ŽARNICA (II. del) Stanislav Južnič* Electric Light (Part II) ABSTRACT Tne daveiopnsni of the incenoescert (ign( r«s«arch in Europe cld$cribdd Special concern is pul on Die use th« ine$ndd$carii light In Ausiria and in our lands. POVZETEK Drugi del razprav« opisuja razvoj žen>ice v Eviopi. Posebno pozoinosi posvečamo prvini uporabam žamtce v Avstii|i m v naših krajih UVOD Z Edisonovim uspehom je raziskovanje žarnica v ZDA prehitele razvoj v Evropi. Kljub temu bo zanimiv pogled na evropske dosežke in se posebej na zasluge našega znanstvenika Štefana, katerega raziskovalna pot se presenetljivo prepleta 2 odkritji 12 let mlajšega izu* mUeljd Edisona. ŽARNICA V ANGLIJI IN FRANCIJI Swan je leta 1860 in 1879 patentiral vakuumsko žarnico z ogljem in je bil poleg Edisona edini, ki je po segre* vanju nadaljeval črpanje za odstranitev edsorbiranih plinov. Leta 1881 so s Swanovimi žamicami osvetlili spodnji dom britanskega parlamenta, naslednje leto pa še British Museum. Leta 1683 sta Swan in Edison dosagla sporazum in ustanovila skupno podjetje v Veliki 6ritani|i. Zaradi mnogoterih prevar je angleški parlament leta 1881 izglasoval oster zakon, imenovan Ligting Act, ki naj bi zavaroval ljudi pred pretiranimi obljubami družb za električno razsvetljavo. Pozneje je zakon močno škodoval razvoju domače proizvodnje žarnic, spodbu* jal pa je tudi dvome o močni novinarski propagandi Edisonovih žarnic v ZDA Angle2 Joseph Swan (1628-1914) |e Dilroien v Warling-hamu Po doktoratu iz znanosti je postal predsednik Lite-rarn0-tii020lske GružOe v Newcastte-upon-Tune) Akademika Tresca in Joubert sta leta 1881 na razstavi v Parizu opravila ene pn/ih meritev izkoristka trinajstih naprav na enosmemi tok, povezanih z žarnicami in otDiocricami Njuno delo so dve leti pozneje nadaljevali na dunajski razstavi pod Štefanovim vodstvom (Bon* celj. I960, 54: Ürbanitzky, 1885, 412). ŽARNICA V NEMČIJI IN NA NIZOZEMSKEM Podjetje Siemens & Halske je 5 6.1873 dobilo angleški patent za samodejno uravnavanje električne obločnice 2 ogljem, napajane z enosmernim ali izmeničnim tokom. Aprrla 1877 je W.Siemens objavil razpravo o električni razsvetljavi Francoza Serina. W.Siemens je do leta 1880 razvijal žarnico s kovinsko žanino mtjo podobno kot sočasno Edison. 2^ .7.1877 je Alexander nečak in asistent Williame Siemensa iz Londona, obiskal laboratorij v Menlo Parku Kljub temu pozneje niso sodelovali pn razvoju žarnice, saj je Edison poskušal z Rowlandovo podporo v ZDA onemogočiti Siemensov patent dinama, proben svojemu {Edison, 1994, 457; Hounshall. 1980. 615). Po knzi. ki jo je povzročil zlom bor2e na Dunaju 27.12.1881, )e Siemens predaval pred nemško elektrotehnično 2ve20 o prednostih električne razsvetljave pred plinsko, predvsem glede nevarnosti požara Med l2umitelji žarnice na žareče oglje je predstavil de Changyja iz Pariza, Jobarda, Swana Fn končno Edisona.V podjetju Siemens & Halske so uporabljali stisnjeno oglje m ploskve grafita, kjer je bi No segrevanje odvisno od debeline žarjene palice {Siemens, 1891, 321.344. 454,462-463). r>/ Stanislav Juznč j« pro^ssor fizika in računalništva oa siednji ioli v Ko£avKJ Lela 19^ ]e diplpi^'dl <2 tahnična fizike r>a FaKulteti za naravoslovja ir> tahnok^gip. magislt«al pa l«ta ldS412 zgodo/me hsik« na filozofski fakulteti vLiubljani 1. Ustanovtt^fia Philip$a Fndenk Philips (1630-1900) (zgoraj) m njegov sin GerarO Philips (1658-1942) (spodaf) Strojni iniemr Emil Rathenau (r.1839) \2 Berlina je študiral V Hannovru In Zurichu in se nato Izpopolnjeval v Angliji. Za žarnico se je začel zanimati na prvi pariški elektnčni razstavi leta 16S1. Za razliko od drugih ni spodbijaj EdisorKATih evropskih patentov, temveč je začel delati po Edisonovi licenci in je tako izkoristil njegove izkušnje. 13.3 1683 je podpisal pogodbo s Siemens & Halskejem. tako daje lahko 19.4.1683 zbral potreben kapital za ustanovitev Deutsche Edisonge* selischaft für Angewandte Elektricitat s kapitalom 5 milijonov mark (Siemens, 1957» 89, 91. 92-93. 95) in začel oskrbovati zelo majhne električne napeljave, kot je pred njim že počelo podjetje Se i mens & Halske Slika 2. Vakuumska črpalka, ki so jo konec prejšn/ega $tol9tia aporabliali v Philipsovi tovarni žarnic (Bakooy. 1991, 19) Leta 1891 je Friderik Philips 0830-1900) s sinom inženirjem Gerardom Philipsom (1858'1942), ustanovil podjetje N.V. Philips Gloeilampentabrieken v Eind hovnu na Nizozemskem z začetnim kapitalom 150 000 guilderov Nekaj let pozneje se |im je pr^jružil tudi Anton F. Philips (1874-1951). Podjetje je posebno napredovalo, ko je po dogovoru z nemškimi podjetji dobilo pravico za proizvodnjo žarmc z voHramom Leta 1912 je Philips imel že okoli 6 miljonov guilderov kapitala Sele med prvo svetovno vojno se je podjetje otreslo nemškega vpliva m začelo vse dele žarnice proizvajati samostojno. Zgradili so tovarne v Belgiji Španiji. Švici m Poljski ter imeii deleže na švedskem Med vojnama je Philips začel proizvajati ojačevalnike m televizijo dobil vpliv v znanosti ter prodrl s sistematičnim izobraževanjem tehničnih asistentov in postavljanfem dobro opremljenih laboratorijev V proiz vodnjizamicje bil za GE in Osramom tretji najmočnejši na svetu, pri čemer je leta 1928 GE kontroliral 96 ^ tržišča (Siemens. 1957. II. 33: Serres. 1995, 596). ___A Slika4 PMipsova tovarna farmo okrog'ara 191? fSekoo/, 1991, 54) V Philips MeuMlöTfiadlamp . >«> I no Min BI I*. h',i-«raa4i«Ati *il Pnn« Virik«ii SItka 3. Philipsova žarriica z vo/framovo nitko, izdelana na začetku stoletja (Bekooy, 1991. 24) ŽARNICA V AVSTRIJI Podjetje Siemens & Halske je že leta t8S8 ustanovilo podružnico na Dunaju, ki se je ukvarjala predvsem z železnicami. Zaradi neuspešnega poslovanja je bila podružnica leta 1864 ukinjena po Halskejevem prizadevanju Leta 1879 je W.Siemens na Dunaju odprl tehnični urad z majhno tovarno, ki se je poleg železniških signalnih aparatov kmalu lotila tudi majhnih in večjih instalacij razsvetljave, proizvodnje dinamov m obločnic. Leta 1696 je dunajski Siemens & Halske na lastne stroške postavil provizorično elektrarnrco v Ljubljani, s katero je za reklamo osvetljeval prostore Narodnega doma, slavnostno odprtega oktobra istega leta (Siemens, 1957.1.105; Kos, 1961,162), Leta 1873 Edison m sodeloval na mednarodni razstavi na Dunaju, čeravno ga je član amenške komisije nagovarjal, naj svoje izume predstavi vsaj v poročilu (Edison, 1991. 500). Leta 1882 je Edison najel avstrijskega elektroinženirja dr. Herman na CIaudiusa z avstrij skega telegrafa za ureditev, mapiranje m preračun glavnih m nadomestnih uporov v delu nižjega Mannat tana ob Brooklynskem mostu. Claudius je zbral tudi poaatke 0 pritožbah nad pomanjkljivostmi plinske razsvetljave, ki so pospeševale prodajo Edisonovih žarnic {Priedel, 19S6, 206). Po pariški razstavi leta 1881 je Edison razsvetlil opere v Parizu. Berlinu m Milanu in tako orr^ogočil odmeven začetek prodaje svojih izdelkov v Evropi, Leta 1882 je bilo razsvetljeno gledališče v Brnu (Boncelj, 1960,13). Istega leta je Edisonovo podjetje sodelovalo na razstavi elektrotehnike v kristalni palači v Londonu, od 11.8.1683 pa na 3. mednarodni električni razstavi na Dunaju, katere tehnično-znanstveni vodja je bil Stefan. Na razstavi /e sodelovalo tudi elektrotehnično podjetje Geba iz Ljubljane Več elektrotehnikov iz slovenskih dežel je bilo članov elektrotehničnega društva, ustanovite nega 5.3.1863 I \ skega paviljona, teatra in notranjih prostorov Swanove izdelke je v Budimpešti zastopalo podjetje UELC iz Londona, na Dunaju pa Egger. Kremenezky & Co. ' I / t > Slika 5. Edisonova žarnica na dunajski razstavi leta 1883 (Urbanitztf/. 1885. 399) Razstava v dunajski Rotundi na 33000 m^ s 400000 svečami postavljene elektrk^ne razsvetljave je bila dotlej največja na svetu {Boncelj, i960, 34. 35). Razstavili so skupno 5 vrst električnih žarnic. Edisonova je imela žareči barnbus s premerom 1 mm in dolžino 12 cm v obliki narobe obrnjene črke "U'. Najtežji del proizvod* nje je bil slejkoprej vložitev in tesnjenje obeh vodnikov iz platine v tekočo maso stekla. Oba konca vodnika sta bila ločena z gipsom. Tok so dobivali iz Edisonove^a stroja, ki ga je oskrtx>val Armingtonov parni stroj. 2 Edisonovimi žarnicami podjetij CCE in SEE pod zas* topstvon dunajskega Brückner, Ross & Consorten so na dunajski razstavi osvetljevali "Dvorano umetnosti' in notranjosti prostorov V Swanovi žarnici so bili platinasti nosilci ogljika, eden od drugega izolirani na spodnjem deiu steklenega stebra. Na razstavi so jih uporabili za osvetlitev cesar* Slika 6. Skvanova žarmca ns dunajski razsravi lata 1863 (Urbanitzky, 1865. 402) Maximova žarnica je imela žareči dei v obliki zaobljene črke "M", ki sta jo nosila dva vodnika iz platine zataljena v steklo. Steklena hruška je bila v kovinskr posodi, zatesnjeni z gipsom Baza žarnice iz vulkanita ali drugega izolatorja je bila navita na kovinsko jedro Zrak so črpali z živosrebrno črpalko, pare olja pa so izčrpali do 30 mm Hg. Lane Foxove žarnice so imela zareče oglje v obliki podkve. Pri 66 V in 0,673 A so dajale po 8,7 sveč. Z njimi so razsvetlili del "Dvorane umetnosti", notranje prt)Store, vrt m paviljon Britanske komisije na Dunaju Z električnim tokom jo je napajal Brushov stroj. Podjetje Siemens & Halske je razstavilo žarnico z ogljikom v obliki podkve s konci stisnjenimi v tulcu iz bakra, preko vodnika iz platine podalfšanega v steklo (Urbanitzky. 1885, 397-406). Praški profesor Johann Puluj le razstavil prenosno svetilko v škatli iz lesa in etx>nita velikosti 20 x 25 cm, napajano s tokom šestih Bunsnovih elementov Žarnica na sprednji strani škatle je bila ovita z močnim zaščitnim steklom, za njo pa je bilo mahno kovinsko zrcalo. Svetilka, težka 7 kg, je svetila s 6 do 7 nomal-nimi svečami 6 do 7 ur. Za potrebe rudnikov m potapljanja so razstavili 300 g težko svetilko Friedncha VVachterja, Reitlingerjevega nasiednika na dunajski politehniki, ki je bila predložena vojnemu ministrstvu. Stefan je posebno aktivno sodeloval v 3. sekciji znanstvene komisije, kije preiskovala dinamo stroje in električne svetilke Pn^ič jo je sklical 18.9.1883, ko so za načelnika izvolili prof. Erasmuse Kittlerja iz Munchna, za njegovega namestnika in vodjo pod sekcije za stroje majorja Alberta von Obermayerja, nekdanjega Štefanovega študenta In poznejšega biografa, za tajnika diagramom svdtloOne moči za žarnice je pokazal, da višja napetost zmanjšu|e toplotno sevanje in tako veča gospodarnost žarnice. Na koncu poljudnega pre* davanja je opisal še prednosti električne žarnice pred razsvetljavo 5 plinom ali $ sv$6dmi (Sitar. 1993. 93 Boncelj, 1960. 48; Stefan. 1883. 269), V Štefanovem laboratoriju so porabljeno delo žarnice merili z inačico Siemansovega elektrodinamometra imenovanega "ergometer", Štefanova komisija je izdala skupno 177 certifikatov v nemškem jeziku med njimi 22 za žarnice. Zadnjega je Stefan podpisai še sredi leta 1685. 3.11.1363 so razstavo na Dunaiu zaprli SeneKovič pro* fesor fizike med leti I874<16d4, ravnatelj liut)ljanske gim* nazije (m realke), predsednik Muzejskega društva m pisec fizikalnih učbenikov iz let 1Sd3 m 1892, je poročal: '. Radostno omenjani, da $0 pnpoenano najboij&e oblo-kovne svetainiceizvaialfAustnjani. m sicer Slovani Dočim pošilja pri oblokovnih sveblnicaii plamen med ogljema na vse strani, nastaja svetlooa pn tarnicah vsied tega. oa e^kmčni tok ogljeno nit v zraku praznem prostoru raibeli Edison lemiie tanka OamDusova vfakenca ter jih zogleni Tako ogijeno nrt pntrol poiem v majnni. nruski podooni posodi z nienima koncema na pfaOnovi žici. v steklo uvar-jeni; iz posode pa odstrani zrak kolikor more Žens^o je {na razstavi) naiboij zanimala uporaba elektnčne luci za razsvetljevanje stanovahšc. ~ (Senekovič. 1663.725-6). S/'ka 7. Maxrmova žarnica na duna/skf razstavi /ete 1883 (Urbsnftzky, 1386, 404} I ' \ « S/ika 8. Siemens & Haiske/eva žarnica na duna/ski razsfai/i /efa 1883 fUröan/tzky, 1385, 406) in vodjo podse kcije za fotometrijo pa prof. Emsta Volta iz Münchna (Boncelj, 1980,33). Stetan je 18.10.1863 občinskim svetnikom, na čelu z županom in pokrovitelju razstave nadvojvodi Rudolfu, predaval o ciljih in rezultatih dela znanstveno-tehnične komisije. Opisal je potek meritev upornosti in toka, ki so bile posebno pogoste pri atestih za žarnice. Vzporedne fotometrične meritve so Štefanu omogočile, da je po&lušalcem pokazal tudi pregledno tabelo odvisnosti svetlobne moči od porabljene energije. Z V poročilu znanstvene komisije, kt ga je uredil Stefan več kot dve leti po koncu razstave, je Obermayer objavil dvomljive meritve, po katerih porabijo žarnice pn izmeničnem toku za enako količino svetlobe več energije od enosmernih. Ker meritve niso bile dovolj natančne, jih je nameraval Stefan ponoviti, vendar rezultatov ni objavil (Boncelj. i960. 49, 51. 54, 83). Štefanovo in Edisonovo raziskovanje ni sovpadalo le pn žarnici. Tasimeter. ki ga je Edison izumil nepos redno pred žarnico, je bil namenjen meritvam toplote rvezd in Sončeve korone. Uporabili so ga pri opazovanju popolnega mrka leta 1678. naslednje leto pa so objavili njegov opis s fotografijamu Istc^asno je Stefan objavil svoj zakon o sevanju m z njim prvi smiselno določil temperaturo Sonoa tudi na osnovi meritev J.W. Draperja. očeta Edisonovega prijatelja ELEKTRIČNA ŽARNICA NA SLOVENSKEM Leta 1860 so v Tržiču prvič na Slovenskem uporabili električno energijo za razsvetljavo Aprila 1863 je zasvetila v mlinu Karla Scnerbaiima v Mariboru. Naslednje leto je zasvetilo 12 oblocnic v Postojnski jami. v škofji Loki pa je začela obratovati prva javna elektrarna pri nas (Kos» 1976. 79). Leta 1694 je tovarnar sukna Alojzij Krenner del ustvarjene električne energije pame elektrarne ponudil v odkup občini za potret:ie javne razsvetljave Škofje Loke Občir>a je Krennerju plačevala po 360 goldinarjev na leto. on pa se je po pogodbi, popisani dne 6 5.i 694. obvezal, da bo 30 let osvetljeval ulice mesta "vsaki dan od pričetka mraka do dveh čez polnoč m od tnčetrt na šest zjutraj do belega dne s 40 električnimi žarnicami po 16 normalnih sveč" po sistemu Siemens & Halske Podobno je že dve letr prej storila Trboveljska premo- gokopna družba s parnim genaratorjem $trc|nlc$ rud* nika v Kočevju, ki je poleg toka za lastno razsvetljavo dajal elektriko tudi mestu za obločnice po nekaterih ulicah. Slika 9. Obločna svetilka v Kocev;a leta 1893 (Brate. 1996, 4) Ob gradnji vodarne so Kočevarji dognali, da bi stroji za pogon vodnih črpalk lahko proizvajati tudi elektriko. Zato SO dopolnili načrte deželnega inženirja J.V. Hraskyja. 10.10.1896 so dobili gradbeno dovoljenje za gradnjo elektrarne s 45 KS. Od 20.3.1696 je malo znano gradbeno podjetja Carl Grelnitz Neffen iz Gradca 176 Oni gradilo strojnico, električno centralo, vodo* vodno napravo in jpravno zgradbo. Električno opremo za strojnico je dobavila tovarna Franz Pichler iz Weiza, znana brnska tovarna Brand & LhuHlier pa je dobavila kotle in parna stroja, povezana s plunžerskimi črpalkami za črpanje vode. Tako sta parna stroja lahko hkrat) poganjala tako vodno črpalko, kakor tudi dva dinamo stroja. Proizvajala sta enosmerni tok z napetostjo 2 x 150 V, kar je bilo za tiste čase zelo veliko. Za rezervo je bil postavljen še manjši dinamo, poleg njega pa sti* kalna plošča in izravnalna akumulatorska baterija z 200 elementi in kapaciteto 56-60 Ah 19.11.1696 so v Kočevju odprli 4 km vodov električne razsvetljave s 700 žarnicami po 16 sveč m tokovodniki preseka 8 mm Tako Je Kočevje postalo prvo v ceioti elektrifidrano mesto na Slovenskem (Brate, 1996, 3-6). V Ljubljani so že leta 1889 ustanovili posebno komisijo, ki naj bi preučila možnosti za gradnjo hidrocentrale ali termocentrale. Čeprav so predlagali termocentralo na izmenični tok, se je mestni svet po predlogu dunaj-skega strokovnjaka odločil za enosmerni tok in dal postaviti termoelektrarno leta 1897 na neprimernem kraju v Fužinah pri Ljubljani, saj v bližini nI bilo tekoče vode tr\ železnice. Termoelektrarr>a je imela dva parna stroja po 200 KM In dve dinami po 140kWza300 V. Iz elektrarne je bil napeljan kabel do magistrata, kjer so iz akumulacijske postaje napajali omrežje med 24. in S. uro zjutraj, ko je elektrarna stala, dokler niso leta 1901 zaradi tramvaja vpeljali celodnevno obratovanje. 1.1.1898, poltretje leto po potresu, je na ljubljanskih ulicah zasvetilo prvih 794 žarn« in 48 obločnic, 149 uporabnikov pa je imelo 6368 žarnic, 89 obločnic, 12 motorjev m 3 aparate s skupno 290 kWh. Do leia 1905 so elektnčne žarnice v Ljubljani prevladale nad plinsko razsvetipvo, ki se je sicer z Auerjevtmi "žarnicami' obdržalado Ietai946 (Kos, 1981,162-164}. Slika 70. Električna žarnica ob feta TB96 zgrajefii pošti na Čopovi ulici ne toiogrsfijnz leta 1909 (Marjan Dmoviek, i/uö//ana na sisni^ foiogr^fh fSh. Zgodovinski arhiv Ljubl/ana, 1985) SKLEP Letos mineva sto let, od kar je načelnik direktonja ljubljanskega vodovoda in elektrarne l.Šubic, Stetanov študent med leti 1875*1881. prvi opisal Edisonovo žarnico v slovenski knjigi;'Svetilnica ima torej tn glavne dele. ogljem locenj, odvodni žici in balon ali hruško, ki jih vidimo na sliki 96." Med tem pa }e Edisonovo delo prešlo v legendo. 21.10.1929 je nekdanji Edisonov delavec Henry Ford (1863-1947) povabil Edisona naj ob petdesetletnici ponovi SVOJ poskus z žarnico v prenovljenem Menlo Parku (Pretzer, 1989.1) LITERATURA Quus8«KiMv, Pnilip« Hortdttd. Phili|>$ Einanov«n 1991 BoAcoij, Jo2«f Ste'ai^ in nie^ovo delovanj« na pooc^u eiek-Ifotdhnik«, Etdkiroiahnilha prosvala Siovanije LiuD^^ana 1960 {pönal« iz Eldklrolfthniikaga vrstnika) Tad^jScal«, Ivan Kordii in itanaškvica, vodarna m elektrarna rresta Ko£«vj«l&9&i99e. Pokiaimshi fnu;«j KCič«v)«. 1996 Thomas Alva £dna usa ol th« Ta&rrt«iAr lor Maasurmg ma Hmi of iha stars artd of ttia Sun s Corona. Amattcan ioumal of Scaanca and Arts {Sillimar's Amer J ) 17 (T879>. S2-&4 {tudi v Arrei Assoc Proc ) Ttia papars of Thomas A. Edison (ur RA Rosarberg in dr\>gi> Voluma2 Frorr workshop to labocarory, Juna 1873 March 1676 Tha Johns l-lopkins Univarsity Prass, 1991 Voluma 3 Uanio Park lha aarly yaars Apnl 1876-Decem0e( 1877, Th«.^nsHopl(insUn«vars/Tv Prass 1994 RoDert Douglas FrtMel (r IdöO] Paul Israel Barr>ard S Fmn £di90n s £(aetrie Ught. BiOQraphy ofan lr>vanDon RufgersUni-verSily Prass, ^unswick, Naw Jarsay. 1986 David A Hounshell, Edidon and lha Pur« Soanca idaal in l9rhCar tury Arnettca, $9rauS99g«ban von niMerostarrettfiischen Gewere«-Verdln«, Widfi, Verlag von L WSieddl & Sohn, I8fiö Kos, Kranj8lani 1650-1941, Kronika 29 (1961) str 159-166 Williams Pratze« ir> drugI, Working ar>d irwenting. Thomas A Edison and the Menlo Park E^^erience, Henry Ford Musaum & Greenfiald Village, Deaibom, Michigan. 1989 And1926), Cnlcez dunajskeelaktričnarazslava, guMjanski Zvon, 1863, sO 72Ch727 in 79079S Michel Serrea. A History of Sdentrfic Thoughl. Bordas. Paris, 1989, prevod. Blackwell Publishers Ltd. 1995 Georg Siemer^. History of the house of Siemens, vol I, ir> II. Karl Albet Tretcvgi^unich 1957 Ernst Werner Siemer^ (1816>1892) SelDstregulirerde elektrische Lampen von Siemes & Halske. izvleček iz angleškega patenta ŠI2006. S 6 1873. ponatis v Wissenschaftlische und lechnischa Arbeiter. 2. del Technische Arbeitan, Barl«), Julius Springer, 1691 Jozel Sielan (183&<1693), Vortrag über die Ziele derTechn Wissan-$ci>aftlischen Comissior, Zeflschrrftdes Elektrotechnischere Vera-«lasinwien, i (1889) str 2e9 Ivan $uO*c fi8S6-i92id), SlektiiKa, nje oroizvajanie in uporaba SM. LjuCtljara. 1897 A Rrrrar von ürbanitzky (diekrrolahnik Raitlinp&rjev &miku urddnika Klarta. 1665 UPORABLJENE OKRAJŠAVE AAAS • Americari Associaiion for the Aavanc«manr of Soanca CCE - CompaQr^ie Contir^entai« Edison iz Pari:a GE- General Eieobic Co., Schenectady (Edisonovo podjetje) SEE • Socista ElectriQue Edison iz Farza UELC • Unitdd Elactric Lighhng Company iz LoMona DODATEK: TABELA VAŽNEJŠIH DOGODKOV V RAZVOJU ELEKTRIČNE ŽARNICE leto Iznajditelj narodnost 1 žarllni element okolje 1838 Jobard belgijska oglje vakuum 1840 William Rob«^rt Grovd {1811 -1896) angleška platina zrak 1841 F.de Moleyns angleška oglje vakuum 1845 J,W,Starf(182M846),King ameriška platina, oglje • zrak. vakuum 1848 Staitz angleška platina/iridij zrak 1849 Pelrie ameriška oglje vakuum 1850 Shepard ameriška iridi} zrak 1852 RoDerts angleška oglje vakuum 1856 d d Changy francoska platina.oglje zrak, vakuum 1858 Gardiner in Blossom ameriška platina vakuum 1858 Heinrich Goebel nemška. platina vakuum ameriška 1859 Mosas G. Farmer ameriška platina zrak 1860 Joseph Wilson Swan (1834-1906) angleška platina vakuum 1865 Adams ameriška oglje vakuum 1872 Aleksandr Nikolaevic Lodigin(1847-1923) ruska oglje vakuum, dušik 1873 Kon(n) ruska oglje vakuum 1875 Kosloff ruska oglje dušik 1876 Boüliguine ruska oglje vakuum 1878 Fontaine francoska oglje vakuum 1878 Lane-Fox angleška platina/iridij: dušik, zrak: dušik azbest/oglje 1878 Sawyer, Man dmeriika oglje dušik 1878 Hlram Maxim ameriška oglje ogljikovodik 1878 Farmer ameriška oglje duši k. vakuum 1878 Edison ameriška platina zrak. vakuum 1878 W.Siemens nemška kovine zrak 1879 Swan angleška ogi{e vakuum 1879 Edison ameriška oglje vakuum