QlSS/om NO, 243 Ameriška Domovina ‘pto. I0l9a LiJ'8'- L^e Scan in spirit Ky iN LANOUAGC ONIY ' 1]2^ y%fVl- E II i HI— HI Serving Chicago, Milwaukee,' Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 28, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Allende je izgubil boj ljudskih množic Ko je opozicija zbrala na zborovanje v S a n t i a g n, glavnem m'estu čila, preko 60,000 ljudi, se je vladnega udeležilo Je 20,000. S ANIT AGO, Čile. — Ko je bil na obisku v Čilu kubanski Fidel Castro, je opozoril vlado in njene pristaše na pomanjkljivo organiziranje ljudskih množic. Narodni stadion v Santiagu je bil ob zaključnem slovesu za Castra slabo zaseden. Vladi ni uspelo v njem zbrati niti 40,000 ljudi. Castro je trdil, da na Kubi vsak čas lahko zbere na zborovanje pol milijona ljudi. Ko je ob Castrovem obisku v Čilu postala opozicija proti socialistični vladi Allendeja močnejša in glasnejša, je Allende najprej hotel prepovedati njeno napovedano javno zborovanje. Nato je to dovolil in zagotovil, da bo vladna stran zbrala 300,-000 ljudi na zborovanje, če ijih bo opozicija 50,000. Napoved ga je postavila na laž. Opozicija je res zbrala na zborovanje v Narodnem stadionu 60,000 ljudi, Allendeju pa se vkljub vsem naporu ni posre-srečilo spraviti skupaj nad 20,-000 ljudi v istem stadionu štiri dni kasneje. To je dalo opoziciji še večji pogum v boju proti Allendeju in njegovemu uvajanju socializma. Ker ima opozicija večino v Kongresu, je Allende. predložil ustavno reformo, ki naj bi Kongres nadomestila z “ljudsko skupščino”. Kongres je predlog hladno sprejel in Allende je zagrozil, da bo izvedel o njem ljudsko glasovanje. Zadnja skušnja v ‘boju ljudskih množic’ mu je pokazala, da bi utegnilo biti ljudsko glasovanje zanj pogubno. Med tem zahteva opozicija v Kongresu odstavitev notranjega ministra, ki ob znanem protestnem pohodu “loncev in ponev” ni dovolj poskrbel za red in varnost demonstrantk. Vse skupaj budi upanje, da je Čile spoznal svojo napako, ko je izročil vlado v republiki dr. Allendeju in njegovi “socialistični fronti”. Pri volitvah je dobil sicer le 36.3 N glasov, toda relativno največ. Zato je Allendeja krščansko - demokratska stranka pri volitvah v Kongresu podprla in ga tako dejansko izvolila za predsed. republike, ko je obljubil, da bo varoval ustavne pravice in demokratični red. Novi grobovi Brian Peterson V mestni bolnici je preminil 5 tednov stari fantek Brian Pe ■ | terson, 9115 Crane Avenue, sin staršev Williama in Genevieve, rojene Zupančič. Poleg staršev zapušča še bratca Robina in Williama ter sestrici Deborah in Kevin. Pogreb bo v jutri, v sredo, iz Ferfolijevega pogrebnega zavoda na Union Avenue v cerkev sv. Lovrenca ob desetih, potem na pokopališče Kalvarija. Louis Krasna Sinoči je nenadno umrl Louis Krasna s 1078 Addison Rd. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue. Truplo bo na mrtvaškem odru samo v sredo popoldne in zvečer ter v četrtek zjutraj. Johanna Pesnik Včeraj je po težji bolezni nepričakovano umrla na svojem domu v Newburghu 73 let stara Johanna (Jennie) Resnik, roj. Blaž v Bukovici pri Vodicah na Gorenjskem, od koder je prišla v ZDA pred nad 50 leti, vdova po 1. 1968 umrlem Jakobu, znanem društvenem delavcu, zastopniku in dopisniku AD, mati Cyrila (Florida), Louisa (Wick-liffe), Franka (Florida), Albina, lastnika Resnik Grocery Store v Newburghu, Jean Gonzales (Tex.), Mildred Globokar (Wickliffe), pok. Bridget in pok. Therese, 10-krat stara mati, 9-krat prastara mati, sestra pok. Johna, pok. Josepha Blaža, pok. Mane Belehar, Marije Kimovec (Slov.) in Franca (Arg.). Pokojna je bila članica Tretjega reda sv. Frančiška, Oltarnega društva pri Sv. Lovrencu, Marijine legije pri Sv. Vidu, Pod. št. 15 SŽZ, Društva sv. Ane št. 150 KSKJ in Društva Kraljica miru št. 24 ADZ. Pogreb bo v četrtek ob 8.30 iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo. Truplo pokojne bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob dveh. Brandt hoče ohraniti tesne vezi Evrope z ZDA BONN, Nem. — Na tiskovni k o n f e r e n ci pred Božičem je kancler W. Brandt dejal, da bo skušal v razgovorih s predsednikom Nixonom ta teden rešiti eno veliko vprašanje: Kako bi toogla Zahodna Evropa in Združene države ohraniti tesne vezi med seboj. Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo! vgcnmcwtnos Čistka na Hrvaškem v oboroženih silah Oblačno in hladnejše z možnostjo naletavanja snega. Naj-višja temperatura okoli 40. Nekatere vesti trdijo, da je “občenarodni hrvaški po-kret” segel globoko in široko tudi v oborožene sile na Hrvaškem. BELGRAD, SFRJ. — V Zagrebu, glavnem mestu Hrvatske, je odstopil predsednik Zveze bivših borcev, prav tako glavni urednik nekega mladinskega tednika in njegov gospodarski urednik. Vsi so morali s svojih mest zaradi “premajhne čuječnosti”. Čiščenje zagrebške vojne oblasti in njenega oficirskega zbora pristašev prijetega gen. Janka Bobetka, načelnika glavnega stana, vrši gen. Ahmed Hodžič, Srb-musliman. Prijet je bil, kot znano, tudi upokojeni gen. Ivan Šibi, predsednik Zveze rezervnih oficirjev in podoficirjev v SR Hrvaški. Trdijo, da so dobili v glavnem stanu zagrebške vojne oblasti, kateri je načeloval gen. Janko Bobetko, ‘načrt 'X’ o tem, kako naj bi oborožene sile zagrebške vojne oblasti varovale prihod sovjetskih čet na “ozemljene surevene Hrvatske”. Razpuščeno in zamenjano je bilo tudi poveljstvo teritorialne obrambe SR Hrvatske, ki naj bi bila vključena v celoti v “občenarodni hrvatski pokret”. Letalski napadi naj preprečijo rdečo ofenzivo f r ~~~» ZDA nadaljujejo z letalskimi napadi WASHINGTON, D.C. I Iz Clevelanda in okolice — O- brambni tajnik M. R. Laird je I včeraj na tiskovni konferenci i dejal, da so sedanji letalski na-1 Silvestrovanja— J padi, ki trajajo že tretji dan za-! Pevski zbor “Korotan” priredi 5 pored, časovno omejeni in služi-j Silvestrovanje v petek, 31. de-I jo varovanju ameriških oborože-1 cembra, v spodnji dvorani SIo-! nih sil v Južnem Vietnamu, pa j venskega narodnega doma na | so tudi odgovor na stalna krše-! St. Clair Avenue. Za ples bo j nja sporazuma o končanju letal-j igral ansambel “Vandrovci”. Žalskih napadov na Severni Viet-1 četek ob pol osmih. i nam jeseni 1968. ^ ^ Slovenski dom na Holmes 1 Ameriško letalstvo je začelo j ^venue prireQj Silvestrovanje v z napadi na vojaške cilje v Se-jpgj-gj^ gp decembra v obeh dvoranah. V spodnji bo igral Dick Spilar orkester, v zgornjo orkester “Sonet”. Začetek ob devetih. W A S HIN GTON, D.C. — Rdeči vodijo že nekaj tednov obsežne napade v Laosu in v Kambodži. V obeh državah so dosegli precejšnje uspehe, pa jim še ni dovolj. Zdi se, da jih vsak uspeh požene k novemu naporu. Poveljstvu ZDA to ne gre v račun v času, ko se število ameriških čet v Južnem Vietnamu krči. Tako je tik pred Božičem že padlo pod 159,000 mož. Povečana vojaška dejavnost rdečih v Laosu, kjer so z močnimi silami udarili na vladne čete na Planoti vrčev in to zavzele s podporo letalstva in tankov ob uporabi velikega števila tudi težjih in težkih topov, povezana z vztrajnim rdečim naporom v Kambodži, kjer so rdeči v neposredni bližali glavnega mesta Phnom Penha in še vedno nadzirajo več milj ceste št. 6 med Plinom Penhom in Kompong Thom (Glej zemljevid!) na severu napravlja vtis, ua hoče Hanoi pokazati ZDA, da je še vedno sposoben močnih vojaških nastopov. Nastopi v Laosu in Kambodži naj bi kazali, da lahko pride na vrsto znova tudi sam Južni Vietnam, ko bodo rdeči dovolj u-trjeni v Laosu in Kambodži. Poveljstvo ameriških oboroženih sil v Južnem Vietnamu je v skrbeh za varnost ameriških čet in je zato odredilo z neposrednim odobrenjem predsednika Nixona obsežne letalske napade na vojaške cilje v Severnem Vietnamu. S temi napadi hoče oslabiti naprej protiletalsko obrambo, ki je bila v zadnjih mesecih močno pojačena, da bo nato varnejše in bolj brez skrbi lahko uničevalo skladišča vojnih potrebščin in zbirališča čet, namenjenih pp Hočimin-hovih potih na i jug proti Južnemu Vietnamu in v Kambodžo. (Glej zemljevid!) Južni Vietnam ne more biti varen, dokler se rdeče čete svobodno sprehajajo po Laosu in Kambodži. V Indokini ne gre za tri ločene vojne v Južnem Vietnamu, Laosu in Kambodži, ampak za eno samo. Ameriški vojaški vodniki so nekoč predložili zasedbo dela Laosa, s čimer bi bila rdečim iz- Severnega Vietnama zaprta pot na jug. Ko bi bila ta zapora trdna, varna in nepropustna,, naj bi se začelo načrtno čiščenje na jugu. Z vojaškega stališča je zgledala to najenostavnejša rešitev, s političnega pa — nesprejemljiva. Titova čistka sega tudi izven Hrvatske BELGRAD, SFRJ. — Čistka, ki jo je začel Tito proti naciona-, jg^^gy zveznega sodišča v Tek-listom na Hrvaškem, se po- sasUj da je vzdrževanje osnovnih Nov način vzdrževanja javnih šol na vidiku WASHINGTON, D.C. — Od- stopno raztega tudi v druge republike, vendar za sedaj še bolj tipaje. Tito sam je pozval Komunistično partijo, naj vzame položaj “trdno v svoje roke” in počisti vse nacionaliste z njihovih položajev ne le na Hrvaškem, ampak po vsej Jugoslaviji. Čistka ja zadela glavnega u-rednika šaljivega srbskega lista “Jež”, Nikolo Rudica. Ta je odstopil kot glavni urednik lista, pa se potegoval za mesto glavnega upravnika, kar pa je krajevna partij ska organizacija gladko odklonila. Odpuščen je bil tudi pomožni urednik “Ježa” 36 let stari Brana Crncevic. Oba odstavljena časnikarja sta bila znana kot zagrizena srbska nacionalista. Nacionalizem se je v zadnjih mesecih kazal v izredno ostri o-bliki tudi v Macedoniji in na Kosovu, kjer so Albanci začeli potiskati Srbe bolj in bolj v kot. Pri tem so glasno poudarjali svoje nacionalne pravice, ki pa jih Srbi označujejo za “pred- in srednjih šol z dohodki davka na nepremičnine neustavno, ker ne jamči za enakost pri vzdrževanju in oskrbi šol, je postavila dvom celotno sedanje vzdrževanje javnega osnovnega in srednjega šolstva. Sodišča so že preje odločila, da sedanji sistem ni v skladu z zvezno ustavo o enakih možnostih državljanov, zadnje pa je odločilo, da mora država Teksas iskati nov način, ki bo v skladu z ustavo in ki bo jamčil enake dohodke in možnosti za vse javne šole. Dosledno z zvezno ustavo je treba potem izvesti enako oskrbo vseh javnih šol po vsej deželi. To je seveda možno le z zveznimi sredstvi in s prehodom celotnega osnovnega in srednjega šolstva pod zvezno finančne o-skrbo. pravice” in za “zatiranje srbstva” na starodavnem srbskem Kosovu. Zadnje vesti PARIZ, Fr. — ZDA in Južni Vietnam so objavile, da se ne bodo udeležile za 30. decembra napovedane seje konfe-.X renče o končanju vojskovanja v Južnem Vietnamu, ker rdeča stran dejansko le govori, noče pa “se pogajati”. Seja je bila že ponovno odložena. SEOUL, J. Kor. — Oblasti so prijele več oseb v zvezi s požarom 22-nadstropnega hotela v nedeljo, ki je pokončal 157 človeških življenj. Varnostne naprave proti požaru so bile skrajno pomanjkljive, stavba brez zasilnih izhodov. KY BISCAYNE, Fla.— Danes popoldne se bodo tudi začeli razgovori med predsednikom ZDA R. M. Nixonom in za-hodnonemškim kanclerjem W. Brandtom, ki je včeraj priletel v družbi svoje žete Rut na vojaško letališče pri Tampi, Fla. Razgovori se bodo jutri nadaljevali. Posvečeni bodo v prvi vrsti mednarodnemu položaju, ker med Zahodno Nemčijo in ZDA ni trenutno nobenih spornih vprašanj. vernem Vietnamu, v prvi vrsti na letališča in protiletalsko o-brambo, v nedeljo in je z njimi nadaljevalo včeraj in nadaljuje danes. Med tem kot je Hanoi javil sestrelitev 5 ameriških Phantom jet letal, ameriško poveljstvo o izgubah še molči, kar pomeni, da še niso končali s poskusi reševanja posadk sestreljenih letal. Zavezniki dolžni ZDA še vedno 50 bilijonov Zavezniške države so dolžne ZDA še od časa prve svetovne vojne skupno okoii 50 bilijonov dolarjev. WASHINGTON, D.C. — Zakladno tajništvo objavi vsako leto stanje tujih dolgov in kreditov. Iz tega poročila je razvidno, da dolgujejo ZDA zavezniki delno še od časa prve svetovne vojne skupno 50 bilijonov dolarjev. Ce to vsoto razdelimo povprečno na prebivalstvo vseh ZDA. pride skoraj $250 na vsako osebo. S to vsoto bi pokrili skoraj eno devetino dolga naše zvezne vlade, ki je narastel že na 423 bikVonov. Največji dolžnik je Velika Britanija, ta dolguje ZDA še vedno 4.1 bilijona od časa druge svetovne vojne in 10.2 bilijona iz prve svetovne vojne, če računamo k posojilu 4.8 bilijona še obresti, ki jih Velika Britanija že preko 30 let ne plačuje. Francija dolguje ZDA 7.3 bilijone z glavnico in obrestmi iz prve svetovne vojne in 287 milijonov iz druge. Sovjetska zveza dolguje ZDA 154.4 milijone dolarjev iz druge svetovne vojne nevstevsi dobave “posojanja in najemanja” ter 693.6 milijonov v glavnici in obrestih iz prve svetovne vojne. To so kar čedne vsote, vendar nihče ne misli, da bi jih kdo kdaj plačal. Vse te države se na en ali drug način izgovarjajo, ko na te dolgove pozabljajo. V Wa-shingtonu se spomnijo na nje le ob letu, ko objavljajo preglede računov in obračunov. Novi predsednik Italije Leone simpatičen mož RIM, It. — Novi predsednik republike Giovanni Leone, ki je bil izvoljen šele pri 23. glasovanju, je krščanski demokrat, ki je bil predložen na to mesto že pred 7 leti, pa je propadel, ker ga pristaši A. Fanfanija niso tedaj marali podpreti, četudi je krščanski demokrat. Tokrat je bil Fanfani uradni kandidat krščanskih demokratov, pa ni dobil potrebnega števila glasov. Končno so nili na Leoneja, ki je znan tem, da “nima sovražnikov1*, ker je na splošno “simpatičen mož”. Po poklicu ij e odvetnik in profesor prava na univerzi, je bil stalni član senata. Rojen je bil v Napoli ju pred 63 leti. Slovenski društveni dom na Recher Avenue priredi Silvestrovanje v petek, 31. decembra v krasno okinčanih prostorih Doma. V spodnji dvorani bo igral John Grabnarjev orkester od 8. ure dalje, v zgornji pa Ray Po-lanz orkester od 9. ure dalje. Napredoval je— Bivši kaplan pri Sv. Vidu Rev. John M. Relic, ki služi kot vojni kurat v U.S. Air Force v San Antonio, Texas, je napredoval v majorja. Radi se ga spominjamo in dobremu duhovniku k napredovanju častitamo! Zadušnica— V soboto ob 8. zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Louisa in pok. Helen Bavec v spomin 29. obletnice smrti. ; V bolnišnici— Mrs, Karolina Krnc. 6018 Bonna Avenue, preje z Addison Rd., je v St. Vincent Charity bolnišnici, soba št. 723. Obiski so dovoljeni. Odbor za I. 1972— Društvo Ribnica št. 12 ADZ ima za leto 1972 sledeči odbor: predsed. Joseph Okorn, podpred-sed. Matt Martinčič, taj. in blag. Joseph Ban, 1201 E. 168 St., Cleveland, Ohio 44110, tel. 481-2246, zapis. Louis Mrhar; nadzor. Rudy Kozan, Ivan Cendol ter Frances Tavzel; zastopniki za konf. SND na St. Clair Avenue Frank Wirant, za Klub društev SND na St. Clair Avenue Ivan Cendol, za SDD na Recher Ave. Frances Modic in Joseph Perko, za Dom ostarelih na Neff Rd. Matt Martinčič, za Slov. nar. čitalnico Louis Mrhar; zdravniki vsi slovenski. Društvo zboruje 3. nedeljo v mesecu v SND na St. Clair Avenue, staro poslopje soba št. 2. ob 9. dopoldne. Popravek— Pogrebni zavod sporoča, da je bila pokojna Mary Zakrajšek rojena v vasi Ravne v bloški fari na Notranjskem in ne v Gorenji vasi pri Šmarjeti, kot je prvotno sporočil. Žalostna vest— Fr. Jerko Grzinčič je prejel včeraj žalostno vest od doma, da se je pred Božičem preselil v večnost njegov brat Alojzij v 69. letu starosti, okrepčan s svetimi zakramenti za umirajoče. Umrl je po kratki in težki bolezni. Rev. Fr. Jerko je včeraj ob 6. zvečer daroval sv. mašo za pokoj njegovi duši, druga sv. maša za umrlega bo v petek, 31. decembra, ob 8.30 zjutraj v cerkvi sv. Vida. Samo za 2.6jP več— Uradno poročilo trdi, da so življenjski stroški tekom zadnje-se zedi- i §a leta porastli v Clevelandu le po! za 2.6%, kar skoraj že ne bi smeli več smatrati za inflacijo. Poravnajte naročnino! Datum poteka naročnine je nad Vašim imenom na naslovu! Fmemšku B&mmm M-«.- ■/ I €- % X—» |-< »,V11 ■ 6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 248 Tuesday, Dec. 28, 1971 Letošnje voščilo slovenskih škofov: BOŽIČ NAJ OKREPI DRUŽINSKE VEZI Slovenski škofje, zbrani na konferenci v Zagrebu, želimo vsem Slovencem, doma in v tujini, posebej krščanskim družinam in bravcem Družine, milosti polne božične praznike in srečno in blagoslovljeno novo leto. Ker so božični prazniki na poseben način družinski prazniki in je zdaj z n;imi še neposredno združen praznik Sv. Družine, želimo ob tej priložnosti povedati nekaj misli našim krščanskim družinam. Kakor se ptice selivke vsako leto po naravni nuji vračajo v kraj, kjer so se izvalile, tako se vsaj vsako leto za božič vsi udje družine zbero na rodnem domu, srečni, če morejo preživeti praznike skupaj s svojimi starši. Krščanske družine še vedno postavljajo jaslice, da se spominjajo vzora družinske toplote in sreče, katero nam je prinesel božji Sin sam. Družina je kakor topla greda, cvetličnjak, kjer na soncu rastejo mlada bitja in dozorevajo v može in žene. Družina ohranja velike vrednote, narodno in versko zavest, vzgaja mladega človeka v socialnih krepostih, dobrotljivosti do vseh ljudi, za prenašanje sočloveka, ga uči sočustvovati s soljudmi in povsod pomagati. Le v družini postane človek res človek, krščeni res kristjan. Po družini se človek vključuje v družbo. Ta pomen priznava družini tudi socialistični družbeni red v Rusiji. Celo marksistični filozofi danes priznavajo, da nobena šola ali organizacija ne more nadvladati vpliva družine. Podobno velja za katehetovo vzgojno delo: . njegovo prizadevanje bo jalovo, če ga ne podpirajo starši; kaj šele, če ga podirajo. Krščanski starši, zavedajte se, da imate v družinskih vrednotah velike sile, katerim nič na svetu ne more biti kos. Morda se zgrozite nad temu primerno odgovornostjo. Zahvalimo se vam, da ste tudi to odgovornost zavestno in s krščanskim pogumom vzeli nase. Prav nobenega smisla nima tožiti nad današnjo mladino, saj ni nič slabša, kakor smo bili v mladih letih mi sami, in če je kje le slabša, smo krivi mi, odrasli, in naš prelepi poklic je, da jo upeljemo v današnjo družbo in v življenje z Bogom po Cerkvi. V svetu se danes duhovne vrednote nič več ne cenijo; nasprotno, celo smešijo se. Pozabljamo, da na njih ves svet sloni in da se brez njih svet razkraja in razpada. Družina mora te duhovne vrednote ohranjati in tako skrbeti tudi za obstoj človeške družbe. Toplo družinsko okolje najbolje o-hranja svet duhovnih vrednot. Pregovor pravi, jabolko ne pade daleč od drevesa. To velja na splošno tudi glede vere ip poštenosti, čeprav je res, da so tudi tu včasih izjeme. Potrebno je le dvoje: da starši ustvarjajo in skrbe za versko vzdušje v družini in vnaprej žive sami, na kar žele otroke navaditi, da bodo ti iz lastnega prepričanja in iz svoje volje delali in živeli kot prepričani kristjani. Za vzdrževanje verskega vzdušja je zelo pomembno, da zavestno ohranjate verske običaje, npr. o božiču, o veliki noči, navade ob žegnanju, na Martinovo nedeljo: Praznujte družinske godove in podobno! Ob današnjem načinu življenja, ko je tudi način družinskega življenja za vse nekako izenačen, se verski in narodni običaji zgube, z njimi pa tudi velike verske in narodnostne vrednote, ki jih vsebujejo. Zato jih je treba zavestno ohranjati in gojiti. Vsakdanja skušnja potrjuje pregovor: Besede mi-čejo, zgledi vlečejo. Če oče in mati ne obiskujeta cerkve, zastonj ukazujeta sinu ali hčeri, naj hodita k maši. Če se v družini ne moli, otroci sami tudi ne bodo čutili potrebe pogovarjati se z Bogom. Če oče nikoli ne gre k spovedi in k obhajilu, kako naj bi hodil sin! Le izredna, skoro čudežna milost more storiti, da slabi in malomarni starši rode dober sad, dobre otroke. Koliko bolj bi starši v vzgoji uspevali, če bi se ne obregali ob otroke, jim manj grozili, celo s kaznijo, če bi jim v dejanjih pokazali, kakšni naj bodo. Večkrat imate v družini tudi bolnike. Niso breme, niso pokora, temveč bogastvo. Ob njih se otroci lahko nauče nesebične dobrotljivosti, lastne žrtve, odvadijo grde sebičnosti, dobičkaželjnosti in poguma tudi v nadlogah. Bolniki pa si naj prizadevajo, da bodo tudi v svoji onemoglosti in občutku, da so v družini odveč ali nepotrebni ali celo drugim nadležni, zdrave duhovno bogatili z zgledno vdanostjo in potrpežljvostjo. Zlasti veren in v božjo voljo vdan bolnik je duhovno bogat in more drugim tudi dajati, ne le od njih prejemati. Otroci v družini pa, ki smejo bolnikom streči, se v socialnih krepostih, krščanskih družbenih čednostih bogate. Celo zdravniki trdijo, da je bolniku, ki živi v miru z Bogom in ga misel na smrt ne skrbi, treba polovico manj zdravil kakor tistim, ki dušnega miru ne uživajo in si niso na jasnem o svoji večnosti. Vsem krščanskim družinam, kakor vsem vernim Slovencem, posebej bravcem Družine, želimo božičnega miru kev po svojih močeh. Po svojih močeh pomeni vsaj T i in veselja V Svetem Duhu. Naj vas Sveti Duh, ki Ste ga vsi kor po pravičnosti podpirati cer- so našo “Osmo”, ker v tem srenj-prejeli pri krstu in ga prejemate v drugih zakramentih, napolni s krščansko potrpežljivostjo in pogumom, da boste stanovitno vzgajali veren in pošten priho_dnji rod. Prisrčno vas pozdravljamo in blagoslavljamo! skem središču občutijo slovenskega duha. Zares, Bog bodi za- f Jožef Pogačnik, ljubljanski nadškof f Maksimilijan Držečnik, mariborski škof t Janez Jenko, koprski škof f Stanko Lenič, ljubljanski pomožni škof j Vekoslav Grmič, mariborski pomožni škof M ilwauski zapiski JASLICE. — Zamisel o jaslicah je nekaj velikega. Pravijo, da si je prvi zamislil jaslice sv. Frančišek Asiški. Od tistega časa naprej, ko je potoval v Sv. deželo, je sv. Frančišek imel posebno spoštovanje do božičnega časa. Ko je neko leto Božič padel na petek, so nekateri bratje bili mnenja, da se tisti dan ne sme jesti mesa. Sv. Frančišek je odgovoril: “Če je Božič, ni petek. Če bi ti zidovi lahko jedli meso, bi jim ga danes dal, ker ga pa ne morejo, bom pa njihove stene pomazal z njim. Če bi jaz poznal vladarja, ibi ga prosil, da naj ukaže, da se na Božič po-siplje koruza ptičem, posebno lastovkam in da kdorkoli ima živino v hlevu, bi ji moral dati posebno hrano danes iz. ljubezni do božjega otroka, ki je bil ro- krat se je že zgodilo, da je bilo na ta dan zelo mrzlo ali da je brila huda sapa. Župnik je moral poskrbeti ne samo za pivo, ampak za pijačo, ki zares pogreje. BOŽIČNICE. — Prav lepe navade so to. So to nastopi ameriškega Miklavža in obdarovanje delavcev in uradnikov po tovarnah in uradih. Tudi šole prirejajo svoje vrste božičnice z raznimi nastopi. Imel sem priložnost biti prisoten vsaj pri dveh takih nastopih. Enega je priredila ljudska šola sv. Janeza. Povabili so tudi mene. Te vrste nastopa še nisem videl. Glavna vsebina je, neka žena kupuje razne darove za domače, pa jih v naglici pusti v neki trgovini. Paketi začnejo hoditi svojo pot. Zanimivo. Seveda se končno najdejo in zadeva je rešena zadovoljivo. Poleg tega so otroci zapeli še nekaj božičnih pesmi in vsa proslava je napravila prav prijeten vtis na vse. Seveda največ zabave so imeli otroci, posebno, ko je gospa iskala svoje izgubljene pakete in so paketi potovali sem in tja in iskali svojo gospo. Drug tak dogodek je pripravila mladina fare sv. Janeza. Mu bi rekli: burka v enem dejanju. Saj je tudi bila. Naslov burke jen v jaslicah. In na ta dan bi le: Marcelin božič. Prepleten je morali vsi bogati pogostiti vse,5 5aM in pesmijo. V njej nasto-revne. pajo tudi živali. Prav posrečeno vlogo igra Miklavž. Ker je bil Leta 1223 je sv. Frančišek praznoval Božič na način, ki ga okrogle in vesele volje, se mu je , , ^ . v . . , , ._ .—, ,vse smejalo. To svojo burko so svet do tedaj se m videl. V Grec-! ... „ . . . . . ponovili pri Društvu mater, cio je imel prijatelja, ki mu je podaril skalnat hrib, poraščen z gozdom. Rekel je sv. prijatelju, da hoče obhajati Božič z njim na način, ki si ga je on zamislil. V tistem skalnatem hribu je votlina. Tam mi priredi jaslice, je razlagal svojemu prijatelju. Napolni jih s senom. Pripelji tudi voliča in osliča. Biti mora prav tako, kakor je bilo v Betlehemu. Vsaj enkrat hočem resno praznovati prihod našega Gospoda na svet in hočem videti s svojimi lastnimi očmi, kako ubog in beden je hotel biti zaradi nas. Prijatelj je izpolnil Frančiškovo željo. O polnoči so se zbrali bratje, da proslavijo Božič. Prišli so z gorečimi bakljami. V votlini je bilo svetlo kot podnevi. Maša (je bila nad jaslicami. Naj pride Jezus v podobi kruha in vina v jaslice. Frančiškovemu prijatelju se je zdelo, da vidi pravo božje Dete, ki se smehlja sv. Frančišku in ga ščegeta po bradi. Sv. Frančišek, ki je bil dijakon pri sv. maši, je bral božični evangelij, ves prevzet božjega ognja in veselja. Po evangeliju je imel pridigo in je govoril s takim navdušenjem, da so vsi čutili božjo pričujočnost. Ko rje izgovarjal ime Jezusovo, j Društvu mož in potem še v Domu za stare ljudi. Krajevno časopisje je celo prineslo njihovo sliko. Tako je fara lahko ponosna nanje. Kaj takega se ne zgodi vsak dan. Pa stokamo in tožimo, kakšna je mladina. In vendar pokaže, da nekaj zmore in da smo lahko ponosni nanjo. KOLEDARJI ZA LETO 1972. — Včeraj so nam v farnem oznanilu pri Sv. Janezu povedali, da bodo dali koledar za drugo leto. Bil je res na razpolago pri vseh sv. mašah. Je nekaj posebnega. Je to stenski koledar. Je tako prirejen, da lahko zapisujete vanj potrebne stvari, kakor godove, važne obletnice, smrtne dneve svojcev, obiske, važne sestanke, pod milim Bogom vse, kar ne zaupate svojemu spominu. In tega je vedno dosti. Rekli so, da je koledar le eden na osebo. Sele ko bo vsaka družina dobila svojega, bo mogoče dobiti še drugega ali morda tretjega, če bo kdo tako srečen. Treba je priznati, da so ljudje večinoma pošteni. Ko so jih delili pri večerni sv. maši, je veliko ljudi reklo: Hvala, smo ga že zjutraj dobili. To je dobro znamenje. PODPIRANJE CERKVE. — Danes so uradno zaključili fi- dva in pol procenta kot naj- hvaljen, da se naš župnik in naš manjša tedenska ali mesečna ali kaplan zavedata, da je verska letna dajatev ali zaslužek ene!skupnost pri njuijorškem Sv. Ci- ure na teden. Dva in pol procenta se zahteva za aktivno članstvo v fari. To je najmanj, kar se zahteva. Vsakdo je naprošen, da da več, če le more. Šolnina, nagrade, posebne kolekte kakor tudi nagrade za posebno službo niso vštete v najmanjši del prispevka. To so glavne točke. Bile so poslane vsem faranom, da se nihče ne more izgovarjati, da ni vedel. Prebrali so jih tudi v cerkvi in podrobno razložili, da ne bo kdo napačno razumel. ‘Ko so duhovniki o tem poročali, je bilo v cerkvi tako tiho kot v mrtvašnici. Še šivanko bi slišal pasti, kar se zelo redko zgodi. Še cer-j Bridgeportčani so si ogledali no-kveni reditelji, ki imajo vedno | tr an j ščino cerkve, ki je bila vča-kakšne opravke zadaj, so tokrat j sih episkopalna in ima polno verno poslušali, da jim ja none- prekrasnih fresk, ki podajajo rilu hkrati tudi narodna skupnost. V tem pogledu nimamo nobenih težav in seveda zaradi tega tudi nobenih prerekanj. Prav to nedeljo je bilo v naši cerkvici spet lepo. Zbranih nas je bilo nekaj več kot običajno. Sosedni srenj čani so število zvišali. Dodali pa so svoje tudi k petju. Celo naš organist Franjo Kostanjški je skušal dati več. Njegov orgle-solo po obhajilu je bil podan močno občuteno. Po tej naši maši smo se počasi podali proti srbski pravoslavni katedrali na 25. cesti med Broadwayjem in Šesto avenijo. na beseda ne uide. Čitalnica Slovenika važno informativno središče za Slovence Pismo prorektorja Slovenika Ameriški Domovini RIM, It. — Kot Vam je že znano, si je Slovenski zavod v Rimu nadel poleg drugih tudi to nalogo, da sistematično zbira vas slovenski tisk izven domovine in pa ves verski tisk iz Slovenije. K uresničitvi tega visokega cilja je veliko pripomogla širo-kogrudnost pokojnega Zdravka Novaka, ki je zapustil vso svojo življenjsko — zgodovinsko zbirko Sloveniku, kjer bo nedotakljivo ohranjena pod njegovim imenom. Trenutno prihaja redno že nad 50 slovenskih publikacij z vseh strani slovenskega žit j a. Čitalnica Slovenika postaja kljub temu, da še ni niti eno leto stara, privlačna točka za slovenskega intelektualca, ki pride v Rim in bi rad spoznal slovensko kulturno delovanje po svetu. Verjetno je že postalo najbolj informativno središče o vsestranskem delovanju naših sobratov. Prav iskreno se Vam zahvaljujem v imenu zavoda kot tudi v imenu slovenske javnosti za prijaznost, da brezplačno pošiljate svoj tisk na Slovenski zavod in tako pomagate k uresničitvi zgodovinsko-kulturne ustanove. V znak hvaležnosti voščim u-pravi in Vam srečno novo leto. Rim, 8. dec. 1971. Jezernik Maksimiljan, prorektor Ostal bo menda v spominu! se je oblizoval zaradi sladkosti, nančno poročilo o stanju fare sv. ki ga je prevzemala in pri besedi Betlehem ga je bilo slišati, kakor da bleja ovca. To. stori ljubezen do Boga. No in od takrat Janeza. Trajalo je dva meseca. Namen je bil povedati ljudem, kako in kaj fara stoji.^Ni lahko razumeti, če samo od daleč gle-naprej krščanski svet postavlja ^ daš. Podrobnejši pogled šele po-jaslice. Zares lepa obnova prve kaže dejansko stanje. In tako se je tudi tu zgodilo. Za boljše pod- božične noči. Pri Sv. Janezu so postavili piranje cerkve so podali nova velike jaslice od zunaj cerkve, določila z željo, naj vsakdo sto-Že od daleč jih zagledate. Posta- K, da jih izpolni in fara ne bo vili so jih cerkveni reditelji. To v finančnih težavah ne sedaj in je njihova vsakoletna častna na- NEW YORK, N.Y. — že skoraj teden dni mineva, ko smo nekateri Slovenci doživeli lep dan. Bila je nedelja, 12. decembra. Za ta dan je vabil njujorški odsek Organizacije borcev Draže Mihajloviča, da se proslavi dan sv. Nikole in krstna slava borca za svobodo jugoslovanskih narodov. Domačin slave je bil letos Vojislav Sljivar. Ker je iskren Jugoslovan, (je povabil tudi Slovence. Iz New Yorka se nas je nekaj odzvalo. Tudi naš župnik Richard Rogan je prišel, da bi se spet osebno srečal s srbskim paronom arhimandrom otcem Basiljem Vejnovičem. Povabili so tudi iz naše soseščine pevce ZVONA iz Fairfiel-da - Bridgeport, Conn. Seveda so se povabilu rade volj e odzvali, da bi posredovali našo pesem bratom Srbom. Poleg pevcev so prišli še mnogi njihovi, tako da jih je prišlo kar 30. Začetek slave je bil napovedan za ob 1. popoldne. To je, ko se v njihovi cerkvi sv. Save momente iz Kristusovega življenja. Brati pravoslavci so dobili od episkopalcev, ko se je njihova župnija pred 28 leti razšla, to krasno cerkev, zidano v poznem angleško-gotskem slogu za 3C tisoč dolarjev. Dali so jo njim za to ceno pod dvema pogojema. Cerkve v bistvu ne smejo nikdar spremeniti Ostati morajo vse freske v njej. Prodajo jo lahko šele po sto letih, a v takem primeru kupec mora biti kristjan. Srbi so v njej postavili samo ikonostas in uredili oltar. H cerkvi spada precej velika stavba, ki ima tri nadstropja. V stvarnosti so tri dvorane druga nad drugo. V zgornji, ki kaže na slog cerkve, je bilo nedeljsko slavij e Vse je bilo dokaj lično pripravljeno. V sredini za dolgo glavne mizo sta viseli dve sliki. Slika sv. Nikola in slika Draže Miha j loviča. Pred to mizo vzporedne s slikama je bila postavljena majhna miza. Na njej je bila krstna sveča in kolač ter žito pa vse, kar se rabi za blagoslo-vitveno opravilo. Slavnostna miza (je bila v sredinskem delu prekrita z jugoslovanskimi barvami. Druge mize so imele položene slovenske hrvaške in srbske barve. Koliko nepotrebnih prerekanj je bilo in je še — okoli teh barv. A dejstvo je, da je obrnjena srbska zastava naša slovenska zastava; in prav takšna je bila zastava carske Rusije. O, kako ima v tem pogledu prav naš plemeniti stoletnik č. g. Trunk, ko nam kaže na veliko sorodnost tudi Slovencev in Rusov. Hrvaška zastava pa je obrnjena jugoslovanska. Podobni simboli, pa veliki prepiri, prenekajkrat za prazen nič. Naši slovenski pevci so sestavili lep program. Pripravili so kar 10 pesmi. Na tem programu so imeli — kot prvo — zapisano G. Ipavčevo: Slovenec sem, Slovenec sem..., in zadnja je bila Ivana pl. Zajčeva: U boj, u boj. Misel je bila, da bi naši prve odpeli takoj po blagoslovitvi kolača. Vendar g, Kurbus je bil nemalo v skrbeh, kako bodo brati Srbi vzeli zadnjo pesem. Zaradi te stvari sva stopila pred začetkom k predsedniku dr. Branku Brašiču, da bomo na gotovem. V roko sva mu dala program in vprašala, če naša zamisel lahko obvelja. G. Brašič je hitro vrgel pogled preko programa. Dvignil glavo in pogledal Armina Kurbusa ter mu dejal. Prav je, da boste vi nekaj peli takoj po blagoslovitvi kolača. Prosim vas pa, da, program spi emenite samo v toliko. Prva pesem naj bo, kot ste določili: Slovenec sem, Slovenec sem ... Toda, prosim vas iskreno, tej pesmi pa naj takoj sledi Zajčeva boj, u boj... Armin je poln, skoraj nepriča- - ^nevbodočnosti.Trebajeodstra- loga, da to storijo. Navadno jih! niti nevarnost, ko preti, in ne, postavijo prvi teden v decem-j ko je prepozno. Morda bo koga ikonča nedeljska sveta liturgija, j kovanega presenečenja bru, ko je še bolj milo vreme zanimalo, bom tukaj navedel ne- P° na5e sveta maša. Vendar in (je lažje postavljati kole in:kaj točk iz teh navodil: Vsakdo,'mnogi iz Fairfielda so prišli že smreke v tla, ki še niso zamrz njena. Drugače je pa joj. Par- ki ima dohodke, je dolžan po k na5i deseti maši v slovenski m hiti med sopevce ter jim pove, v kolikor je spremenjen program. Otac Basilij, v družbi še dveh božjem in cerkvenem pravu, ka- cerkvici sv. Cirila. Kar vzljubili začne blagoslovitvam obred.' Mnogi Slovenci, ki ga še niso doživljali, so občutili obredno mistiko, iz katere doni staroslovenska beseda, s katero sta sveta brata Cirfil in Metod med našimi slovanskimi predniki širila Kristusov nauk. In Prešeren nam je zapel, da to naj bi bil nauk Boga ljubezni! In po tem obredu je tajnik Velimir Belicevic predstavil pevce ZVONA in za njim je g. Kunbus še enkrat predstavil skupino ter starše šestih pevcev Usov ter začel z napovedjo pesmi: Slovenec sem, Slovenec sem... Ob koncu navdušenje v dvorani... Njej sledi: U boj, u boj ... V dvorani spet .navdušenje ... Tej so takoj dodali V. Vodopivčevo: Ob večerni uri. Zagrabil jih je smisel pesmi in to vzhičenje je Armin še bolj podžigal s svojim napovedovanjem ostalih pesmi! In tako so odpeli v prvem delu še R. Gobčevo: Kaj bi te vprašal; Z. Prelovčevo: Jaz bi rad rdečih rož ... ter P. Kernjakovo Pube ja kna lumpej ... Z njemu astnim napovedovanjem je Ar-nin tu vžgal čustva Srbov za lašo nesrečno, še zmeraj nesvo-podno Koroško. Zdaj se je začelo serviranje jedil, v kolikor jih že ni bilo na nizah. Naš župnik, ker ima eno našo ob pol dvanajstih, je malce 'amudil in je vstopil v dvorano, :o je Armin napovedoval prvo )esem. Otac Basilij ga zagleda n mu gre nasproti z razprostrti-ni rokami, ga pozdravi in tri-;rat krščansko poljubi. V duhu :e mi izvije podoba trenutka, ko ;ta se papež Pavel VI. in pravo-ilavni patrijarh Atanagora sre-:ala na Kristusovem grobu v eruzalemu in se podobno poljubila. Ko je izgledalo, da so gostje z edenjem že nekako pri kraju, e je začel tisti del — ki je bil )ri Srbih običajno daljši — da /sak nekaj pove. Tokrat je Beli-:evic vzel manj ljudi na piko. In ako je prav. Jaz bi rad omenil e uvodne pozdravne besede ot-:a Vejnoviča, ko je nagovoril tas Slovence! Dejal je: “Dragi iratje Slovenci! Začeli ste z le->0 pesmijo: Slovenec sem, Slo-/enec sem. In tako je prav! Vi ’-te Slovenci, mi smo Srbi! A vsi mo bratje in se lahko sporazu-nevamo, ker smo enega slovanskega rodu in vsi skupaj smo dnovi enega in istega Boga!” V govoru se je zavzel močno za ekumensko misel in kot k mo-itvi dvignil roke in dejal: “Dej Bog, da bomo enega dne hupaj vsi pravoslavni, vsi kato-iki in vsi protestanti. Pomislile, kakšno duhovno silo bomo .ni takrat predstavljali.. .” Govorili so še drugi in med Rimi.je bil tudi dr. Brašič, ki je poudaril pomen slavljenja krsne slave Čiča ter podčrtal Dralžino skrb za vse jugoslovansko ozemlje. Člani Zvona so zapeli še dve koroški: P. Kernjakovo: Mojcej in pa Moja luba mje pošto po-svava ... Ob njih je Armin Srbe spet ogrel za Koroško. Fantje pa so zapeli še Maroltovo: Ribniška, ki je tudi ogrela. Za njim je nastopila s srbskimi plesi folklorna skupina, ki jo vodi gospa Nena Delthar. V njej sodeluje tudi mladi akademik, Slovenec Aleksander Ambrož. Ta dan je v celoti izpričeval, da se naši narodi ne sovražijo med seboj, če jih kdo v sovražnost ne naganja, in da so srečni, kadar se srečajo v vzdušju ljubezni in bratstva. ^ S tem je bila najlepše počaščena krstna slava Draže Mihajloviča, saj je daroval svoje življenje za to bratstvo in pa za pravo narodovo svobodo! Tone Osovnik ZA SMEH Ženska, ki si je domišljala, kako je lepa, vpraša nekoč župnika: “Father, ogledovala sem se v ogledalu, kako sem lepa. Ali je to greh?” “Ne, nikakor! Zmota ni greh!” KANADSKA DOMOVINA | VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM V KANADI SREČNO IN BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO 1972! r ?! Ostanite zvesti in naklonjeni Ameriški Domovini, ?7 j|| dopisujte, sporočajte svoje žjelje. Pomagajte, da ?! bo Kanadska Ameriška Domovina zanimiva in | j(; pestra. Ze vnaprej najlepša hvala! | Iz slovenskega Toronta Kadili in kropili smo po stari slovenski navadi Tiho in naglo je prišel Božič,1 družinskem krogu. Na Stefano-ker nas letos zima ni še preveč, vo je bil nekdaj običaj iti v potipala, se nam je zdel kar ne- družbo, na Božič je bilo vse do-kam prezgodaj. Kljub temu je ; ma. Na Štefanovo se je začelo prinesel obilo veselja, posebno 'veselje, fantje in dekleta so ho-tistim, ki so se nanj tudi duhov- teli nadomestiti dolgo tihoto ad-no lepo in primerno pripravili. 'L~ Slovenci smo se od nekdaj pripravljali na Božič v duhu cerkve, s katero smo skozi stoletja tesno živeli. Naš koledar je leto delil po cerkvenih praznikih in godovih svetnikov. Saj je celo Župančič pel “O sv. Gregoriju se ptički ženijo”, o sv.1 Vid’ se noč in dan vid’, so rekali * stari. Ko sem jaz hodil v Sloveniji v šolo, smo se še učili “O sv. Jožefu se začne pomlad”. Poznali smo sv. Jakoba, ko poletje doseže višek, poznali sv. Mihaela kot začetnika jesenskih hladnih dni. Božič je bil otroško hrepenenje, težko smo ga vedno čakali, d l?bqcqZJmb mb mb mb mm Mah za jaslice je bil posušen in pripravljen, pastirce in ovčke smo lepili na lepenko in jih izrezovali, pregledovali “kot”, če je v redu, popravili ograjo, če je bila poškodovana in seveda prt, ki je kot krasil. Vse okoli hiše in gospodarskih poslopij je bilo pospravljeno, o-čiščeno in pometeno, celo okoli kozolca je bilo treba pograbiti in pospraviti, če že ni vsega preje prekril sneg. Ko ja začel legati mrak, smo že čakali na kajenje in kropljenje. Oče je nasul žerjavice v železen lonec, naložil na ruj o blagoslovljeni les iz butare, ki je bila blagoslovljena na Cvetno nedeljo, nato pa smo se zvrstili vsi po vrsti in starosti. Obhodili smo najprej vsa gospodarska poslopja, nato smo šele prišli v hišo, kjer smo šli v klet in na podstreho, pokadili vsak prostor in celo žito v kašči. Ko je bilo vse to opravljeno, smo šli v hišo, kjer smo z ogrjem z žerjavice prižgali petrolejko, ki je nato gorela vso noč do belega dne. Pokleknili smo okoli mize in odmolili vse tri rožne vence.. . Po vsej hiši pa je tako prijetno dišalo po kadilu. Jaslice v kotu so bile središče doma, vsi smo jih gledali, odrasli, ki so sedeli okoli peči, in otroci, ki smo se gnetli za pečjo in na peči. Vsega tega v tej obliki danes ni nemara več niti v Sloveniji. Običaj kropljenja in kajenja smo vendar ohranili tudi v novi domovini. Od prvega Božiča v Kanadi redno kadimo in kropimo na Sveti večer, na novoletni večer in na večer pred Tremi kralji. Kot mi so ohranili ta stari slovenski božični običaj tudi premnogi drugi Slovenci in Slovenke. Pri večini zavednih slovenskih družin v Kanadi še vedno kade in krope... venta. * Večina naših ljudi je letos Božič praznovala v zadovoljstvu, pa tudi v skrbi. V Kanadi je še vedno huda brezposelnost in sredi zime je dela in zaslužka še manj. Industrija je pod vplivom svetovnih denarnih težav še vedno v zastoju. Gospodarski vodniki nas tolažijo z napovedmi, da bo prihodnje leto boljše in da se bo naše gospodarstvo dvignilo za preko 9%: Ker tudi južno od nas napovedujejo živahnejšo gospodarsko dejavnost, se seli v naša srca u-panje, da so morda boljši časi le že pred vrati. Prenekateri gledajo z bojaznijo preko morja v domovino, kjer se položaj čudno zapleta, ko o-blasti skušajo pomiriti Hrvate, ki terjajo za sebe suvereno hrvaško državo. Vesti o široko zasnovanem pokretu za proglasitev suverene republike, ki naj bi bil segel tudi globoko v samo “ljudsko armado”, so v Sloveniji ne-obhodno budile vprašanje: Kaj bo pa z nami? Bili smo kar veseli, da smo v Kanadi in znova smo začutili vrednost svobode in varnosti. Ti sta postali že tako vsakdanji del našega življenja, da na nju nismo niti več mislili. Zdaj smo se ju ob mislih na sorodnike v Slo veniji zopet resno zavedli. U g r a bitev potniškega letala Air Canada preteklo nedeljo zvečer in njega odvedba na Kubo nas je iznenadila. Na kaj ta-takega v naši deželi nismo navajeni in smo skoraj mislili, da se take reči gode le v deželi južno od nas. Predsedniku zvezne vlade P. E. Trudaeuju in njegovi mladi iženi Margareti se je prav na Sveti večer rodil zdrav sinček. Seveda je bila s srečnim očetom in srečno materjo vesela vsa Kanada. Morda bo to pomagalo iTudeauijevi ugašajoči zvezdi do novega sija v prihodnjem letu, ko je splosna sodba, da bomo imeli nove parlamentarne volitve. Slovenska skupnost v Montrealu napreduje MONTREAL, Que. — Slovenci se v trenja v Kvibeku ne mešamo, sledimo jim vendar skrbni, ker bo vsaka sprememba imela svoj vpliv tudi na nas. Letos je na splošno mirnejše, kot je bilo lani. Zdi se, da je nasilje, ki ga je zagovarjal del javnosti kot sredstvo za dosego političnih ciljev, izgubilo dober del pristašev in podpornikov. Celo njegovi vidni zagovorniki so začeli spreminjati svoje stališče. Slovenci se držimo svoje cerkve in svojega letovišča, kjer rastejo stalno nove poletne hišice. K trem prejšnjim so proti koncu leta zrastle še tri nove, ki jih v notranjosti urejajo, da bodo poleti pripravljene na sprejem družin lastnikov. Vsega skupaj je doslej najelo že 13 slovenskih družin del zemljišča za gradnjo poletne hišice za 50 let na Slovenskem letovišču. Število bo brez dvoma rastlo in nastalo bo celo slovensko naselje, prijazna domača vasica! Pri fari so letos zopet začeli s slovensko šolo po štirih letih presledka. Poučujeta gdč. Anica Horvatin in gdč. Marija Teren-ta. Obe sta poklicni vzgojiteljici in so otroci v slovenski šoli res v dobrih rokah. Župnik poučuje v tej šoli petje in verouk. Na splošno naši ljudje kar primerno žive, večina ima redno zaposlitev, četudi je v naši pokrajini brezposelnost večja kot v sosednjem Ontariu. Slovenska zavest in občutje pripadnosti sta razveseljiva pri tistih, ki se drže slovenske cerkve in fare, žal je tudi precej takih, ki hodijo svoja pota, ki pa jih redko pripeljejo v slovensko cerkev in poleti na slovenško letovišče. Pri novodošlih se pozna nova miselnost, ki jo je prinesla in ustvarila vzgoja socialističnega sistema. VRENJE V KATOLIŠKI CERKVI V POKRAJINI KVIBEK 250 let, bodisi na področju šolstva, bodisi na področju social- Prazniki so bili prijetni in domači, uživali smo jih doma _V| Mladost je norost Tako pravi star pregovor, ki velja brez dvoma tudi za našo deželo. Tako kažejo vsaj statistike, v pogledu avtomobilskih nesreč. Na osebe stare izpod 25 let odpade namreč kar 24^ vseh takih nesreč. Sedanja Perzija manjša Perzija ali Iran, ki je nedavno praznovala 2500-letnico nastan ka, obsega sedaj 628,000 dartnih milj in okoli 17 milijonov prebivalcev. V glavnem se razprostira preko Iranskega višavja. V starem veku, v prvih stoletjih svojega obstoja, je bila ena naj večjih držav tedanjega sveta. Oblast perzijskih kraljev — Grki so jih imenovali “velike kralje” v nasprotju s svojimi domačimi — je segala od reke Indus v Indiji pa do obale Egejskega morja, od severovzhodnega roba Iranskega višavja pa vse do meja Libije v Afriki. Ko se je ta mogočna država spustila v boj z Grki, je kljub svoji silni moči doživljala same poraze, dokler jo končno mace-donski kralj Aleksander Veliki, povezan z Grki, ni osvojil in ji sam zavladal. Sredi Montreala, glavnega mesta Kvibeka, francosko govoreče pokrajine Kanade, se dviga stolnica sv. Marije z mogočno kupo-jo, nekak posnetek polovice cerkve sv. Petra v Rimu. Dolgo vrsto let je bila ta kupola značilno znamenje tega mesta in vse dežele. Danes so jo zasenčili nebotičniki, zrasli okoli nje, in jo dokončno porinili v preteklost. Francosko govorečih Kanadčanov danes ne bi bilo več, ko ne bi bilo katoliške Cerkve, oziroma njenih duhovnikov. Ti so z ljudstvom stali v dobrih in slabih časih; ko so leta 1763 odšli odgovorni upravni in narodni voditelji v Francijo, so ostali z narodom samo duhovniki. Kaj je preostalo drugega kot to, da so škofje vzeli v roke tudi organizacijo ljudstva in poskrbeli zanj. Delali so, kakor so mogli. Predvsem so skrbeli za zvestobo katoliški veri, ko so morali priseči 1. 1774 novemu svetnemu gospodarju, angleški kroni. Ko je prišlo do vstaje proti angleški kroni v današnjih Združenih državah, se ji niso pridružili. Pač pa so se zavzeli za drugo politiko: politiko številnih otrok v družini. Župnik je postal boter vsakega 13. otroka v družini. Zgodovinarji bodo še dolgo časa razmišljali in raziskovali kanadsko preteklost. Zaključiti bodo morali, da bi Kanade že zdavnaj več ne bilo, če bi ne bilo v Kvibeku katoliških duhovnikov, Pokrajine bi se druga za drugo priključila angleško govorečim Združenim državam. Tudi Kvi-bek bi ne mogel vzdržati sam, kakor niso vzdržale španske dežele na zahodu in jugu severnega dela ameriške poloble. Trikratni “D” Zmagoslavna, vsemogočna, bogata katoliška Cerkev, posebno v času od leta 1900 do 1960, je (naenkrat stopila v povsem novo kva- ozračia Pravijo, da pomeni zadnje dejanje te dobe odhod kardinala Legera h gobavcem v Afriko. Ni se več znašel v novih razmerah in je raje prepustil reševanje novih vprašanj drugim, sposobnejšim. V kvibeški cerkvi se je namreč pojavil po drugem vatikanskem cerkvenem zboru razvoj, ki ga je mogoče primerjati samo še z nizozemskim razvojem. Novo dobo označujejo tri črke “D”: deklerikalizacija, dekonfesionali-zacija, pa tudi dekristjanizaci-ja. Leta 1960 je pomenilo začetek te dobe. Cerkev v tej kanadski provinci se je tedaj z vso jasnostjo zavedla, da je treba začeti drugače. Škofje in duhovniki so spoznali, da morajo na drugačna pota, kot so bili na njih zadnjih nega skrbstva, bolnišnic, pa tudi politike. Kar 'največ teh opravil naj prepuste državi in se usmerijo v zgolj versko področje, ki je prvo in lastno Cerkvi. Za druga področja so dozoreli drugi, Cerkvi ni treba več v dosedanji obliki zanje skrbeti. Z deklerikalizacijo in dekon-fesionalizacijo se je pojavila tudi dekristjanizacija. Razkristja-njenje pravzaprav ni posledica prvih dveh, ampak posledica spremenjenega življenja, na katerega Cerkev ni bila pripravljena. Ta pojav je danes največja skrb in bolečina kvibeške Cerkve. Vseučiliška anketa Razkristjanjenje gre vzporedno z rastjo kvibeške nacionalne zavesti in z ločitvijo svetnih zadev od cerkvenih. Vseučiliška anketa je pokazala, da je verska ‘praksa’ nazadovala od 85% pred 15 leti na 50% vernikov danes. Padec zadeva predvsem starost od 40 do 50 let, hkrati pa je o-paziti povečanje verskega življenja med mladimi in ožjimi skupinami. Nekateri dolže za padec verske prakse dosedanji ustroj Cerkve, preveč utemeljen na avtoriteti, ustvarjajoč farizejstvo in pomanjkanje odkritosti. Profesor Dumont pravi ob razlagi obširne vseučiliške ankete: “Prihodnost ni (brezupna, saj imamo mlade škofe, željne preprostosti in gibčnosti v delovanju Cerkve. Treba je tudi upoštevati veliko prizadevanje zadnjih let na liturgičnem in katehetskem pod- DrušSva - pozor! Vsa društva, ki oglašajo v “Društvenem imeniku” svoje odbore in javljajo v listu svoje seje in prireditve, prosimo, da nove odbore čimprej pošljejo. Ona društva, ki doslej še nimajo svojega odbora v našem “Društvenem imeniku”, vabimo, da ga pošljejo in prilože pismu nakaznico za $15.00 kot plačilo za letni oglas. Japonska ima vse znanje in tehnične možnosti za gradnjo a-tomskega orožja in že tudi pre-skušene rakete za njegov prenos. Če bi se za! tako pot odločila, bo v par letih lahko ujela Kitajsko in jo seveda tudi prehitela. ------o------- Kambodžanska vojska izgublja samozaupanje Neuspeh na cesti št. 6 je uničil nekdanjo samo zavest kambodžanskih o b o roženih sil in vzbudil dvom v njihovo končno zmago. PHNOM PENH, Kamb. — Vodniki kambodžanskih oboroženih sil so v prvem razdobju boja z rdečimi kazali veliko samozaupanje in vero v zmago, četudi niso bili niti primerno izvežbani niti opremljeni za boj Postopno je to samozaupanje ginilo, vendar dvom v končno zmago ni bil viden. Kambodžanska vojska je na-rastla v teku poldrugega leta od dobrih 30,000 mož na okoli 150,-000 mož, ki so kar dobro oskrbljeni z orožjem, posebno z lahkim pehotnim. V boju so se te enote še dobro držale in obstojalo je upanje, da bodo postopno sposobne uspešno nastopiti proti Severnim Vietnamcem. S samozavestjo in upanjem so jeseni udarile močne enote, skupno okoli 20,000 mož, proti severu po cesti št. 6, da jo odpro vse do Pompong Thoma. Nekaj časa so napredovale, nato pa so jim rdeči udarili v hrbet in cesto presekali. Po več dneh bojev v začetku meseca je bil del kambodžanskih čet razbit, drugi del pa na umiku delno proti severu delno nazaj proti glavnemu me- ročju. To bo gotovo rodilo sado-lstu- To bil največji poraz ~ “ ' vladnih sil v vseh 20 mesecih ve. Seveda povzroče spremenjene družbene ih politične razmere določen čas pešanje vere. Zadnja leta jih je bilo zelo malo stopilo v semenišče. Letos je to število sicer poraslo, a je še vedno vseh bogoslovcev le četrtina teh pred desetimi leti. Zal je med duhovniki še vedno nekaj odhajajočih, posebno med redovniki. Župnik velike župnije v Kvibeku razlaga sedanje razmere: “Ljudje se danes ne znajdejo. Navaljeni so bili tradicije, reda in vodstva za roko. Sedaj posebno mlajši duhovniki ne posegajo več v svetne zadeve.” Zrasel pa bo nov rod, ki bo vajen večje svobode in se bo zavedal tudi večje odgovornosti. To bo prineslo novo pomlad v tem delu kanadske Cerkve. Dnevni čas v ZDA Dnevni čas je v ZDA precej splošno v veljavi, vendar je še vedno par držav, kjer se drže rednega časa. V področjih z rednim časom živi nekako ena osmina ljudi v naši deželi. Dnevni čas je prišel v naši deželi v navado pred nekako 40 leti. vojskovanja. Kambcdžanski vojaški vodniki so pri tem spoznali trdno odločnost in požrtvovalnost severno vietnamskega vojaka in začeli to primerjati s svojo lastno. Kambodžanci so mirni ljudje, ki jim ni do vojskovanja. V boj so se lani pognali z vnemo zaradi starega nasprotovanja Severnim Vietnamcem, ki so zasedli kos vzhodne Kambodže in tam gospodarili po mili volji. Vlada Kambodže je zahtevala od Severnega Vietnama, da te čete u-makne iz Kambodže, ta pa je poslal tja še nove. Tako je zdaj pod nadzorom rdečih nad polovico vse Kambodže kljub naporom domačih sil in obilni letalski podpori, ki jo nudijo ZDA in delno Južni Vietnam. Brez te podpore in brez posegov južno-vietnamskih sil v boje v Kam-obdži bi bil položaj za vladne sile še slabši. Zadnja članica ZN je povprečno najbogatejša ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Zveza arabskih emiratov je postala kot 132. članica ZN v tem mesecu malo pred končanjem zasedanja glavne skupščine. Njeno ozemlje obsega kakih 40,-000 kvadratnih milj površine in ima le okoli 200,000 prebivalcev, zato pa obilico olja. Od šestih emiratov je naj večji Abu Dhabi, v katerem je povprečni letni dohodek $8,000, n a j v e č j i na osebo na svetu. V ostalih emiratih je malo manjši, pa še vedno velik. Ko je eden od diplomatov ZN pripomnil zastopniku Zveze a-raibskih emiratov, da bi Zveza lahko sama plačala dolg ZN, ki jih mori že nad 10 let, je ta odgovoril: Zakaj pa ne? Koliko pa je treba? 65 ali 70 milijonov? Čeprav ima Zveza emiratov dovolj denarja, je le malo verjetno, da bi plačala dolg ZN. Novi glavni tajnik ZN Kurt Waldheim je v svoji izjavi v nedeljo dejal, da bo njegova prva naloga rešiti vprašanje tega dolga. U Tant tega oreha ni mogel streti. Kitajska pomoč Sudanu KARTUM, Sud. — Kitajska je posodila Sudanu 36.5 milijonov dolarjev in odpisala Sudanu primanjkljaj v trgovinski bilanci v vrednosti 15 milijonov dolarjev. Sporazum je bil dosežen tekom obiska sudanske delegacije v Peipingu pretekli teden. Delegacijo vodi podpredsednik republike in obrambni minister gen. Khalid Hasan Abbas. Latinska sn slovens&s imena mesecev 1. Januar — Prosinec II. Februar — Svcčsas IH. Marec — Sušeč IV. April — Mali travea V. Maj — Veliki, trava® VI. Junij — Rožnik VII. Julij — Mali srpan MII. Avgust — Veliki srpaa IX. September — Kirnov** X. Oktober — Vinotok XI. November — Listopad XII. December — Gruden CLEVELAND, O. DELO DOBIJO BOŽIČ V MUENCHENU — Glavno mesto Bavarske Muenchen praznuje božič z vso slovesnostjo, odeto v vseh vrst okrasja in obilno razsvetljeno. Slika kaže mestno središče Stachus. Japonska občutljivost do atomskega orožja je začela naglo izginjati TOKIO, Jap. — Japonska je edina doživela uničujočo silo a-tomskega orožja, ko so ZDA avgusta 1945 uničile z atomskima bombama mesti Hirošima in Nagasaki. Strahotno pošastno uni-čen.je je zlomilo na Japonskem zadnjo voljo do odpora in cesar Hirohito je pristal na predajo. V povojnih letih je bila Japonska za atomsko orožje in za preskusne eksplozije strašno občutljiva. čas je začel preraščati tudi to občutljivost in Japonska je nemara res na poti k graditvi lastnega atomskega orožja v ne preveč oddaljeni bodočnosti. Sedanja vlada odločno izjavlja, da Japonska ne bo gradila atomskega orožja, toda nikjer ni rečeno, da naslednja vlada tega stališča ne bo spremenila. Lani je parlament uradno ugotovil, da ustava Japonski atomskega orožja ne prepoveduje, ker “ima vsaka suverena država pravico do samoobrambe". Delo dobita Iščemo kuharja ali kuharico za 30 ur na teden, od 8. zjutraj do 2.30 popoldne, tudi žensko za pečenje na rešetki (grill). Oglasite se osebno, ali kličite 531-8818 Twentieth Century Bowling Lanes and Tavern 16525 Euclid Avenue (7) MALI OGLAS! Lastnik prodaja Dobro 2-družinsko hišo v Grovewood okolici, 4-4, klet, garaža. Za pojasnila kličite 942-6679 ali AN 1-1472. (249) Ženitna ponudba Fant, star 22 let, nahajoč v Clevelandu, bi rad spoznal dekle staro do 26 let. Pišite na naš urad pod šifro “Skupna sreča.” —(248) V najem Na 1110 E. 76 St. spodaj, oddamo 4 sobe, kopalnica, velika kuhinja. Zmerna najemnina. Kličite 361-8075 — (249) V najem Oddamo 4-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, plinski furnez, na 6013 Bonna Avenue, zgoraj. Vprašajte na 1193 E. 60 St. ali kličite 442-2009. n i KLEXANDRE DUMAS« Grof Monta Cristo “Moj Bog,” reče mladi mož, “moj Bog, kaj mi pravite, grof? Bodite previdni! Ali morda niste nikdar ljubili?” “Otrok!” odvrne grof. “Vidite,” odvrne Morrel, “odkar sem prišel v moško dobo, sem vojak; dosegel sem devetindvajset let, ne da bi ljubil, kajti nikdar nisem čutil tega, kar bi bil smatral vredno naziva ljubezen. Tu sem konečno zagledal Valentino; skoro dve leti sem čital kreposti hčerke in žene v njenem srcu, katero mi je odprl Gospod kakor knjigo. “Grof, z Valentino bi bil dosegel brezkončno srečo, neizmerno, nepoznano srečo, ki bi bila prevelika, prepopolna, prebožan-ska za ta svet; ko mi je zemlja ne more dati, grof, vam moram povedati, da mi svet brez Valentine nudi le obup in bolesti.” “Rekel sem vam, da upajte,-Morrel,” ponovi grof. “Tudi jaz vam ponavljam, da bodite previdni,” pravi Morrel. Hočete me namreč pregovoriti, in če me pregovorite, skoro izgubim razum, kajti vaše besede mi skoro hočejo vzbujati upanje, da imam Valentino še videti.” Grof se nasmehne. “Prijatelj in oče moj,” reče Morrel razburjeno, “tretjič vam pravim, da bodite previdni, kajti vaša moč nad menoj me omamlja; razmislite vsebino svojih besed, ki vnovič oživljajo moje oči, vnovič omamljajo moje srce; o, bodite previdni, da ne vzbudite v meni vere v nadnaravne dogodke. “Ubogal bi, če bi mi rekli, naj dvignem kamen z groba, v katerem počiva Jajrova hčerka; stopil bi na valove, če bi mi dali z roko znamenje, naj hodim po njih; čuvajte se, jaz bi ubogal.” “Upaj, prijatelj,” ponovi grof. “Ah,” pravi Morrel, ki se vrne z višine svoje oksaltacije v največjo žalost, “ah, vi se igrate z menoj; delate kakor one dobre ali pravzaprav sebične matere, ki utešijo s sladkimi besedami bolest svojih otrok, da bi jim ne' bilo treba poslušati njihovega krika. Ne, prijatelj, napačne sem storil, ko sem rekel, da bodite previdni, ne, ne bojte se ničesar; svojo bolest pokopljem v najtajnejšo globočino svojega srca, in tam bo počivala tako mirno, da vam več ne bo treba čutiti usmiljenja z menoj. “Z Bogom, prijatelj, z Bogom!” CHICAGO, ILL. “Nasprotno,” pravi grof. “Izza | tega trenutka, Maksimilijan, j bodeš živel pri meni in z menoj; več me ne zapustiš, in v osmih dneh odpotujeva s Francoskega. “In ali pravite še vedno, naj upam?” “Pravim ti, da upaj, kajti znano mi je sredstvo, ki te ozdravi.” “Grof, če je mogoče, me nare- Sbacktai^st I mm HITU ^ w NOVO GIBANJE? — Med nami se porajajo vedno nova gibanja vseh vrst. Na sliki vidimo moža, ki se bori za “moško osvoboditev”. Tiste, ki se za to zanimajo, poziva, naj se oglasijo pri. Harry Britton, Erie, Pa. Reflect.!- GREETINGS SEASONS GREETINGS B. F. MALEC FUNERAL HOME 834 N. Ashland 6000 N. Milwaukee Avenue 421-5800 774-4100 MERRY CHRISTMAS & A PROSPEROUS NEW YEAR TO ALL PARTHENON RESTAURANT 314 S. Halsted 726-2407 Chris & Bill HOLIDAY GREETINGS TO OUR MANY FRIENDS AND CUSTOMERS C. E. NIEHOFF & CO. 4925 W. Lawrence Ave. AV 3-3400 FEMALE HELP diti še žalostnejšega. V nesreči, ki me je zadela, vidite vsakdanjo nesrečo in mislite, da to vsakdanjo nesrečo lahko ozdravite z vsakdanjim sredstvom na primer s potovanjem.” In Morrel žalostno in neverjetno povesi glavo, “Kaj ti imam reči?” odvrne Monte Cristo. “Veruj mojim obljubam in pusti, da poskusim.” “Grof, vi samo podaljšate moj smrtni boj, to je vse.” “Ako,” pravi grof; “slabotno srce, ki si, nimaš moči, da bi dovolil svojemu prijatelju nekaj dnij, ki jih zahteva za poskus! Ali veš, kaj premore grof Monte Cristo? Ali veš, kakšna je njegova moč na zemlji? Ali veš, da je njegova vera v Boga dovolj velika, da od onega, ki je rekel, da vera človekova more prestavljati gore, lahko zahteva čudež? Torej počakaj tega čudeža, na katerega upam, ali...” , “Ali?” ponovi Morrel. “Ali pa se čuvaj, Morrel, kajti sicer te bom imenoval nehva-ležnika!” “Bodite usmiljeni, grof!” “Tako usmiljen sem s teboj, Maksimilijan, čuj, tako usmiljen, da te hočem, če te tekom enega meseca, natanko na dan in uro, ne ozdravim, da te sam postavim pred tvojo nabito pištolo ali ti dam strup, ki usmrti z večjo gotovostjo kakor oni, ki je umoril Valentino.” “To mi obljubljate?” “Da, kajti tudi jaz sem, kakor sem ti rekel, človek, ki sem hotel umreti in celo izza onega časa, odkar se je nesreča obrnila od mene, mnogokrat sanjal o sladkostih večnega spanja.” “O, torej mi obljubljate to resnično, grof?” pravi Maksimilijan veselo. “Ne obljubljam ti samo, ampak prisegam ti,” odvrne Monte Cristo in dvigne roko. “Torej če se v enem mesecu ne potolažim, mi prisegate pri svoji časti, da mi vrnete prostost in me ne bodete imenovali nehvaležnika, naj storim s svojim življenjem karkoli?” “V enem mesecu, Maksimilijan; v enem mesecu, natanko na dan in uro; in ta dan mi je vest; ne vem, če si mislil na to, Maksimilijan, da je danes petega septembra, torej deset let, odkar sem rešil tvojega očeta, ki je hotel umreti.” Morrel vzame grofove roke in jih poljubi. HOSTESSES & CASHIERS Age 20-30 Years Full time, steady job, good pay. ipply in person between 2 p.m. nd 4 p.m. HOUSE OF PIES 00 N. Harlem River Forest (251) Birth defects ,are torever .. .unless , you help. gitVoethe March Dimes TMI3 SPACE CONTRIBUTED BY THE PUBLISHER živeti?” “O, prisegam vam,” pravi Morrel. Monte Cristo pritisne mladega moža na svoje srce in ga dolgo pridrži tako. “In zdaj,” mu pravi potem, “boš od danes naprej bival pri meni. Dam ti sobe, v katerih je prebivala Haydee, in mojo hčerko mi nadomesti moj sin.” “Haydee?” pravi Morrel. “Kaj je ž njo?” “To noč je odpotovala.” “Da vas zapusti?” “Da me počaka ... Torej na svidenje na Elizejskih Poljih. Zdaj bi rad odšel neopaženo.” Morrel pobesi glavo ter uboga kakor otrok ali apostol. IX. Beli te v. V hiši v ulici Saint-Germain-des-Pres, v katerem je najel Albert Morcerf stanovanje za svojo mater in za se, je imel prvo nadstropje najeto zelo skrivnosten človek. Bil je to mož, katerega obraza še celo vratar ni videl. Po zimi je imel visoko zavihan ovratnik, poleti se je vselej, kadar je prišel mimo vratarjeve lože, vse-koval ter pri tem zakrival z robcem celi obraz. Splošno se je sodilo, da je ta skrivnostna oseba zelo mogočna, visoko stoječa oseba, in zato si je rti nihče upal zasledovati. V to stanovanje je prihajal z malimi izjemami poleti in pozimi po četrti uri in ni nikdar ostal tu čez noč. Zvesta dekla je pozimi kurila sobo in jo poleti zračila, in sicer tako, da je bilo ob štirih vse pripravljeno za sprejem gospoda. Kakih dvajset minut po njegovem prihodu je vselej obstala pred hišo kočija. Ženska, oblečena črno in z gostim pajčolanom na obrazu, je stopila iz nje, šla kakor senca mimo lože, odkorakala po stopnicah ter vstopila lahkih korakov v stanova- nje skrivnostnega moža. Oni dan po Monte Cristovem obisku pri Danglarsu, isto jutro, ko se je vršil Valentinin pogreb, je prišel skrivnostni mož mesto ob štirih popoldne že zjutraj ob desetih. Skoro istočasno ž njim je ob- V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA, STAREGA OČETA, TASTA IN BRATA Christ Chermely ki je umrl 28. decembra 1968 Kako so prazni dnevi, v domu prazno vse, odkar odšel si v dvore srečne. A v srcu vedro še gori ljubeč spomin na Te, kot živ plamenček luči večne. Prinesli smo na grob Ti rdečih rož — še srca krvavijo. A v voljo božjo vdani vsi plačilo večno, večni mir pri Bogu Ti želimo! žalujoči: MARY — soproga CHRIST JR. — sin ' JOAN — snaha MARK — vnuk MICHELLE — vnukinja sestra MARY CERMELY (Clev.) V starem kraju zapušča sestri PEPCO HROBAT in ALOJZIJO BIZJAK OSTALO SORODSTVO Cleveland, Ohio 28. decembra 1971 “Za mesec dnij,” nadaljuje Monte Cristo, “boš imel na mizi, pri kateri bova sedela, dobro orožje in sladko smrt. Toda ali IglgfeA ! mi nasprotno tudi ti obljubljaš, da hočeš toliko časa čakati in Naznanilo društvenim tajnikom Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društve-)) nih vesti in novic. DVOJEN POKLIC — Carolyn Muellbauer je tajnica na University of Chicago tekom dneva (na levi) in učiteljica klasičnih plesov Srednjega vzhoda pri YMCA (na desni). Pravi, da sta ji obe službi všeč. Ples ji pomaga ohranjevati vitkost in prožnost. stal pred hišo voz, in zastrta dama je stopila iz njega ter odšla po stopnicah. Vrata so se odprla in zaprla. Toda predno se še vrata popolnoma zapropreče dama: “O Lucien, o moj prijatelj!” Ta vsklik je bil tako glasen, da ga nehote sliši vratar; prvič sliši to pot, da se skrivnostni I najemnik imenuje Lucien. Skle-ne p.a, da svoji ženi tega ne pove. “Torej kaj je, ljuba prijateljica? Govorite, povejte!” “Prijatelj, ali lahko računim na vas?” (Dalje prihodnjič) PODPISA J TL * la j . N K L TRGOVCE GRDINGVa POGREBNA ZAVODA 1053 East S2 St 17010 Lake Shore BIvd. 431-2088 531-6300 GRDIN0VA TRGOVINA S POmšTVOM 15301 Waterloo Hoad 531-1235 K S K J mimm mmnm katoliška jeoiota (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA slovenska katoliška fooforna ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pc takoj po rojstvu. • Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: e posmrtnine za neomejeno vsoto f za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnikatice) v naši okolici. IME ...........................................................- NASLOV ......................................................... MESTO .......................................................... DRŽAVA ........................................ CODE ........... ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Nasiove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 41103 Moj stari naslov: ........................................... Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO BREZ TRENJ! — Muca v Lakewood konjskih hlevih v Rocky River, Ohio, se kar dobro razume z rednimi prebivalci, kot kaže slika.