SINCE 1964 “»HŽS GRADBENIŠTVO Di IZVAJALSKI INŽENIRING GMD MILANIČ DUŠAN S.P. urh>.dlpLtrlgnxlb. gsm 041 633 987 Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743 (3 srnobil 'to Pru/Qi noL^oi Idrwiwno Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Izdelki za zdravo življenje urnik ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.00 sreda: 8.30 -15.00 /16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00 Energija je enaka masi krat svetlobna hitrost na kvadrat Pred natanko stotimi leti je Albert Einstein predstavil znanstvenim kolegom in svetu formulo, ki je v naslednjih deesetletjih postala nekakšna ikona znanosti, tako kot Che Guevara za revolucijo in Hendrix za kitaro. E=m x c2 je težko razumeti tudi učenim ljudem, kaj šele preprostemu občanu s 350 evri plače. Le v politiki dobi bolj oprijemljive vrednosti. Naš fant Ne vem, zakaj se čudno zdi, če pridem v Izolo, med ljudi in poslušam malo, kaj govorijo, kritizirajo oblast in se jezijo, na tiste, ki so pograbili vse, najlepše hiše in cele hribe, tovarne, barke in tudi ribe, zdaj gojijo oljke in stiskajo vino, igrajo tenis, obiskujejo marino. Jaz z vsem tem nimam čisto nič, jaz sem druge vrste tič. Jaz sem vse počel transparentno, in le, če je bilo zares urgentno, sem poklical tukajšnje ljudi, in vprašal: “Kaj marina še stoji?” (Mef) Energija je pač nekaj neuničljivega, nekaj kar žene naprej nas in vse okrog nas. In več kot je energije, več stvari se dogaja - nam in svetu okoli nas. Če formulo prenesemo na naš vsakdan lahko mirne duše ugotovimo, da energije, niti v Evropi, niti v Sloveniji in niti v Izoli, nimamo ravno na odmet. Malo se dogaja nam in malo se dogaja okoli nas. No ja, nekaterim to celo ustreza, vendar za obstoj in razvoj neke družbe res ni dobro, če ostane brez energije. In ker energije ni mogoče kupiti s kreditom ali poslovnim lizingom, nam ostane le še Albertova formula. Kako je mogoče s pomočjo dobrega strička Alberta do več energije v tem našem svetu? Problema se bomo tako lotili pri obeh spremenljivkah. Ampak, zaplete se nam že pri eni od njih. Svetlobna hitrost. Ta je vendarle fizikalna konstanta in je enaka vsem ljudem in stvarem tega sveta. Torej si z njo ne bomo veliko pomagali. Ostane nam torej le še masa. Ta pa je lahko zelo različna. To vam lahko potrdijo bičiklisti iz Kort, ki z različno maso premagujejo kolesarske poti, ampak v politiki takšna masa posameznika ne šteje prav veliko. V politiki je pomemb- nejša masa množice, natančneje masa volivcev. In, kot vse kaže, so se nekateri že začeli pripravljati na nove volitve, tudi tako, da povečujejo maso svojih volivcev. V slabem letu je Izola menda dobila blizu tisoč novih občanov in nekaj deset, predvsem gradbenih podjetij. Cilj tega početja je jasen: s svetlobno hitrostjo povečana masa pomeni tudi več energije in posledično zmago na volitvah. Albert Einstein je nekoč izjavil tudi naslednje: “Neskončna sta le vesolje in človeška neumnost. Pa še za vesolje nisem povsem prepričan.” t®1- Zupan (spet) z izpitom NOVO Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA Tel. 05 / 64 01 300 URNIK: vsak dan, tudi v sredo: 8.00 - 12.00 in 16.00 - 19.00 sobota: 8.00 - 12.00 i\yi oto rsyi^xxx 05/ 6404253 • Industrijska 11 • Izda -JEREB AVTO CENTER Avto Centei Jereb. Izola www.a-Jereb.si @ BANKA KOPER komunala izda -isola Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba PONEDELJEK - PETEK: 8.00 - 19.OO V DELOVNEM ČASU - TEL.: 05/ 66 34 950 SOBOTA: 8.00 - 12.00 IZVEN DELOVNEGA ČASA - TEL.: 041/ 650 882 NEDEUAIN PRAZNIKI: ZAPRTO |WSm, 041/650 ,7S Pogrebna služba Izola boat show Bil je Izola show v vseh pogledih V torek seje s tiskovno konferenco začel že osmi Izola Boatshow, mednarodni prodajni salon navtike, ki bo do nedelje napolnil Izolo s plovili, gosti, kupci, radovedneži predvsem pa ljubitelji morja in plovbe. Na tiskovni konferenci, ki je bila predvsem zelo uradna, in na kateri so novinarje nagovorili: direktor Izola Boat Showa Sandi Fon, izolski župan Tomislav Klokočovnik in direktor izolske Marine Matjaž France, smo lahko izvedeli, da je bila organizacija letošnjega salona navtike verjetno najtežja doslej. Recesija je namreč močno prizadela ta segment gospodarstva, a z nekaj pomoči tako organizatorjev, Marine Izola in tudi razstavljal-cev, so tudi letos uspeli pripraviti odmeven navtični dogodek. Med drugim, je omenil Fon, je recesija očitno relativna reč, saj imajo kljub temu letos rastavljeno 30 metrsko lepotico, italijanskega podjetja Dominator, vredno kar 20 milijonov evrov. Fon je dodal, da je, kljub očitni krizi, razpoloženje v navtični industriji pozitivno, da pa se je trg nekoliko spremenil kaže tudi dejstvo, da imajo letos razstavljenih nekaj manj velikih bark, zato pa 40% več srednjih in manjših plovil. Med enodnevnim obiskom v Izoli so obiskali kar nekaj zanimivih turističnih in zgodovinskih zanimivosti našega mesta. Med drugim jih je z bogato zgodovino Izole v Manzio-lijevi palači seznanil podžupan in predsednik Italijanske skupnosti, Silvano Sau, potem pa so si ogledali še muzej Parencana in galerijo Rex. Udeleženci študijskega izleta, ki sta jih vodila, predsednik Tomaž Wra-ber in podpredsednik Ivan Kastelic niso bili običajni turisti. Marsikaj so že vedeli o zgodovini teh krajev in marsikaj jih je še zanimalo, pa tudi aktualne razmere in posebej vprašanja odnosov med večinskim in so manjšinskim narodom, zlasti na področju kulture. Obisk v Izoli so zaokrožili s kosilom v Srednji gostinski in turistični šoli, kjer jim Na sejmu bodo predstavili kar nekaj zanimivih plovil, med drugim hibridno plovilo proizvajalca Se-away, zgodila pa se je tudi svetovna premiera „našega“ razkošnega gumenjaka Syndre 780, ter sredozemska premiera nove Elanove jadrnice, Elan 310. Po ladjah še privezi Po tiskovni konferenci, na kateri je župan Tomislav Klokočovnik napovedal gradnjo pomola B, je prišla na vrsto še uradna otvoritev, na kateri je bilo, tako med govorniki kot tudi med prisotnimi, opa- je Izolo, njeno kulturo, demografske značilnosti in predvsem načine oživljanja starega mesta predstavil še dolgoletni urednik Mandrača in zdaj kulturni delavec, Drago Mislej. V nadaljevanju obiska so se slepi in slabovidni izobraženci na sedežu društva v Kopru pogovarjali o pomenu kulturnega ustvarjanja slepih in slabovidnih ter spoznali tudi nekaj istrskega ljudskega izročila. Sicer pa so se leta 1961 posamezni intelektualci v Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije prvič zbrali, leta 1968 se jim je uspelo organizirati v Komisijo za delo slepih in slabovidnih izobražencev. Povezovala je tiste, takrat ziti kar nekaj znanih političnih osebnosti, a prisotni si jo bodo zapomnili predvsem po verbalnem dvoboju med županom Klokočovnikom in direktorjem Portinga, Enricom Galassijem. Tema je bila, seveda: gradnja pomola B. Dvoboj izza govorniškega odra je pravzaprav prekinil organizator, ki je za to svojo intervencijo požel aplavz prisotnih, tistim, ki nas ta gradnja bolj zanima pa je zdaj še bolj jasno, da na relaciji marina - občina ni več želje po dogovarjanju in se bo dialog dokončno preselil v sodne dvorane. še redke, ki so kljub slepoti želeli in tudi dosegli visoko izobrazbeno raven. Glavna dejavnost komisije je bila pomoč slepim, ki so se odločali za študij. Svoje znanje in sposobnosti uporabljajo za pomoč slepim in slabovidnim in tako pomagajo dopolnjevati programe Zveze. Dobre rezultate imajo v pomoči pri izobraževanju, usmerjajo se tudi v iskanje novih zaposlitvenih možnosti za strokovno dobro usposobljene slepe in slabovidne, nova področja se odpirajo pri vzpostavljanju širših in intenzivnejših mednarodnih stikov itd. Ves čas svojega delovanja pa posvečajo veliko pozornosti tudi zadovoljevanju kulturnih potreb, da bi se tudi slepi in slabovidni enakopravno vključevali v kulturno življenje družbe, ur Obilica spremljevalnih dogodkov Poleg navtičnega dela pa bo Boat Show tudi letos poskrbel za nekaj zanimivih spremljevalnih dogodkov, od fotografske razstave o Življenju delfinov in o kitu grbavcu, ki ga pripravlja društvo Mori-genos, pa do petkovega koncerta Gibonnija s klapo Iskon v San Simonu in sobotnega koncerta vokalne skupine Perpettum Jazzile na Lonki. Tako v petek kot tudi v soboto bo ob tej priložnosti The Club na Bel-vederju gostil Boat Show after party. Vsak dopoldan bodo na sporedu predstavitve plovil, če pa vas zanima tekmovalno jadranje lahko nekaj besed izmenjate tudi z olimpijcem Vasilijem Žbogarjem, ki ravno na Boat Showu predstavlja svojo novo spletno stran. Na letošnjem Boat Showu organizatorji pričakujejo približno toliko obiskovalcev kot lani, torej okoli 25.000, če upoštevamo še vse radovedneže na koncertih. Kot je Fon poudaril, pa je navtični salon predvsem prodajni salon, zato si nadejajo, da bo čimveč plovil dobilo novega lastnika. Aljoša M. Bakljada 2009 V soboto so neumorni organizatorji iz sosednje občine pripravili že sedmi, tradicionalni pohod z Bakljami od Jagodja do Lucije. Udeležencev letošnje, Baklade je bilo skoraj 150, kar je lepo število, glede na to, da je pohod sovpadal s košarkarsko tekmo in koncertom Slavka Ivančiča v Avditoriju. Namen pohoda z baklami, ki se je pričel na križišču v Jagodju in nadaljeval po nekdanji progi “Pa-renzane”, vse tja do Portoroža, je preprost. Gre za druženje in medsebojno spoznavanje, dejavnost, ki ji v hitrem življenjskem tempu posvečamo vse manj pozornosti. Pohod je trajal približno poldrugo uro. (ur) Slepota ni izgovor za nevednost V soboto je Izola gostila kakšnih šestdeset članov komisije za delo slepih in slabovidnih izobražencev, ki delujejo v sklopu Zveze slepih in slabovidnih Slovenije. Študijski izlet je pripravil nekdanji Izolan in zdaj kustos Posavskega muzeja, Ivan Kastelic. Strategija s pohvalami a tudi z nekaterimi pomisleki Danes bodo občinski svetniki na svoji 12. redni seji obravnavali celo vrsto pomembnih dokumentov in predlogov odlokov, med njimi pa bo tudi strategija o razvoju turizma, ki je v dosedanjih obravnavah bila deležna marsikatere pohvale, kljub temu pa tudi nekaterih pomembnih popravkov. Strategija turizma v letih 2009 do 2015 je zagotov eden bolje pripravljenih strateških dokumentov, kar jih je občina imela v zadnjem obdobju, kar pa še ne pomeni, da česa takšnega nismo bili vajeni v preteklosti. V mandračevem arhivu imamo kar nekaj dokumentov, ki so zelo primerljivi s to študijo, ki pa je, resnici na ljubo, nastala zelo hitro in bila v nadaljevanju deležna tudi nekaterih, povsem nepomembnih pripomb. Ampak, kot pravi nauk, nevarnost je v drobnem tisku, zato nobena pripomba ne more biti odveč. V času od prve do druge obravnave je bilo na račun strategije podanih nekaj vsebinskih pripomb oziroma dopolnil, ki so jih izdelovalci v glavnem upoštevali. Nastalo je le nekaj nedorečenosti, kot naprimer uvrstitev gozdnih poti v turistično ponudbo naše občine. Najprej so jo imeli le kot primer specializirane ponudbe, potem so jo umaknili iz dokumenta, zdaj pa nekateri predlagaj, da jo spet uvrstijo v strategijo, saj ima Izola, vsaj formalno, tudi nekaj gozda. Med večja dopolnila sodi pobuda Komisije za gospodarske javne službe in promet, naj se iz dokumenta umakne načrtovana gradnja hotela z 200 ležišči na območju podbelvederja, saj bi lahko ta ideja zavedla pripravljalce občinskega prostorskega načrta, da jo avtomatsko vključijo v nastajajoč prostorski dokument. Omenjeno območje naj bi namenili zeleni coni, rekreativ-nin površinam in objektom gostinstva in rekreacije. Zanimivo je tudi, da je dokument razvojno in optimistično naravnan, vseeno pa je bilo v dosedanjih razpravah slišati, da sploh ne vemo, koliko dodatnih obiskovalcev Izola s_svojo infrastrukturo, še premore. Čeprav to ni nikjer zapisano je namreč še vedno prisoten duh množičnega turizma, skrbi pa tudi dodatek k predvidenim investicijam, kjer se investitorjem skoraj na plad- nju ponuja gradnja apartmajev ob hotelskih objektih. Sicer pa bo strategija pravo obliko dobila šele ob sprejemanju občinskega prostorskega načrta in potem bo jasno, kakšen turizem se nam obeta v naslednjih šestih in več letih. D.M. Dobro je vedeti ...da se je na ponovljen razpis za direktorja Centra za kulturo, šport in prireditve prijavilo 9 kandidatov, ki v glavnem izpolnjujejo predpisane pogoje. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja bo na pogovor in predstavitev programa povabila sedem kandidatov. ... da občina Izola mesečno plačuje težke obroke lizinga za neprofitni blok, ki je še vedno prazen. Po nepotrjenih vesteh pa je blok že doživel prve okvare v obliki puščanja strehe in pokvarjenega parketa. ... da ima občina Izola zaposlenega pravnika za kadrovska vprašanja, ki bo pomagal pri vodenju različnih kadrovskih in drugih razpisov občine. Menda prihaja iz Sežane. ... da je v Centru za določen čas (do konca leta) zaposlen tudi Aleksander Janev, ki je bil pred tem v.d. direktorja Centra, kjer je sicer že zaposlen njegov brat Robert. — da v Centru načrtujejo zaposlitev za določen čas strokovne delavke s področja kulture, ki naj bi pomagala pri pripravi koledarja prireditev za naslednje leto. Prihaja, menda, iz Divače. ... da je Izolan Miha Slekovec diplomiral na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete z nalogo: Preveritev teženj po ponovni vzpostavitvi Izole kot mesta na otoku. Kaj je holesterol? Holesterol je vosku podobna snov, ki nastaja v jetrih, kar nekaj pa ga dobimo tudi s hrano. Iz njega nastajajo številne snovi, ki jih telo nujno potrebuje za normalno opravljanje vseh funkcij. Če ga je preveč, se začne nalagati na notranje stene žil, kar lahko pripelje do resnih zdravstvenih težav. Raziskava CINDI je pokazala, da ima v Sloveniji kar 60% ljudi preveč holesterola. Dobro je, da si odrasli kontrolirajo vrednost holesterola v krvi vsaj vsakih 5 let, če so vrednosti povečane, pa pogosteje. Kaj lahko storimo sami? Dovolj in redno se gibamo, izogibamo se stresu, prehranjujemo se z raznovrstno in uravnoteženo prehrano. Poznani so ugodni učinki nekaterih živil in rastlin oz. nekaterih njihovih delov. Učinke je možno povečati z izvlečki v pravilni kombinaciji. Tako so nastale tablete Biostatine, ki vsebujejo suhi izvleček artičoke, bioflavonoide iz lupin agrumov in g-orizanol iz nerafiniranega riža. Tablete Biostatine so torej povsem naravnega prehranskega izvora. Prav sinergično delovanje 3 učinkovin omogoča, da v kratkem času (6-8 tednov redne uporabe) znižamo vrednosti holesterola v krvi. Kristanov trg 1 ■ tržnica Tel. 05/ 64 040 64 URNIK ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 ■ 15.00 V_________________ sreda: 8.30-15.00/16.00-19.00 sobota: 8.30 ■ 12.00 ' MAI¥DRa£ 3 Skrajni čas je že, da se tudi v Izoli opravi temeljita inventura stanja v turizmu, določi temeljne cilje razvoja in sestavi načrt za uresničevanje postavljenih ciljev. Seveda je pri tem potrebno upoštevati, da je turizem samo ena izmed mnogih gospodarskih dejavnosti ter, da se s turizmom v Izoli ukvarja le 11% gospodarskih subjektov. Prav tako je potrebno vedeti, da je v Sloveniji kot tudi v Izoli višina povprečne bruto plače v turistični dejavnosti na samem dnu (nižja le v ribištvu in gradbeništvu). Pretirano spodbujanje turizma lahko za seboj res prinaša nove, vendar nizko plačane zaposlitve. Posledica slednjega je lahko spodbujanje socialnih problemov v občini. Samo gradnja novih namestitvenih kapacitet zaradi pokritja vrhuncev sezone ne bo rešila problemov izolskega turizma. Vsak Izolan dobro ve, da je problem Izole, kakor tudi mnogih drugih obmorskih mest, sezonskost oziroma vezanost turizma samo na poletno sezono. To dokazujejo tudi podatki zasedenosti namestitvenih kapacitet v občini Izola, kjer lahko razberemo, da je letna zasedenost le 24% ali drugače, od 365 dni so te kapacitete zasedene samo 87 dni v letu. Zato mora biti prvi cilj razvoja turizma v Izoli spodbujati take turistične in gospodarske aktivnosti, ki bodo podaljšale turistično sezono in posledično število nočitev. V samem predlogu Strategije razvoja turizma v občini Izola 2009-20015 pa pogrešamo izračune, ki bi nam jasno pokazali do katere stopnje lahko še dodatno obremenimo izolsko občino z novimi namestitvenimi kapacitetami, hkrati pa se ne bi bistveno poslabšala kvaliteta življenja Izolanov. Mnoge turistične destinacije že globoko obžalujejo, da so se odločile za masovni turizem, ki hitro uničuje okolje, ne pa za kvaliteto ter temu primerno višjo dodano vrednost turističnih storitev. Od župana pričakujemo, da bo čimprej sprožil razpravo o celovitem gospodarskem razvoju občine Izola ter o ukrepih, ki jih na tem področju lahko občina ponudi. Izola je za razliko od drugih obmorskih mest zmeraj skrbela za razvoj mikro in majhnih podjetij. Le te pa skupaj s svojimi zaposlenimi v zimskih mesecih skrbijo za utrip mesta ter za osebne dohodke, ki so za življenje ne-obhodni. Občinski odbor SDS Izola Marinade Ne bo še miru v izolskem zalivu Občinski svetniki bodo danes obravnavali kar tri odloke, ki zadevajo urejanje izolskega zaliva in ki bodo še prilili olja na ogenj, ki planiti na relaciji Občina Izola ■ Marinvest oziroma Porting. Splošni pogoji s katerimi se opredeljuje tudi pravica do občinskega priveza pa bodo verjetno “zadeli” tudi kakšnega domačega lastnika batane. Prvo odločanje v seriji tistih, povezanih z urejanjem izolskega zahodnega zaliva, je namenjena spremembi odloka o občinskem pristanišču. V sprejetem odloku je bilo namreč določeno, da se oblikuje petčlanska komisija za nadzor izvajanja javne službe, ki jo sestavljajo trije predstavniki javnosti in dva predstavnika uprav-Ijalca (Komunale). Ker ob imenovanju te komisije ni bilo jasno kakšne so njene pristojnosti in ker so želeli nekateri svetniki zaščititi tudi interes uporabnikov pristanišča je bil sprejet predlog, da se odlok spremeni z njim pa tudi pristojnosti in sestava komisije. Tako je nastal povsem nov predlog, ki sicer ni deležen ovacij, je pa vendarle vsaj določnejši od prejšnjega. Po novem se bo komisija imenovala Komisija za podeljevanje privezov in bo sestavljena iz petih članov, takoi-menovanih predstavnikov lokalne skupnosti. K sreči so predlagatelji zadnji trenutek umaknili tudi tisti del spremembe odloka, ki je določal, da v komisiji ne smejo biti niti tisti, ki že imajo privez niti tisti, ki čakajo nanj. Seveda ni bilo težko ugotoviti, da bi na ta način v Izoli ostalo bolj malo potencialnih kandidatov za člane komisije. Splošni pogoji so pogoj Dejansko ni mogoče uresničevati prej omenjenega odloka o občinskem pristanišču vse dokler niso sprejeti tudi pogoji za opravljanje varnega prometa in vzdrževanje reda v občinskem pristanišču. S temi splošnimi pogoji se pravzaprav določajo pogoji kdo ima pravico do priveza v občinskem pristanišču, kdo ima posebne pogoje, kdo ima prednost in kakšne so odgovornosti upravljalen ter lastnika priveza. Splošni pogoji so doživeli nekaj bistvenih pripomb že pri obravnavi na pristojnih odborih, zdaj pa bodo šli še v 20 dnevno javno obravnavo, saj obstaja še kako živ interes, da se zadeve v občinskem pristanišču začnejo urejati in da komisija prične z delom še pred koncem leta. Koncesija razburja Tretji dokument, ki ga bodo občinski svetniki danes obravnavali v prvem branju pa je odlok o koncesiji za upravljanje in izgradnjo posameznih delov pristanišča (pomol A in pomol B). Kot je znano gre za vsebino, ki je predmet sporov na domačih Tudi sejem v znamenju spora Najbolj novinarsko zanimiv, a nič kaj eleganten trenutek otvoritve Izola Boat Showa je bil vsekakor verbalni spopad izolskega župana Klokočovnika in direktorja Portinga Enrica Galassija glede urejanja odnosov med občino in lastniki marine. Začelo se je na tiskovni konferenci, na kateri je župan Klokočovnik še enkrat več napovedal gradnjo pomola B. Prisotnim novinarjem je povedal, da ima izolska Občina pravico preko razpisa določiti investitorja za pomol B, saj se lahko pohvali z veljavno vodno pravico. Nato je še dodal vsem že znano zgodbo o izkoriščanju trenutne „status quo“ situacije, ki je nastala med Občinsko upravo in vodstvom Marine, ki ji očitno ni v interesu, da bi se karkoli spremenilo. Povedal je tudi, da Občina od upravljalca Marine ne dobi niti evra za uporabo zemljišča oziroma trženje privezov. Enrico Calassi, ki ni bil prisoten na tiskovni konferenci, se je nato vidno razburjen pojavil na uradni otvoritvi Izola Boat Showa, na katero je bil sicer povabljen kot eden od govornikov. Svoj govor pa je seveda izkoristil za napad na župana in na Občinsko upravo, saj je prepričan, da „župan ne ve kaj govori". Trdi, da je ravno njegovo podjetje zapisano kot investitor za pomol B, in da ne razume o kakšnih razpisih govori župan. Dodal pa je tudi, da je gradnja pomola B v interesu lokalne skupnosti in da naj župana ne skrbi, saj ga, ko bo zgrajen, ne misli odpeljati v Italijo. Napovedal je tudi tiskovno konferenco, na kateri bo z odvetniki razložil implikacije nastale situacije. Za konec pa se je opravičil prisotnim za nagovor. Zgodba pa se seveda ni končala tako, saj je župan, ocenil, da je na takšne izjave treba odgovoriti. In ker je jasno, da je v verbalni vojni pomembno, kdo ima zadnjo bese- do, se je še enkrat napotil na oder kjer se je prisotnim opravičil za nastop gospoda Galassija in opozoril, da ne gre za nikakršno politično vojno med občino in lastniki Marinvesta. Na koncu se je na odru pojavil še direktor Izola Boat Showa Sandi Fon in se v imenu obeh akterjev opravičil prisotnim ter ju pozval, da to ni ne prostor ne čas za takšne nagovore. Zanimivo, edini, velik aplavz je požel ravno slednji. A. M. sodiščih, menda pa se lastniki marine odpravljajo po “pravico” tudi na evropska sodišča. Temeljni problem je pravica do gradnje pomola B (tega ob gostinski šoli, ki ga seveda še ni). Lastniki marine trdijo, da so oni najprej dobili dovoljenja in so tudi pogodbeno obvezani graditi omenjeni pomol ter ga potem komercialno tržiti, na občini Izola pa v tem in prejšnjem mandatu trdijo, da te pravice nimajo in saj je ministrstvo vodno pravico dodelilo občini. Tudi zato postane branje predlaganega odloka o koncesiji zanimivo šele na zadnjih treh straneh, kjer je v prehodnih in končnih določbah zapisano, kako s prvo podelitvijo koncesije za pomol A in gradnjo pomola B. Marinvestu marina za 20 let Prvo koncesijo za območje sedanje marine bo občina prednostno ponudila sedanjemu upravljalcu to je podjetju Marinvest. V tem členu so tudi določila, da mora koncesijsko razmerje prenehati 20 let po sklenitvi te koncesijske pogodbe. S to pogodbo vsa zemljišča na območju marine postanejo last občine, razen tistih, ki so že razlaščena. Višina koncesije še ni izračunana, v odloku pa je definicija, da ne more biti manjša od dnevne oddaje nepremičnega premoženja v najem. Koncesionar mora po tej pogodbi tudi dokončati valobran in postaviti vseh pet komunalnih pomolov, ki jih preda v brezplačno upravljanje občini, ta pa jih po 20-tih letih lahko odkupi. Če do uskladitve ne bi prišlo bi občinski svet pooblastil župana, da razpiše javni razpis za podelitev koncesije za območje obstoječe marine. Pomol B za 35 let S sprejetjem tega odloka bi občinski svet tudi pooblastil župana da pripravi javni razpis za podelitev koncesije za gradnjo in upravljanje pomola B. Prva koncesija za ta objekt se podeli za obdobje 35 let. To seveda pomeni, da občina nima svojega investitorja ampak ga išče z razpisom, vendar pod pogojem, da mora investitor in koncesionar zagotoviti polovico privezov na tem pomolu za potrebe občinskega pristanišča. Obeta se nedvomno vsebinsko in čustveno zelo zanimiva seja občinskega sveta. d.m. Pretlakovanje sončnega nabrežja lahko postane predvolilni svetilnik Pred devetimi leti si je desetletna županja Breda Pečan privoščila referendum o gradnji garažne hiše pri svetilniku in izgubila referendum pa še državnozborske volitve zraven. To bi skoraj moral biti nauk lokalnim oblastnikom, da si pred volitvami ni dobro nakopati na vrat tako občutljivih tem, ki na nek način zadevajo vsakega občana. Takrat je šlo za glomazno urejanje območja svetilnika, danes pa se nekaj podobnega obeta Sončnemu nabrežju. Da ne bo dvomov: Sončno nabrežje je iz spomeniško varstvenega, kulturno zgodovinskega in estetskega vidika vsaj tako pomembno kot območje svetilnika. Gre namreč za obraz tega mesta in zato je treba glede njegovega urejanja doseči čim višjo stopnjo konsenza. Toda za kaj takšnega očitno ni prav veliko dobre volje. Dejstvo je namreč, da občinska uprava po eni strani že pošilja najemnikom teras obvestila, da bodo morali v kratkem odstraniti svoje nadstreške in odpeljati opremo, po drugi strani pa niti občinski svetniki, niti javnost sploh ne poznamo projekta in ne vemo, kaj so si neznani urejevalci tega našega okolja sploh zamislili. Kdo ve, morda imajo v predalu občudovanja vredno idejo, ki bo rešila prometne in infrastrukturne težave tega območja ter bila hkrati tudi lepa na pogled in vabljiva za gostince in druge podjetnike ob Sončnem nabrežku. Kdo ve, morda imajo v predalu kaj takšnega kot je Zadarska riva ali vsaj tista v Novigradu. Lahko pa da imajo kakšno nedorečeno spako, ki je njim všeč, nam pa ne bi bila. Tega ne bomo vedeli dokler projekta ne bodo dali na ogled, a se tega izogibajo kot hudič križa. Namesto tega vabijo v Izolo skupine arhitektov in urbanistov, ki naj v sklopu evropskega projekta pripravijo prostorske rešitve prav za to območje. Seveda pa ta naloga ne bo nared do jutri in tudi denarja ne bo takoj, našim izvajalcem pa se mudi. Le kam? Mef Občinska organizacija Izola VABILO Vabimo vas na srečanje s predsednikom Demokratične stranke upokojencev Slovenije g KARLOM ERJAVCEM, ki bo v ponedeljek, 28. septembra 2009 ob 16.30 uri na terasi hotela Delfin v Izoli. Bloke za prehrano po ceni 3 EUR-e dobite na sedežu stranke: DeSUS, Plenčičeva ulica 3: - četrtek, petek, sobota in ponedeljek od 10.00 do 12.00 ure - v petek 25.09.09 tudi od 16.00 do IB.OOure. Predsednik OO DeSUS Izola Branko Simonovič Pozabljeni Izolani Spoštovani gospod župan. Če smo prav razumeli ste nam v prejšnjem Mandraču povedali naslednje: - O tem, kako bo izgledala Izola čez deset ali dvajset let smo lahko poslušali ali debatirali na dveh skupnih sejah vseh odborov, kjer so pripravljale! povedali kakšna je Izola danes. - Občinski svet je res razpisal javno razpravo o reorganizaciji Centra, ki je ni bilo. Lahko pa bi član sveta zavoda naredil to česar občina ne zmore. - Cesta Jagodje - Šared ni problem. - Pretlakovanje Sončnega nabrežja je bilo javno predstavljeno novinar-jem. - Župan je zadovoljen s kadri, ki mu pomagajo voditi občino. - Občina Izola vzorno sodeluje s koprsko in piransko občino. Sklep: Občinska svetnika Liste Izolani, Slavko Samotorčan in Drago Mislej sta dve tečnobi, ki nič ne vesta in samo politizirata. Tudi prav. Slavko Samotorčan in Drago Mislej (Lista Izolani) NOV DOM UPOKOJENCEV V IZOLI V Občinskem odboru (OO) SDS Izola in v Klubu seniork in seniorjev (KSS) pri SDS ponovno obnavljamo našo pobudo izpred nekaj let o zgraditvi novega doma upokojencev. Vse bolj zaostreni pogoji tako na finančnem, delovnem kakor tudi socialnem področju nam narekujejo, da s posebno pozornostjo spremljamo, še posebno življenjske pogoje starejše generacije, ki je v tem času izpostavljena velikim pritiskom in skrbi za preživetje. Zavedati se moramo, da je zelo veliko število upokojenk in upokojencev, ki se komajda preživijo iz meseca v mesec ter večkrat nimajo zagotovljenih osnovnih pogojev za normalno preživetje in delovanje. Še posebno skrb bo potrebno nameniti tistim, ki so na jesen svojega življenja ostali sami in sami ne morejo skrbeti zase. V Izoli imamo dom upokojencev, ki je do sedaj opravljal svoje poslanstvo, vendar pa je zaradi vse večjega števila upokojenk in upokojencev postal premajhen za vse, ki bi si radi na jesen svojega življenja zagotovili človeka vredno preživetje. Dom upokojencev v Izoli je pač kljub vsem naporom le postal premajhen in nefunkcionalen za potrebe starejših. Predlagamo oz. obnavljamo našo pobudo, da se čim prej pristopi k izdelavi študije o lokaciji in umestitvi novega doma upokojencev v Izoli. Prepričam smo, da tokrat ne bomo naleteli na gluha ušesa kot v preteklosti in da obstojijo pogoji in volja, da se z vso resnostjo pristopi k temu projektu. Prepričani smo, da bo ta naša pobuda naletela na podporo vseh dejavnikov v občini. V SDS smo že organizirali v lanskem letu okroglo mizo na to temo. Pričakujemo širšo razpravo na to temo in seveda čim prej šen pristop k realizaciji tega nujnega projekta. IO OO SDS Izola, KSS pri SDS Izola Predvolilna cesta Jagodje - Šared? Spoštovani gospod župan dr. Tomislav Klokočovnik, Varnost nas prebivalcev izolskega podeželja in naših otrok ne sme biti predvolilna tema prihajajočih volitev. Veseli nas vaše prepričanje, da naj bi bil dogovor s predstavniki Civilne iniciative (CI) v kratkem dosežen. Tudi vaše zagotovilo, da naj bi prevozi po stari cesti trajali le tri mesece, bi lahko držalo. Vendar problem se lahko reši le pod pogojem, da se najprej z njim seznaniš, da analiziraš vzroke, zakaj je do problema sploh prišlo in kdo so krivci za takšno stanje. Sami ste priznali, da vsebine dokumentov, ki cesto pogojujejo, sploh ne poznate. Prav tako očitno niste prebrali vsebine peticije, ki vam jo je posredovala CI in pod katero je podpisanih večina prebivalce podeželja. V vaših zagotovilih je namreč toliko pogojnikov in če-jev, da vam z vso dobro voljo ne moremo verjeti. Obljub je bilo v preteklosti namreč že preveč. Kratko smo vedno potegnili mi na hribu. Ta cesta pomeni edino možnost za nadaljevanje zastalega razvoja na izolskem podeželju, edina možnost za komunalno opremljenost Šareda. Zaradi tega preprostemu človeku enostavno ni mogoče razložiti, zakaj se ni na tem projektu v času vaše ekipe naredilo skoraj nič, v času prejšnje ekipe bivše županje pa so poizkušali s popolnoma zgrešenim projektom trase nove ceste. Zakonsko predpisanih rokov za obravnavo in sprejem prostorskih aktov ni mogoče prehitevati, to nam je vsem jasno. Z dobro voljo pa je mogoče marsikatero aktivnost narediti naprej, recimo vnaprej doseči dogovor z lastniki zemljišč, kar bo zahtevalo veliko časa in energije. Živim namreč ob sami trasi predvidene nove ceste in predvidene deponije, zato vem, da je večina zemljišč ob trasi v lasti Sklada RS, le nekaj je privatnih lastnikov. Zato udarite po mizi in pošljite svoje sodelavce na teren. Veseli jih bomo, če nas bodo zaprosili za rešitev katerega od problemov. »Spoštovani gospod župan, ne iščite odgovornih krivcev za ta problem na »hribu«, obrnite se okoli sebe: našli jih boste na Sončnem nabrežju 8!« Nevijo Frank, Spodnji Šared Nadzorni odbor Občinski proračun potrebuje rebalans? Nadzorni odbor občine Izola pač opravlja naloge iz svoje pristojnosti. Nekoliko nenavadno je, da ga vodi županja, ki je v prejšnjem mandatu upravljala z občinskimi javnimi sredstvi, kar je tudi lahko predmet nadzora, toda opozorilo o težavah proračuna so člani izglasovali soglasno. Vodstvo občine in občinski svetniki so tako pred današnjo sejo prejeli dopis s sklepi Nadzornega odbora, ki opozarjajo na težave občinskega proračuna in pozivajo k pripravi rebalansa le tega. Tako-le so soglasno sprejeli vsi prisotni člani NO. Le 18% prihodkov Nadzorni odbor Občine Izola je pregledal Poročilo o izvrševanju proračuna Občine Izola v prvem polletju leta 2009 in ugotovil, da je finančno stanje Občine Izola po prvem polletju zelo zaskrbljujoče, saj je proračunski primanjkljaj izjemno visok tako glede na prihodke in odhodke proračuna, načrtovane za leto 2009, posebej pa še glede na realizirane prihodke (18% od načrtovanih) in odhodke (25% od načrtovanih) v prvem polletju letošnjega leta. Rebalans proračuna Nadzorni odbor Občine Izola predlaga Županu Občine Izola, da nujno pripravi rebalans proračuna Občine Izola in ga takoj predlaga Občinskemu svetu v obravnavo in sprejem, da bodo odhodki proračuna ter obveznosti, ki jih je občina že prevzela (zlasti odplačilo kratkoročnega kredita in plačilo nekaterih obveznosti za dela, ki so bila opravljena, pa ne plačana v prvem polletju) usklajeni s pričakovanimi prihodki in z dejanskimi možnostmi. K iskanju so nas vzpodbudili namigi, da je Izola zadnje čase bofatejša za nekaj sto podjetij oziroma samostojnih podjetnikov, ki delajo predvsem na področju gradbeništva. Glede na jasno krizo gradbeništva je takšen razmah nekoliko nenavaden, še bolj nenavadno pa je to, da so podjetja registrirana le na nekaj naslovih v občini Izola. Največ, blizu 80, je registriranih na Obrtni 9 v obrtni coni. Objekt ni posebej velik, tako da takšna množica podjetij kar nekoliko preseneča. Le malo manj je prijavljenih podjetij na nekaj naslovih v Gregorčičevi ulici v starem delu mesta. Gotovo so med novoustanovljenimi tudi takšni, ki se borijo za svoj vsakdanji, skopo odmerjen kos kruha, vendar se zdi, da so med njimi tudi takšni, ki le izkoriščajo zakonodajo, ki tujcem omogoča ustanovitev podjetja oziroma pridobitev statusa samostojnega podjetnika. Potem pa lahko sledi vse, kar takšna registracija omogoča, vključno s pridobivanjem delovnih viz in podobno. Zato torej ni nič čudno, da se je število prebivalstva izolske občine tako na hitro povečalo za skoraj tisoč občanov in kot že namiguje- HKa m jo nekateri poznavalčci političnih razmer, za tisoč bodočih volivcev. Takšno razmišljanje je morda preveč paranoično, vendar pa ostaja dejstvo, da mora biti nek razlog zakaj naenkrat toliko novih podjetij iz tujine. Izolani vemo, da nekateri naši so-občani služijo dober denar z oddajanjem stanovanj delavcem iz nekdanjih republik pa tudi tistim iz vzhoda in juga, ki velikokrat živijo v res nemogočih pogojih. Toda, očitno smo postali družba, ki ji je povsem vseeno kako in kje živijo ljudje pri nas, posledice takšnega obnašanja pa se bodo prej ali slej pokazale. Ministrstvo za delo, dom in družino čaka še veliko dela. D.M. Ustaviti zunanja naročila Nadzorni odbor Občine Izola predlaga Županu Občine Izola, da ustavi vsa naročila zunanjih storitev, ki jih lahko opravijo delavci občinske uprave. Dopis je seveda podpisala predsednica NO, Breda Pečan. Odpoklic predsednice Poziv nadzornega odbora je seveda sovpadel točno z zahtevo osmih občinskih svetnikov, ki predlagajo odpoklic predsednice NO, Brede Pečan in člana NO, DAnila Markočiča zaradi možne kolizije interesov oziroma vplivanja na to, kaj bo Nadzorni odbor nadzoroval. Na seji komisije za volitve in imenovanja je Breda Pečan pojasnila, da v tem mandatu ni prejela nobene pobude z nadzor porabe javnih financ za projekte, ki jih je tudi sama načrtovala in vodila, res pa je, da jo za nekatere preiskujejo kriminalisti, vendar se ne boji njihovih zaključkov. Kosova komisija Tudi Komisija za preprečevanje korupcije je bila zaprošena za razlago določb statuta, ki ureja izločitvene razloge oziroma konflikt interesov za člane nadzornega odbora občine, v tem primeru za bivšo županja Bredo Pečan in za bivšega zaposlenega v občinski upravi Danila Markočiča. Po mnenju komisije je izločitveni razlog podan pri bivšemu javnemu uslužbencu za opravljanje nadzora nad občinsko upravo, v kateri je bil zaposlen in to za ves čas do poteka treh let od prenehanja zaposlitve. Po mnenju Komisije se je dolžan g. Markočič izločiti iz vsakega nadzora, ki se nanaša na občinsko upravo in to ne le za obdobje do prenehanja zaposlitve, temveč tudi za obdobje 3 let po prenehanju zaposlitve, če se nadzor nanaša na to obdobje. Po mnenju Komisije za bivšega nepoklicnega župana tri letni rok, ki velja za zaposlene, omejitve opravljanja nadzora nad proračunskimi uporabniki ne veljajo. Bivši župan oziroma županja, ki je članica nadzornega odbora občine, po mnenju Komisije, ne bi smela opravljati nadzora pri nobenem občinskem proračunskem uporabniku, ki se nanaša na čas, ko je opravljala funkcijo županje, to je pred 1.1. 2007. Komisija za volitve in imenovanja je sklenila poslati na ustrezne inštitute natančneješe vprašanje o primernosti predsednikovanja NO s strani bivšega župana ali županje. ur Predvsem lokalne težave Pretekli ponedeljek so Občino Izola v okviru obiska poslanske skupine SDS v Južno primorski regiji, obiskali vodilni predstavniki stranke SDS s predsednikom Janezom Janšo na čelu. Namen njihovega obiska je bil predvsem seznanitev z lokalno problematiko s poudarkom na stanju gospodarstva in perspektiv za prihodnji razvoj. Temu primerno smo prilagodili tudi program, ki je zajemal najprej voden ogled kulturnih in zgodovinskih spomenikov starega dela mesta, med katerim smo tako gostje in tudi domačini spoznali, da imamo v Izoli zelo bogato in ohranjeno kulturno dediščino. Žal pa je le-ta neznana tako gostom, ki obiščejo Izolo kot turisti, kot tudi nam Izolanom, saj nimamo organiziranih niti vodenih ogledov starega mesta. Stari del mesta Izola mora postati nosilni steber in prepoznavni motiv izolskega turizma v bodoče. Turistično dediščino smo s pomočjo naših lokalnih strokovnjakov dopolnili še s predstavitvijo problematike morskega ribištva, ki je zgodovinsko sooblikovalo podobo Izole in njenega razvoja v preteklosti. Usoda izolskih ribičev je odvisna predvsem od sprejema primerne zakonodaje na državnem nivoju, ki mora biti usklajena seveda z EU regulativo, zato je nujno, da so se poslanci seznanili z njihovimi problemi in predlogi iz prve roke, da bi lahko ustrezne rešitve predlagali naprej. Po krajšem pogovoru s člani občinskega odbora SDS v hotelu Marina smo poslance odpeljali v Splošno bolnišnico Izola, kjer jim je novo vodstvo bolnišnice predstavilo razvojne projekte ter bilje. Obisk je bil zelo pomemben, saj je poslovanje bolnišnice predvsem pa njen razvoj odvisen od sprejetih odločitev na resornem ministrstvu, zato je seznanitev poslancev s omenjeno problematiko nujna. V vodstvu izolske SDS smo prepričani, da smo med kratkim obiskom poslancev v Izoli, predstavili najbolj pereče probleme izolskega gospodarstva, predvsem pa tiste, za rešitev katerih nujno potrebujemo podporo iz Ljubljane. Lokalnih težav se sami še zelo dobro zavedamo, zato ni bilo potrebe po njihovi predstavitvi s strani občinskega vodstva, še posebej zaradi odsotnosti župana, drugega kompetentnega sogovornika na občini pa nismo našli. Občinski odbor SDS Izola POSTANI TABORNIK! Pri tabornikih se igramo veliko igric, naučimo se delati vozle, postavljati in kuriti ognje. Poleg tega spoznavamo naravo, taborniško organizacijo... Vsako leto pa se poleti odpravimo na taborjenje. Vpisi bodo potekali 25.9 od 18.00 do 20.00. Tam boš izvedel za uro in dan sestankov tvoje starostne skupine ter spoznal tvojega vodnika. Res ne vem kaj se čakaš, zgrabi prijatelja in pridi v TABORNIŠKO SOBO, pri Livadski OŠ~> nad telovadnico, prostor kjer so bile nekoč učilnice prvih razredov. Za dodatne informacije si poglej našo spletno stran: http://rjsizola.redox.si/ index.php \i \vim\c 7 Zdaj je že čas, da se V Sloveniji ima osebni avto več kot vsak drugi prebivalec, v EU pa skoraj vsak drugi. V Sloveniji in v EU se ljudje raje vozijo z osebnim avtom kotzjavnimi prevoznimi sredstvi -v letu 2007 je bilo več kot 80 % vseh potniških kilometrov v skupnem kopenskem prevozu opravljenih z osebnimi avti. Večina mest se srečuje z običajnimi osnovnimi okoljskimi težavami, kot so slaba kakovost zraka, zelo gost promet in zastoji, močan hrup, slaba kakovost grajenega okolja, opuščena zemljišča, emisije toplogrednih plinov, širjenje mestnih območij, nastajanje odpadkov in odpadne vode. Vzroki za težave so med drugim spremembe v načinu življenja, kot so vedno večja odvisnost od osebnega avtomobila, večje število gospodinjstev z eno osebo, vedno večja raba virov na prebivalca ipd. Emisije toplogrednih plinov Najpogostejši toplogredni plin je ogljikov dioksid, in sicer predstavlja kar 80 % človekovih izpustov. Po podatkih Evropske komisije so v letu 2006 med državami članicami Evropske unije največ emisij toplogrednih plinov na prebivalca (izraženih v ekvivalentih C02) proizvedle Luksemburg (28 ton) in Irska (dobrih 16 ton), najmanj pa Litva (7 ton) in Latvija (5 ton). Slovenija (10,3 tone) se je uvrstila tik za evropsko povprečje (10,4 tone). Emisije ogljikovega dioksida (C02) in dušikovih oksidov (NOx) v zrak so se v Sloveniji v letu 2006 glede na leto 2005 povečale za 1,7 % oz. za 1,1 % (metodologija NAMEA). Največ emisij ogljikovega dioksida je nastalo v dejavnosti oskrba z elektriko, plinom in vodo (45 %), takoj za tem pa v dejavnosti kopenski promet (32 %), tam pa je največji delež prispeval cestni transport. Največ emisij NOx je nastalo v dejavnosti iz oddelka kopenski promet (dobrih 43 %) in tudi teh plinov je prispeval največ cestni transport. Skoraj vsak drugi Evropejec ima svoj osebni avtomobil Konec leta 2008 je bilo v Sloveniji registriranih več kot 1.045.000 osebnih avtomobilov (brez specialnih osebnih avtomobilov), to pomeni povprečno 514 avtomobilov na 1000 prebivalcev. V letu 2007 je bilo v Sloveniji registriranih nekoliko manj avtomobilov, in sicer povprečno 501 avtomobil na 1000 prebivalcev, v Evropski uniji (EU-27) pa povprečno 464 avtomobilov na 1000 prebivalcev. V primerjavi s preostalimi državami članicami Evropske unije se Sloveni- ja po številu avtomobilov glede na število prebivalcev uvršča na osmo mesto. V letu 2007 je imel avtomobil več kot vsak drugi prebivalec še na Danskem (501 avtomobil na 1.000 prebivalcev), v Franciji (508 avtomobilov na 1.000 prebivalcev), Avstriji (510 avtomobilov na 1.000 prebivalcev), na Cipru (521 avtomobilov na 1.000 prebivalcev) in Malti (548 avtomobilov na 1000 prebivalcev) ter Italiji (598 avtomobilov na 1.000 prebivalcev) in Luksemburgu (665 avtomobilov na 1.000 prebivalcev). Najmanj avtomobilov na število prebivalcev je bilo registriranih v Romuniji (164 avtomobilov na 1.000 prebivalcev), na Slovaškem (265 avtomobilov na 1.000 prebivalcev) in v Bolgariji (272 avtomobilov na 1.000 prebivalcev). K zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v prometu prispeva tudi nadomeščanje uporabe dizelskih goriv in bencina z alternativnimi vrstami goriv. V Sloveniji uporaba vozil, ki za pogon uporabljajo alternativne vrste goriv, zelo počasi narašča. V letu 2008 je bilo v Sloveniji registriranih 2.510 osebnih vozil (manj kot 0,3 % vseh osebnih avtomobilov), 10 avtobusov (0,4 % vseh avtobusov) in 563 tovornih motornih vozil (0,6 % vseh tovornih motornih vozil), ki za pogon ne uporabljajo dizelskih goriv ali bencina. Slovenci se raje kot z javnimi prevoznimi sredstvi peljemo z osebnim avtomobilom Delež prevoza z osebnimi avtomobili (izražen v potniških kilometrih) v skupnem kopenskem potniškem prevozu v Evropski uniji je v letu 2007 znašal 82 %. V Sloveniji je bil ta delež še nekoliko večji, in sicer 85 %, prav toliko je znašal tudi v Luksemburgu, največ, 86 %, pa v Združenem kraljestvu. Vedno večjo odvisnost od osebnega avtomobila v Sloveniji kažejo tudi podatki o javnem potniškem prevozu in mestnem prevozu. Delež cestnega javnega prevoza se je v Sloveniji v zadnjih letih zelo zmanjšal. V primerjavi z letom 2000 je bilo v letu 2008 opravljenih za dobrih 48 % manj potniških kilometrov. Obseg železniškega potniškega prometa pa počasi narašča: od 2000 do 2008 se je povečal za 18 %. V slovenskih mestih, v katerih je organiziran mestni potniški prevoz, je bilo leta 2008 prepeljanih nekaj čez 90 milijonov potnikov. V primerjavi z letom 2000 je to za 15 % manj potnikov, v primerjavi z letom 2007 pa za 0,7 % manj potnikov. Statistični zavod Slovenije Palazzo venerdì, 25 settembre 2009, alle ore 19.00 ' PALAZZO MANZIOLI.. 5 ANNI DOPO V arrtvanrirìo dalla Cofriu^eJA italuna a Paiamo Uanrijì Meu ecesnwne. 9 cwvti ven) fatto twisgae d una pubbic-szKW potek, 25. septembra 2009, ob 19.00 uri ( MANZIOUJEVA PALAČA - .5 L ET KASNEJE W