: y ¦
Prešernu.
1 iha cipresa na grobu Ti rase, lira Ti kamen kararski krasi,
z lire čarobne kot nedavne čase Tvoja se pesem nam več ne glasi.
S srcem prerano so v grob Ti jo deli . . .
Slavci večerni ob grobu pojo, kot da so glase tajinske povzeli
v srcu, ki spava pod nemo zemljo.
S slavčjim naš spev gostoli po krajini, koder razlega slovenski se glas:
vstajaš Ti, pevec, ob njem nam v spomini, ki si ustvaril slovenski Parnas!
Strune ubral si nam, liro posvetil, pesem o domu zapel nam sladko,
ljtibav do doma nam v srcih zanetil — potlej zatisnil si v pokoj oko . . .
Tiha cipresa na grobu Ti rase, lira Ti kamen kararski krasi —
Naša naj pesem v najpoznejše čase Tebe, naš pevec, ponosna slavi!
Ljudmila.
„Dom in svet" 1900, štev. 23.
45