino rodovine in diplomatar. Prvi del je posebno znamenit, ker se Thallöczy ozira v svoji razpravi dostikrat na kranjske razmere. Razprava je razdeljena v Štiri dele: A) Izvor rodovine Blagaj (a Blagay — csalad eredete), B) rodoslov rodovine Blag. (a Blagay — csalad szaVmazas — rendje), C) zgodovinski načrt rodovine Blagaj (a Blagay — csalad tßrteiieti szereplesc) in D) pečat in grb rodovine Blagaj (a Blagay — csalad czimere). Ta razprava je sicer precej prosta veliko - madjarskega šovinizma, vender ima dosti hipotez, ki so zelo neverjetne. V kratkih prežah naj podam pregled razprave. Stari genealogi so izvajali izvor starih rodovin od Rimljanov. Na Hrvaškem dobimo dosti takih rodovin, kakor: Blagaj, Frangepani, Zrini in Korbav. Rimsko-laško kulturo, oka-menelost genealogične tradicije in legende vidimo tudi na Hrvaškem, nečimernost in ponos rodovine je provr.ročilo ponarejenje listin, državno pravo je to vsprejelo, mnogokrat se je zaneslo tudi v zgodovinske spise, zlasti ako je bila rodovina imenitna. Izvor rodovine Blagajevc se naslanja na listino kralja Fmeriha iz I. 1200. Thallöczy dokazuje v več poglavjih, da je ta listina ponarejena, pri tem zaide jako daleč, pripovedovanje postane preobširno in vslcd tega dostikrat nerazumljivo. V drugem poglavju se razpravlja vprašanje, je-li bila pokrajina mej Dravo in Savo po osvojitvi ogersko posestvi), in pride do zaključka, da hrvaški kralji do I. 1091. niso zapovedovali od Knina do Drave, ampak da je bila do tega leta pokrajina mej Dravo in Savo pod ogersko vrhovno oblastjo, toda ne z ogersko organizacijo, Se le po I. 1091. so uvedli ogerski kralji komitatsko organizacijo in jo prilagodili županski instituciji. V četrtem poglavju dokazuje, da je »ducatus Slavoniae« dežela mej Savo in Kulpo. L. 788. so posedli furlanski Franki del stare Slavonije, in sicer zahodni del sedanjega zagrebškega komitata in del Dolenjskega. Po IX. stoletju sta nastali dve mejni grofiji: marchia Carniole in marchia Slavonie, ki st a imeli tudi skupno ime »marhia Craina«; tod so hodili f)gri v X. sto-stoletju, to je bila »via Ungarorum.« Ni prav, kakor trdijo nekateri kranjski zgodovinarji, da je spadal Žumbcrk, Metlika, Kostanjevica in Črnomelj h krškemu dijakonatu, ko je Ladislav I. I. 1091. ustanovil zagrebško Skotijo, in da je bila cerkvena oblast skupna z oglejskim patri-jarhom. Ker je Ladislav pri organizaciji zagrebške škofije ta del Kranjske
podvrgel njeni jurisdikciji, je razvidno, da je bila ta pokrajina pod ogersko vrhovno oblastjo. Nikdo ni trdil, da je bilo Krško lastnina hrvaških kraljev, vender so domnevali kranjski zgodovinarji, da je morda Ladislav to pokrajino za doto dal svoji sestri Zofiji, mejni grofici kranjski, v korist njenih sinov Popona IL, Ulrika II. in Burkarda. Iz tega izvajajo, da je prehajala Kostanjevica, privatno posestvo comitum Carniolie, potom ženitve na grofe Andechs, od grofov Bogen v roke koroških vojvod in I. 1141. na grofe Sponheim. Dokazano je torej, da se je menjala meja proti Kranjski, da imamo ogersko pokrajino «in confinio«, ki jc ležala onstran »gyepiik«-ov (mejnih jarkov) indago - črte.
Posebno srečno Thallöczy ni rešil vprašanja, kdo je bil Albert Mehovski. Odločil se je za Bcrtolda, andeškega grofa, ki je imel od 1. 1180-1204. grad Mehovo v posesti. V nadaljnih dveh poglavjih dokazuje, da ni nobene zveze mej rodovinami Orsini, Rosenberg in Blagaj; nahaja se ta hipoteza v najstarejših listinah in se je dalje ohranila, dokler ni zadobila tradicija državno-pravne veljave.
Drugi del razprave obsega rodoslov rodovine Blagajskc z dvema gencalogičnima tabelama. Na prvi tabeli je genealogija razvidna do Frančiška Blagaja, zadnjega ogerskega grofa; na drugi nadaljevanje do današnjega dne. Zgodovinski podatki prve tabele so kritično predelani.
Tretji del razprave je najobšimejši, pisatelj jc nakopičil tu toliko gradiva, da se moramo čuditi njegovi*pridnosti in univerzalnosti. Opisuje nam zelo živahno, kako se je neznatno pleme Baboničev (do XII. stoletja nahajamo v listinah ime »de Goricha«, od XII. stol. »dc Vodicha« in od XIV. »de Blagay•) pridobivalo vedno več vpliva mej hrvaškimi rodovinami, dokler ni dospelo do banske časti. Dalje popisuje, kako se je širil ogerski idiom na Hrvaškem. Razni upori hrvaških plcmcnitašev proti ogerski oblasti in naposled boji s Turki so jako natančno in razumljivo narisani. Zgodovina rodovine obsega srednji vek in 16. stoletje do smrti Frančiška Blagaja.
Četrti del razprave zadeva popis rodovniškega grba in pečata. Pisatelj ni ravno dober sfragist, zato se jc ponesrečil ta del popolnoma, tnalo bolji je spis v Glasniku zemaljskoga muzeja u Bosni i Hercegovini« 1897, jul. — sept. zvezek, 333—397 str., kjer je izšel pod naslovom: »Historička istraživanja o plemenu goričkih i vodičkih knezova« mal posnetek te razprave. Kmalu izda dunajsko genealogično -heraldično društvo »Adler« nemški prevod, kjer hoče popraviti pisatelj razne napake. Kazim tega jc priobčil tudi Anton Pdr v »Szazadok« I. 1894. pod naslovom »Dčli szlav törtcneti tanulmaiivok«, kratek zgodovinski popis zgodovine Blagajevc, ki je pa zelo nepopolen, ker pisatelj ni poznal listin rodovniškega arhiva v Kostanju.
Diplomatar je sestavil Sam. pl. Rarahds, uradnik ogerskcga državnega arhiva, ki se jako razločuje od drugih jednakih publikacij ogerske akademije. Pisava je zelo pravilna, mnogo listin, posebno 14. in 15. stoletja, zadeva Kranjsko in so bile sedaj prvič objavljane. Fr. K.
Prazgodovinske iakopine pri Toplicah na Dolenjskem. Dne 15. maja t. I. je začel kopati J. Pečnik na bivših pašnikih Meniške Vasi, na »Dolgih delih«, parcelna številka 3411 podturnske občine. V jedni izmed tamošnjih gomil (št. I.) je bilo dvanajst grobov, ki so imeli več lončenih posod. Mej njimi jc bila najzanimivejša »pomnožujoča posoda«, ki jc imela okoli vrata pripadajoče (akccsorične) manjše lončke, ki so bili v zvezi z glavno posodo in so simbolično izražali pomnože-vanjc, razplodenje, poveličevanje. Potem je kopal g. Pečnik veliko gomilo št. II. v hosti Hranževcc zahodno od Toplic, parcelna številka 351 topliške občine, v kateri jc bilo 44 mrličev, skoro vsi celi, samo dva sežgana. Najimenitnejša najdba iz nje je poškodovana bronasta situla z vtolčenimi podobami, ki predstavljajo »epulum«, t. j. javno veselico, sve-čanostni sprevod, igre in svečani obed. Podobno situlo so našli v Kuhfahrnu ob Donavi. Situla je močno stisnjena, ker je ležal velik kamen nad njo; čudno je, da so našli nad glavo vsakega mrliča kamen položen. Pri istem mrliču (moškem) so izkopali še dve sulici, dve fibuli in bronast pas z lepimi sklepanci. Druga situla iz iste gomile ni imela podob, pač pa v gorenji rob vdelan svinčen obroč. Najbogatejši je bil grob št. 23: imel je lepe čertoške fibule (i/, konca V. in začetka IV. stoletja pred Kr.), široke, cevem podobne uhane, votle zapestnice, široko in dolgo bronasto pločevino, ki je služila za pas, pašne obročke, malo bronasto iglo iz pozne latenske dobe itd. liilo je vse polno vretenc (na gradišču smo našli jedno, ki je služilo morda le kot otroška igrača), potem loncev in zdel s tremi nogami, podobnih našim kožicam, visokovratne posode s tremi roči na vratnem podaljšku itd. Posebno lep je bil nakrasninski dar, sestoječ iz zapestnic, repinasto zloženih uhanov in šestero pripadajočih fibul, katere je neka draga oseba mrliču v grob položila. Gomili št. III. in IV. sta bili bolj siromašni, zato je pa št. V. bolj bogata. Nahaja se v gozdnem delcu Antona Turka, št. 2747 podturnske občine. Dolga in široka je po to/«, visoka skoro $ *». Pečnik jo je začel kopati dne 25. junija in odkril do sedaj 17 grobov. Proti sredi je bil večji grob nekega poglavarja, obložen z veliko množico kamenja (za tri vozove). Grob jc bil 1 m pod zemljo, 3 m dolg in 1-501 širok. Noge so bile proti severju, glava pa proti jugu obrnjena. Pri glavi je stal velik lonec, nad koleni pa strta situla z debelim robom, kakoršne so se nahajale tudi na Magdalcnski Gori. Pod koleni je bila bronasta čelada, dve sulici, jedna sekira, dve fibuli, skleda, razjeden pas in še več bronove rje. — V drugem, samo 0-5 m globokem grobu, sta bila mož in žena (na desni)
pokopana, tudi z glavama proti jugu. Žena je imela mnogo jantarjevih korald, uhane, fibule in votle zapestnice, a vse le slabo ohranjeno. Mož je imel lepo čelado z jednim grebenom, dve dolgi sulici (55 cm), sekirico, štirivoglato pušično ost in konec nog dve silno končani situli. — Gradišče, h kateremu so pripadali vsi ti grobi, je stalo na griču med Toplicami in Menisko Vasjo, 264 m nad morjem. Nasip se še jako dobro pozna in meri 820 korakov. Glavni vhod je vodil od severa sem, nasproti Kulovih sel. Tla so kamenita in na najvišjem mestu naselbine je bila mala odprtina, katero so lani razširili in našli pod njo zelo prostorno, domu podobno okapnico. Gradišče jc bilo že po prirodi dobro utrjeno, ker je skoro od vseh stranij obtakajo Radoščica, Krka in Sušica. Vseh gomil v Hranževcu utegne biti okoli dvajset; jedna prav velika se nahaja na travniku ob cesti severno od pokopališke cerkvice sv. Marije. Raz-kopavanje se pridno nadaljuje. S. R.
yanca Debcvec in janzenizem. O slovenskem pisatelju Janezu Debcvcu so pisala »Izvcstja« I. 1895. Slovstveno delovanje in mišljenje tega moža vtegne nekoliko pojasniti ocena, ki jo je priobčil 1. 1802. časopis »Annalcn der österreichischen Literatur« v svojem listopadovem in grudnovem zvezku. Neznani ocenjevalec se peča s prej to leto izešlo četrto izdajo Debevčevih »Kratkih navukov«. Za naslovom —- Kratki Navuki, Regelzc inu Molitve sa Sakrament fvete Pokore, od Joannesa Debcvza v' Lublanfki duhovni hifhi Mafhnika napravlenu. Zhetertczh von danu. V Lublani od Leopolda Egerja na prodaj utifnenu. 1801 v. 8. 96 str. — navaja vsebino ter pristavlja: »Knjigo sklepajo litanije od pokore, katere so bile dodane šele tej 4. izdaji kot tretje poglavje. Sestavljene so od konca do kraja iz svetopisemskih izrecno mznanjenih rekov, ki se navajajo ne pobesedno, nego večinoma po zmislu. Vsa tri poglavja so francoskega izvora in torej, kakor se lahko sklepa, pisana v duhu gospoda iz Port-royala. Slovenski prevajalec jih je posnel z majhnimi izpremembami iz del: La conversion du pčcheur, le directeur des Arnes, les maximes pour le sacrament de penitence. Poglavita zasluga mu je v tem, da jc poskusil mej svojimi rojaki razširiti čistejše pojme o pokori. Sicer se je prevod tako vrlo posrečil, da je četrta izdaja že razprodana ter pride skoro peta na svetlo.« To se je zgodilo šele I. 1807. V Debevčevih »Kratkih navukih« veje po sodbi ocenjevalčevi janzenistiški duh, duh gospoda iz Port-royala. Kdo je bil to? Najbrže meni kritik Arnaulda, vnetega pristaša janzenistov, katerim je bilo središče v ženskem cister-cijanskem samostanu v Port-royalu des Champs. Ondotne redovnice so se trdno oprijele janzenistiških naukov ter niso hotele podpisati bule papeža Aleksandra VII. »Apostolici regiminis«. Na čelu upornikov zoper to protijanzenistiško bulo jc bil Arnauld; ž njim so potegnile port-royalske nune. Šestdeset redovnic je moralo zato I. 1666, iti v zapor. Poti papežem
Klemenom IX. so prišle zopet na svobodo. Ko pa je izšla 1. 1705. njegova bula »Vineam Domini«, naperjena proti janzenistom, in Portroyalke niti tej niso hotele pritrditi, je ukazal kralj Ljudevit XIV., naj se zatarc njihov samostan. Nune so razposlali v druge redovne hiše, samostan Port-royal des Champs pa je bil do tal porušen 1. 1710. (dr. KryStufek, Všeobecni cirkevni dftjepis, III. 417—419.) ./. Vrhovnik.
Vrstnik slovanskih staro&itnosti, Indicateur des travaux relatifs a 1' antiquite' de la nation Slave, bode začel izdajati tekom letošnjega leta češki učenjak dr. Lubor Niederle, ki je bil ravnokar imenovan izvenrednim profesorjem starožitnosti na češki univerzi v Pragi. Dosedanja delavnost Niederle-jcva*) nam je porok, da bode novo, pa pre-potrebno podjetje prospevalo in odstranilo nedostatek, ki ga je čutil vsak Slovan, ki se zanima za slovanske starožitnosti. Od začetka bode prinašal večinoma le pregled spisov in rezultatov sodobnih raziskavanj na polju slovanske archaeologije, etimologije, historije, linguistike itd., kolikor se taka raziskavanja in spisi tičejo najstarejše dobe in razvoja naroda slovanskega. »Vrstnik« bode pravi repertorium, neobhodno potreben pripomoček, za vsakega, ki se peča s podobnimi stvarmi. Pisan bode v prvi vrsti v jeziku češkem, vsebino različnih člankov pa bo prinašal tudi francoski. Referati in ocene novih spisov in knjig pa morejo biti pisani v vseh slovanskih in svetovnih jezikih. Izhajal bo od začetka dvakrat na leto v zv. 4—5 tisk. pol v vel. 8°. — Da bo »Vt'stnfk« prinašal spise v vseh slovanskih jezikih to nas mora toliko bolj veseliti, ker bo to po Miklošičevi »Slavischc Bibliothek« prvo znanstveno glasilo, ki pokaže, kako začeti, da se mi Slovani sporazumemo mej seboj vsak s svojim jezikom - brez pomoči slovanskega volapüka - nemščine. Tak list je gotovo vreden vsestranske podpore, ni dvoma, da jo najde tudi pri nas Slovencih, ki se vže od nekdaj zanimamo za nastarše zgodbe slovanske.
- Naročnina za Avstrijo je 2 gld. Spisi in vse drugo se morejo pošiljati prof. dr. Luboru Niederle-ju, ki stanuje: Praga, l'"iignerovo nam. 1806/II. Kuniič,
Slovenska mesefna imena is I. 1466. V kodeksu št. 2821 fol. 157 >>, ki leži v c. kr. dvorni knjižnici na Dunaju, so popisane lastnosti otrok; zraven nemških mesečnih imen so tudi slovenska. Januarius, prosyniez. Das ist das erst maneyd gencr gehayssen. Das chind, das yn dem moneyd geparen wirt, das stilt geren und pegert zu allen zeyten
*) Poleg mnogih razprav po različnih časopisih je glavno njegovo delo »Lidstvo v dobi' pfedhistoricke«, s posebnim ozimni na slovanske dežele, ki je izšlo letos tudi v ruski prestavi od Tli. Volkova (nekoliko predelano od pis. samega), in pa »O privodu Slovanflv, Studie k slovanskem starožitnostim.« Praga 1896.
\
grozz freiul zu haben. — Fcbruarius. Das ist der hornung oder setsezan. Ut supra. — Malti US, suseez. Das wirt snell und reich und in allen dingen pchent. — Aprilis, maly trawen. Das wirt mueleich und wun-derleich und scharfes mutes und schalkhaft. — Mayus, weliky trawen. Der erst may, das wirt gewaltig und chumbt zu grossen eren. — Junius, bobouezwet. Der ander may, das wirt fradiges muets und acht nicht, was er tuet. — Julius, maly serpan. Der erst äugst, das wirt aus der massen geytig und pos. — Augustus, veliky serpan. Der ander äugst, das wirt chewsch und willig und fruchtparig. — September, poberuch. Der erst herbst, das wirt an allen dingen pechend und massig in allen dingen. — October, listognoy. Der ander herbst, das wirt poscr natur, es gewint ain posy zung und gilt gut mit ubel. — November, kozowperschk. Das wirt ainuoltig und klug und getreu und wirt bchent zu leren. — December, gruden. Das ist der trist monayd, das wirt gewaltig und reich und wirt genxm und in allen dingen lieb.
Kdo je bil pisatelj tega prorokovanja? Ako paleografično primerjamo to pisavo z ono na prejšnji strani, vidimo, da je oboje pisala ista roka in istočasno. Konec fol. 157", kjer je zvršetek nemškega spisa: »Summa confessorum per Bertholdum«, najdemo sledeče: Anno domini millesimo quadringentesimo sexagesimo sexto finitus est über per manus Martini de Lakch in die saneti Valentini etc. Iz teh vrstic nam je znan pisatelj in tudi čas. Fr. K.
Odkod ime Horjul? V zadnji številki »Izvestij« dvomi g. P. B., da bi moglo to ime v zvezi biti s »Forum Julii«. In vender se to ime ne bo dalo neprisiljeno drugače raztolmačiti. Izanci izgovarjajo Frjul; ravno tako imenujejo Ločani tudi prve hiše pri Stari Loki, tam kjer se cesta odcepi proti Crngrobu. Po prepričanju Ižancev so Frjulci dobri zidarji in »štamcarji«; (v resnici bivajo kamnoseki na bližnjem Lesnem Brdu). Lesnobrški grad ni star, nego zidali so ga še le malo pred Val-vazorjevim časom. Poprejšnji grad se je imenoval Baumkircherthurm in je stal na kuclju južno od Vrhzdenca, od koder je diven razgled po vsi horjulski dolini. O Andreju Baumkirchnerju jc v Horjulu znana pripovedka, ki je zabeležena v »Mittheilungen des hist. Vereins für Krain«, I. 1800 str. 203. Kakor znano, je bil ta junak iz Vipave doma, ki je ob njegovem času spadala pod goriško grofijo, ali po mnenju priprostega ljudstva, pod »Furlanijo«. Verjetno je, da je Baumkircher naselil kaj takoiinenovanih »Furlanov« v Horjulu kot izurjene rokodelce in da so potem začeli Kranjci imenovati kraj »Ferjul ali Horjul« (mesto f izgovarjajo h zlasti Kobaridci). Priimek »Čepon« v Horjulu diši precej po furlanščini. Značilno je, da je Linhart iskal cesto »Aquilcja-Virunum« mimo Lesnega Brda; morda je vedel za kake stare spomine na Furlanijo.
S. K.
llave havc Natesia! Na scmcniškcm poslopju na desni strani pročelja se nahaja vzidan kamen z napisom: HA VE HAVE | NATESIA ET VALE I AETERNOM | TI.  Ü.  CON. S. | P. C.
O tem spomeniku se je že mnogo zanimivega pisalo. Alfonz Müllner misli, da jc ta spomenik podvržen, to se pravi, da ni pristen rimski spomenik, ampak da ga je zložil in izklesati dal Janez Gregorij Dolničar, znani kranjski zgodovinar. Sploh je kustos Müllner Dolničarju gorak in mu poleg te prevare očita tudi, da je zbiral spomenike in jih vzidal na stolnici in na semeniškem poslopju. V svoji, z veliko marljivostjo spisani knjigi >Emona«, izdani I. 1879., piše str. 3: »J. Gregorij Dolničar je navdušeno sprejel Schoenlcbnovo misel, tako da je njegova vnema, razlagati početek Ljubljane iz nekdanje Emone, postala prava manija, in vse jc storil, da bi se to mnenje popolnoma vkoreninilo. Napravil jc celo črteže za medalje, nanašajoče se na ustanovitev Emone, zbiral je od vseh stranij spomenike in okrasil ž njimi tisti čas nastale imenitne zgradbe. Sumničimo ga celö, da je napravil edini ponarejeni napis na Kranjskem. Kakö je bil vnet za slavo Ljubljane, dokazuje najbolje stavek v njegovih, I. 1701. spisanih: Annalcs Urbis Labacensis str. 67., kjer priznava, oziraje se na ljubljanske napise: restat .... ut insiiiptiones et monumenta, imae tum hic, tum in suburbiis ac vicinis locis, ulii olim Romani incolae urbis suas habuere villas et praedia, me hoitatore collccta ad excitandam veteris urbis Labacensis gloriam neo-fabricae annotemus.«
Naj Müllncr sam nadaljuje: »Um die Glorie der alten Stadt Laibach aufzurichten, wurden die umliegenden Orte ihrer römischen Inschriften beraubt und diese nach Laibach geschallt; dies ist das nüchterne Geständnis Thalbergs. Dass bei dieser Manipulation Igg, der inschriften-reichstc Ort, am schlechtesten wegkam, lässt sich denken.«
»Druga nadaljna slabost, katero ima Dolničar skupno s Schön-Icbnom, je ta, da jc hotel iz vsakega E ali Ae napraviti Aemona, ne da bi se oziral na ostali tekst.« Na str. 32b. nadaljuje z ozimni na zgoraj omenjeni napis: »Vemo pa, da je bil J. Gr. Dolničar oženjen, in da je njegova, v vsakem oziru izvrstna in uzoma žena umrla »Ive leti pred njim, torej 1717. Ta smrt je bržkone nagnila za stamdavnost navdušenega moža, da je dal napraviti ta napis. Do te misli me jc privedla peta vrsta napisa: TI. G. CON. S. Tu obsegajo črke TI. (j. ime posvetiteljevo v okrajšani obliki. Zapiši ime Thalnitschcr-jcvo tako, da izstopita prva in srednja črka in prva krstnega imena, dobiš Thalnltschcr Grcgorius. Napis bi se torej bral: »Havc havc Natesia et vale aeternom. Thalnitschcr Gmgorius coniugi suae ponenuum curavit.«
Miillner je kmalu našel neko zelo verjetno potrdilo svoje misli. V listu »Argo« I. str. 38 in 39 piše: (j. P. pl. Rudics je objavil I. 1863.
v »illättcr aus Krain« zelo zaslužno delo o Dolničarju. Tu nahajamo, da se je Dolničar I. 1684. poročil z Marijo Viktorijo Saneti, ki je umrla I. 1699., on sam pa je umrl I. 1719. Postavi črke besede Saneti 521436 v vrsto, kakor jo številke naznanjajo, dobiš l>cscdo Saneti 123456. Dodaj radi latinske končnice še a in pred seboj imaš ime tajnost ne Na-tezijc (Natesia). Sicer pa Dolničar ni izviren v svoji ideji. V Portogruaru, v stari ("oneordiji, mej Vidmom in Padovo, se nahaja podoben ponarejen napis: Havc havc | Ilcrotion | et vale | eternom | liliae | . Mommscn pristavlja: Descripsi ct damnavi. Dolničar je postal 21. junija 1679 v Hologni doktor obojega prava. Najbržc je na potu videl omenjeni napis, ki mu je tak«) ugajal, da je sestavil v tem duhu podoben napis svoji rajni ženi. Tako Mullncr.
Janez Gregor Dolničar pl. Thalbcrg gotovo ni zaslužil, da se mu kaj takega očita. Njegov ujec Schocnlcl>cn si je mnogo prizadeval dokazujoč, da jc stara Emona stala na mestu, kjer jc sedanje Gradišče v Ljubljani, ne pa ondi, kjer stoji mesto Cittanova v Istri ali Glemona na Frijulskem. Müllner pa se je oprijel trditve dr. Princingerja, ki meni, da je stala Fmona približno tam, kjer stoji Ig (Studenec). Müllner si v svoji knjigi pošteno prizadeva to trditev okrepiti in drugi trditvi izpodkopati tla. Tu sta mu najbolj napotje delala Schocnlcl>cn in Dolničar. Trebalo je torej ovreči dokaze teh dveh mož. Müllnerju sc to ni zdelo težko. Ker Dolničar sam pravi, da je zbiral rimske spomenike, torej je lahko pobral tudi kamene, izkopane na Igu. in jih prinesel v Ljubljano, sedaj pa se nahajajo tu kot dokaz, da je Kmone iskati v Ljubljani. Za trditev, da bi se ižanski kameni nahajali v Ljubljani, nima Müllner nolvenega trdnega dokaza, ampak samö domneve. A te domneve so napačne, kar je jasno iz Dolničarjevih spisov samih. Ta vestni domoljub je spisal knjižico: Anti<|iiitates Urbis Labacensis, ki je bila I. 1690. že pripravljena za natisek. V tej rokopisni knjižici govori Dolničar o zidanju Kmone, o velikosti, o zidovju, o toplicah in drugih stavbah, o Ljubljanici, o vodovodih, o veri starih prebivalcev, o templih, izkopinah in napisih itd. Za nas je najvažnejši odstavek o napisih. Navaja več napisov tudi Schocn-lebnu neznanih in morda še dandanes nenatisnjenih, poleg tega pove', če mogoče, tudi kraj, kjer so kamen izkopali. O nolvenem kamenu pa nc pove, da bi ga bili našli na Igu.
Pa pustimo druge napise, namenili smo se govorili le o napisu, katerega imenuje Müllner ponarejenega. Kaj je i njim? Dolničar piše: »In horto N. Perne civis Lab. in suburbio fragmentum 11 rut um Anno 1688 sul> seq. inseript. L. SVLP. CLAVD. | FEG SUH ET | LL. PO. E. | hoc est Lelius (moralo bi stati Lucius) Sulpitius Claudius fecit sibi ct lilieitis postcrisque eorum. Est et alia ibidem detecta, quae sir sonat:
HAVE
H AVE
NATESIA
ET
VALE
AETEUNOM
TI. G.
CON. S.
P. C.
Kaj to dokazuje?
Müllncr je Dolničarja prezgodaj obsodil in po krivici. Kamen so izkopali na Perne-tovcm vrtu v predmestju I. 1688, torej n let pred smrtjo Dolnicarjcve soproge. Napisa tedaj ni ponaredil Dolničar.
Sicer se je Müllner že nekoliko zmotil pišoč v Emoni str. 326 in prepisujoč iz Mitth. 1860 str. 49: »dass seine in jeder Beziehung ausgezeichnete und musterhafte Frau zwei Jahre vor ihm, also 1717 starb.« Radič ondi piše o Dolničarjevi materi, nc ženi, ki je umrla I. 1690, torej dve leti pred Dolničarjevim očetom (f 1692). V »Argi« to pomoto Müllner sam popravlja, češ, da je Dolničarju žena umrla I. 1699.
Jasno je torej, da se Natesia ne da razlagati iz priimka: Saneti. Taka razlaga je le plod bujne mladeniške iznajdljivosti, kateri bi res ne mogli odrekati verljivosti, ko bi ne imeli nasprotnih dokazov. Malo verjetno je le, da bi si bil zapomnil Dolničar napis, ki ga jc neki slučajno videl (če ga je videl!) na potovanju in bi ga bil uporabil dvajset let pozneje.
Mommsen je s svojo trditvijo, da je napis ponarejen, zapeljal Müllnerja k tej umišljeni razlagi. Zakaj pa Mommsen to trdi? Ker so besede tega napisa ločene po presledkih, ne pa po pikah. A to ni nič kaj posebnega. Poznejši časi poznajo mnogo tako pisanih spomenikov. Muntori sam jih navaja na stotine, in prav podobne našemu spomeniku, ki se končujejo s »havc et vale«.
Če se pa še ozremo na pomen tega napisa, nas nežnost ne sme motiti. Znani so tudi drugi taki lepi napisi. Vsako ugibanje lahko odpade, če si mislimo, da je spomenik postavil krščanski mož svoji soprogi in ji kliče: vale aeternum!
Dolničar je res napravil svoji rano umrli soprogi grobni napis, a ta se je hranil v stolnici, kjer je bila pokopana. Besedilo pa je bilo popolnoma drugačno, kar se vidi iz besed »conjugi incomparabili.« (Plim. BI. aus Krain, 1863. str. 191.) V, Stiska,
Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.«
S.m culi J. lllitHiilknvi u 1 l.-.liiil.i v IJuliljiuii.