KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina:	mesečno	din	16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—^
celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
85.
kos.
V LJUBLJANI, dne 23. oktobra 1937.
Letnik
VIII.
540 rJkaz kraljevskih namestnikov o zaključitvi rednega zasedanja narodne skupščine in otvoritvi novega rednega zasedanja.
541 Jkaz kraljevskih namestnikov o zaključitvi rednega za-edanja senata in otvoritvi novega rednega zasedanja.
54:	Iredba o izrednem cestnem prispevku za ukoriščanje
lržavnih in nedržavnih cest.
543. Uredba o prekinitvi postopka po monopolnih in trošarin-skih kaznivih dejanjih.
VSEBINA:
544. Navodilo za izdajanje zdravniških potrdil uradnikom.
545. Odločba o podaljšavi loka za polaganje sirotinskega denarja.
546. Odločba ministrskega sveta o prepovedi uvoza v kraljevino Jugoslavijo in provoza čez njeno ozemlje za žive in ubite zajce in kunce, njih kože in kakršne koli njih dele.
547. Odločba o delitvi davčne uprave Ljubljana mesto.
548. Razne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
540.
V imenu Njegovega Veličanstva
Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugn-Iavije
Kraljevski namestniki
so na predlog ministra za notranje posle in po zaslišanju ministrskega sveta na podstavi čl. 32. in 60. ustave sklenili in
odločajo:*
da se seje narodne skupščine, sklicane z ukazom od 15. oktobra 1936 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1936 in otvorjene z ukazom od 22. oklobra 1936, zaključijo s prečitanjem tega ukaza ter da se narodna skupščina skliče na redno zasedan je za dan 20. oktobra 1937. Minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 18. oktobra 1937.
Minister za notranje posle	Pavle s. r.
dr. Anton Korošec s. r.	It. Stankovič s. r.
Dr. Perovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle Dr. 31. Stojadinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
541.
V imenu Njegovega Veličanstva Petra 1!..
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije Kraljevski namestniki
so na predlog ministra za notranje posle in po zaslišanju ministrskega sveta na podstavi čl. 32. in 60. ustave sklenili in
odločajo:*
da se seje senata, sklicane z ukazom od 15. oktobra 1936 na redno zasedanje za 20. oktober 1936 in otvorjene z ukazom 'od 22. oktobra 1936, zaključijo s prečitanjem tega ukaza ter da se senat skliče na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1937.
Minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 18. oktobra 1937.
Pavle s. r.
Dr. 1{. Stankovič s. r. Dr. Ivo Perovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle Dr. Milan Stojadinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
Minister za notranje posle dr. Anton Korošec s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
19.	oktobra 1937, št.' 237,
Uredbe osrednje vlade.
512:
Na podstavi točke 6. § 53. finančnega zakona za proračunsko leto 1937/38. predpisujem tole
uredbo
o izrednem cestnem prispevku za ukoriščanje državnih in nedržavnih cest.*
Občne določbe.
Člen 1.
Z normalnim ukoriščanjem javnih cest, ki po § 22. zakona o državnih cestah in § 33. zakona o nedržavnih cestah ni zavezano plačevanju izrednega cestnega prispevka, se razume prevoz posameznika in njegove rodbine in vsega, kar je posamezniku za njegovo hišno ali poljsko gospodarstvo potrebno, če se opravlja ta prevoz z vozmi na živalsko vprego in če ne presega 52 ton na leto.
Vsak drug prevoz je zavezan plačevanju izrednega cestnega prispevka po tej uredbi.
Člen 2.
Med javne ceste, katerih ukoriščanje je zavezano plačevanju izrednega cestnega prispevka, spadajo vse zgrajene državne ceste in tele zgrajene nedržavne ceste: banovinske ceste prvega in drugega reda, občinske ceste prvega in drugega reda in dovozne ceste k železniškim postajam in pristaniščem.
Člen 3.
Izredni cestni prispevek je odškodnina za večje ukoriščanje ceste od normalne uporabe po členu 1. te uredbe in potemtakem ni ne davek ne doklada ne taksa ne katera od drugih oblik fiskalnih davščin, predpisanih po zakonskih določbah o neposrednih davkih, dokladah ali taksah.
Člen 4.
Izredni cestni prispevek plačujejo lastniki blaga.
Če je blago kupljeno franko vagon, vlačilec, skladišče ali kako drugo določeno mesto, plača prispevek naroči-telj ali.kupec blaga, za čigar račun se blago prevaža.
Če se ne da ugotoviti, kdo je lastnik blaga po prvem odstavku tega člena ali naročitelj-kupec po drugem odstavku tega člena (n. pr. pri prevozu blaga s spediter-skimi vozmi za več interesentov), plača prispevek lastnik prevoznega sredstva.
Izredni cestni prispevek plačuje tudi, najsi bi bil oproščen po členu 5. te uredbe:
kdor koli uporablja nepredpisne vozove ali vozove, ki s svojo težo, veliko prevozno zmogljivostjo, izjemnim ustrojem in temu podobno posebno kvarijo cesto, kakršni so: mlatilnice, traktorji in temu pod.
Člen 5.
Plačevanja izrednega cestnega prispevka so oproščeni:
1.	trgovci in obrtniki za prevoz svojega blaga in materiala, če njih blagovni promet ne presega količine 52 ton na leto;
2. kmetovalci za prevoz svojih poljskih pridelkov do hiše ne glede na količino, na trg pa do vštetih 52 ton na leto;
3. prevoz materiala za izdelavo in popravo državnih in nedržavnih cest;
lastniki potniških avtomobilov (taksijev), fijakar-jev in navadnih voz, ki jih rabijo za prevoz potnikov, če lastnik samo s temi vozmi vzdržuje sebe in svojo rodbino m mu rabi to sredstvo za poklic in ako opravlja lastnik voza prevoz osebno (šofer, kočijaž) in to dokaže s polnoveljavnimi dokazili.
Če nadaljujejo v primerih iz §§ 14. in 15. zakona o obrtih žena ali nedoletni otroci možev ali očetov obrt, se oproste tega prispevka, če je bil mož ali oče oproščen po točki 4. tega člena in če vodi voz najeta oseba.
Lastniki potniških avtomobilov (taksijev), ki opravljajo redni promet na določeni progi med posameznimi Kraji, plačujejo izredni cestni prispevek po točki 2. člena 7. te uredbe;
5. prevoz vseh poštnih pošiljk z državnimi ali s privatnimi avtomobili ali vozmi; prevoz drugega blaga in potnikov je pa zavezan plačevanju;
6. država, banovina in občina, če ukoriščajo državne in nedržavne ceste v javnih poslih;
7. vse človekoljubne, znanstvene ustanove in njih zavodi, ki jih za take proglasi minister za gradbe.
Prav tako vse javne bolnice in javna zdravilišča;
8. kmetijske zadruge za prevoz lastnih kmetijskih pridelkov svojih zadružnikov do skupnega skladišča (shranišča, kleti);
9. zveze poljedelskih in ostalih kmetijskih zadrug, če ne razdeljujejo dobička po zadružnih deležili ali ne dajejo članom upravnega in nadzornega odbora tantiem na zadružne deleže ali vobče ne plačujejo ali plačujejo samo omejene obresti, ki ne presegajo 6?ž, in če se njih rezervni sklad nikakor ne sme razdeljevati med člane, — za prevoz svojim posameznim zadrugam do vštetih 52 ton blaga na leto s svojimi prevoznimi sredstvi ali pa s sredstvi svojih zadrug;
10. prevoz živil za pasivne kraje, če se pošiljajo ta živila kot pomoč države, banovine, občine ali dobrodelnih naprav.
Odmera izrednega cestnega prispevka.
Člen 6.
Izredni. cestni prispevek se določa kot odstotek na voznino in se odmerja potemtakem samo na tovor (potnike), ne pa na lastno težo prevoznega sredstva.
Člen 7.
Izredni cestni prispevek se odmerja po temle ključu:
1. Potniški privatni avtomobili, ki služijo samo za lastno uporabo, pavšalno po 200 (dve sto) dinarjev na leto od voza.
Potniški privatni avtomobili, ki prevažajo tudi druge potnike (taksi), plačujejo na leto pavšalno po 500 (pet sto) dinarjev.
2. Avtobusi:
za proge, ki so konkurenčne državnim železnicam, po 0'25 dinarja (pet in dvajset par) od avtobusa in prevoženega kilometra;
za proge, ki so deloma konkurenčne državnim železnicam, po 0'15 dinarja (petnajst par) od avtobusa in prevoženega kilometra;
za proge, ki niso konkurenčne državnim železnicam, po 0'10 dinarja (deset par) od avtobusa in prevoženega kilometra.
Potniški avtomobili, ki redno obratujejo na. določeni progi med posameznimi kraji, plačujejo: po 9 10 dinarja za konkurenčne proge, po 0‘06 dinarja za deloma konkurenčne in po 0'04 dinarja za nekonkurenčne proge od avtomobila in prevoženega kilometra.
Število avtobusov posameznih podjetij in število kilometrov, ki jih prevozi vsak avtobus v letu dni, se določita po »voznem redu«.
Ob odmeri prispevka morajo predložiti lastniki avtobusnih podjetij svoje »vozne rede«, predpisno overjene, kakor tudi potrdilo pristojnih oblastev o tem, v katero kategorijo spada njih avtobusna proga.
3 Tovorni avtobusi:
a) po 0 10 dinarja (deset par) od tone tovora in prevoženega kilometra ne glede na to, ali je tista proga konkurenčna ali ne;
b) če se količina prevoženega blaga ali prevoženih kilometrov ne da ugotoviti, se plačuje pavšalno na leto za vse ceste v državi:
če	znaša	nosilnost	do 0'5 tone,				po	500 din na leto	
i	11	11	od 0'5		do 1	tone,	11	1090 „ ,.	11
1»	51	51	11	1	o 11 ^	ton,	11	1750 „ „	11
1*	51	11	51	2	„ 3	11	51	2500 ., ,.	11
11	15	11	15	3	„ 4	51	11	3250 „ „	„
i*-	51	11	11	4	„ b	51	11	4000 „ „	11
11	15	11	11	5	„ 6	H	11	5000 „ „	11
Za vsako tono nosilnosti čez 6 ton se odmerja po tisoč dinarjev na leto več. Nepopolna tona nosilnosti se računa za popolno.
Za prikolice se plačuje povprečno po 2000 dinarjev na leto od prikolice.
Če znaša višina prispevka po točki a) manj ko vsoto pavšalnega prispevka, določenega po črki b), se plačuje prispevek po črki b).
Ko se odmerja prispevek, morajo predložiti lastniki tovornih avtomobilov izvirne fakture (ali overjene prepise) kupljenih avtomobilov. Ce bi takih faktur ne bilo. določi nosilnost tovornih avtomobilov komisija, ki jo imenuje pristojno sresko načelstvo, tehnični razdelek Razen tega morajo predložiti lastniki tovornih avtomobilov vse podatke za odmero prispevka po črki a).
4. Vozovi z živalsko vprego:
po 0'08 dinarja (osem par) od tone tovora in prevoženega kilometra ne glede na to, ali je ta proga konkurenčna ali ne.
Če se opravlja prevoz z vozmi, ki nimajo predpisanih platišč, se plačuje po 0'12 dinarja (dvanajst par) od tone tovora in prevoženega kilometra.
Ob odmerjanju prispevka morajo predložiti zavezanci izrednega cestnega prispevka svoje trgovinske knjige, iz katerih se da razbrati, koliko materiala in blaga je bilo prevoženega v poslednjem letu.
Če takih knjig ni, mora predložiti koristnik druge podatke, po katerih se dš izračunati prevoz. Dolžnost pristojnega sreskega načelstva, tehničnega razdelka, je, da take podatke preveri.
Člen 8.
Minister za gradbe sme glede na značaj ceste ali prevoza v izjemnih primerih povečati ali zmanjšati ključ, ki je določen v členu 7., zlasti če gre za ločeno blago ali blago z veliko prostornino pa majhno vrednostjo.
Člen 9.
Izredni cestni prispevek se odmeri v prvi polovici meseca januarja za vse tekoče koledarsko leto vnaprej po prometu v minulem letu. Če bi se pokazalo konec leta, da je bil prevoz večji ali manjši od prevoza v minulem letu, je spraviti odmerjeni prispevek v sklad z dejansko opravljenim prevozom.
Za cestne zavezance, ki se prijavijo po opravljeni redni odmeri, se odmeri izredni cestni prispevek, brž ko je prijavljen po zavezancu ali po cestnem osebju. .
Člen 10.
Izredni cestni prispevek odmerja sresko načelstvo, tehnični oddelek, interesentom, ki imajo svoj sedež v njegovem območju.
Konec vsakega leta mora napraviti sresko načelstvo, tehnični razdelek, spiske vseh zavezancev izrednega cestnega prispevka, določiti dneve za odmero prispevkov in oozvali interesente svojega območja; podatke o interesentih s sedežem v območju drugih srezov pa mora poslati pristojnim sreskim načelstvom, tehničnemu razdelku.
Če je zavezanec izrednega cestnega prispevka zadržan, da bi se pozivu osebno odzval, je dolžan pismeno predložiti podatke za odmero prispevka in poslati svojega zastopnika, da bi dal potrebna pojasnila in podpisal zapisnik o odmeri izrednega cestnega prispevka.
Če se zavezanec izrednega cestnega prispevka določenega dne ne zglasi in tudi ne predloži potrebnih pismen ih podatkov ali ne pošlje zastopnika, odmeri sresko načelstvo, tehnični razdelek, prispevek po podatkih, ki jih ima, prepis zapisnika pa dostavi zavezancu.
Člen 11.
Sresko načelstvo, tehnični razdelek, odmeri izredni cestni prispevek s|*>razumno z zavezancem po podatkih, ki jih je predložil zavezanec in ki jih ima razdelek sam.
Če se sporazum ne doseže, ima zavezanec pravico podati v 10 dneh dotičnemu sreskemu načelstvu, tehničnemu razdelku, na zapisnik dokumentiran ugovor in tedaj odloči o višini prispevka ban.
Člen 12.
Pritožbe zoper banovo odločbo se obravnavajo po zakonu o občnem upravnem postopku.
Pobiranje in uporaba prispevka.
Člen 13.
Izredni cestni prispevek se ima uporabljati za vzdrževanje tistih delov cest, za katere je pobran.
Prispevek, ki je pobran za ukoriščanje cest s sodobnim cestiščem, se hrani za obnovo tega cestišča.
V vseh primerih pavšalnega plačevanja se uporablja cestni prispevek takole: 30% za državne ceste 60% za banovinske in dovozne ceste in 10% za občinske ceste.
člen 14.
Izredni cestni prispevek se plačuje v denarju ali oddaja v materialu. Za oddajanje prispevka v materialu predpiše minister za gradbe pravilnik.
Člen 15.
Na zahtevo zavezanca se more plačevati odmerjeni prispevek tudi v mesečnih obrokih, vnaprej.
Do dne 10. februarja vsakega leta mora vplačati zavezanec za meseca januar in februar tistega leta, za naslednje mesece pa do vsakega 10. dne tistega meseca.
Če med zavezancem in sreskim načelstvom, tehničnim razdelkom, ni sporazuma o višini prispevka, plačujg zavezanec začasno do banove odločbe tisto vsoto, ki jo sam predlaga. Po izdaji izvršne banove odločbe v smislu člena 11. ali 12. te uredbe mora vplačati zavezanec vsoto po tej odločbi.
Lastniki potniških avtomobilov vplačujejo prispevek ali enkrat na leto najkasneje do dne 1. februarja ali pa dvakrat na leto: do dne 1. februarja in do dne 1. julija.
Člen 16.
Izredni cestni prispevek pobira pristojno sresko načelstvo, tehnični razdelek, od vseh zavezancev, katerih sedež je v njegovem območju, po svojem režiserju ali pa po svojem tekočem računu pri Poštni hranilnici.
Za ukoriščanje izključno občinskih cest in ulic odmerja in pobira prispevek po tej uredbi občina, toda samo, če ni prispevek odmerjen po tretjem odstavku člena 13. te uredbe.
Drugo takso iz naslova prispevka za izredno ukoriščanje občinskih cest občine ne morejo odmerjati.
Za vsoto, prejeto od zavezanca, se izda redna pobotnica.
Člen 17.
Sresko načelstvo, tehnični razdelek, razporeja kot prispevek prejete vsote na vse razdelke in občine, po katerih ozemlju drži tista cesta, na način, določen v členu 13. te uredbe, oziroma sorazmerno z dolžino uporabljanih cest.
Preostalo vsoto kakor tudi vsote, prejete od razdelkov drugih sreskih načelstev, vpiše razdelek na tekoči račun pri Poštni hranilnici, in sicer posebej za državne ceste in posebej za banovinske in dovozne ceste, dokler se te vsote ne potrošijo.
Sresko načelstvo, tehnični razdelek, mora predložiti dvakrat na leto banski upravi poročilo o odmerjenem in pobranem prispevku, in sicer konec meseca februarja in konec meseca avgusta vsakega leta, kar je objaviti v banovinskem službenem listu.
Člen 18.
Vsote pobranega prispevka se porabljajo na podstavi rednih tehničnih in pogodbenih dokumentov po skrajšanem postopku iz člena 86. zakona o državnem računovodstvu. Izplačila se opravljajo po likvidnih dokumentih, ko se pristojno odobre.
Preračune in pogodbe do 30.000 dinarjev odobruje pristojno sresko načelstvo, tehnični razdelek.
Odposlanci ministrstva za gradbe in banskih uprav kontrolirajo ob inšpekcijskih potovanjih pravilnost odmere, izterjave, uporabe in potroška izrednega cestnega prispevka. Ta kontrola ne izključuje kontrole po organih ministrstva za finance in glavne kontrole.
Člen 19.
Kdor ne prijavi prevoznega sredstva pristojnemu oblastvu ali kdor lažno prijavi količine prevoza ali vobče podatke za odmero prispevka, se kaznuje v denarju do 1500 dinarjev ali z zaporom do 30 dni. Izterjane denarne kazni se uporabijo na način, določen v tretjem odstavku člena 13.
Za preiskavo in kaznovanje teh kaznivih dejanj so pristojna državna krajevna policijska oblastva, kjer pa teh ni, občna upravna oblastva prve stopnje.
Radi zavarovanja terjatev po tej uredbi po izvršnih odločbah smejo zarubiti sreska načelstva imovino oseb, zavezanih plačevanju cestnega prispevka.
Končne določbe.
Člen 20.
Na podstavi te uredbe morajo predpisati kraljevske banske uprave navodila, v katerih d^jo glede na krajevne razmere natančnejše predpise o načinu, kako je izračunati izredni cestni prispevek iz točke 4. člena 7. za razne stroke industrije, predpišejo obrazce za denarne knjige in zapisnike, ki jih morajo imeti tehnični razdelki itd.
Ta navodila mora minister za gradbe predhodno odobriti.
Člen 21.
Ta uredba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah« in velja od dne 1. aprila 1937 za vse zavezance, katerim ni bil odmerjen izredni cestni prispevek za koledarsko leto 1937. Za ostale zavezance, katerim je bil prispevek že odmerjen ali pa postopek še teče, velja od dne 1. januarja 1938.
Posestniki lastnih avtomobilov plačajo za leto 1937. kot prispevek polovico vsot, navedenih v točki 1. člena 8. te uredbe.
Člen 22.
Ko stopi ta- uredba v moč, prenehajo veljati navodila ministrstva za gradbe št. 80.864/30* kakor tudi vsi prejšnji razpisi in odločbe, ki so bili izdani o tem vprašanju.
V Beogradu, meseca septembra 1937; M. g. št. 35.000.
Minister za gradbe dr. Kožulj s. r.
543.
Na podstavi točke 12. § 12. finančnega zakona za leto 1937/38. predpisujem tole
uredbo
o prekinitvi postopka po monopolnih in trošarinskih kaznivih dejanjih.**
§ l.
(>) Po monopolnih in trošarinskih kaznivih dejanjih se nadaljnji postopek prekine, če okrivljenec popolnoma prizna svojo krivdo, se odpove vsaki pravici do pritožbe in položi v osmih dneh:
1.	pri-monopolnih kaznivih dejanjih enkratno monopolno takso, vendar ne manj od 50 dinarjev; 2. pri trošarinskih tihotapskih kaznivih dejanjih prikrajšano redno državno trošarino in za kazen dvojni znesek prikrajšane trošarine; 3. polovico po zakonu določene kazni, če je za to kaznivo dejanje določena pavšalna denarna kazen v enem znesku; 4. najnižjo po zakonu določeno denarno
kazen, če je za to kaznivo dejanje določena denarna kazen y več zneskih (od................. do.............),
(2) Denarni znesek iz prednjega odstavka se zviša za polovico:
1. če je storilec v povratku, od prejšnjega storjenega dejanja pa niso minila več ko 3 leta;
2. če je bilo storjeno tihotapsko dejanje po zahodu, toda pred vzhodom sonca in ni bilo storjeno na rednih parniških, železniških ali avtomobilskih progah ali poštnih vozeh z določenim in objavljenim voznim redom.
(1) Postopek se pa ne prekine, če ima storjeno dejanje za posledico odvzem dovolitve za proizvodnjo, prodajo ali prosto shranišče monopoliziranih in trošarinskih predmetov, kakor tudi ne, če je kaznivo dejanje storila:
1. oseba, ki je kazniva po carinskih zakonskih predpisih zaradi uvoza monopoliziranih ali trošarinskih predmetov iz inozemstva;
2. oseba, ki se je pri zalotitvi s silo ali z orožjem uprla državnim organom ali je skušala pobes|*iiti;
3. oseba, ki je pripravljala dejanje s posebno zvijačnostjo (n. pr. uporabila zaobalni material z dvojnim dnom ali skrila tihotapske predmete pod drugo blago, za katero se ne plačuje ali se plačuje manjša taksa ali trošarina, ali je neupravičeno sadila tobak m zemljišču sredi gozda ali skrito sredi drugih nasadov ali napravila posebna skrivna shranišča za prikrivanje vtihotapljenih predmetov) ali organizirala soudeležence, da kolikor le moči oškoduje državo v dohodkih, ali je znana kot poklicni tihotapec in je bila kot tak poslednja tri leta več ko trikrat zalotena pri dejanju;
4. oseba, ki dobiva od države prejemke ali dnevnice v kakršni koli obliki ali je od države glede proizvodnje, prodaje ali shranjevanja monopoliziranih in trošarinskih predmetov posebej pooblaščena.
(2) Sadilci tobaka morejo biti deležni dobrote prekinitve postopka, kolikor spolnjujejo pogoje te uredbe, in se nanje, če se postopek prekine, ne uporablja prepoved sajenja tobaka kot posledica monopolnega kaznivega dejanja.
§ 3.
(J) Na dobroto prekinitve postopka in na pogoje, ob katerih se lahko dovoli, je treba okrivljenca opozoriti, ko se piše zapisnik o dejanju (dejanski popis) ali ko se prvič zaslišuje, če ni bil pri spisovanju dejanskega popisa navzoč, in sicer tako, da se v zapisniku izrečno navede:
1. znesek, ki ga mora okrivljene« položiti po § 1. te uredbe;
2. način, kako okrivljenec lahko položi znesek iz prednje točke;
3. okrivljenčevo izjavo, da popolnoma priznava svojo krivdo in da se odpoveduje pravici do vsak'* pritožbe;
4. okrivljenčevo izjavo, da položi v osmih dneh znesek iz točke 1.
(-’) Rok osmih dni po tej uredbi začne teči od dne, ki pride po zapisu zapisnika, v katerem se opozarja okrivljenec na dobroto prekinitve postopka; v ta rok se pa ne štejejo ne nedelja ne prazniki, ob katerih uradi ne poslujejo, če so poslednji dnevi roka.
(’) Če okrivljenec, ki je ob svojem prvem zaslišanju zaprosil prekinitev postopka, ne položi v določenem roku zneska iz odstavka 1. točke 1., se kazenski postopek nadaljuje in izvede in izda razsodba (odločba); tedaj ga pa
njegova izjava, s katero dejanje priznava in se odpoveduje pravici do pritožbe, veže tudi v rednem postopku.
§ 4.
Če je več okrivljencev, ne gre pa za primer iz točke 2. § 2. te uredbe, sme vsak posamezni izmed njih zaprositi prekinitev postopka ne glede na to, da tega ostali okrivljenci ne store ali da nimajo pogojev za to.
§ 5.
(0 Za monopolna kazniva dejanja, o katerih je pristojna odločati finančna direkcija, mora položiti okrivljenec znesek iz točke 1. odstavka 1. § 3. te uredbe s čekovno položnico v dobro monopolne uprave, pobotnico o vplačilu pa priložiti v osmih dneh k zapisniku, s katerim je zaprosil prekinitev postopka.
(2) Za trošarinska kazniva dejanja, o katerih je pristojna odločati finančna direkcija, položi okrivljenec znesek iz točke 1. odstavka 1. § 3. te uredbe v depozit pri pristojni davčni upravi; v tem primeru mora potrdilo o vplačilu v osmih dneh priložiti k zapisniku, s katerim je zaprosil prekinitev postopka.
§ 6-
(') Z monopoliziranimi predmeti kakor tudi s stvarmi, ki so bile potrebne za izvršitev kaznivega dejanja in so bile zalotene pri odkrivanju monopolnih kaznivih dejanj, je ravnati po določbah § 104. zakona o državnih monopolih.
(2) Pri odkrivanju trošarinskih kaznivih dejanj zaloteni predmeti in zasežene stvari se izroče okrivljencu na svobodno razpolago šele po opravljenem vplačilu zneska iz točke 1. odstavka 1. § 3. te uredbe.
(3) Od denarja, najdenega ob odkrivanju kaznivega dejanja pri okrivljencu, se poravna znesek iz točke 1. odstavka 1. § 3. te uredbe, ostanek pa se mu vrne.
§ v.
Pri monopolnih in trošarinskih kaznivih dejanjih, o katerih odloča finančna direkcija, mora poslati oddelek finančne kontrole, ki je pristojen za preiskavo, ves predmet pristojni finančni direkciji obenem s svojim predlogom.
§ 8.
(•) Pristojna finančna direkcija pregleda predmet in oceni preiskovalčev predlog glede prekinitve postopka, in če spozna, da je utemeljen, ne izda odločbe o kaznivem dejanju (razsodbe), marveč samo obrazloženo odločbo o razporeditvi položenega zneska po veljavnih zakonskih predpisih. Če pa spozna, da prekinitev postopka ni dopustna, nadaljuje nadaljnje poslovanje po dotičnem kaznivem dejanju, položeni znesek pa vračuna v denarno kazen za to kaznivo dejanje.
(-’) Če se okrivljenec ob svojem prvem zaslišanju ni koristil z dobroto prekinitve postopka, stori to lahko v osmih dneh jz odstavka 2. § 3.; v takem primeru mora predložiti svojo pismeno prošnjo za prekinitev postopka neposredno oblastvu, ki je pristojno odločati o njegovem kaznivem dejanju, in priložiti dokazila o vplačilu zneska iz točke 1. odstavka 1. § 3. te uredbe. Prav tako mora ravnati okrivljenec, če je bil v odprtem roku osmih dni iz opravičenih razlogov zadržan, da bi predložil dokaz o opravljenem vplačilu.
§9.
Č) Okrivljenčeva izjava na zapisnik, da položi v roku znesek iz točke 1. odstavka 1. § 3. te uredbe, ne velja za
zapisniško vlogo po tar. post. 1 zakona o taksah in ni zavezana nobeni taksi.
(2) Prošnja iz odstavka 2. § 8. te uredbe se mora kolkovati po tar. post. 1 zakona o taksah.
(3) Če se postopek po tej uredbi prekine, velja, da okrivljenec ni bil kaznovan, vendar nima pravice zahtevati pismeno odločbo o prekinitvi postopka.
§ io.
Vse zakonske določbe glede višine kazni, ki nasprotujejo tej uredbi, ne veljajo, če se postopek prekine.
§ 11.
Minister za finance izda po potrebi navodila in tolmačenja pri izvrševanju te uredbe.
§ 12.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
Minister za finance Letica s. r.
Ministrski svet je na podstavi točke 12. § 12. finančnega zakona za leto 1937/38* odobril prednjo uredbo v svoji seji z dne 6. oktobra 1937.
V Beogradu, dne 6. oktobra 1937; M. S. št. 798.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
544.
Skladno s pravilnikom S. št. 2.200 z dne 9, februarja 1932 o obliki, vsebini in načinu izdajanja zdravniških potrdil po § 30. zakona o zdravnikih in § 84. zakona o uradnikih predpisujem tole
navodilo
za izdajanje zdravniških potrdil uradnikom.*
Splošne določbe.
Potrdilo, ki se izdaje uradnikom z mnenjem o potrebnem bolovanju, mora obsegati:
1. kratko zgodovino bolezni same ob navedbi najznačilnejših okolnosti in priznakov;
2. objektivni izvid za vse organe ne glede na njih patološke spremembe s priznaki obolelosti same, obseg organov in njih stanje, pri čemer pa se je izogibati splošnih izrazov kakor: v normalnem obsegu, normalno dihanje itd.;
3. izvid in ocena patoloških sprememb v organu ali organih morata biti nadrobno in klinično določno popisana in dokumentirana;
4. kolikor to značaj 1 dežni terja, se morajo opraviti tudi posebne preskušnje, kakor mikroskopska in kemijska analiza seča, krvi, likvorja, rentgenski izvid, krvni pritisk itd.;
5. če zdravnik, ki izdaje potrdila, ne more uporabiti klinično-tehnična sredstva za ugotovitev diagnoze, mora
poslati bolnika v bolnico ali zavod za določanje diagnoze in nato ta izvid svojemu potrdilu priložiti;
6. iz kliničnega izvida oziroma iz objektivnega izvida in celote priznakov se napravi dokumentirana diagnoza, in to povsem klinično: »Po tem in tem izvidu in iz teh in teh priznakov sklepam, da ima imenovanec to in to bolezen ...« (ni pa napisati diagnozo: »Po gdrenjem izvidu je bolezen ta in ta...«; to ničesar ne pove);
7. diagnoza mora biti jasen dokaz globljega poznavanja svoje stroke, po kateri je moči oddati pravilno mnenje o potrebi bolovanja ali upokojitve;
8. v potrdilu*je treba natanko navesti, katera vrsta zdravljenja je potrebna, kakor n. pr. v bolnici, kopališču, sanatoriju, klimatsko, v posebnih zavodih itd., zakaj in koliko časa je neobhodno potrebnega za zdravljenje, da se usposobi bolnik za delo v svojem zvanju;
9. bolnike ni moči predlagati za daljše bolovanje radi okrevanja doma razen po daljši in hudi prestani bolezni, in to samo toliko, kolikor je potrebno, da se usposobi bolnik za delo v svojem zvanju;
10. kratka bolovanja se dovolijo lahko za doma, to pa samo za akutne obolelosti, in sicer največ 7 do 15 Jni. Če bi morala bolezen dalj trajati, je treba to potrebo ugotoviti komisijsko..
Posebne določbe,
1. Zdravniška potrdila se morajo dokumentirati in izdajati, kakršen je pač namen, kateremu služijo:	•
a) da	bi	se opravičil izostanek	iz	službe;
b) da	bi	se predlagala rekonvalescenca	(točka	8.
splošnih določb);
c) za zdravljenje po točki 9. splošnih določb;
č) da bi se predlagal komisijski pregled za daljše bolovanje pregledanega uradnika;
d) za upokojitev.
2. Treba je navesti, ali je bolezen akutna, subakutna ali kroničnega značaja,'
ali se	da	ozdraviti ali ne,
Če se	da	ozdraviti, koliko časa	je	treba do	popolne
ozdravitve ali pa onesposobitve za opravljanje dolžnosti v zvanju.
3. Ce je bolezen kroničnega značaja in take vrste, da se da doseči z zdravljenjem samo zboljšanje, je navesti stopnjo obolelosti in delovno sposobnost z dostavkom, koliko se delovna sposobnost z zdravljenjem lahko povrne.
Če se delovna sposobnost ne povrne, je treba obrazložiti, zakaj se ne more povrniti, in v mnenju natanko navesti stopnjo delovne nesposobnosti, da bi se predlagalo trajno zdravljenje in bolovanje radi upokojitve.
4. Vsa daljša bolovanja morajo biti s komisijskim pregledom obrazložena.
5. Vsa komisijska mnenja, s katerimi se predlaga upokojitev, morajo biti dokumentirana po trajanju bolezni, ugotovljeni nepzdravljivosti in trajni delovni nesposobnosti in je za njih dokončno izvršitev priskrbeti mnenje glavnega sanitetnega sveta.
6. Potrebno je, da navedejo zdravniki v svojem mnenju obrazložitev tudi glede na službo, ki jo pregle-danec opravlja; kajti druga "so merila za oceno sposobnosti za pisarniško službo in druga za terensko, to se pravi, upoštevati je treba tudi vrsto posla, ki jo. opravlja pregledanec v svoji službi.
S tem navodilom se razveljavlja pravilnik o obliki, vsebini in načinu izdajanja zdravniških potrdil.*
V Beogradu, dne 20. septembra 1937; S. št. 24.328/37.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiša J. Cvetkovič s. r.
. —»»■   .......
545.
Podaljšava roka za polaganje sirotinskega denarja.**
Na podstavi pooblastitve iz točke 21. § 12. finančnega zakona za leto 1937/38. takole
odločam:
Rok 10 let iz člena 117. zakona o ureditvi Državne hipotekarne banke glede polaganja sirotinskega denarja se podaljšuje do dne 1. aprila 1938.
V Beogradu, dne 24. septembra 1937; št. 52.490/VI11.
Minister za finance Letica s. ",
Soglašam!
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
—..... — -
516.
Odločba
ministrskega sveta o prepovedi uvoza v kraljevino Jugoslavijo in provoza čez njeno ozemlje za žive in ubite zajce in kunce, njih kože in kakršne koli njih dele.***
Ministrski svet je v svoji seji z dne 21. septembra 1937 na predlog ministra za finance in na podstavi člena 13. v predlogu zakona o občni carinski tarifi izdal tole
odločbo:
I. Prepoveduje se uvoz v kraljevino Jugoslavijo in prav tako tudi prevoz čez njeno ozemlje za žive in ubite zajce in kunce, njih kože in kakršne koli njih dele.
II. Ta odločba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
Iz ministrstva za finance, oddelka za carine, dne 21. septembra 1937; št. 22.055/IV.
■ .........
* »Službeni lisk št. 181/15 iz 1. 1932.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
13. oktobra 1937, št. 232/LXVIII/519.
547.
Delitev
davčne uprave Ljubljana-mesto.*
Minister za finance je pod št. 65.432 z današnjega dne takole odločil:
»Po.§ 32. zakona o organizaciji finančne uprave odločam, da se razdeli z dnem 1. januarja 1938 davčna uprava Ljubljana-mesto na dve davčni upravi, in sicer na davčno upravo Ljubljana-mesto I in Ljubljana-mesto II. Pod davčno upravo Ljubljana-mesto I spada vse ozemlje ljubljanske občine južno od proge bivše južne železnice, pod davčno upravo Ljubljana-mesto II pa vse ozemlje ljubljanske občine severno od proge južne železnice, tako da je bivša južna železnica meja med obema davčnima upravama.«
1/ ministrstva za finance, oddelka za davke, v Beogradu, dne 1. oktobra 1937; št. 65.432/37.
548.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 186 z dne 18. avgusta 1937.
Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 11. julija 1937 so bili prevedeni v območju direkcije državnih železnic v Ljubljani: Zorn Rihard, podteiegralist-zvaničnik I. kategorije 3. skupine postaje Ljubljana gl. kol., za pomožnega telegrafista X. položajne skupine; Kolbe Anton, podtelegrafist - zvaničnik
I.	kategorije 3. skupine postaje Ljubljana gl. kol., za pomožnega telegrafista X, položajne skupine s 1. periodnim poviškom; P a r d i j a - M u š i n Juraj, prometni zvaničnik L kategorije 3. skupine postaje Poljčane, za pomožnega prometnika X. položajne skupine s 1. periodnim poviškom; z odločbo istega ravnatelja z-dne 23. julija 1937 je bil preveden Kreuh Karel, pod-strojevodja-zvaničnik I. kategorije 3. skupine s 1. periodnim poviškom kurilnice Maribor, za pomožnega strojevodjo X. položajne skupine z 2. periodnim poviškom.
Številka 187 z dne 19. avgusta 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. junija 1937 so napredovali v V. položajno skupino: Grčar Viktor, učitelj VI. položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske šole v Mariboru; Ambrožič Josip, učitelj VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom ljudske šole v Ljubljani; Grudnik Franc, učitelj VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom ljudske šole v Birčni vasi; Jeraj Valerija, učiteljica VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom ljudske šole v Ljubljani; Jankovič Marija, učiteljica VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom ljudske šole v Mariboru; Lesica Ivan, učitelj VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom ljudske šole v Ljubljani; Musar Franjo, učitelj VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom ljudske šole v Zidanem mostu; Mavrič Karel, učitelj VI. položajne skupine
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. oktobra 1937, št. 232/LXVlII/52Q.
s 3. periodnim poviškom ljudske šole v Gornji Radgoni; Roš Miloš, učitelj VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom ljudske šole v Hrastniku; Raunicher Antonija, učiteljica VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom ljudske šole v Mariboru; S e p a h e r Anton, učitelj VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom ljudske šole v Kranju; Sadar Marija, učiteljica VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom ljudske šole v Ljubljani; Strigi Anton, učitelj VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom ljudske šole v Črešnjevcu, srez Maribor-desni breg; Vukan Koloman, učitelj VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom ljudske šole v Bodoncih, srez murskosoboški.
Z odločbo ministra za promet z dne 17. julija 1937 ozir. z dne 20. julija 1937 so bili upokojeni v območju direkcije državnih železnic v Ljubljani: Feldin Henrik, oficial VIII. polož. skupine; Bajt Franc, prometnik VIII. položajne skupine s 3. periodnim poviškom; Rustja Franc, nadzornik premikalne službe VIII. položajne skupine, in Stuler Martin, oficial
VIII. položajne skupine s 3. periodnim poviškom.
Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 17. julija 1937 je bil premeščen na prošnjo ing. Sluga Janez, pristav VIII. položajne skupine
1.	sekcije za vzdrževanje proge Zidani most, v 13. sekcijo za vzdrževanje proge Sremska Mitroviča.
Številka 189 z dne 21. avgusta 1937.
Z odločbo ministra za pošto, telegraf in telefon z dne 13. julija 1937, štev. 61913, je bila premeščena na prošnjo v istem svojstvu Višnar Pavla, manipulant
IX. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Jesenice, k pošti, telegrafu in telefonu Jesenice-Fužine.
Z odločbo ministra za pošto, telegraf in telefon z dne 15. julija 1937, štev. 62.322, je bila premeščena po službeni potrebi k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 9 Milavec Pavlina, manipulant IX. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1.
Z odločbo ministra za pošto, telegraf in telefon z dne
7.	julija 1937 je bila premeščena na prošnjo k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 2 Koman Vida, pomožni uradnik IX. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Slovenj Gradec.
Številka 190 z dne 23. avgusta 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 5. avgusta 1937 so bili upokojeni: Drakulič Franjo, inšpektor V. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Žalec; Prah Franc, inšpektor V. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1; Bernard Mirko, inšpektor V. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Maribor 2; Rek Ljudmila, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Stari trg pri Rakeku; Zemljič Milan in Kolbe-z e n Rudolf, višja kontrolorja VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Maribor 2; Meden Matija, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1; Kladnik Josip, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Vransko; Legat Franc, višji prometnik VII. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1; Boc Anton, inšpektor V. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Celje; Nifergal Ana, kontrolor VIL položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Maribor 1.
Z odločbo ministra za pošto, telegraf in telefon z dne
10.	julija 1937, št. 59.362, je bil odpuščen iz državne službe Rak Jaroslav, pomožni manipulant X. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljutomer.
Z odločbo ministra za> pošto, telegraf in telefon z dne
20.	julija 1937 je bil premeščen po službeni potrebi k pošti, telegrafu in telefonu Poljčane Drolc Ciril, manipulant IX. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Križevci pri Ljutomeru.
Številka 191 z dne 24. avgusta 1937.-
Odobritev javne prakse. Z odločbo ministra za grad-be z dne 2. avgusta 1937, št. 29.292, je bilo odobreno inž. Polžu Karlu iz Ljubljane opravljanje javne prakse iz gradbene stroke na vsem ozemlju kraljevine.
Umrl. Ferenčak Martin, davčni kontrolor davčne uprave Maribor-mesto, je umrl dne 8. avg. 1937.
Številka 192 z dne 25. avgusta 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 10. julija 1987, O. štev. 10.312, je bil razveljavljen ukaz z dne 21. decembra 1933, O. štev. 25.215, s katerim je napredoval dr. Dragaš Bogoljub, višji pristav državnega zavoda za zdravstveno zaščito mater in otrok v Ljubljani VI. položajne skupine, v IV. položajno skupino 2'. stopnjo in odločeno, da napreduje imenovani z dnem 21. decembra 1933 znova v IV. položajno skupino 2. stopnjo.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odločbo z dne 14. avg. 1937, štev. 1208/37, razširjanje in prodajanje brošure »Sličice iz hrvatske pevjesti od doseljenja do 1918«, zvezek 1., ki ga je priredil Miles in je izšel v Zagrebu.
Številka 193 z dne 26. avgusta 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. julija 1937 je bila premeščena na prošnjo k Narodnemu gledališču v Beogradu za člana s pravicami uradnika VIL položajne skupine Gavella Zlata, član iste položajne skupine Narodnega gledališča v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 5. avgusta 1937 so bili premeščeni: k pošti, telegrafu in telefonu Celje Lajtgeb Albin, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Rogatec, na prošnjo; k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 1 Vidmar Tomaž, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 2, na prošnjo; k: pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 2 Marušič Gabrijel, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1, po službeni potrebL
Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 23. julija 1937 je bil preveden G o s t i č J o ž e, podstrojnik-zvaničnik I. kategorije 2. položajne skupine kurilnice Ljubljana, za pomožnega strojevodjo X. položajne skupine z 2. periodskim poviškom.
Številka 191 z dne 27. avgusta 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 5. avgusta 1937, Pov. štev. 1313/IIT, je bil premeščen po službeni potrebi za davčnega višjega kontrolorja VI. položajne skupine davčne uprave v Kranju Zeslin Rudolf, davčni inšpektor iste položajne skupine davčne uprave v Škofji Loki.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v LfubljanL liska la zalaga tlgkftcpa Mgrjrur d, d, X Ljubljani; njen predstavnik; ptmar Mihalek y Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 85. kosu VIII. letnika z dne 23. oktobra 1937.
Razglasi kraljevske banske uprave
IV.	No. 17178/4.	2996 3—3
Razpis.
Kraljevska banska uprava razpisuje dobavo oblačilnega in perilnega blaga v večji množini za obdarovanje siromašne šolske mladine narodnih šol o božiču.
Predvsem se nabavi za dečke Saglia klačevina in oksford oziroma kotenina ter za deklice blago oziroma flanela za obleko in flanela oziroma harhent za perilo. Za kakovost posameznih vrst blaga je priložiti vzorec v dolžini 1 m.
Ponudbe, kolkovane z banovinskim kolkom za 10'— din, z vzorci, cenami in prodajnimi pogoji je nasloviti na banovinski šolski odbor Ljubljana, Knafljeva ul. št. 9/11, soba štev. 19, do 25. oktobra 1957.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. oktobra 1937. Namestnik bana, pomočnik:
Dr. Majcen s. r.
.V. No. 4642/20.	2978-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za prevzem zidarskih del pri gradnji centralne kuhinje drž. zdravilišča v Topolščici
11.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 30. oktobra 1937 ob 11. uri dop.
v sobi št. 34 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/111.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 319.388 97.
Predpisana kavcija znaša din 32.000. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med urndnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovino v Ljubljani,
dne 13. oktobra 1937.
»j.
VI. No. 27.101/1.	3078
Sprememba
v imeniku zdravniške zbornice zn dravsko banovino.
Dr. Novak Lelja, zdravnica v Ljubljani, je bila vpisana v imenik zdravnikov zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Kralj. banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dno 19. oktobra 1937.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
S 70/37-1.	3061
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 15. julija 1937, posl. štev. II R 189/37—2, je bila Bartolj Marija, pos. žena iz Kremena št. 29, občina Št. Rupert, zaradi umobolnosti popolnoma preklicana.
Za pomočnika je bil postavljen njen mož Bartolj Ivan, pos. iz Kremena št. 29, občina Št. Rupert.
Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. I.,
dne 6. oktobra 1937.
1 P 886/37.	'	3063
Oklic.
Tožnica Irgolič Dora, odvetnikova soproga v Mariboru, Cvetlična ulica-št. 13, je vložila proti tožencu Cafu Ferdinandu, čevljarskemu pomočniku neznanega bivališča, radi priznanja lastnine k opr. št. 1 P 886/37 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 3. novembra 1937 ob osmih pred tem sodiščem v sobi št. 14, razpravna dvorana.
Ker bivališče toženca ni znano, se postavlja Caf Franc, krojaški pomočnik, sedaj redov 15. p. polka 8. čete v Tuzli, za skrbnika, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. I., dne 30. septembra 1937."
1 P 1012/37.	3062
Oklic.
Tožnik dr. Ravnik Rudolf, odvetnik v Mariboru, Sodna ulica št. 14, je vložil proti tožencema Ferku Francu, kolar-skemu pomočniku, in Ferku Karlu, hlapcu, obema sedaj neznanega bivališča, radi din 5.811'— s prip. tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 3. novembra 1937 ob osmih pred tem sodiščem v sobi št. 14.
Ker bivališče toženca ni znano, se postavlja Ferk Bogomir, posestnik v Zg. Jakobskem dolu št. 7, za skrbnika, ki ju bo zastopal na njuno nevarnost in stroške, dokler ne nastopita sama ali ne imenujeta pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. I., dne 30. septembra 1937.
•j.
Og 64/37-2.	3082
Oklic.
Jenko Janez, rojen 16. avgusta 1881 na Selu pri Vodicah, je ob izbruhu svetovne vojne odrinil na bojišče, od koder se je zadnjič oglasil 28. avgusta 1914. Po predlogu njegove žene se uvaja postopek za proglasitev mrtvim. Pogreša-
nec se pozivlje, da se javi do 1. novembra 1938 podpisanemu sodišču.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 16. oktobra 1937.
-g.
Og 50/37—2.	3086
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Povirk Andrej, roj. 28. novembra 1890 na Gori štev. 3, krščen v Vačah, sin Jerneja in Marije roj. Dragar, pos. sin iz Gore štev. 3, obč. Peče, je takoj v začetku svetovne vojne odšel k vojakom in bil dodeljen k 2. stotniji 7. lovskega bataljona ter s tem odrinil na rusko bojišče.
Dne 17. maja 1915 je bil odposlan s pat rolo na poizvedovanje, od katere pa se ni nobeden več vrnil in od tedaj dalje ni nobenega glasu več o njem.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., štev. 1., o. d. z., se uvaja na prošnjo njegovega brata Povirka Franca, pos. na Gori štev. 3, p. Vače pri Litiji, postopek za proglasitev mrtvim, ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, g. Franu Malniču, odvetniku na Brdu-Lukovica.
Povirk Andrej se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 20. novembru 1938 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 7. oktobra 1937.
Og 57/37—3.	3085
Amortizacija.
Na prošnjo Kopitar Marjete, delavke v tobačni tovarni, stanuj, na Ježici št. 45, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v šestih mesecih po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo: Hranilna knjižica Mestne hranilnice ljubljanske štev. 3662 z vlogo din 14.975, glaseča se na ime Kopitar Marjeta.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 7. oktobra 1937.
»j.
Og 58/37—3.	3084
Amortizacija.
Na prošnjo Marinija prej Mariniča Jožefa p. Janeza, Vederjan št. 36/19, županstvo Šmartno-Kojsko, Italija, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v šestih mesecih po objavi v »Službenem listu svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
^ Oznamenilo: Hranilna knjižica Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, štev. 8356 z vlogo din 5742'50, glaseča se na ime Marinič Janez.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 7. oktobra 1937.
I 246/37—16.	3043
Dražbeni oklic.
Dne 27. novembra 1937 o b osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Gozd pol vi. št. 11.
Cenilna vrednost: din 44.050"—.
Vrednost pritekline: din 2.180'—.
Najmanjši ponudek: din 29.360"—.
Varščina: din 4.410"—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, dne 14. oktobra 1937.
1 509/37—7.	3004
Dražbeni oklic.
Dne 26. novembra 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin:
a) zemljiška knjiga k. o. Kočevje vi. št. 35:
I. skupina:
Cenilna vrednost: din 167.320"—.
Najmanjši ponudek: din 111.547'—.
Varščina: din 16.732"—.
II. skupina:
Cenilna vrednost: din 13.050"—.
Najmanjši ponudek: din 8.700"—.
Varščina: din 1.305"—.
III. skupina:
Cenilna vrednost: din 4.952"—.
Najmanjši ponudek: din 3.302"—.
Varščina: din 496"—.
IV. skupina:
Cenilna vrednost: din 7.275'30.
Najmanjši ponudek: din 4.851"—.
Varščina: din 728"—.
b) zemljiška knjiga k. o. Stara cerkev vi. št. 376:
V. skupina:
Cenilna vrednost: din 6.559"30.
Najmanjši ponudek: din 4.373"—.
Varščina: din 656"—.
Oba vložka kot celota:
Cenilna vrednost: din 199.156'60.
Najmanjši ponudek: din 132.773'—.
Varščina: din 19.916'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 8. oktobra 1937,
I 200/37.	2999
Dražbeni oklic.
Dne 27. novembra 1937 o p o 1 i enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Planina vi. št. 28, 173.
Cenilna vrednost: din 70.013"69.
Najmanjši ponudek: din 35.006"32.
Varščina: din 7.001'36.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranjski gori, dne 8. oktobra 1937.
*
Va I 5469/35—21.	3037
Dražbeni oklic.
Dne 25. novembra 1937 o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Log vi. št. 673 v cenilni vredndsti din 32.308'50, k. o. Brezovica vi. št. 1314 v cenilni vrednosti dinarjev 2.594"—, najmanjši ponudek dinarjev 23.268'50, varščina din 3.490'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V. a,
dne 5. oktobra 1937.
*
Va I 2127/37-7.	3087
Dražbeni oklic.
Dne 25. novembra 1937 o poli dvanajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sv. Petra predm. I. del vi. štev. 819 (54/«*: štiri in petdeset štiriinšestdesetink pare. št. 450/5, njiva).
Cenilna vrednost: din 96.963"75.
Najmanjši ponudek: din 96.000"—.
Varščina: din 9.697'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dr&ž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va.,
dne 15. oktobra 1937.
*
I 303/37—8.	2863
Dražbeni oklic.
D n e 27. novembra 1937 ot) devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Farna vas vi. št. 98.
Cenilna vrednost: din 264.990'—.
Vrednost pritekline: din 109.050"—.
Najmanjši ponudek: din 190.929'32.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Prevalje,
dne 23. septembra 1937.
I 859/37—19.	3019
Dražbeni oklic.
Dne 24. novembra 1937 o p o 1 i desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Cirkulane vi. št. 36.
Cenilna vrednost: din 62.785"—.
Vrednost priteklin: din 500'—.
Najmanjši ponudek: din 41 860"—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneie pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa.se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 5. oktobra 1937.
•g.
I 2361/36-23.	3018
Dražbeni oklic.
Dne 24. novembra 1937 o p o 1 i devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Pobrežje vi. št. 324.
Cenilna vrednost: din 40.701'50.
Vrednost priteklin: din 520 —.
Najmanjši ponudek: din 20.35075.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 8. oktobra 1937.
•j.
1 2190/36-45	2946
I 2515/36—29.
Dražbeni oklic.
Dne 27. novembra 1937 o b d e * vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Levanjci vi. št. 22, 198 (v 14 skupinah).
Cenilna vrednost: din 147.316"22.
Vrednost priteklin: din 7.050"—, ki pripada k 14. skupini.
Najmanjši ponudek: din 98.210"—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 29. septembra 1937.
*
I 879/36-23.	2987
Dražbeni oklic.
Dne 27. novembra 1937 o b osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 30 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Gorjuše vi. št. 117.
Cenilna vrednost: din 52.260'—.
Vrednost priteklin: din 1.210'—.
Najmanjši ponudek: din 34 840'—.
Vadij: din 5.226'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici, dne 12. oktobra 1937.
*
I 1488/36-23.	2986
Dražbeni oklic.
Dne 27. novembra 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 30 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sp. Gorje vi. št. 34.
Cenilna vrednost: din 24.308'—.
Najmanjši ponudek: din 16.205'—.
Vadij: din 2.431'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici, dne 12. oktobra 1937.
1 421/37-20.	3076
Dražbeni oklic.
Dne 24. novembra 1937 o b osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Črešnjevec vi. št. 76 in Po-Jtoše vi. št. 118.
Cenilna vrednost: din 130.025'25.
Najmanjši ponudek: din 86.683'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
{e priglasiti sodišču najpozneje pri draž->enem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Rlede nepremičnin v škodo zdražitelja, *i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °hlic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II., dne 12. oktobra 1937.
1 126/37-15.	2815
Dražbeni oklic.
Dne 27. novembra 1937 ob de-'etih bo pri podpisanem sodišču v
sobi št. 16 dražba nepremičnin vi. št.:
I.	173, II. 260, III. 366, IV. 379, V. 14 78,
VI.	14 189, VII. 14 249, VIII. K 350,
IX.	J4 354 k. o. Bodrež ter X. 14 vi. št. 74 k. o. Senovica.
Cenilna vrednost: ad I. din 1.321'15, ad II. din 1.25875, ad III. din 876'—, ad IV. din 126'60, ad V. din 1.627'60, ad VI. din 367'95, ad VII. din 1.078'95, ad VIII. din 20.651'12 (14), ad IX. dinarjev 106'— in ad X. din 2.16775.
Vrednost pritekline: K vi. št. 350 k. o. Bodrež din 1.050'— in k vi. št. 74 k. o. Senovica din 1.160'—.
Najmanjši ponudek: ad I. din 881'—, ad	II.	din 839'25,	ad	III. din 584'—,
ad	IV.	din 84'50,	ad	V. din 1.085'25,
ad	VI.	din 245'50,	ad	VII. din 719'50,
ad	VIII. din 13.767'50,	ad IX. din 35'50
in ad X. din 1.445'25.
Jamčevina: ad I. din 132'25, ad II. din 126'—, ad III. din 8775, ad IV. din 1275, ad V. din 163'—, ad VI. dinarjev 37'-, ad VII. din 108'-, ad VIII. din 2.065'25, ad IX. din 5'50 in ad X. din 217'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Šmarje pri Jelšah, odd. II.,
dne 22. septembra 1937.
•J;
I 76/37-17.	3059
Dražbeni oklic.
Dne 17. novembra 1937 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 375 k. o. Osolnik in vi. št. 396 in 437 k. o. Selo.
Cenilna vrednost: din 56.894'—.
Vrednost priteklin:- din 85'—.
Najmanjši ponudek: din 37.966'—.
Varščina: din 5.700'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Velikih Laščah, dne 17. oktobra 1937.
I 447/37.	3031
Dražbeni oklic.
Dne 26. novembra 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Založe vi. št. 120.
Cenilna vrednost: din 22.775'50.
Vrednost pritekline: din 550'—.
Najmanjši ponudek: din 15.551'—.
Varščina: din 2.333'-.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 9. oktobra 1937.
Konkurzni razglasi
875.	3045
Poravnalni oklic.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dovoljuje otvoritev poravnalnega postopan ja o imovini Gorenca Alojzija, posestnika in neprotokoliranega trgovca, Ardro pri Sv. Duhu, p. Krško.
Za poravnalnega sodnika se postavlja starešina okrajnega sodišča v Krškem dr. Zelezinger Vladimir, za poravnalnega upravitelja pa dr. Borštnik Vladimir, odvetnik v Krškem.
Narok za sklepanje o poravnavi bo dne 19. (devetnajstega) novembra 1937 ob 11. uri pri okrajnem sodišču v Krškem.
Upniki se pozivajo, da do dne 5. (petega) novembra 1937 prijavijo svoje terjatve okrajnemu sodišču v Krškem, ker in jih sicer zadele posledice § 41. zakona o prisilni poravnavi izven stečaja.
Dolžnik ponuja upnikom 50% kvoto, plačljivo v treh šestmesečnih obrokih, od katerih zapade prvi šest mesecev, drugi dvanajst mesecev, tretji pa osemnajst mesecev po potrditvi poravnave.
Pravno dejstvo otvoritve poravnalnega postopanja se pričenja dne 19. oktobra 1937.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. TI.,
dne 18. oktobra 1937. *
Por 3/37-6.
Razglasi raznih uradov in oblastev
II1/2 št. 60.466/37.	3069-3-1
Predmet: Razpis moke in mesa.
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje dobavo moke in mesa za Mestno zavetišče za onemogle v Japljevi ulici štev. 2, Delavski dom. Mladiko in mestna dečja dnevna zavetišča pri Sv. Florjanu, v Šiški in za Bežigradom za čas od 1. januarja 1938 do 31. marca 1938.
Zadevni dobavni pogoji so interesentom na vpogled med uradnimi urami pri mestnem socialno-političnem uradu v Mestnem domu, II. nadstr., soba št. 2.
Pravilno po taril. postavki 25. taksnega zakona kolkovane ponudbe z navedbo točnih cen za vsako vrsto blaga je vložiti v zapečateni kuverti do 22. novembra 11)37 do 10. ure dopoldne v mestnem soc. pol. uradu v Mestnem domu, II. nadstropje, soba št. 2.
Kavcijo v znesku 5% ponudene vsote je vložiti pri mestni blagajni najkasneje do 22. novembra 1937 do 9. ure dop.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 13. oktobra 1937,
Narodna banka 3070 kraljevine Jugoslavije
Stanje 15. oktobra 1937.
Aktiva.	dinarjev
Podloga . . . 1.725,358.120-84 (+ 9.857.143.30) Devize, ki niso v podlogi 661,882.002-45 (-36,568.204-39) Kovani novec 350,752.280-—(+ 6,399.868-—) Posojila . . . 1.581,602.125-65 (+ 1,146.690'05) Vrednostni
papirji . . . 199,698.053"70 Prejšnji predjerai
državi ... 1.651,988.055-08 (-	76.027-81)
Začasni predjemi gl.
drž. blagajni 600,000.000"—
,Vrednosti re-zervn. fonda 153,406.064-91 (+	12.673*75)
Vrednosti ostalih fondov ............. 28,441.132--
Nepremični-ne............. 163,603.899-74	(+	314.939-90)
Razna aktiva 1.888,081.806-10 (+58,655.481-67)
9.004.813.540-47
Pasiva.	dinarjev
Kapital . . , 180,000.000"—
Rezervni fond .... 169,996.607-23 Ostali fondi .	31,951.100'30
Novčanice v
obtoku . . .5.771,787.000--(- 58,010.700--) Obveze na
pokaz 2.490,701.800-38 (+ 88,630.883-79) Obveze z rokom ....	50,000.000"—	,
Razna pasiva 310,377.032-56 (+ 9,122.280-68)
9.004.813.540-47
Obtok in obveze .... 8.262,488.800-38
Celotno kritje . . .. 26"83 Kritje v zlatu .... 26"04 °/.
Obrestna mera: po eskomptu .......... 5%
po zastavah:	i-»	i
na zlato in varante ....... 5%
na vrednostne papirje ...... 6%
Štev. G096.
3071
Razpis.
Občina Ruše, srez Maribor - desni
breg, razpisuje, ker prve prošnje niso bile popolne, vnovič naslednja občinska uslužbenska mesta:
1. mesto pragmatičnega občinskega tajnika.
Pogoji: popolna srednja ali njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom. Služba je obenem združena s službo občinskega blagajnika. Varščino bo določil občinski odbor;
2. mesto pogodbenega zvaničnika. Pogoji: dvorazredna srednja ali njej
enaka strokovna šola;
3. pogodbeno mesto občinske babice s predpisano kvalifikacijo.
Za vsa razpisana mesta je vložiti pravilno kolkovane, lastnoročno spisane prošnje, opremljene z dokumenti po cl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužben-
cih v roku enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tukajšnji občini.
Občina Ruše,
dne 21. oktobra 1937.
Štev. 2990.
*
Razpis.
3079
V smislu odloka ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje O. Br. 15.251 z dne 15. oktobra 1937 razpisuje uprava bolnice za duševne bolezni v Ljubljani dobavo kruha in kvasa za čas od 1. novembra 1937 do 31. marca 1938.
Ponudbe, kolkovane z 10 din, je vložiti pri upravi bolnice v Ljubljani, Poljanski nasip št. 52, do 27. oktobra 1937. Pogoji so razvidni pri upravi med uradnimi urami.
Državna bolnica za duševne bolezni Ljubljana-Studenec, dne 19. oktobra 1937.
Štev. 3409/37.	3055
Predmet: Izdelava tramov-razpis dražbe.
Dražba lesa.
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov, Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 24/1, proda na javni pismeni dražbi ca 1800 plm tesanih tramov produkcije 1937. Dražba bo 30. novembra 1937 ob enajstih pri gorenji upravi, kjer so na razpolago podatki, pogoji in tiskovine.
Začasna drž. uprava razlaščenih velepos. gozdov dravske banovine v Ljubljani,
dne 18. oktobra 1937.
*
Štev. 3291/E-Ing. J.
3053
Razpis.
Ljubljanska mestna elektrarna razpisuje dobavo 600 komadov lesenih drogov.
Ponudbe je poslati do 6. novembra 1.1.
v zaprtem ovoju z napisom: »Ponudba za drogove« na ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske.
Potrebna pojasnila dobi ponudnik med uradnimi urami pri ravnateljstvu mestne elektrarne, Krekov trg 10/11.
Ravnateljstvo mestno elektrarne ljubljanske,
dne 19. oktobra 1937.
Razne objave
Objava.
3073
Ministrstvo za kmetijstvo je z odlokom Št. 38.118/V z dne 27. julija 1937 določilo za podpisano posojilnico obrestno mero za stare vloge od 2'/, % na 2%, in sicer počenši z dnem 1. avgusta 1937.
Kmetska hranilnica in posojilnica v Brezovcih pri Murski Soboti.
3072
Objava.
Izgubil sem odpustnico iz leta 1926. ljudske šole v Razvanju na ime Adam Janez in jo proglašam za neveljavno.
Adam Janez s. r., Razvanje 55, p. Hoče.
*
3067
Objava.
Izgubil sem evidenčno tablico št. 15489 za kolo in jo proglašam za neveljavno.
Draž Anton s. r., trgovec,
Trnovlje — Celje.
*
3052
Objava.
Izgubil sem evid. tablico št. 47.268 za kolo, ter jo proglašam za neveljavno.
Juvan Jožef s. r., Sostro 15.
*
3054
Objava.
Izgubil sem spričevalo I. razreda drž. meščanske šole v Ljubljani - Prule iz 1. 1919/20., ter ga proglašam za neveljavno.
Medved Pavel s. r.
*
3047
Objava.
Izgubil sem delavsko knjigo, izdano od občine Ribno pod št. 7 z dne 30. avgusta 1933, glasečo se na ime Mulej Maks, Bodešče št. 18. Proglašam jo za neveljavno.
Mulej Maks s. r., Bodešče št. 18, p. Bled.
*
3068
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico kolesa (evid. tablica 78540), in jo proglašam za neveljavno.
Peserl Aleksander s. r.,
.Velka.
*
3051
Objava.
Ukradena	mi	je bila	prom.	knjižica
štev. 1925	za	kolo, in	jo	proglašam za
neveljavno.
Smodej Ivan s. r.,
Šmartno v Rož. dol.
*	3058
Objava.
Izgubil sem evidenčno tablico št. 67831 za kolo, prej last Šinkovca Mirka iz Čabrač 5, ter jo proglašam za neveljavno.
Smitek Anton s. r., študent.
Kropa št. 69.
*	3090
Objava.
Izgubil sem evid. tablico št. 47126 za kolo, in jo proglašam za neveljavno.
Zorc Franc s. r., Gaberje 9 pri Dobrovi*
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska la salaga Tiskarna Merkur x Ljubljani, njen predstavnik: Q, Mihalek r Ljubljani.