fUN BEGUNJE NA.60R IZDAJA: Upravni odbor UREJA: Uredniški odbor UREDNIK: Slavko Knafelj Izhaja mesečno v 750 izvodih Samo za interno uporabo! gospodar V OBDOBJU JAITUAR - EECEIOER 1969 PRIM33JAN0 Z ISTIM OBDOBJEM L3TA 1968. 1. PROIZVODNJA 1«0 Fizični obseg proizvodnje smuči “* lesene smuči - metalne smuči ~ plastične smuči sanice hockey palice smučarske palice čolni lestve indeX 124,2 134,4 90,0 1*1 Vrednost proizvodnje po PLC Vrednost proizvodnje po PliC smuči ~ lesene smuči - fetalne smuči ' ■'■.plastične smuči ostali zimski šport telovadno orodje rekv, za športne igre vodni šport lestve zaščitna in reš', sredstva ostali proizvodi razno 2.» 2. Vrednost proizvodnje po eno tali / • / * • index . bednost proizv.po enotah 115,9 obrat smuči 143,8 ] splošno lesni oddelek 130,2 172,7 j kovinski oddelek 110,0 — 1 sedlarski oddelek 129,9 39,7 j obrat plastike 130,0 113,8 | ostalo 44,6 135,4 J < 1 2* PRODAJA PLC index ! j j,ndex Faktur, prodaja med letom 111,0 114,2 { domači trg 109,6 110,5 j izvoz 112,2 122,0 ! * 90,5 ! 146,2 | 3. ZAPOSLENOST 102,3 '67,2 | 'i' - 140,0 J 172,1 ! 4. IZVEDENI P0D/LTKI 128,5 | ( 134,4 | Proizvodnja / zaposleni 111,6 45,6 i' Povprečno mesečno izplaA* 212,4 čani OD na zaposlenega 134,1 130,0 i O eno tali i pri 14,2 cjo večji proizvodnji, 11 jo večji prodaji 112,2 le 4 2,3 f> večjim številaadelavcev je bilo izplfv-čanih 21,6 $ > več neto OD, z večjim porastom stroškov podjetja. \ Peter Govc o paniranju proizvocnje KMl Iti UV3DB0 USSK£3SJ.)mSk SI ST3L.i/l V PIANmiJJU! Planiranje proizvodnje se dejansko prične, ko se odločamo o količini posameznega izdelka za proizvodnjo v določenem času, Ce bi 'proizvajali sanc po fiksnih.naročilih* poten ne bi bilo treba kritično predvidevati ali bolje,rano (grobo) planirati, Tako naj velja za vse tiste, ki 3e kakorkoli ukvarjajo posredno' in neposredno s ten delom, geslo: boljo dobro- planirati, kot ! pa -drago plačevati napake! Ce bi premalo ocenili, mišljeno je plani ranje s strani prodaje na daljša obdobja (letno ali vsaj polletno naprej), bi prepustili realizacijo in obratnoj previsoko ocenjena možnost prodaje bi imela za posledico polna skladišča. Zavedamo se, da so v tako kratkem uvodnem zapisu ne da obseči niti pretežni del teorije o planiranju proizvodnje. Vendar ni to namen, ker j 3 pred nami še delno poznan, delno pa tudi ne,■Dreyerjev sistem planiranja, ki ne zajema sa mo proizvodnjo. Ko se bo končno iz poznanih vzrokov pristopilo k uvajanju in nato k tekočemu, .delu po novem sistemu, se bo člane kol .«■» -ktiva na tok ali oni način inf orr_i ralo, če na Se po neposrednem delu, Povdarili pa bi radi še več ali nanj ustaljeno obliko dela na'rela ciji prodaja - priprava dola, ki naj bo za vse prizadete v neki obliki poslovnik, ki se. to je dogna no, tudi v bodoče ne bo in ne bi dosti spreminjal, 7 mislih imamo izdelavo pianov rokovno in sicer kot prvo, tako imenovano predvidevanje ali bolje, rano (grobo) plOr- niranjoj"*abboga širše obdobje. Pri nas je to .lotni plan, ki ga imano za 1970 lato šele v obliki predloga, .tako trodajnega,kot proizvodne ga, 3 prodvidevanjem se lahko pripravimo na nemoteno proizvodnjo kot: .pravočasno dobavo materiala, vsaj tistega z daljšim dobavnim rokom in ki se ga izredno težko dobi, prav tako pravočasno dobavo potrebne opreme, kje so prepotrebni tehnološki postopki s testi, itd, ..Le_:L-zakaj 30 ne bi soočili z lastno s_i tuacijo in perspektivo še losti z go vseh služb 'lažje ^o^uj, saj. bi bilo celotno delo Okvirni letni plan, odobren od vod stva oziroma organov podjetja, se spremeni v nalogo in cilj podjetja. Služi kot osnova za izdelavo operativnih planov, to je proizvodnih planov za bodoči mesec, ki so prilagojeni, kolikor se le da, prodajnim zahtevan. In zopet velja povda-riti rokovno izdelavo operativnih proizvodnih planov, ki naj bi bili kakor smo startali vi, kvartalu za obrat smučarije z^ tri mesece vnaprej, za splošno leni, kovinski, se- barski in plastični obrat, pa jza dva noseča-vnaprej pripravljeni, ^eveda realizacija operativnih, pro izvodnih planov sloni na pravočas-uih prodajnih planih, rokih izdo-bave blaga kupcem, Ce se še bolj konkretno spustimo v pripravljanje operativnih planov ^■li fino planiranje, velja poleg 2e delno onenjsnega, vključiti v predstoječe nesece po danih podatkih o izvršen ju od preteklega '.'.'.esc še nepredvidene 'izpade. Torej vsekakor potrebne narediti vsaj delno revizijo prognoz, polog tega pa istočasno (to je mesečno) doda— jati novi pripravljeni operativni plan, zaradi stalno istega časovne 2a, že omenjenega planskega obdobja. Pa se bo kdo našel in vprašal: za— • kaj pa je potrebno vsak nesec poiio planiranje ali vsaj nekaj spre Jenb v planu za naslednji nosec? Zakaj ne bi letni plan oz4 količile lepo delili z dvanajst in delali enakomerno brez yečjih oscilacij? Odgovor bi bil lahko pritrdilen - vendar kakšna bi bila v teta prinoru povezava s prodaj o <, Ali bi lahko prodali vedno tisto, kar bi proizvodnja naredila, ali bi imeli vedno na zalogi celotni asortiment in- drugo. ^ tej številki pa bi vsaj pogledali aelno marec za splošno lesni obrat- Informiranje članov delovne skupnosti ( planiranju proizvodnje in o realiziranju lc c o rodno ve- čje širšo in bo v -asom glasi- lu zavzemalo ono stalnih obvcDtil. Stvar je .samo v tem, da ne to izmenično obveščalo o operativnih planih in izvrševanju proizvodnje po pooar •••znih obratih, zaradi specifičnosti J Tako bo v naslednji številki govora o obratu smučarijo c' planiranju in o izpolnjevanju plana. Zaradi veliko količino enako ga ali približno enakega izdelka, ki ‘ne izdeluje v tem obratu, 30 Ja hko taka proizvodnja imenuje kontinuirana. Značilno sanjo je, da je potrebno vzdrževati, stalen tempo proizvodnje, ne pa da so pojavljajo zastoji r.pr.. zaradi manjka materiala;. / \ Oj ■ C '/■ \\ 7 "w p, o PH •H E -p >co 39 30 37 27 31 33 Izredno težka jo bila poškodba v oddelku tolcvadnoga orodja, ko je 'dK alavcc aaradi nopri: ornih de-i vnih p jev iv. načina le la izgubil 4 ^rste desne roko. To jo bil p .j.\a najtežjih poškodb v na- 5 or: _ J jot ju od ustanovitve. Pok-renjani s>. bili vsi napori, da se poko Jovani delavec kljub invalidnosti zopet vrne v nomalno življenje kolektiva* i. Ta poSk 'ba naj bo _ .resen oponin za vso, ki odgovarjajo za varno in brezhibno Lelo na lesnoobdelovalnih strojih in napravah. Nesrečo je raziskala tudi Republiška inšpekcija dela in je bil proti odgovorni osebi uveden disciplinski postopek na sodišču. Prikaz gibanja poškodb pri dolu v zadnjih šestih letih: \ - >o o P. MK 7,5 3,5 4,5 0,1 64 65 06 37 60 60 mr. 64 35 66 67 6C 69 o >73 iH Mcseci P0BK0D3E PQ LC3S3C3H V LETU 1969 c£5 eo -P' M i-i oj • a CS rH 'J rH ^ t-J >N •H d > U O & -P 73 -H P0GKCD3S PO OBRATIH HI ODDELKIH V LETU 1960 10 co o ki , m >ca o P*i *r\ S -p «0.. •»O vf (M Dnevi P T S POŠKODBE 'PO EH3VTH V TEDiTO ■p S N cl p Število poškodb 12 3 4 5 - 6 7 .0 9 10 11 ro CjS ot ■ 05 03 P P Pj " i . • V *'; : i 1 ■ ■ i “ : i v ' , r. ’• J- '' ■ ' i ■ '" ^IBAIUE POŠKODB PO ČASU POŠKODBE V letu 1069 so bila izdana za varstvo pri delu ustrezna finančna sredstva, in sicer: - zaščitna sredstva 131.136,70 - dodatna hrana in pijača 10.700,00 - vrednost zaščite na 9 na strojih in napr. 22.500,00 Skupaj 233.436,70 O naloge ni :n:L0 sur, s varstva pai dSLU! * Na podlagi stanja .poškodb v zadnjih letih, predvsem pa v letu 1909, nadalje stanja.pogojev dela na nekaterih delovnih mestih, oddelkih in obratih ter perspektivnega razvoja podjetja, so nalogo službe varstva pri delu v letu 1970 predvsem sledeče: 1. Poskrbeti je treba, da se bodo pri sedanji rekonstrukciji upoštevali in izvajali vsi potrebni varstveni ukrepi od brezhibna zaščite strjev in naprav do ureditve pogojev dela, ki mo_ rajo biti v skladu s sodobnimi dosežki varnostne tehnike. 2. Izdelati je treba program izobraževanja za celotno podjetje, v ta program pa naj se vključi tudi program izobraževanja iz področja varstva pri delu, ki ga naj izdela varnostna služba. 3. Posvetiti je treba veliko več pozornosti kontroli izvajanja vseh varnostnih predpisov na strojih in napravah s strani varnostne službe odgovornih vo- dij obratov in oddelkov, ki morajo skrbeti za varnost pri delu. 4. I/opclniti je treba Pravilnik o varstvu pri delu v akladu z novimi predpisi in določiti, kateri 30 bili izdani v varno_ otni zakonodaji in se nanašajo na naše podjetje.' O 1 ZAHVALA UPO-KOJE Kot vsalto loto, je 'colaktiv tudi C letos povabil naše upokojence na novoletni sprejem in jim izročil skromna darila. Ob prijetnem razpoloženju so se se_ znanili z gospodarstvom v podjetju, z uspehi in neuspehi. Med seboj so se iskreno pogovorili in celo zaplesali. Prosili so me, da se organizatorjem v podjetju v njihovem imenu lepo zahvalim. O s.K. Ena od omaric za prvo ponoč je v laboratoriju "bele hiše" (Za vsak 3lučaj) H.F. 12 (Satira; AoIde Brusnik so jo z desnico oprita pisalno nizo,- z levico in dvig- | —j en in prstou pa zakrožil po ‘•Lj l ra- kus "Kaj bo, kaj bo," je rekel glasno, c-a so /ostali v veliki pisarni dvl 3nili glave, S oprav sc že vnaprej vedeli, kaj bodo slišali: "Povsod ki noral biti. Tukaj ne kličejo, tan ne potrebujejo. Moje le lovne si osebnosti, ki jih večina sicer 1 noče videti, so tako velike, da jih ni nogoče izneriti. Lahko rečen, brez vsakega sVanu lahko rečen, da na nojih plečih leži velik del tovarne. V prali bi 3e sesul ta -el, ge bi sano za nesec dni zapustil tovarno. Kako bon z dopuston, ki ga še inan. Sele po noji snrti hodo nekateri lahko ugotovili, koliko se žrtvuj en za kolektiv.- Za tovarno." Ka licu lan tka C ica, ki so ji bile že lavno dovolj Poldetove sanohvale, se ni nogla več zadržatij v 'Žrtvuješ „..? Ja, kako, za vraga?" "Poleg tega noran' še v šolo hoditi!" je Brusnik stopil na prste: "Učir: se. Vso nedelje. Praznike, l.'islito, •la .se zase nučin, da se-učin zase! Ne! To neni ni potrebno. Zase že do vpij znan. Za tovarno se učin. Za vse vas in tudi z ".to, C ica, Groza ::ie je že danes, Č3 sano poni sl in, •kako nebogljeni bi bili, če m:e iznenada ne bi bilo več. V dveh nesec ih bi ne klicali iz groba, Prosili, naj priden nazaj . . . Anpak, nene ne bo več. Ilaj ho z vani?" Prusnik bi si skoraj noral obrisali solzo, ki bi nu ob tali eri zc.vz, e-ten govoru res skoraj : orala Spolzeti po licu. Pri srcu pa ^a jo res nekaj zgrabilo, da je noral sesti za pisalno nizo in utihniti. Zgodilo pa se je, da je Polde še tisti dan dona obležal in čez tri dni - unrl. Pogreb je bil svečan, Z govori in pet j en. In z godbo, lije kaj dni so v tovarni o Poldetu še govorili. Veliko lepega so vedeli povedati ~ njen, a tudi na račun njegove- nonadonestljivosti je bilo slišati narsikatero pikro. * Po to dnu. dni pa 30 še te govorice izginilo. Za Poldot vi nizo je po prven razpisu sedel nlad noSki, ki pa ga za razliko od Brusnika ni nučilo vpra sanje nonadonestljivosti. Delal je pač in živel s kolektivon, kinevala so leta in še ninevajo, V tovarni pa vse teJSe tako in še gla-dkeje, kot v Brusnikovih časih. < Ge dobro, da Brusnik tega ne vidi? Revež očitno ni "bil rojen za preroka, Bržkone 3e v preveliki vnemi ni sporni 1‘, da nihče več ni nenadomestljiv, odkar se je še vera v boga skrhala, prav zaradi vse večjega dokazovanja o delih, in to dobrih, rasnih vrst drugih bogov. Peter 31,'iU GAl&UA GLO - TELOVAUTO ORODJE KOVHJGIII 03HAT GSBL/aSICI OEOAT OBRAT PIASTIKE SKUPIIC L3S1JI OBRAT PODJETJE 1 <7 r\ JL u ( v/ 112 t 10G fp 12.2 f 102 $ 120 fo 111 1° 113 $ FIS-A IX. V B3A1-JJ331 GORI V dnevih od 21. do 22. I. 1370 je v Kranjski _Scri bilo veliko mednarodno tekmovanje mo škili v alpskih disciplinah. Dne 21, I, je bil veleslalom, na katerem je nastopilo 122 tekmovalcev iz 22 držav. Takšne udeležbe tekmovalcev na naših smučiščih še rii bilo, Dne 22, I, pa je bilo tekmovanje v slalomu, na katerem'je nastopilo 112 tekmovalcev, Udeležba v slalomu je bila n£ koliko sTabša, ker tekmovanje ni štete v svetovni p,-kal in 30 nekateri boljši tekmovalci takoj pp ve- leslalomu odpotovali na druga' tekmovanja, Teh .'.ovalni pogoji na obeh proga-.’, so bili izredni, Vsi telcmo-valci so imeli vslod trde in skoraj poledenele proge, enake tekmovalne. pogoje. ‘Tako se je zgodilo, da sc nekateri tekmovalci z visokimi štartnimi številkami dosegli izrecno dobre čase in se tako uvrščali -v sam vrh svetovne alpske elite, Tekmovalci so si bili soglasni z izjavo: "Takšne proge letos še. nismo vozili," - ■ Tekmovalci so na Vitranču predstavili Ib proizvajalcev smuči. Najmočnejše zastopstvo je imela francoska tovarna smuči Rossignol, ka-• tere smuči'je vozilo kar 23 j vseh-tekmovalcev. Ua presenetljivo drugem mestu pa je ELAH s 11,5 f> (lO ■ jugosiovanov, 2 Šveda in 1 avstra-lec), Udeležbe sledijo: Fischer Zneissl Dynamic Kead Persenico Djraastar Vo3tra Kastle Pritznaeior 11 j, 9 r/o G )'o 7 $ 6 cjo 6 ■ ! (nadelj ovanj e) V zadnji številki ".smučine" sen pisal o .zunanjih polnilnikih ali spominih elektronskega aritmetičnega računalnika. Povedal so^ kako je zgrajen magnetni trak in magnetni boben. Danes pa si bono ogledali, kako je zgrajen najbolj uporabljen zunanji spomin - magnetni disk. - Sestavljen je iz šestih krožnih plošč premera 35 cm, postavljenih iniga na Irugo. Vsaka plo S cc. ima obe strani nagnetno aktivni razen zunanji dve imata le notranji stra ni namagneteni, zunanji strani pa sta zaščitni. Skupaj- je potemtakem lo površin namagnetenih/'Teža talce ga .pomnilnika je okrog 5 kg in se inenuje diskpack (diskpek)., h;v vsaki magnetno aktivni površini jo vrezanih 203 koncentričnih krogov, ki jih imenujemo stezo ali slodi„ dodatke pa lahko sidran ju j eno le v 200 stezah, ker so tri re&orvr.e in služijo zato, da v prireru ‘.'»oško -he.ene od 200 stez, računalnik vza r-G rezervno« Na vseh lesetih površinah' jo torej 2$(Zy( ste;<< in nanje lahko shranimo 5S4 milijone znakov alf 10,G milijona številko Istoležeče steze na vseh 10 površinah sestavljajo cilinder« Disk-:« RAC pack ima torej £00 cilindrov0 'V-si/iKa steza je raz deljen;, na byte in vsak byt na Mte„. 3iii pa so drob; magnetne zareze, podobno kot js to pri magnetne.. traku.ali bobnu« ,Med poaaneznini ploščami diskpaoka jo •'•qio; O 7 C 9 10 11 12 13 ■ ! 14 15 16 17 pil 10 19 ?fll 20 21 ;; 22 23 24 25 iš§št- 20 27 28 »si? 29 30 31 - 32 IH 33 34 35 36 jjB| 37 30 39 S -!4- llgc PPfc 40 41 42 43 44 45 46 fiskM 47 H® 40 49 50 IM 51 52 -- ■ 53 • 54 55' 56 57 i. 50 , J anez Le ;at VODOBAVIJO: 1. Belgijska' filnska igralka, 6, neznatna poškodba, IS. izvrševe^lec smrtnih obsodb, 14. človek, ki gle da na stvari take kct so, 150 pravkar smo stopili v novo, 1C. železov oksid, 10, vnetje črevesja ali dihalnih organov, K. moško ime, 20, pošast, nakazen, ,220 obnofsko letovišče pri Orikvenici^ 23. velika reka v Italiji,24, Črnogorski vladar, 2G, medmet ;ri klicu, 27, žlahtni plin, 29, vrsta pevca v alpskih deželah, 32, pogon divjadi, 33, kemična oznaka sa kalcij, 34, oslovo oglašanje, 35, veseli sno, če imamo nad glavo, 37, naša denarna enota, 39, tega leta, 40„ občutek na koži, 42, osebni zaimek, /.■4, poljski pridelek, 47. muza gl e dališča, 4G, organ vida, 49, večje glasbeno delo z uprizoritvijo, 51, beograjski tednik, 52, nasto ob istoimenen morju v Aziji, 53, karton, 55, zdravilna gorska cvetlica, 57, v teh dneh ga precej pojemo (glavobol), 50, vrsta rastlinskega plcdu. .N ■' • ’ 11AVPIČIJ0- ‘ 1, se napravi na koncu seje, 2, objekt na cestah ali železnici, 3, prevozno sredstvo. 4, Isto (lat,), 5, oziralni zaimek, 3, ime črke, 7, potočna žival, G, prelaz preko Velebita, 9, rešeto, 10, redko moško ime, 11, veža v rimskih hišah, 13. junak Levstikove povesti, 14, 19 žganje (srbsko), 17. žalost, 20, slava, 21* če, 24. vpad, 25. drugo ine za Jadradsko nor je, 28, visele ženski glas, 30. podstrešna okenca, 31. luka v Izraelu, 33. velika pLa ža pri Rio do Joneiru (*IC-A....} , 35, nož brez vida, 30, hiter lovski pes, 37, zaslužek enega dneva, 33, umetniški slog, obdobje, 30, j tokovni odjenalec, 41. ljubkovalno žensko ine, 42. rekrut, 45, Jože, donača oblika, 4G, starogrški bog ' vojskovanja, 40. upoštevanje, 50„ žensko ine, 51, star slovan, 54, kratica dolžinske mero, 53 „ začetnici slovenskega sodobnega dir-ige- [ nta, o ;■ i i smučar z j monteverfes ta i bm ! linij ao sporočili is Kotnanduja (Stepal) , je 37-letni Japonec /uichiro l.liuaa (sodelavec firme "Sver iJev/") prismučal iz višine 0tG00 mc Ta snu čar je znan tudi v jVropi; Leta 1234 je startal na hijrostnen smučarskem teJcnovanju v Cerviaiji in je s 172 kn/ii dosegel pomemben čas. Pri' tej vožnji je Japonec vozil z 235 cn dolgini kovinskimi smučmi znamke "Fischer"1 in z vezni "?yro~ lia?£ix". Varnostna glava je bila montirana za 3 cm bolj naprej. Smučar z Mount - 3veresta je bil tudi prvi, ki je s pomočjo padala zapeljal v kratejr ognjenika Fuoži-jama. Vožnja po gori sicer ni nobena redkost, vendar pa smučanje po zaledenelih pobočjih v notran- 3 a st ogn^ez.ika pcaeni prav gotovo absolutni višek smučarskega športa. O IJaš Irapec smuči iz Avstrije g. Hu-bor je ob zadnjem cbiskp. pri nas, slučajno v; košu za odpadke pri vra tarju zaglbdal več kosov odvrženega' kr ulia in je dejal s "Malo predobro vam gre kot izgloda." P.f. Kritična ugotovitev! v/ . Ce bi v 31anu vskladiščovali probleme, bi bilo skladišče že zdavnaj polno, F.Š. ZAHVALA Iskrene se zahvaljuj on upravnenu o db - ru s indika 1:ig n po družnic e tovar-I ne 31an za pozornost ter denarno po I noč n;ji družini. Ob tej priliki bi I se pi zahvalil gasilcem in ostalin j članom krlektiva za obisk in darilo za časa belovanja v bolnišnici. Ferkolj Ivan 20 KiNO RADOVIČA T3T07E1AH - francoski barvni filn 13. 2. 1970 ob 20 uri 10. 2. 1670 ob 18 uri SICILJA1JSZA BOATA - aneriški barvni film 17. 2. 1870 ob 20 uri 21. 2. 1970 ob 20 uri 22. 2. 1970 ob 10 uri ZAiaiJI VLAK IZ 3ATANS3! oarvni pustolovski filn ameriški 10. 2. 1970 ob 20 uri 22. 2. 1970 ob 13 uri BAT.ČICA PO OPiJU IAVA - francoski barvni zabavni filn 19. 2. 1970 ob 20 uri 21. 2. 1970 ob 18 uri 22. 2. 1970 ob 14 uri IŠČE 2M MOŽA - zartadno nenški zaba- vni barvni filn 20. 2. 1370 ob 20 uri 22. 2. 1970 ob 20 uri 1TJT3’ 'Jk £AIJJA PESEM - španski barv- ni ( glasbeni filn 23. 2. 1970 ob 20 uri 28. 2. 1970 cfc 20 uri 1. 3. 1970 cb 13 uri jum -III ZfiHODA - aneriški barvni ve stern filn - 24. 2. 1970 ob 20 uri 25. 2. 1970 ob 18 uri 1. 3. 1970 ob 20 uri SBAMOTA - švedski film 25. 2. 1970 ob 20 uri 27. 2. 1970 ob 20 uri V SiUJiUTtTU M0ITTE 3RIGTA - francoski barvni pustolovski film 23. 2. 1G7C ob 20 uri 20. 2. 1970 ob 18 uri 1. 3. 1070 ob 16 uri SEifiHD -3IIIX ansriški barvni CS filn 2. 3. 1970 ob 20 uri 2. 3. 1970 ob 17 in 20 uri T/iIiZAN ZMkGUJE - aneriški pustolovski filn 4. 3. 1970 _ ob 20 uri 8. 3. 1970 ob 14 in 13 uri HELGA El MZIA3L - zapadno nenški barvni filn 5. 3. 1270 ob 20 uri 7. 3. 1970 ob 18 uri 8. 3, 1970 ob 20 uri 3EGTALIEE 3 GICTJ0 - ameriško—ital_i janski barvni vestem filn 5. 2. 1970 ob 20 uri 7. 3. 1970 ob 20 uri 8. 3« 1970 ob .13 uri ?EED 1T33NIC0 - jugoslovanski filn 4-. 3. 1970 ob 10 uri SivST 'MILJE ilOuKta T3ATA - italijanski barmi vestern filn 9. C. 1970 ob 20 uri II. 3. 1970 cb 10 uri 15. 2. 1070 ob 16 uri GBEOiJI HOBITHIZ - francoski barvni zabavni filn 10. 3. 1970 ob 20 uri 14. 3. 1970 ob 10 uri 15. 3. 197C ob 20 uri L0U3EZSII HOJA, LJU33ZEH MOJA - fra I ncoski barvni filn I 11. 3. 1970 ob 20 uri ! 14. 3. 1970 ob 20 uri