PRAVICA JAVNOSTI Z DNE 25. MAJA 1936,
S.	N. BR. 18.829 IN BR. 8.240 Z DNE 27. MARCA 1939.
LETNO POROČILO
ZA ŠOLSKO LETO 1939/40.
V	LJUBLJANI 1940
IZDALO RAVNATELJSTVO
PRAVICA JAVNOSTI Z DNE 25. MAJA 1936, S. N. BR. 18.829 IN BR. 8.240 Z DNE 27. MaRCA 1939.
LETNO POROČILO
ZA ŠOLSKO LETO 1939/40.
V	LJUBLJANI 1940
IZDALO RAVNATELJSTVO
TISKALI J. BLASN1KA NASL., UNIVERZITETNA TISKARNA IN LITOGRAFIJA D. D. V LJUBLJANI. ODGOVOREN L. MI K UŠ.
Ob 400 letnem jubileju
,,Oni, ki poučujejo v pravičnosti mnoge, se bodo svetili kakor zvezde na večne čase." (Dan. 12, 3.)
Gornja preroška beseda se že 400 let izpolnjuje na naši veliki duhovni materi, sv. Angeli Merici, ki je kot neustrašena pionirka zasadila neznatno kalico v blagoslovljeno zemljo sv. katoliške Cerkve ter tako samoniklo ustanovila uršulinski red.
Rodila se je Angela Merici I. 1474. v Desenzanu, neznatnem mestecu v Lombardiji.
Še mlada kmalu spozna svoje poslanstvo in se neustrašeno loti težkega dela. Doba, v katero jo postavi Previdnost, je polna zablod in neurejenosti tako v političnem, cerkvenem kakor v zasebnem življenju. Človek ne ume več prave duhovnosti, je tostransko čutno usmerjen in se izgublja v individualističnem stremljenju, ker se vzgaja ob varljivem idealu humanizma.
Angele pa ne zajame pogubni val zmotne ideologije in čutnega uživanja. Celo obratno. V njeni duši je v vsi svoji nujnosti globoko zakoreninjen pravi pojem preračunjene samozataje in velikopotezne odpovedi. Zaveda se, da brez teh ni leka krvavečim ranam sv. Cerkve pa tudi ne zlu Lutrovega krivoverstva. Jasno vidi, da ima človeštvo v Kristusu vsa sredstva za božje otroško življenje in da mora črpati iz bogatih vrelcev molitve in zakramentov vedno novih duševnih energij za rast kvišku. Zato hiti Angela v celice družabnega življenja, v družine, kjer si osvaja mladino in ji kaže vire, iz katerih naj pije luč in moč, srečo in blagoslov.
Kakor proučujejo prirodoslovci samoprirodna živa bitja vedno bolj s teleološkega vidika — tako motri Angela duhovno-prirodno bitje — otroka. Gradnja in lastnosti sleherne živi je prikrojena njenemu okolju, ima svojo določenost in smotrnost. Podobno je s človekom. Ustvarjen je, da spoznava Boga, mu služi, ga časti in ljubi. Stvarnik je osrednje sonce, okoli katerega se suče Angelino mišljenje, čustvovanje in hotenje. Ne živi le sama po božjih nravnih zakonih, kaže jih tudi svojemu bližnjemu.
Zato pronica vzvišena svetost, dobrota in lepota, ki odseva iz njene duše, v srca mladih deklic. Angela jih duhovno oplaja in preraja v novo življenje. Poučuje jih o družinskih in socialnih dolžnostih, skratka o vsem, kar je dobro vzgojenim mladenkam primerno. Ni jim pa samo učiteljica ampak veliko bolj mati, ki jih nežno in skrbljivo pripravlja za bodoče Življenje. Kar vrši sama, naroča tudi svojim naslednicam: „Samo ljubezen do Boga in gorečnost za rešitev duš naj vas nagiblje, kadar opominjate, svetujete, spodbujate k dobremu in odvajate od slabega." (Drugi spomin sv. Angele).
Temeljna zavest Angelinega duha je misel absolutne predanosti Kristusu in popolne odvisnosti od njega. Od tod njen neizmerni glad, da bi bili tako njen, kakor pouk njenih naslednic, uršulink, prežet najvišje neskončne vrednote — Boga samega. V resnici in v duhu ubožna prva uršulinka ve, da je ta slednja vrednota neizčrpljivo bogastvo duše, ki ji daje najdragocenejše, kar more nuditi naravni in nadnaravni svet: ljubezen-Zakaj „Bog je ljubezen“. (I Jan. 4, 16).
Pot do ljubezni pa je čisto srce. Samo skoz svetlo steklo čistega srca more umrljivo bitje neposredno gledati v božjo neizmernost. Umazano srce je kakor slepo oko. Zato skrbi Angela, da je čisto njeno srce, skrbi z.a to danes nešteta vrsta uršulink. A ne samo za svoje. Srce sleherne učenke, ki jo veže stik z uršulinsko vzgojo, bodi plemenito in lepo. Pa bo prekipevalo usmiljenega sočutja, blagohotne miroljubnosti, skromne ženskosti in drugih vrlin, ki naj se zrcalijo na dobro vzgojeni ženski mladini.
Tretje, kar odlikuje veliko učiteljico Angelo, je popolna odpoved lastnemu hotenju. Sleherna razgibanost duše se ustavi na krajniku prostovoljne podreditve in se umiri pod horizontom višje volje. Pravičnost in skladnost s čudovito ubranostjo večnostnega jo usposablja za veliko umetnost vzgajanja in hkrati tudi vodstva. V vsakdanjih težkih žrtvah izgoreva in se použiva za božje plemstvo svojih učenk in sodelavk iz dneva v dan — do poslednjega diha. V svitu mrliške lučke, vsa ožarjena v nadnaravnem lesku, žrtvuje slednjič, dne 27. januarja 1540, še največjo zemsko dobrino, dragoceno življenje za blagor svoje nesmrtne ustanove — za uršulinski red — in za nepregledno množico mladine, ki jo bodo uršulinke v bodočih stoletjih vzgajale širom sveta . ..
*	* *
Letos 27. januarja 1940 je minulo od ure njenega poveličanja plodovitih 400 let.
Deo gratias!
M. P. G.
I.	Učiteljski zbor.
A. Spremembe v šolskem letu 1959/40.
Iz učiteljskega zbora so izstopili:
Suplentke: Anžič Boža, Derganc Hedvika, Dobovšek Milena. I.i-poglavšek Slava, Remec Barbara im prof. Šušteršič Franc.
Spremembe:
Dne 51 decembra 1959 je zapustila zavod supl. Jaklič 11elena radi sprejema v državno službo.
10.	januarja je pričela poučevati francoščino supl. S z i 11 i c-1 i Majini.
Dne I. februarja je odšel z zavoda prof. K ulj iš Andro. Pouk srbohrvaščine je prevzela prof. m. Magdalena Plevel.
51. maja je nastopila na mešč. šoli v Zagorju supl. Jauli Frančiška državno službo.
. Učiteljski zbor koncem šolskega leta 1939/40.
Opomba			Je poučeval tudi na uršulinski učiteljski šoli in vadnici	poučevala tudi uršulinski učiteljski šoli	Je poučevala tudi na uršulinski učiteljski šoli in meščanski šoli	poučevala tudi uršulinski učiteljski šoli	poučevala tudi uršulinski učiteljski šoli
				a i—« c			
Druge šolske dolžnosti |	1	1	varuh veroučne zbirke	1	voditeljica cerkvenega petja	varuhinja dijaške knjižnice	1
	>•	III. b	1	-a	rt	rt	1
.in ifi^fsudp -9} č[!Aa»§		00	O	CM ▼H	O	O CM	tO
Kaj je učil, v katerem razredu, po koliko ur na teden	prirodopis I. a/5. I. b/5, risanje V./2, higiena IV. a/l, IV.b/1, III. a/l. III. b/1	verouk 111. a/2, III. b/2. IV. a/2, IV. b/2	verouk I. a/2, I.b/2,	II. a/2, II.	b/2, V./2	žensko ročno delo 1. a/2. I. b/2. II. a/2, II. b/2, III. a/2, III. b/2	petje I. a/2. 1. b/2. II. a/2, II. b/2, risanje III. a/2	zg. ITT. a/5, III. b/5, IV7. a/5, IV. b/5, ze. ITT. a/2. TIT. b '2, IV. a/2. IV. b/2	srbohrvaščina III. a/2. IV. a/2. IV. b/2
Glavna in stranska stroka	risanje, modeliranje, filozofija, biologija	verouk	verouk	žensko ročno delo	petje, klavir, violina	pedagogika, filozofija, nar. zgodovina, stenografija	i pedagogika, filozofija, nar. zgodovina, srbohrvaščina
Značaj	ravnateljica	profesor	katehet	učiteljica ročnega dela	profesorica	profesorica	profesorica
					C		
Priimek in ime	Dr. m. Pija Garantini	Mlakar Janko	Koretič Franc	M. Ferdinanda Omejc	M. Egidija Menci	M. Imakulata Leben	rt C Jj rt * . o*
■A3}S -dn7	-	OJ	CO		IČ3	CO	i"
 _c -TJ CO
"2 "ča ed .5 o
D 0) P —< >c/3
u Z, 3 TS-s-S^S
£ 5-&SÄ
tUD
Q.
a
C5
»c/3 n)
>CJ
•212 .S
‘p’ «2 »o eo
v	c
OJ p.S
>U O
iS C
Q-
a.
a.
CL
a.
oo
03
O
CM
Q.
O
D 1) 7)
bLj4 O 3 w fl
rloiS
-J »x o -D
J*
- N >
0 E
1 1
cr. "3
'53 O <3 *-
“3 3-*
c3 ^ 0)
2^:: >x —
o ^ p
a._
J-Sa:-
55 öS -X ’S £ *- — a
S vm~.E
<V >N ‘m -
>o •- ca.-3 C c Z
3 c« S J j
L OJ .5 ?7
b£
— l/J
Cl oj . oj £
— '“ 'n
2*S.i
g~;£ a3 g
m £
2 .p-
= c
"S >o
2 S o
ü"3>:n ?H:=,
?•=•!
3 > g
0-7
ati
CJ W
~ c/; —~
cd •«* o
c.ss-S
»H
"O .1
3 >0 — p:
>S ££
^ »Sl ^
5 _h irr>
s^jj
a d c
Jll l{|>(SU9p
-a; ö|i.\a}§
. o =
_r id >y n
•-'S .3
ra>£~
-j
a cö ►.
2i
■“
Cl
'cd CI —: 3 h—' ^ i
"C CJ —
cd ^
_c —
CD
cd »>
S-3
.2 «n
o s
o .3* -Q £ -- « .2,-* ’§>«
£ *\S,
3 cd <u «Z N
1/5 £-•^ > E
ime	
	ed C
	<
<v	8^
S	3
	C
*c	-o
cu	3 23
S o c
*? N O «3 / O
3 2 °
cd ~	•
> _r Jd
o .2, e
o
rr. O
t-
a
£ <u
bJD *-
a 3 O c Q—3
rt bJDhr.2 °
a cl» oxj ~* ■/
;ö S-2 >3-2^.9 2
O C/D D	• >—^
cd
!= "O
2.s
C tj ed J2
O
C/3
O
—
a
c
Q
o
a
a
'A3JS 'd07
-lij C3 N
.2 A ._, o-*
1 S
2 w
o
u>
CL
c§
cd
<L>
cfS!
i > §
s^-S;ö
-3 N uo »x
c/j a> ® ?
c .17»n c
3 ra
-< 4£ ‘T*^ « cd-o .
S| It
•* n 3* o	G
-
o
s
=1
o
—
s
<)
II.	Šolski letopis.
1939.
Popravni in naknadni sprejemni izpiti so se vršili 29. in 30. avgusta 1939. Priglasilo se je 40 učenk (I se ni prijavila.) Izpit je napravilo 33 učenk.
Izpit so napravile naslednje učenke:
I.	a razred: I linterlechner Ana, Jeločnik Silva. Sabo Cveta na» Štular Marija.
I. b razred: Bizjan Božena, Černe Marija, Ferlič Sonja, I Iuljie Bonka, Kovač Ana. Ovsec jelka, Rijavec Ana, VVarbinek Mira, Zajec Marija.
II. a razred: Govekar Marija, Kunej Irena, Škerl Jasna.
II. h razred: Demšar Gabrijela, Langus Terezija, Prosen Ivanka. Rome Ana, Smerdu Marija, Sporn Magdalena, Stergar Ljudmila, Stupar Ignacija, Zupančič Marija.
III. a razred: Delič Olga, Ku h rman Marija, Gogala Jelena. Pavlin Ernestina, Schiffrer Antonija, Zubalič Doroteja.
III. b razred: Budič Marija.
Popravni nižji tečajni izpit:
Izpitni odbor je bil isti kakor v juniju. Predsedovala je ravnateljica po odloku min. prosvete IV. br. I I98S z dne 21. avgusta 1939.
Izpit so napravile:
Blažič Ruža, Krulej Nuša, Škrjanec Marija. Zupan Matilda.
Sprejemni izpiti za L razred:
V	juniju se je priglasilo k sprejemnemu izpitu 97 učenk. Izpiti so se vršili 23. in 24. junija. Naredilo ga je 86 učenk, 7 učenk je bilo za leto dni odklonjenih. Naknadno so v avgustu z odobren jem min. prosvete napravile sprejemni izpit 4 učenke.
I. in 2. septembra: Vpisovanje učenk. Vpisalo se je 38S učenk.
6.	septembra: Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra 11. Zahvalne službe
božje se je udeležila ravnateljica z učiteljskim zborom redovnic.
9.	septembra: Otvoritvena konferenca celokupnega profesorskega zbora.
II. septembra: Služba božja na čast Sv. Duhu. Po službi božji ureditev razredov, nato redni pouk.
23.	septembra: Skupna proslava slovenskega pesmika, pisatelja in vzgojitelja dr. Ant. Martina Slomška.
20. septembra je imel g. laz. Lenček Vladislav poučno predavanje s skioptičnimi slikami o kulturi Afrike.
6.	oktobra: Sv. maša zadušnica za pokojnim g. ravnateljem dr. J. Debevcem.
21. oktobra smo praznovali zaščitmieo našega reda, sv. Uršulo.
2b. oktobra: Konferenca celotnega učiteljskega zbora.
30. oktobra: Učenke so okrasile grobove: D. Jenka, Fr. Gerbiča, dr. J. Debevca in nadškofa dr. Bona v. Jegliča.
7. novembra se je ves zavod udeležil vzgojnega kinofilma: Brezdomci.
10.	novembra je šel profesorski zbor k predavanju v Delavsko zbornico.
Ib. novembra strokovna seja za francoski jezik.
29. novembra: Izseljenska proslava po •sporedu:
1. Fr. Gerbic, „V dolinci prijetni“, poje vadnica.
2. Predavanje petoletnice o izseljenstvu.
3. Narodna, „Popotnik", poljska narodna. „Domovini", poje zbor nčenk gimnazije.
4. Iv. Zorman. „Misli .na domovino“, deklamacija učenke 4. vadil, razreda.
5. I. Žvan, „Materino pismo“, deklamacija gimnazijke.
6. P. Angelik llribar, „Oj hišica očetova“, G. Ipavec, „O mraku“, poje učit. šola.
I. decembra: Spomin osvobo jen ja in narodnega zedinjenja. Slovesna služba božja, nato proslava s sledečim redom:
1. Premrl, ,.Mi smo slovanski up in cvet“, poje 3. v. r.
2. Slavnostni govor: «upi. Jaklič Helena.
3. VI. Flizabeta. „Jugoslavija“, nastop I. v. r.
4. M. Fleonora, „Boriteljem Jugoslavije“, poje 4. v. r.
3. Vinko Beličič. „Molitev za domovino“, deklamacija.
0. A. Ocvirk, „Gosposvetski zvon", pojo gimnazijke.
7. Griša Koritnik, „Pesem mladine“, deklamacija.
5. F. Adamič, „Pirvodecembrska molitev", poje učiteljska šola.
9. Državna himna.
2. decembra je vprizoril g. p rol. J. Mlakar svojo novo igro Magdina žrtev.
10. decembra: Izseljenska akademija v Unionu. Sodelovala je tudi naša šola s petjem:
Ivan Ocvirk. „Gosposvetski zvon".
Fr. Nedved. „Tam, kjer beli so snežniki".
Franc Schubert, „Popotnik“.
1940.
27.	januarja smo imeli svetosavsko proslavo, ki so jo izvedli posamezni razredi pod vodstvom svojih razrednic. Pravoslavne učenke so šle k proslavi v Narodni dom.
29. januarja: Sklepna konferenca za I. semester. Prosto.
31. januarja smo zaključili I. polletje.
1. februarja: Razdelitev dijaških knjižic s semes'tralnimi ocenami.
3. februarja: Direktorjev dan.
3.	februarja: Stros«mayerjeva proslava. Spominski govor je imela s. Ancila Novak.
21.	in 22. februarja: Zdravniški pregled obeli prvih razredov.
23.	in 24. februarja: Zdravniški pregled obeh četrtih razredov.
2.	marca je predaval prof. Prezelj o plinih in protiplinski zaščiti. ‘J. marca: leča j za pisanice. Udeležilo se ga je nad 30 učenk. S svojim obiskom ga je počastil prosv. inšpektor g. S. Kranjec.
11. marca: Konferenca celotnega učiteljskega zbora.
12. do 28. marca Singerjev tečaj za šivanje.
Od 18.—28. marca so trajale velikonočne počitnice.
14.—20. aprila teden Rdečega križa. Učenke so nabrale okrog' din 1.000,— za reveže.
20. aprila so priredile članice PRK lepo uspelo vzgojno igro Jeftejeva liči.
23. aprila: Konferenca celotnega učiteljskega zbora.
24. aprila: Roditeljski sestanek: Ravnateljica je govorila o posebnostih dekliške nairave in iz tega izvajala navodila za vzgojo in pouk. G. prof. J. Mlakair je pa na prav zabaven način prikazal soglasja in nesoglasja med profesorjem in študentom glede ocenjevanja.
23. aprila: Strokovna konferenca zgodovinarjev.
28. aprila je nadzoroval pouk prirodopisa inšpektor ministrstva prosvete Lucijan Marčič.
4.	maja so prejele učenke skupno sv. obhajilo.
II.	maja: Materinsko slavje po sporedu:
1. Govor ravnateljice.
2. Jan Plestenjak, Materi, deklamacija.
3. Jalen J., Naša mamica, Vilhar Breda.
4. Ledved A., Materi, zborna recitacija.
5. Kosi, Slovenka sem, pojo učenke gimnazije in učiteljske šole.
6. Premrl. Jezu« rože je sadil, pojo učenke gimnazije in učit. šole.
13. maja zaključek pouka obeh četrtih razredov.
Od 13.—23. maja: Proti tuberkulozni teden. Učiteljice higiene so govorile učenkam o nevarnosti pljučnih obolenj in o pomenu proti-jetične borbe.
27.—31. maja slovesna tridnevnica ob 400 letnem jubileju ustanoviteljice uršulinskega reda, sv. Angele Merice.
31.	maja so imele učenke radi tega pouka prost dan.
I.—4. junija je inspioiiral pouk ministrski odposlanec prosv. inšpektor g. Alojzij Žitko.
7.	junija: Popravni izpiti obeh IV. razredov.
7. junija: Razredne ocenjevalne konference.
8. junija: Pismeni nižji tečajni izpit.
10.—14. junija: Ustni nižji tečajni izpit.
20. in 21. junija: Vpisovanje za sprejem v srednjo šolo.
24. junija so se vršili sprejemni izpiti. Priglasilo se je 110 učenk.
23.	junija: Sklepna konferenca celokupnega učiteljskega zbora.
28. junija: Sklep šolskega leta z zahvalno službo božjo in vidovdansko proslavo. Slavnostni govor je imela prof. Ilelena Pirc.
*
Med šolskim letom so učenke napravile 2b poučnih in po eno zabavno ekskurzijo. Eno ali večdnevnih ekskurzij je bilo devet, in sicer na Polževo in v Stično, na Črni vrh, Jezersko, v Kamniško Bistrico, na Planico in v Zagreb.
III.	Seznam učnih knjig za šolsko leto 1940/41.
I.	ra z r e d.
Katoliški katekizem.
Levičnik, Zgodbe sv. pisma, I. del.
Bajec-Bupel-Sovre-Šolar. Slovenska čitanka in slovnica za I. razred srednjih šol.
Rupel-Lesica, Srbohrvatska vadnica, I. letnik.
Južnič, Francoska vadnica, l. letnik.
Šenoa-Juras-Bohinec, Geografski atlas.
Kranjec-Vazzaz. Zemljepis za l. razred srednjih šol.
Kunc, Aritmetika za I. in II. razred srednjih šol.
Čermelj-Lapajne, Geometrija za I. in II. razred srednjih šol. Verbič-Vales, Prirodopis živalstva, 4. izdaja.
Dolžan, Botanika za I. in II. razired.
Kramolc, Pesmarica za nižje razirede srednjih šol.
r a z r
e d.
Levičnik, Zgodbe sv. pisma, II. del.
Bajec-Kolarič-Kupel-Sovre-Šolar, Slovenski! čitanka in slovnica za II. razred srednjih šol.
Rupel-Lesica, Srbohrvaška vadnica, II. letnik.
Južnič, Francoska vadnica, II. letnik.
Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za II. razired srednjih šol. Binter-Š!nikelj. Zgodovina starega ve'ka za II. razred srednjih šol. Stanojevič, Istorijski atlas za opštu i narodnu istoriju.
Šenoa-Juras-Bohinec, Kocenov geografski atlas.
Kunc, Aritmetika za l. in II. razred srednjih šol.
Čermelj-Lapa j ne, Geometrija za I. in II. razred srednjih šol. Verbic-Vales, Prirodopis živalstva.
Dolžan, Botanika za I. in II. razred.
Kramolc, Pesmarica za nižje razrede srednjih šol.
III.	r a z r e d.
J aklič-V rečar, Liturgika.
Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka in •slovnica za III. razred.
Breznik, Slovenska slovnica. 4. izdaja.
Rupel-Lesica, Srbohrvatska vadnica. III. letnik.
Južnič, f rancoska vadnica, III. letnik.
J užnič-Kolarič, Nemška vadnica za srednje šole. III. letnik. Binter-Štrukelj. Zgodovina Jugoslovanov za III. razred. Bohinc-Savnik, Zemljepis za lil. razred. Izven evropske zemlje. Stanojevič, Istorijski atlas za opštu i narodnu istoriju.
Šenoa-J uras-Bohinec. Kocenov geografski atlas.
Kunc, Fizika za nižje razrede.
Kanc, Aritmetika in algebra za lli. in IV. razred. Ziegler-Žabkar-Branc, Geometrija za III. in IV. razred.
Pirc, Higiena. Učbenik za III. in IV. razred srednjih šol.
I V. r a z r e d.
Mlakar, Katoliški ver o uk.
Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Šolarr, Slovenska čitanka za IV. razred. Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja.
R u pel-Lesi ca, Srbohrvatska vadnica, IV. letnik.
Južnič, Francoska čitanka, IV. letnilk.
Kolarič-Pacheiner-Baerendt, Nemška vadnica, II. letnik. Binter-Štrukelj, Zgodovina Jugoslovanov za IV. razred, sr. šol. Bohiinec-Miklavčič-Savniik, Zemljepis za IV. razred.
Šenoa-J uras-Bohinec, Kocenov geografski atlas.
Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol.
Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred. Ziegler-Žabkar-Branc, Geometrija za III. in IV. razred srednjih šol. Zobec, Kemija.
Pirc, Higiena. Učbenik za III. in IV. razred srednjih šol.
V.	raz r e d.
Svetina, Katoliški verouk.
Grafenauer, Slovenska čitanka, I. del (pomožna).
Breznik, Slovenska slovnica, IV. izdaja.
Južnič, Francoska čitanka za V. in Vi. razred.
Južnič, Francoska vadnica za višje razrede.
Belee-Jere-Omerza-Samsa, Latinska vadnica in slovnica za I. r. humaimisiičniih in V. razred realnih gimnazij.
Sovre-Tomec, Latinska vadnica in slovnica. Kolarič-Pacheiner-Baerendt, Nemška vadnica, III. letnik.
Orožen, Zgodovina starega veka za V. irazred.
Bohi nec- K ran jec-Savmi k, Obči zeml jepis za viš je razrede.
Kunc, Aritmetika in algebra za V. in VI. razred.
Lapajne, Geometrija za V. razred srednjih šol.
Bevk, Botanika za višje razrede srednjih šol.
C t i v o :
Cankar, Hlapec Jernej.
Detela, Trojka.
Finžgar. Dekla Anrka.
Jurčič, Sosedov sin.
Kersnik, C vklamen.
Šenoa. Kara.nfil s pjesnikova groba.
Meško, Na Poljani.
Pregelj, Otroci sonca.
A. Daudet, Lettres de mon moulin.
Grimmove pravljice. I. del.
VI.	razre d.
Pečjak, Katoliški verouk.
Grafenauer. Slovenska čitanka za višje razrede srednjih šol.
11.	del.
Breznik-Ramovš, Slovenski pravopis.
Poljanec, Repetitorij jiugoslov. književnosti.
Južnič, Francoska čitanka za V. in YI. razred.
Južnič, Francoska vadnica za višje razrede.
Južnič, Grammaire Franchise.
Belec-Omerza-Samsa-Strupi, Latinska vadnica za 11. r. klasičnih in VI. razred realnih gimnazij.
Pretnar, Francoisko-sloven&ki slovar.
Kolarič-Pacheiner-Baerendt, Nemška slovnica za srednje šole. Kolarič-Pacheiner, Nemška vadnica, IV. letnik.
Čer melj. Ko zmogir af i j a.
Bučar, Zgodovina srednjega veka za višje razrede srednjih šol. Kunc, Aritmetika za V. in VI. razred.
Lapajne, Geometrija za VI. razred srednjih šol.
Sodnik, Logaritmi.
Poljanec, Prirodopis živalstva za višje razrede srednjih sol.
Pirc. Higiena, Učoenik za VI. razred srednjih šol.
Čtivo:
Sofokles, Kralj Oidip.
Hofmannsthal, Slehernik.
Shakespeare, Machbeth.
Gogolj, Revizor.
Jurčič, Tugomer.
j. S. Popovič, Pokondirena tikva.
Tavčar, Grajski pisar.
Tavčatr, Visoška kronika.
G. Sand, La Mare au diable.
Th. Storm. Immensee.
IV.	Naloge in predavanja iz narodnega jezika
v V. razredu.
Šolske naloge:
I. Moja „enajsta šola". (Prosto.) 2. a) Moj prosti čas. — b) Moja
grijateljica. (Oznaka.) 3. a) Kako Jurčič opisuje ikineta v Desetem ratu. (Razprava.) — b) Kakšen je gospod Benjamin. (Oznaka.) 4. a) Hasanaginica in Lepa Vida. (Primerjava.) — b) Opoldanski počitek na izletu. (Oris.)
Domači nalogi:
I. Kakšen človek je Kil Andrej Smole. (Oznaka po Prešernovi pesmi.) 2. Ptički, jaz vprašam vas, al bo že «kor pomlad, al bo /e skoraj zelena pomlad. (Pomladno razmišljanje.)
Predavanja:
I. Feliks I immermans, Župnik iz cvetočega vinograda (Ahačič Marija). 2. Zeyer. Goni pači in Koiniirasaki (Arhar Ivana). r Sienkie-wiecz, Skozi pustinjo in puščavo (Bartol Majda). 4. Dickens, Olivver Twist (Benedik Vita). 5. Selma Lagerlöf, Zgodba o blaznem Gunnarju (Boli Ada). 6. Simon Gregorčič (C apuder Cveta). 7. Finžgar, Študent naj bo (Čermaik Milada). S. Življenje in delo P. Preradoviča (črnko Ljerka). 9. Shakespeare, Hamlet (Čuček Vida). 10. Jurčič, Juri j Kobila (Dobeic Marija). II. Iv. Sergejevič Turgenijev, Plemiško gnezdo (Do-bršek Mercedes). 12. Warwick Deeping, Sorrel in njegov sin (Florjančič Tatjana). 11. Walter Scott, Ivanhoe (I leimrihar Boža). 14. C ankar, Kralj na Betajnovi (Jereb Frančiška). H. Ivan Tavčar, Cvet je v jeseni (ješe Iljana). 16. Finžgar. Pod svobodnim soncem (Kavčič Frančiška). 17. France Prešeren (Lah Marija). IS. Daudet, Pisma iz mojega mlina (Lappain Lea). 19. Francis Jammes, Gospod Ozerenski (Perič Mari ja). 20. Gogolj. Taras Buljba (Perko Silva). 21. Grazia Deledda, Golobje in jastrebi (Počkaj Dušanka). 22. Pregelj, štelan Golja in njegovi (Polgar Lizelota). 23. Sienkievvicz, Na polju «lave (Pucher Uršula).
24.	Kellermanin. Tunel (Razima llerta). 25. Grazia Deledda, O« ve ta (Skuhala Milena). 26. Miran Jarc (Suhadolc Marjeta). 27. Levstik, Tugomer (Šeme Ljudmila). 28. Kulundžič, škorpion (škrjanec Marija).
28.	Verne, Carski sel (Thomann Erna).
Pravilno urejen stik šole z domom je, kakor kažejo izkušnje, velikega vzgojnega pomena. Ako dobi šola globlji pogled v socialne razmere in v okolje učenca, ki povse bolj oblikuje njegovo dušo kot pa obilno šolsko delo. ga bo laže razumela in bol je vzgajala.
Ravnateljstvo je letos priredilo dva roditeljska sestanka, katerih se je udeležilo okrog 70% stairšev. Predavali sta ravnateljica in gosp. prof. Mlakar. Ogovorila sta razna vprašanja vzgojnega značaja s posebnim pogledom na vpliv, ki ga ima družba, cesta, gledališče in kino na duhovno razvojno dobo mladega dekleta.
Starši so imeli priliko, da so se porazgovorili o vedenju in učnih uspehih učenk s posameznimi člani učiteljskega zbora. Vrh tega »o v tedenskih govorilnih lirah lahko obiskovali razredinice in vzgojne prefekte, ki so jim dajale poročila o njihovih hčerkah.
Zavod je nabavil za 1480 din novih šolskih knjig za podporno knjižnico. Tako je olajšal začetkom leta nekaterim staršem, ki imajo več otrok ali manj ugodne socialne razmere, večje izdatke. Ravnatelj-
delo.
1.	šola in dom.
stvo zelo želi, tla l>i «e osnovalo na zavodu Podporno društvo, ki bi naklanjalo gmotnih sredstev potrebnim gimnazijkam.
Učenkam, ki so ali bolj oddaljene ali pa nimajo domače pomoči pri učenj n, nudi zavod varno za vet je v pol penziona tu. Vodi ga redov-nica-uršulinka, ki ima za pomoč nekaj akademsko izobraženih sester, da deklicam lahko pomagajo. Polgojenke pridejo lahko že ob 7. uiri zjutraj v zavori in se na večer vrnejo k staršem.
2.	Dijaška društva.
Za razmah in poglobitev izobrazbe učenk so si prizadevala sledeča dijaška društva:
a)	P o d m lade k Rdečega križ a.
Nadzorna voditeljica ravnateljica m. Pija Garantini.
Šolski odbor PRK so tvorile razrednice z ravnateljico kot predsednico. Tajniške posle je opravljala prof. m. Ima,kulata Leben, blagajniške pa prof. m. Egidija Mencin. Izvoljeni razredni odbori so prirejali seje, na katerih so razpravljali o nalogah in poslih PRK. l etos je na zavodu 2‘5’i podmladkaric.
Podmladkarice so preskrbele božičnico revežem po barakah. Potrebnim součenkam so nudile materialno pomoč zlasti ob koncu šolskega leta za Letno poročilo ali kolek.
V tednu Rdečega križa so zbrale nad din 1000.—.
Dne 20. aprila so članice priredile lepo uspelo igro: Jeftejeva hči. Vodila in pripravljala jih je vzgojna prefekta prof. m. Krizoistoma Fajdiga.
b)	P o d ni 1 a d e k J a (Iranske straže.
Nadzorni voditelj g. prof. Janko Mlakar.
V podmladku IS je organiziranih 242 članic.
Izvolile so sledeči odbor:
predsednica: Capuder Cveta,
tajnica: Ovsec Andreja,
blagajničarka: Dragar Ema.
Imovina PfS je naložena v Mestni hranilnici v Ljubljani in znaša din 2500,—.
c) Počitniška zveza, FS, p o d r u ž n i c a.
Nadzorna voditeljica: m. Avksilija Oblak.
Uršulinske šole v Ljubljani imajo skupno podružnico FS. Pridružila se je tudi Višja Krekova gospodinjska šola. Namen organizacije, ki je najmočnejša dijaška organizacija v državi, je, da omogoča dijaštvu 50% popust na drž. železnicah in ladjah. Nudi jim možnost potovanja, da morejo spoznati naravne lepote in prirodne zaklade ter zgodovinske in zemljepisne posebnosti širše domovine. Delovanje FS je v letošnjem šolskem letu otvorila m. Avksilija Oblak z občnim zborom z dne H. novembra 1959.
Izvoljen je bil odbor: predsednica: Kobal Marija, tajnica: Brudar Marija, obe učiteljišč n ici, blagajničarka: Bartol Majda, petošolka.
Letos je včlanjenih 99 učenik, blagajniški promet je znašal din 3200.—.
č) D i j a š k a zvez a.
Nadzorni voditelj: Grum Janez, članic: 113.
Učenke so se vadile ob rednih mesečnih sestankih v samostojnih predavanjih, petju in deklamacijah. Vneto so zibirale denar in darove za obmejne in kočevske Slovence, skupaj din 2417,25. Prizadevale «6 se v medsebojnem tovarištvu za čednosti, ki naj oblikujejo novo slovensko mladino v lepe značaje.
VI.	Kabineti in knjižnice.
Veroučna zbirka.
Koncem šolskega leta obsega: 110 velikih stenskih slik, 58 manjših slik, 55 nazoril za liturgijo maše, 2 zemljevida Palestine.
Prirodopisna zbirka.
Prirastek: 10 slik za somatologijo, 2 nagačeni živali, I preparat lobanje govedi, 8 zbirk metuljev in žuželk, ki jiih je zbral in podaril šoli preč. g. Alojzij Peček.
Zbirka obse g a :
Za s o m a t o 1 o g i jo: I človeško okostje, I lobanja, I preparat človeške krvi, M modelov. 29 slik.
Z či z o o I o g i j o : 178 nagačenih živitli, 18 zbirk žuželk, 25 alkoholnih preparatov, I lobanja goveda, 80 mikroskopskih preparatov, 167 stenskih slik.
Za botaniko : Več zbirk različnih semen, 102 stenski sliki.
Za m i n e r a 1 o g i j o in geologi j o : 278 mineralov, >5 oka-menin, 56 modelov in 200 podstavkov.
Prirodoslovna zbirka.
Prirastek: I Machov aparat, I galvanomeier, 9 kemikalij.
Zbirka vsebuje:	105 aparatov z različnimi stranskimi
aparati, 12 tehnoloških slik, 51 diagramov, 151 kemikalij.
Zemljepisna in zgodovinska zbirka.
Prirastek: I zemljevid. I načrt, I album, 5 železnih stojal.
Zbirka vsebuje:	lil zgodovinskih «lik, 80 zemljepisnih
zbirk, 78 zemljevidov, 2 globusa, 6 načrtov, 19 ilustriranih knjig.
7 albumov, 5 zbirk stereoskopskih «lik. 7 aparatov, 2 reliefa, numizmatično zbirko.
Risarska zbirka.
Prirastek: 1 starinske slike, 2 vazi, več steklenic.
Zbirka obsega: 281 geometrijskih modelov, 40 sadrenih modelov, 98 lepotičnili modelov, (>() kosov suhe robe, 182 različnih predmetov, 45 umetniških slik. zbirko steklenic.
Glasbena zbirka.
Prirastek: 5 svetni samospevi, 8 zbirk cerkvenih pesmi.
Koncem šolskega leta šteje zbirka: 2 tabli za note, 6 tabel, 2 metronoma, 6 violin, 4 klavirje, 5 pianine, 1 harmonij. I noto premičnico, 15 zbirk cerkvenih pesmi, 5 zbirk domovinskih pesmi, 100 cerkvenih pesmaric, 94 svetnih pesman ic in pesemskih zbirk, 4 spevoigre, 5 svetne samospeve.
Telovadna zbirka.
Stanje neizpremen j eno.
Šteje: 2 plezalni lestvi z napravo za vodoravno lestev, 2 para krogov, 2 bradlji, 1 konja, 6 plezal, 52 ročk, 2 blazini z usnjeno prevleko, I dolgo kolebnico, 8 kratkih kolebnic, 60 lesenih palic, 6 velikih nogometnih žog, 10 majhnih žog, 2 medicinski žogi, 20 obročkov, 1 mrežo za odbojko, 1 aparat za merjenje velikosti, 2 tamburina, 2 ko-šairi za telovadne igre, orodje za skoke. 2 deski, 2 stojali, I vrvico, I stopnico, I prožno desko.
Učiteljska knjižnica.
Prirastek: 65 knjig.
Koncem šolskega leta šteje knjižnica 5007 knjig.
Zavod je naročen na sledeče liste in revije: Službeni list, Prosvetni glasnik, Glasnik jugoslovenskog prolesorskog društva, Slovenski učitelj, Popotnik, Čas, Geografski vestnik, Proteus, Dom in svet, Mladika, Mentor, Kronika slovenskih mest, Cerkveni glasnik, Pevec: publikacije Slovenske Matice, Šollske Matice, Mohorjeve družbe, Društva sv. Jeronima, Zbirko domačih pisatel jev, Glasilo Slavističnega društva, Izseljenski vestnik, Napredak.
Dijaška knjižnica.
1. Po predpisih min. prosvete v Beogradu je prispevala vsaka učenka po din 10,— za knjižnico. Skupna vsota znaša din 5600,—.
2. V šolskem letu 1959/40 so bile nabavljene te knjige:
Angelček 1. 1951/52; Vrtec I. 1951/52; Fani Wibmer — I. Čampa,
Štirje zvonarčki: M. Ahačič, Čuda narave: Jenko — llassl, Izum:
J. Jalen. Cvetkova C ilka: J. Mlakair, Izbrani planinski spisi. 2 zvezek (2 izvoda); J. Mlakar, Izbrani planinski spisi, "5 zvezek (2 izvoda); J. Lovrenčič, Sliolar iz Trente; Prus — Koblar, Faraon; Dickens — Župančič, David Copperfield; Turgenjev — Vdovic, Lovčevi zapiski; Turgenjev — Arko, Plemiško gnezdo; Kellermann — Velikonja, I u-nel;Bridges-Deledda — Anžič, Na pomoč! Novele; I lag gard — Poljanec, Kleopatra; Keller — Omerza, I lagarin sin; Breme — Tominec, Od življenja strta; Haloška — p. Evstahij. Lamotski župnik; llaluška. Pogačnik, Sin dveh očetov; J. Lovrenčič, Publius in 11'iispola; M. Javornik, Črni breg; Fr. Poljanec, Trenutki oddiha; Iv. Pregelj, Valentin Vodnik: Cv. Golar-F ran c Levstik. Poezije I.. II.. III. del: F. Šegula-Boris Miran, Strunam slovo; S. Gregorčič, Job; Ant. Funtek, Izbrane pesmi: Anton Vodnik. Vigilije: Fr. Bev'k, Pesmi; J. Lovrenčič, Gorske pravljice; J. Kersnik, Testament; Ks. VIe.š'ko, Na Poljani: J. Mencinger, Moja hoja na Triglav; J. Jurčič — Koblair, Sosedov sin (2 izvoda); Kr. Detela — J. Šolar, Trojka: S. Gregorčič — Dornik, Poezije: J. Grčar. Ruske pravljice: Fr. Bevk, Pravica do življenja: M. Jezernik. Vesele uganke: Avg. Pirjevec, Matija Čop, Izbrana dela; Iv. Pregel j, Siiiion Jenko, Izbrano delo; R. Kolarič: Janez Cigler, Sreča v nesreči; J! Šolar, Finžgar, Študent naj bo; Dr. S. Trdina, Gogolj, Revizor (2 izvoda); A. Gspan. Tomaž Anton Linhart, Izihraino delo: Iv. Šarič, Pjesme: lv. Šarič, Salve Regina: Iv. Šari§, Sunce i oblači.
Označene knjige so stale din 1722,—.
Knjigarna Nova založba v Ljubljani je podarila šoli te knjige:
Fr. Finžgar, Prerokovana; Fr. Finžgar, Dekla Ančka; Fr. Jaklič, Ljudske povesti; Fr. Bevk, Kajn; Fr. Bevk, jagoda: Fr. Bevk, Julijan Sever: Fr. Bevk, Legende; Edv. Kocbek, Zemlja; Merimee, Colomba: Sophokles — Sovre. Kralj Oklipus: Eiuripides — Sovre, Bratski «por; Shakespeare — Župančič. Beneški trgovec.
Knjigarna Kleinmayr-Bamberg v Ljubljani je poklonila zavodu:
Erbežnik-Rojec, Tončkove sanje na Miklavžev večer; j. Brinar, Medvedji lov; J.Slapšak, Turki pred sv. Tilnom: P. Kunaver, Po gorah in dolinah; E. de Amicis — Jurca, Furij.
Mohorjeva'družba v C elju je podarila:
Dr. I. Pregelj, Simon Gregorčič, Izbrane pesmi; A. Slodnjak-Fran Levstik, Martin Krpan; A. Sovre -- 11 orat ins FI accus, O pesništvu: M. Rupel — Josip Jurčič, Jurij Kozjak; Iv. Grafenauer — Valeni in Vodnik, Izbrano delo; Fr. Grivec, Žitja Konstantina in Metodi ja: V. Novak, Izbor prekmurske književnosti; Fir. Koblar — Jurčič. Deseti brat: Fr. Sušnik. Pregled svetovne literature.
"i. Med letom je bilo vezanih 48'knjig. Vezava je stala din 4Sb, —.
4. Za druge potrebe knjižnice je bilo izdano din 1271,—. Skupni izdatki za knjižnico znašajo din 3479,—.
5. Dijakinje so prečitale:
V	1. a razredu 408 knjig, v l.b razredu 778 knjig, v II. a razredu 599 knjig, v II.b razredu (»84 tkinjiig, v III.a razredu 223 knjig, v III. b
razredu 475 knjig, v IV. a razredu 198 kn jig, v IV. h razredu l()4 knjig, v V. razredu l>5 knjig.
konc em šolskega leta ima di jaška knjižnica 899 slovenskih knjig, 129 srbohrvatskih in 144 nemških knjig. Skupno šteje knjižnica
I	172 knjig.
M. hnalkulata l eben.
VII.	Telesna vzgoja in zdravstveno stanje učenk.
ker stari rek „Mens sana in corpore s an o“ še drži, skrbi šola razen duhovne vzgoje tudi za telesno.
Predvsem ima telesna vzgoja namen, da ohrani in krepi mlademu človeku zdravje ali pa da poveča odpornost nap ram obolelosti.
Telovadni učitelji(ce) goje na zavodu vse vrste laihke atletike v lastni prostorni telovadnici in na obširnem igrišču šolskega vrta. Učenkam je na razpolago ves inventar telovadne zbirke: 100 komadov orodja. Razen tega telovadi 42 učenk v raznih telovadnih krožkih. Ortopedične telovadbe se udeležuje 22 učenk. Mnogo deklic se vežba v posameznih športnih panogah: v plavanju 287, veslanju 91, kolesarjenju 267, smučanju 133, drsanju 123.
Zdravstveno stanje je bilo letos zelo ugodno. Nismo imeli nobenega primera nalezljivih bolezni. Predpisani zdravstveni fond po din
20,— na učenko je znašal din 7720,—.
Zdravnica šolske poliklinike šefinja socialno-medicinskega oddelka zdravstv. svetnica ga. dr. šimec Amalija je meseca februarja preiskala učenke obeh prvih in obeh četrtih razredov in ugotovila, da so povečini zdrave in telesno dobro razviie. koliki) se jih je zdravilo v splošnem ambulatori ju državne šolske poliklinike, je razvidno i/. naslednje razpredelnice:
Bolezni	I.		II		lil.		IV.			Skupaj
	a	b	a	b	a	b	a	b	V.	
Infekcijske bolezni		—	2		—	—	—	1	—	—	3
Očesne bolezni		9	5	2	4	3	3	8	10	—	44
j pljuč	 Tuberkuloza , pljllčnih bezgavk .	8	5		 3			1	5	1 3	1	1 28
Ušesne bolezni			1		1	—	3	1	—	—	6
Kirurgične bolezni		1	3	—	3	1	7	4	—	—	19
Živčne bolezni		1			_		_	1			2
Bolezni srca in krvnega obtoka . .	_		1	—	1	—	—	_ .	1	3
Bolezni prebavil		—	2				1	1		—	4
Bolezni dihalnih organov ....	2	i	1	3	t	2	1	2	—	13
Žlezne bolezni		1	—	—	1	—	—	1	_	—	3
Kožne bolezni		2	4	—		—	—	4					10
Konstitucionalne bolezni ....	—	1	1	1			—	2	_	1	6
Bolezni zob		—	2	—		1	1	2	2	—	8
Oslale bolezni		1	6	2	1	1	4	2	6	4	27
Bolezni kosti in mišic						—	—	_		2	—	2	4
Skup ij . .	25 | 32		10	14	10	22	35	24	9	181
Vlil. Dijaštvo in šport.
Poročilo antropološkega odseka. (Priv. doc. clr. 13. Škerlj.)
V	letošnjem šolskem letu je pri sistematskih pregledih sodeloval tudi antropološki odsek. Program in namen tega sodelovanja je bil, da se zbere zadostni material za določitev višine in teže ter nekaterih drugih znakov za vsako starostno leto od II. do 20. Tudi razvoju nekaterih drugotnih spolnih znakov se je posvetila pažnja. V namerni, da dobimo pregled tudi o našem rasnem sestavu, so se določile še mere lobanje in barva oči in las.
O	priliki teli pregledov smo se zanimali tudi za vprašanje telovadnega in športnega udejstvovanja med našo mladino. Zanimivo je, da skotro vsi brez izjeme, dijaki in di jakinje, vozijo kolo in da zna ogromna večina plavati; smučanje in drsanje se goji že manj. Med ostalimi športi bi bilo treba omeniti še lahko atleliko im veslanje, do-čim se drugi goje le bolj poredkoma. Nepričakovano malo je n. pr. nogometašev. Dognali sirno pa razmeroma dosti jadralcev. Organiziranih telovadcev je manj, kakor bi pričakovali, zlasti med dekleti.
Vprašanje športa in telovadbe je za razvijajočo se mladino jako važno, posebno zato. ker se šport, kakor smo videli, v resnici goji, vendar se pa goji večinoma, rekel bi, „divje“. Pretirano športno in telovadno udejstvovanje pa prav lahko škoduje razvijajočemu se telesu. Prepovedi ne zaležejo, ker — prepovedan sad pač bolj diši. in tudi nimajo stvarnega smisla. Freba bi torej bilo misliti na trdno srednješolsko športno organizacijo, v katere okviru bi se vršile vsako leto tudi sredn ješolske tekme. Tako je bil srednješolski šport izvrstno organiziran v Češkoslovaški in je še danes v Italiji in Nemčiji. Tudi na Poljskem in v Romuniji so bili ali so za ta del mnogo pred nami in uspehi so povsod dobri. Naj tu še povem, da smo se pri vseh izrazitih športnikih zanimali tudi za šolske uspehe, kajti zelo razširjeno je mnenje med ljudstvom in zlasti tudi med gg. profesorji, da šport ovira pri učenju. Dognali pa smo, da so najizrazitejši športniki večinoma prav dobri in odlični dijaki. Pokazalo se je tudi tu. da človek, ki si zna razdeliti čas in ima za srednješolski študij potrebno inteligenco, najde tudi vedno čas za uspešno telovadno in športno udejstvovanje. Slabi dijaki in dijakinje goje malo športa, bodisi da so preleni tudi za telesno delo ali pa da so res preveč neinteligentni za srednješolski študij in jim še za športno udejstvovanje manjka časa. Nismo pa mogli najti takih, ki bi zaradi pretiranega športnega ali telovadnega udejstvovanja v šoli ne mogli napredovati.
Popolnoma zgrešeno se zdi, da se je v vseh srednjih šolali iz najvišjih razredov črtala telovadba kot učni predmet, v nekaterih, n, pr. na klasični gimnaziji in s red n j e-tehnični šoli pa se telesna vzgoja očitno zanemarja na škodo celotnega pojmovanja koristnosti telovadnega in športnega udejstvovanja, ki je tudi eminentno nacionalne vrednosti. Na srednje in meščanske šole ne spada le telovadba kot obvezni učni predmet, temveč ne bi smel zaključiti meščanske šole in narediti male mature, kdor ne zna plavati!
IX.	Redovanje učenk.
Debeli tisk znači odličen, razprti prav dober, navadni pa dober uspeh.
I.	a razred.
Razrednica: M. Simona Fras.
		a) 1	zdelale	« o :	
1.	A d a m i č Ni k o 1 a	j «	19.	K o s Frančišk a	
o	Barbo kivija		20.	Kožuh Zora	
"i.	Basa j Mari ja		21.	Leben Marij a	
4.	Bere e L e a		22'.	Logar Janka	
5.	B e r g e 1j Nada		23.	Mole Jadviga	
().	Borštnar Vida		24.	Murmayer Amalija	
7.	Č r n j a č Joland a		23.	M u z 1 o v i č M a j d	a
S.	Dax Nives		26.	Peterlin Silva	
9.	Dolinar Marija		27.	PestotnLk Sonja	
10.	G o r š i č A n to n i j	a	28.	P 1 e v č a k Des a n	k
11.	G r a d L j u d m i 1 a		29.	Rot Breda	
12.	G rmovšeik F ranči ška		30.	Sleme A n a	
13.	Jan Tjaša		31.	Stele Melita	
14.	Jeločnik Marija		32.	Š v igel j F ran č i	Š
11.	I o b s t V e r e n a		33.	T r š a r A n d r e j a	
16. (u s t i n Maj d a			34.	Ustar Majda	
17.	Kavčič Marija		33.	Vilhar B r e d a	
IS.	K o r e n č a n M a r i	j f			
b)	P o p r a v n i izpit i :m a j o :
1. Drofenig Erna iz. matematike
2. Križman Jožefa iz francoščine
3. Magister Vida iz matematike
4. Prali Zofija iz francoščine in matematike
5. Stergar Marija iz matematike
c)	1 z d e 1 a I i nista:
I.	Lavrič Biserka	2.	Merjasec	Vera
I.	b
Razrednica: M.
a)	Iz. d
1. Ahlin I v a n k a
2. Ambrožič Tl ele n a
3. Bajec Vlasta
4. B u d e r A n d r e j a
3.	( iulia Marija
razred.
Ferdinanda Omejc, e I a 1 e so:
(). Čapek Erika
7. Dolina r F r a n č i s !< a
S.	E r j a v e c A n ton i j a
9. Fe r b e ž a r Pavl a
10. Franko Marija
11. 12.
13.
14.
15.
16. 17. IS.
19.
20. 21. 22. 25.
24.
25.
26.
Goričar Frančišk«
Grat Zofija
II	a m G a b r i e 1 a
Heinrihar Vanda
I loraik Ivica
J e r a j M a r i j a
Kavec Ljubica
K a v e c Tatjana
Košak IMaiija
Krek Sonj a
Kresnik M a r j e t k <
L.ap Janja
Levstik Ana
L o r e 11 o Katarina
Mavrič Rozalija
M e ii cin lož a
27. M i I i č i č M i r a n t i c a
28. Okorn Milena
29. P i č m a n M a r i j a
50. Pleničar Boža
51. P 1 e š k o M arij a
52. Slabi na Vli jana 55. Sojer Irena
54. Stern Helena
55. Šetinc Ves n n 5(>. Švara Lea
57. Travnik Elizabeta
5S.	Triler Marija 59. Vatovec jasna
40. Velepič Marija
41. Zupančič Kristina
b)	Popravni izpit i m a j o
1. Grašek Ignacija i/ francoščine
2. Kogovšek Ivana i/. matematike 5. Liclitenberg Joža iz slovenščine
4. Megler Roži i/ slovenščine
5. Močan Berta iz matematike in francoščine
6. Povirk Marija i/. una'tematike
7. Škerjanec Lidija i/. matematike
m trancoscine
c)	Izdelal i n i s t a !. Bedenčič Ana
2.	Kožuh Joža
d)	N e o c e n j ena : Dolinar Angela
II.	a razred.
Razrednicti: M. Avksilija Oblak, a) Izdelale
1. A v s e n e k M a j d a
2. Basaj Sonja
5. Bernik M a r i j a
4. B o Ii i n e c \ I a r i j a
5. Bricelj Zvonka
6. Černe Vera
7. Černigoj Vlasta
S.	Dolinar Marija
9.	Dragar Ana
10.	Jakša Simona
s o :
I	I. J a n k o v i č M a r j e i a
12.	Jeiločnik Silva 15. Kastelic Angela
14. K a v č i č S o n j a
15. Kocmur Božena
16. K o r i t n i k A p o 1 o n i j a
17. Kravcar Sonja
IS.	Kunc Irena
19. Logar Danica
20. Lovrenčič Helena
21. Maček Apolonija
22. Magister Mari j a 2'S. \1e lil e Vida
24. Miličic Jelisava
25. M n c'k M arij a
26. Munda Ivka
27. Pengov Ana
2S.	Petelin Majda
29. I’ u c li er Terezi j a
50.	Rus M atrija
51. Stanovnik M ari | a
52. Starič Elizabeta
55. S u li a d o l c N a t a š a
54. Šifrer VI a j d a
55. Š ni a 1 c M a t e j a
56. Štnla.r Marija
57. Š u h e 1 j \'l a r j e t a
5S.	Tovornik Danijela 59. Zajc J o ž e f i n a
l.
2
5.
4.
5.
11	o pravni izpit i ni a j o :
Rozalija iz francoščine in prirodopisa Hinterlechner Ana iz francoščine jelenec Ivana iz francoščine in prirodopisa Klemenc Lidija iz matematike Kramar Gerhilda iz prirodopisa
6.	Ozanič Ivanka iz prirodopisa
c)	Izdelala ni:
I.	Antosiewicz Ana
d)	N e o cenjeni :
I.	Burkaš Mira	2.	Česnik	Cirila
II.
Razrednice
a)	I z
1. Biček Marija
2. Bitežnik Marija
3. Bizjan Božena
4. Bezlaj Danica
5. B rade š k o Ana
6. B r u n e r E mili j a
7. čeme Marija
S.	Dolinar Marija
9.	F e r I i č S o n j a
10. Galjot Ljudmila
11. Golobič Angela
12. Gross Fr. Anzelma 15. J a n c Adel a
14. J e ir š e Jožefa
15. Kavčič Marjeta
16. Klar O t i 1 i j a
17. Lekšan Marija
IS.	Lesničar Marija
b razred.
l: S. Aucila Novak, delale so:
19. Pečni k M a r j e t a
20. Perne Brigita
21. Poberaj T a t j a n a
22. Pogačair Frančiška 25. Poznič Breda
24. Razpotnik Ana
25. R e l> e k /I a I k a
26. Rijavec Ana
27. Rossberg I lelga
2S.	Rozman Marija 29. Schiffrer Pavla
50. Sosič Danijela
51. Štancer Mari ja
52. Stresen Ana 55. Strnad Amalija
54. Škodnik M e I i I a
55. Škufca Milena
56. Štirn Simon a
37. Toman Marija
38. Tre ven Jožica
39. Velkovrh Marija
40. Vidi c M a r i j a
45. Zabukovec Marija 44. žužek Terezija
41. Vogrin Marija
42. W arh i nek Mira
b)	P o pravni izpit i m a j o :
1. Breznik Marija iz francoščine
2. Hniberšek llerta iz matematike 5. riuljič Palma iz matematike
4. Juvan Kristina iz matematike in francoščine
5. Novak Angela iz francoščine
6. Ovsec Gabrijela iz matematike
7. Tepina Amalija iz matematike
c)	Izdelala ni:
I.	Mercina Božena
IH.	a razred.
Razrednica: M.Egidija Mencin, n) izdelale so:
b)	P o p r a v n i izpit i m a j o :
1. Gimolini Breda iz francoščine in zgodovine
2. Govekar Mari ja iz matematike
5. Herzmansky Hermina iz slovenščine
4. Lončar Marija iz francoščine in nemščine
5. Mayer Doris iz fizike in matematike
6. Pleško Vera iz matematike
7. Radovan Vera iz nemščine
8. Stergar Ljudmila iz matematike
1. B rile j B a r b a r a
2. G u r k L u r š k a
5.	Č a t a r F' r a n č i š k a
4. Damjanovič Nataša
5. Dobovišek Libija na
6. Globočnik Blanka
7. Gorjanec Anastazij a
8. Hofmanm Margarita
9. Janežič Slavica
10. Katnik Ivana
11. Klemenčič Tita
12. Knez Desanka
13. Komar Matjan a
14. Marn Magdalena
15. M a r s e 1 A 1 e n (k a
16. Megler Neži
27. Škrbec Frančiška
28. Š u š t a r L i d i j a
29. Zaloker Stanislava
50.	Žitnik Marija
17. Novšak Branislava
18. O b 1 a >k B i' e d a
19. P o k luka r II e 1 e n a
20. R e ib e c T, j u d m i I a
21. Schanta Irena
22. Seljak Lea
23. Sever M a j d a
24. S f i 1 i g o j M a r i j a
25. Srebot Tatjana
26. Stau d a c h e r
L delt r a u t a
9. Škerl Jušna iz lizike in matematike
10. Šmid Jožica iz matematike
11. Žabkar Jožica iz nemščine
zde
c)
I. Gliha Nevenka
a l i
nista :
2.	Škopek Marija
III.	h razred.
Razrednik: Prof. Janko Mlaikar.
a)	I z d e l a 1 e s o :
3.
4.
5.
6. n
8. 9. 10. 11. 12. n.
14.
15. K). 17. IS.
19.
20.
Babnik Ivanka	22.
Bizjak Milena	23.
C n d e r m a n A n t o n i j a	24.
Debevec Rozalija	25.
Demšar Gabrijela	26.
Dolinar Z d e n k a	27.
Erman Ana	28.
Ferk Sonja	29.
Goli Andreja	50.
G r i m s Mirja m	51.
G r o b 1 j a r P avli n a	52.
Hafner Pavla	55.
11	n b a d D a r j a	54.
Hvale Jožica	55.
Jaklič Doroteja	56.
K a j f e ž M a r i j a	57.
Kalin Saloma	38.
Koželj Marija	39.
Kregar Karolina	40.
Maček Marija	41.
M i k 1 a v č i č B r e tl a
Nograšek Marija Oblak Marija
O	m a n M a r i j a Orožen Alenka Pogačnik Ana
Pr i m o ž i č Stani sla v a
Robas Marija
Rome Ana
Sedej Silva
Smerdu Marija
S p o r ,n M a g d a lena
Sti bil j Marta
Š e m r o v M a r i j a
Š k e t 1 P a v I a
Stupar Ignacija
Tekavec Milena
V	i d m ar Mari j a
Wernig Božena
Zupančič Marija
žužek Janja
b)	P o pravni izpit i ni a j o :
1. Pečnik Metoda iz francoščine
2. Prosen Ivanka iz nemščine
5. Zubalič Angela iz matematike
c)	Izdelali nista:
I.	Kunej Irena	2.	Langus	Terezija
IV.	a razred.
Razrednica: M. Imakulata l.eben.
a)	Izdelale so:
Aldfeld Elizabeta	4.	Dragar	Ema
2. Češenj Mirjani 5. Delič Olg a
>. Fuhrman Marija h. Golob Marija
7. llleb.š Zofija
8. Ilren Marija Alenka
9. H u I) a d Vek o slav a
10. Jaklič Z d e n k a
11. Jurčič M a r j e t a
12. Keše Justina
13. Kuhelj VI a r i j a
14. L a p a j n e IVI a r i j a
15. L j u h i č Vlast a
16. Maček Martina
17. Medvešček S i I v e r i j a
18. Mlakar Miroslava
19. Nad ras Ana
20. N o v a k M a r i j a
21. Pirkovič E d v a r d a
22. Pirnat Ana
25.	Pless Tatjana
24.	P r e p e 1 u h M a r i j a
215. Pucihar Antonija
2(). Puntar Silvestra
27. Rabič Slava
28. Sattle r S I a n i s 1 a v a
29. Schiffrer Antonija
50. š k a r j a M e t k a
51. Š ni a I c M a r i j a
52. Veber Apolonija
55.	Vogrin Pavlina
54. V o v k Jože I a
55. Zajec Zlatka
5(>. Zubalič Doroteja
b)	I z d e I a I a ni:
I.	Gogala Jelena
c)	N e o c e n j ena:
I.	Pavlin Ernestina
IV. b
Razrednica: M. K a) I z d e
1. Bizjak Marija
2. H o g a t a j M a r i j a 5. B o r č i č Miri j a n a
4. ( vek Marija
5. Demšar Božena
6. Ebber Majda
7. Fabian i A mali j a
8. F a b i a n i Pavl a
9. Glažar Majda
10. Hajnriliar Dašenjka
11. Hladnik Marija
12. Izlakar Albina 15. Izlakar Mihaela
14. Jo v an Iren a
15. Kamušič Sonja
16. Kavec Nevenka
17. Kralj Jožefa
18. Kremier Vera
19. Kržan Terezij a
b) I zdelal I. Mošet Silva
razred.
Tizostoma Fajdiga.
I a I e so:
20. Lončar Marija
21. M a her I v a n a
22. M a r u š i č V i d a
25.	M a g I i č M a r i j a
24. N o is a n A n a
25. Ovsec Andreja
26. P a h o r Tat j a n a
27. Pavl i 'ii A n a
28. P o d g o r s k v E mesi i na
29. P o g a č n i k Jel k a
50. Polja n e c A n a
51. Poljanec Majda
52. Savinšek Bogomila
55.	Simonič Magdalena
54. S t r o j a n š e k Mari ja
55. T e r ž a n T a. t j a n a
56. T o d o r o v i č L e p š a
57. Tu t n š e k Ire n a
58. Z u p a n B o g o m i r a
i	nista:
2.	Budič Marija
V.razred.
Razrednica: M.
>.
4. 3. 6.
5.
9.
10.
a) I z d e
Pija Garantira, a I e so:
Ahačič Marija Bartol Majda Benedik Vita B o li A d a Capuder ( v e t a C' e r m a k M i 1 a d a Črnko Ljerka I) o I) e i c M a r i j a Klor j ančič Tat j ari a Jleinriliar Boža Ješe lljana
12. Kavčič Frančiška
13. Lah Marija
14. Lappain Len
13.	Perič Marija l(>. Perko Silva
17.	Počkaj 13 u š a n k a
IH.	Polgar L i z e 1 o t a
19. Pucher Uršula
20. Ra/ima Heria
21. S k u h a 1 a Mile i: a
22. Suhadolc Marjeta
L
h) P o p r a v ni izpit i m a Arhar Ivana iz latinščine
2.	Čuček Vida iz latinščine
5.	Dobršek Mercedes iz latinščine
4. Jereb Frančiška iz nemščine
5. šeme Ljudmiila iz latinščine (). Škrjanec Marija iz latinščine
7.	Thomann Krna iz latinščine
X.	Nižji tečajni izpiti.
Nižji tečajni izpit se je vršil od 8. do 14. junija v IV. a in IV. b razredu. Predsedoval mu je min. odposlanec prosv. inšpektor g. Alojzi j Žitnik, ki ga je min. prosvete imenovalo z odlokom IV. Br. 4595 z dne
21.	maja 1940.
K izpitu se je prijavilo iz IV. a razreda 5(> in iz IV. h razreda >8 učenk.
Izpitna odbora sta bila:
v IV. a razredu: m. Ima kul ata Leben, razrednica, za zemljepis in zgodovino, m. Simona Kras za sloveščino. dir. Ilc Josip za francoščino, prof. Štalec Ivan za matematiko;
v IV. b razredu: m. Kriziostoma Kajdiga, razrednica, za .matematiko. m. Imakulata Leben za zemljepis in zgodoviino. s. Valtruda Levec za slovenščino, supl. Szillich Majda za francoščino.
Ker sta bila dr. Ilc J. in prof. Štalec Iv. odsotna radi vojaške službe je nadomeščala prvega supl. Szillich M. in drugega m. Krizostoma Kajdiga.
Pismeni izpit iz slovenskega jezika je bil 8. junija. Naloga se je glasila: Na gore, na gore, na strine vrhe, tja kliče in miče in vabi srce.
Uspeli izpita:
I.	Oproščene so bile po § 57., odstavek 2. Zakona o srednjih šolah naslednje odlične in prav dobre učenke:
1. Ahlfeld Elizabeta
2. Dragar Ema
3. Ja!klič Zdenka
4. Kuhelj Marija
5. Lapajne Marija
6. Maček Martina
7. Na drag Ana
IV. a razred.
8. Novak Marija
9. Puntar Silvestra
10. Rabič Slava
11. Satiler Stanislava
12. Vovk Jožefa
13. Zajec Zlatka
IV.h razred.
1. Bogataj Marija
2. Fabiani Amalija
3. Fabiani Pavla
4. Glažar Majda
5. Hajnrihar Dašenjka
6. Izlakar Mihaela
7. Kamušič Sonja
8. Kralj Jožefa
9. Maher Ivana
10.	Marušič Vida
12.
13.
14'.
15.
Naglič
Nosan
Ovsec
Pavlin
Marija
Ana
Andreja
Ana
’ogacnik
J e lik a l(>. Poljanec Ana
17. Simonič Magdalena
18. Todorovič Lepša
19. Turnšek Irena
2.	Izpit so napravile:
1. Češenj Mirjam
2. Delič Olga
3. Fuhrman Marija
4. Golob Marija
3.	Illebš Zofija
(). Hren Marija Alenka
7. Hubad Vekoslava
8. Jurčič Marjeta
9. Ljubič Vlasta
10. Medvešček Sil veri ja
11. Mlakar Miroslava
IV. a razred.
12. Pirkovič Edvarda
13. Pirnat Ana
14. Pless Tatjana
15. Prepeluh Marija
16. Pucihar Antonija
J7. Schiffrer Antonija
18. Škarja Metka
19. Šmalc Marija
20. Veber Apolonija
21. Vogrin Pavlina
22. Zubalič Doroteja.
1. Bizjalt Marija
2. Borčič Mirijana
3. ( vek Marija
4. Demšar Božena
IV. b razred.
5. Ebber Majda
6. Hladnik Marija
7. Jovan Irena
8. Kavec Nevenka
9.	Krenner Veiti
10. Kržan Terezij ti
11. Lončar Marija
12. Podgorsky Ernestina
13. Poljanec Marija
14. Strojanšek Marija
13.	Teržan Tatjana
16.	Zupan Bogomira
Popravni izpit v avgustu bodo delale:
IV. n razred.
I. Keše Justina
IV.	h razred.
I. Izlakar Allrina	2. Pahor
Za leto dni je bila odklonjena Savinšek Bogomila.
XI.	Statistika učenk:
1. Število učenk.
ana
V razredu	Vpisanih v začetku šolskega leta			Naknadno vpisanih in doseljenih	Skupaj	Zapustile so šolo zaradi					Od vpisanih učenk je ostalo koncem leta
	Novink 1	Ponav- Ijalk	Skupaj			prestopa v druge šole	izklju- j čitve po § 45	smrti	iz drugih vzrokov	i Skupaj !	
I. a	39	1	40	2	42						42
i.b	47	3	50	1	r>i						51
II. a	46	2	48	1	49							1	l	48
II. h	47	2	49	3	52						52
III. a	40	4	44	—	44	1							1	43
III. b	43	5	48	—	48	1	1					2	46
1 V. a	37	2	39	—	39							1	1	38
IV. b	40	—	40	—	40									—	40
V.	28	1	29	—	29						29
Skupaj	367	20	387		394	2	1		2	5	389
2	Statistika ocenjenih učenk koncem II. polletja.
Razred	Od vpisanih učenk je ostalo	Niso do konca II. polletja obiskovale šole in niso bile ocenjene v teku leta po		število ocenjenih učenk koncem II. polletja
		§ r>2	§ 54	
I. a	42			42
1. b	51	1	—	50
II. a	48	9	—	46
II. b	52	—	—	52
III. a	43	—	—	43
III. b	46	—	—	46
IV. a	38	1	—	37
IV. b	40	—		40
V.	29	—		29
Skupaj	389	4	—	385
3 Statistika učenk po uspehu.
R a z i1 e d i	I. a	1. b	II. a	II. b	III. a	lil. b	IV. a	IV. b	v.	Vseh učenk	V%
Odlične		11	12	11	11	4	6	7	4	8	74	19.02
Prav dobre		17	18	16	14	14	IG	15	24	8	142	36,50
Dobre		1	H	}2	19	12	19	14	10	6	110	28.28
Izdelale so			41	39	44	30	41	36	38	22	326	83,80
Delajo popravni izpit . . .	5	7	6	7	11	3	—	—	<	46	11,83
Delajo razredni izpit po S ">2	—	—	—	—	—	—				—	—	—
1’onavljajo razred ....	2		1	1	2	2	1	‘2	—	13	3.34
Izgube pravico do šolanja	—		—			—	—	—	—	—	—	—
Neocenjene		—	1	2	—	—	—	1		—	4	1,03
Skupaj .	42	51	48	52	43	46	38 | 40		29	389	100
XII.	Navodilo učenkam za šolsko leto 1940/41.
Vede n j e v p o č i t n i c a h. Ravnateljstvo opozarja učenike, da veljajo disciplinska pravila tudi za počitnice in da so za svoje vedenje odgovorne šolski oblasti.
Izpiti. Popravni in razredni izpiti se'bodo vršili 26. avgusta po razporedu, ki bo do 20. avgusta objavljen na zavodovi oglasni deski.
Prošnje za popravne in razredne izpite se naslavljajo na ravnateljstvo in se morajo vložiti najkasneje do 10. juli ja. Spisane naj bodo na celi poli in kolkovane z din 10,—, za vsak predmet pa še z din 10.—, torej v celoti z din 20.— ali z din 30,—. Predpisani so cerkveni kolki. Priložiti morajo zadnje šolsko izpričevalo. Učenke, ki bi prošenj ne vložile pravočasno, iizgube pravico do izpita in bodo morale razred ponavljati.
Vpisovanje u č e n k. V šolskem letu 1940/41 bo imel uršulinski zavod 4 razrede nižje ter V. in VI. razred višje gimnazije. Vpisovanje se bo vršilo 2. in 3.septembra od S. do 12. ure v ravnateljevi pisarni in po razredih. Učenke so dolžne, da pridejo pravočasno k vpisu. Deklice, ki so napravile v juniju sprejemni izpit, prineso s seboj kristni list in izpričevalo s potrdilom o opravljenem sprejemnem izpitu in denar za pristojbine. Ker je na zavodu zasebna šolnina, so davčna potrdila brezpredmetna. Učenke drugih razredov prineso samo zadnje letno izpričevalo ter se vpišejo pri svojih razrednicah. Učenke z drugih zavodov se vpisujejo 3. septembra v ravnateljevi pisarni.
Kolkovine (cerkvenega kolka za din 30,—) na prijavi so oproščene učenke, ki plačajo manj kot din (>0,— neposrednega davka in otroci invalidov. Ob vpisu morajo predložiti tozadevne listine.