Gospodarstvo.
Rožičavost na Slivah. Lani bi bilo marsikje več sliv, ko bi se ne bile zrožičile ali kakor nekateri pravijo, ko bi ne bile šle v murke. Tako označujejo na kmetih bolezen na slivah, ki jo povzroča neka glivica, katera se naseli v mladem sadu in ki povzroča, da dobi sad od ene strani stisnjeno, podolgovasto, na rožiče ali murke spominjajočo obliko. Namesto lepo barvnega, sočnega sadu visi na drevju vse polno takih neokusnih, v sredini votlih, sprva zelenkasto belih, pozneje rumen-
kastih potvar, ki niso za nobeno rabo in ki pred časom odpadejo. Bolezen povzročajoče glivice se po zajedajo tudi v les in veter prenaša glivične trose, to je kal bolezni od drevesa do drevesa in kjer so jim življenski pogoji dani, posebno če je dovolj vlage, nastane novo okuženje. Okužijo pa se lahso drevesea tudi s cepljenjem, ako se vzamejo cepiči od bolnih dreves. Kako je torej preprečiti ali vsaj omejiti to bolezen ? Pred vsem ne jemati cepičev od dreves, ki so okužena. Zelo važno je tudi in morebiti še najbolj uspešno, da se bolno sadje skrbno pobira in sežge ali pa globoko pokopa. Slivje primerno iztrebiti, oziroma osnažiti, ostrgati staro skorjo, mah in lišaje ter drevje namazati na pomlad in v jeseni z apnenim bele-žem : vse to omejuje bolezen-rožičavost. Temeljito škropljenje slivja pred cvetjem in po cvetenju z dvaodstotno bakrenogalično-apneno raztopino omejuje obolenje sadu. Ker se kaže, da bodo tudi letos slive rodne, če ne uniči cvetja mraz, se mi je zdelo vredno, opozoriti občinstvo na to bolezen Kakor pri obrambi vseh rastlinskih in drugih enakih bolezni je tudi tu le skupno delo vseh prvi pogoj za dober uspeh. Vsaj obolelo sadje bi lahko zbirali in iiničevali vsi, ki imajo slivje. Zupane. Stanje naše setve. Vsled izdatnega deževja zadnjh dni se je stanje naše setve znatno izboljšalo. Med dežjem pomešani sneg je preje koristil kakor štodoval, bati se je bilo edino jasnih noči in jutranjega mraza, ki bi pokončal že vzbrstelo sadje. Mraza pa ni bilo. Po podatkih meteorološkega zavoda v Zagrebu znašajo količine padavin v času od 16. do 19. tega meseca v Cerknici 189 mm, Karlovcu 54 mm, Lepoglavi 70 mm, Ljubljani 105 mm, Zagrebu 47 mm, Vel. Kikindi 14 mm, Brodu na Savi 8 mm, Sarajevu 14 mm, Mostaru 59 mm. Čim bolj proti vzhodu, tem manj dežja je bilo, vendar je na najvzhod-nejši meji naše države, v Kikindi padlo 14 mm, kar zadostuje, da se setev od dolgotrajne suše opomore. Ker pomladansko deževje pač še ni zaključeno, smo danes lahko že izven strahu pred žetveno katastrofo in prehranbenimi krizami v državi sami. Prvi poganki setve se doslej edino vsled suše niso mogli tako razviti, kakor bi se morali pri preobilici pomladanske solnčne toplote razviti. Navzlic relativni suši pa so one rastline, ki imajo koli-kortoliko globlje korenine, lepo razvite. Krmila, sadje pa tudi trta kažejo dobro. Dosedanja izvanredna suša je trti samo koristila in če ne bo posebnih mrazov po deževju in drugih nezgod, se obeta našemu vinogradniku bogata trgatev. Za koruzo, ki se bo sedaj začela sejati, so setvene okoliščine prav ugodne. Travniki so se znatno popravili, zaradi tega se ni bati pomanjkanja sena. V splošnem nam je deževje zadnjih dni ohranilo mnoge milijone narodnega premoženja. Pričakovati je padanje cen tako različnih vrst žita kakor žitnih proizvodov.