Ivančna Gorica (detrains tvol sp 908(497.4) KLASJE 2005 352(497.4 Ivančna Gorica) 120050170,9 COBISS Številka 9 letnik 1 1 november 2005 http://www.lamas.si e-mail: lamas@lamas.si . Cl'jrjfjlj ¡¡¡¡#-*€ >¿'^>Ct / CC'íV O ¿J rji-j-i. //JC l 'yt O-V'Z Cl drO^'í £ OBČINA IVANČNA GORICA N< Z I S POŠTNINA PLAČANA PRI S -,295 IVANČNA GORICA O 1 in C : TJ r m ■ 1295 IVANČNA GORICA KN31ŽMCA IVANČNA GORICA CESTA 2.GRUPE ODREDOV 17 POPOLNAPONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente... Programi za podjetja in sam. podjetnike... ...za računovodstvo in trgovino RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040 FAX: 01/7869-045 mmm m izmm -¿mt Počasi bo torej nastopil čas, ko bomo začeli zbirati vtise letošnjega leta in bo pod to dvatisočpeto letino treba potegniti črto. Bo naša bilanca bilanca uspeha ? Nekaj je še časa za to, da bo, a če pomislimo, da nas bo že čez nekaj tednov prijela vročica »veselega decembra«, potem nam je jasno, da v teh zadnjih tednih leta ne bomo rešili vseh problemov, ki so se nam nakopičili čez leto. In tako smo se ustavili pri razmišljanju o praznikih in praznovanju. Pred kratkim smo se spominjali svojih bogatih kulturnih korenin iz časa reformacije na Slovenskem, nato pa je sledil dan spomina na vse tiste, ki jih ni več med nami. Buče smo pridelovali In razstavljali eni na Bučariji, drugi na svojih oknih in vratih. December pa se nas bo lotil v vsej svoji prazničnosti in čarobnosti, in gorje, če nas zaloti nepripravljene. Da le ne bomo pozabili na toplino in mir, ki v tem prav posebnem mesecu lahko vstopi tudi v naše domove in družine. Tudi Klasje bo v tem letu še enkrat pokukalo na piano. Kajpak bo tudi v njem praznično vzdušje, polno voščil in dobrih želja PTIČJA GRIPA DAN ODPRTIH VRAT VIZ VIŠNJA GORA ur' v ""IMHHk -^Kt} •JMafttfv»! •» m» ' i. OBISK V RESTAVRATORSKI DELAVNICI 1AZPIS ZA ŠPORTNIKA LETA " «šegm mssm Sticiste zabave za velike m male. gg ... -««f^i. M..........................i i............. I..................... sporoča, da bo tudi letos, kot je vsako leto običajno, prejemalo voščila in čestitke prednovoletni številki Klasja. Voščila sprejemamo do 5. decembra.'"^*. www.interalta.si ikteruitu PVC OKNA I iN V RATA DO 30.11.2005 VAM NUDIMO JESENSKI POPUST! Pe Novo mesto, tel.: 041/846 034 Interalta d.o.o., Stegne 21c, Ljubljana tel.: 01/511 16 24, fax: 01/511 15 43 SENČILA Tomaž Oven s.p. IZDELAVA IN MONTAŽA Pot v resje 1 GSM; 031/679-079 1295 IVANČNA GORICA Tel./fax: 01/7878-266 IGNAC CUGEU s.p. Stična 102, Ivančna Gorica iel/iaks: 01/7878 535 gsm; 041/757 055 120050170,9 JERNEJEVA MALHA Včasih smo na pomembne regionalne ceste napeljali zdrobljeno kamenje, da so se čez zimo utrdile in je bile spomladi pripravljene za trda kolesa voz. Danes je drugače. Asfaltne ceste se urejajo vse leto, seveda če je gospodar vesten in če zadoščajo sredst\>a za vzdrževanje, popravila in modernizacijo. Dtžavi zmanjka denarja, vožnja po cesti postane nevzdiina, promet narašča iz dneva v dan. Uporabniki dragih jeklenih konjičkov pa si želimo, da bi nam bila povsod na razpolago^ široka gladka cesta, še zdaleč ne taka, kot je republiška cesta Ivančna Gorica-Zužemberk in naprej. Cesta, če jo sploh lahko tako imenujemo, je tako poškodovana, da z rednimi popravili ni več mogoče vzdrževati cestišča, da se ne bi delala škoda na vozilih in bi bila vožnja normalna. V Gorenji vasi bodo zgradili dva mostova in 700 m obnovljene ceste. Leta 2006 naj bi bila zgrajena nova cesta od Ivančne Gorice do hižišča na Krki. Po zadnjih sestankih so predstavniki Direkcije za dižavne ceste zagotavljali, da bo poleg že obstoječe pogodbe za imenovani odsek razpisanih za 300 milijonov tolarjev investicijskih del, ki naj bi bila opravljena do jeseni 2006. Delno pa naj bi se v tem času sanirale še nekatere druge naloge, ki so v sklopu celotnega projekta na tej cesti. S tem ne bi želel opravičevati investitorjev in neurejenega stanja na naših regionalnih cestah, temveč bi rad povedal, da so naloge v tej dtžavi razmejene in da za regionalno cesto še vedno skrbi država preko svojih institucionalnih vz\>odov. Koliko kot uporabniki lahko sprejmemo, da se vozimo po takih cestah, je stvar vsakega posameznika in njegove prilagojenosti na nepopolnost, na katero naletimo vsak dan v svojem življenju. Pokažimo prizadetost na pravem mestu in na način, ki bo spodbudil, da se bodo stvari začele premikati na bolje. Ne bom govoril o strpnosti, vendar lahko rečem, da imajo pozitivne spodbude zanesljivo dober uspeh. Dižavne organe seznanjamo s slabimi varnostnimi razmerami na tej cesti in tudi s prometnimi nesrečami, ki so delno plod slabih razmer. Prav zato v kratkem pričakujemo ministra za promet in zveze ter državnega sekretarja, ki bosta zaradi vsega opisanega morala spodbuditi pospešitev izgradnje ceste, po našem mnenju najslabše v dtžavi. Na tistih manjših lokalnih cestah, ki še niso zgrajene, bodo v tem poznem jesenskem času dela končana. Priprava na zimsko službo že poteka, zato je prav, da osvežimo spomin na naš odlok, ki prioritetno razvršča, kako se plužijo in dmgače urejajo ceste glede na njihov pomen in potrebo. V okolju, kjer živimo, da ne rečem v krajevnih skupnostih, pa se moramo dovolj zgodaj dogovoriti tudi za pluženje manjših javnih površin in krajevnih poti, ki imajo še javni značaj. Spet moramo prepoznati vzdrževalce cest na regionalnih, lokalnih in krajevnih poteh. Kolikor se bolj približujemo lastnim dvoriščem, toliko bolj smo odgovorni tudi sami za urejanje zimskih razmer za dobro sebe in okolice. Ker pa že spodbujamo komunalne aktivnosti, je prav, da rečemo tudi besedo o izgradnji vodovoda od Dobrave do Stične ali, kot radi rečemo - vodovoda Visoka cona. Na Polževem so se že začeli pivi gospodinjski priklopi na zgrajeno vodovodno omrežje. Za naslednje leto načrtujemo kar dve območji, kjer bomo nadaljevali z dolgo pričakovano vodooskrbo. Se prej pa smo v svojem okolju poklicani k dobremu sodelovanju in sprejemanju investicije kot tiste dobrine, ki smo jo dobili prepozno, pa je vendar nadvse zaželena. Sicer pa je bilo to leto dovolj vode, in kot kaže, bo tudi vina dovolj, saj se Martin že smeje in vabi po pameti vse, ki mit izražajo slavospev in izkazujejo temu patronu več spoštovanja kot ostalim svetnikom. Zupan Jernej Leto se počasi nagiba h koncu, v naši občini pa je na posameznih gradbiščih še zelo živo. Obiskali smo nekaj velikih projektov, ki se izvajajo, da bi tudi na ta način predstavili delo naše Občine oz. Občinskega sveta. Največja investicija, ki še ni čisto končana, je gradnja čistilne naprave v Šentvidu, še kako pomembna pa je tudi gradnja stiškega vodovoda, imenovanega Visoka cona. V tem času se asfaltirajo naše lokalne in krajevne ceste, na poti proti Suhi krajini pa je država začela sanirati regionalno cesto na odseku Ivančna Gorica-Muljava pri Gorenji vasi. ČISTILNA V ŠENTVIDU ŠE NI NARED NA REGIONALKI PRI GORENJI VASE ŽE HRUMIJO STROJI Dela na regionalni cesti Ivančna Gorica-Žužemberk so se res začela ob napovedanem času. Kar naenkrat je v Gorenji vasi nastalo pravo gradbišče, predvidena pa je rekonstrukcija cestišča ter izgradnja dveh novih mostičkov in dveh prepustov za površinsko vodo. Izvajalec je že opravil glavnino zemeljskih del in razširil cestišče. Svoje delo je opravilo tudi Javno komunalno podjetje Grosuplje, ki je moralo ustrezno premakniti vodovodno napeljavo vzdolž cestišča, delno pa je bilo treba napeljavo tudi zamenjati. Svoj vod glavnega telefonskega t.i. optičnega kabla za Suho krajino je moral prestaviti tudi Telekom. Skratka, rekonstrukcija približno 700 metrov dolge trase predvideva mnogo več aktivnosti, kot se je sprva zdelo. Direkcija RS za ceste, ki je pristojna za vzdrževanje omenjene regionalne ceste, si je zastavila sorazmerno dolg rok za izvedbo načrtovanih del, računajoč seveda, da se bliža zima in z njo povezano slabo vreme. Po besedah Tiborja Praprotnika iz Družbe za vodenje gradenj državnih cest (DDC) bo izvajalec čim več dela opravil še pred zimo. Opozarja še, da bo v kratkem prihajalo tudi do pogostih delnih zapor s pomočjo semaforja, saj sicer rekonstrukcija ni možna. Ker je promet tu izredno gost, bo vsekakor dobrodošla potrpežljivost voznikov, predvsem pa dodatna pazljivost. Nesreča s smrtnim izidom se je pred kratkim zgodila na isti cesti, le nekaj kilometrov dlje, v bližini križišča za Krko. Pazljivo in potrpežljivo torej! Zdaj se pa napetost res že kar stopnjuje. Dela na šentviški čistilni napravi se zaključujejo in dan, ko bo začela delovati, je vse bliže. Trenutno se odpravljajo posamezne pomanjkljivosti v zvezi z gradbenim delom, ki so ga zaupali mariborskemu podjetju NGR, d.d„ H koncu gre tudi inštalacija tehničnega in strojnega dela čistilne naprave, ki jo izvaja Stadij, d.o.o. iz Postojne. Za sredino novembra je predvideno asfaltiranje dovoza in ostalih površin ob čistilni napravi, seveda pa bo treba poskrbeti tudi za neposredno okolico. Travnik okoli omenjenega objekta se kosi, zato je izvajalec dolžan del zemljišča vrniti v takšno stanje, da bo omogočena košnja, kot je bilo to pred začetkom gradnje. Ko bodo dela končana in bo opravljen tehnični pregled, se bo začelo poskusno obratovanje, že zdaj pa je znano, da bo optimalno delovanje zagotovljeno le s čimprejšnjim priklapljanjem na kanalizacijsko omrežje. Upamo, da bo šlo takrat vse po željah tako projektantov kot investitorja in uporabnikov. ZAČELA SE JE GRADNJA VODOVODA »VISOKA CONA STIČNA« četrtem odseku je predviden tudi cevovod za nizko cono. Gradnja, katere vrednost je ocenjena na nekaj manj kot 100 milijonov tolarjev. Na javnem razpisu Občine Ivančna Gorica so bile za izvajalca del izbrane Komunalne Gradnje Grosuplje, podizvajalca pa sta dve domači podjetji: Rekon, d.o.o in Milan Pušljar, s.p. Podizvajalca sta začela z deli vsak na svojem koncu trase. Predvidevajo, da bodo dela zaključili do konca letošnjega leta v kolikor bo vreme naklonjeno gradnji na terenu. Začetki projekta izgradnje vodovoda Visoka cona Stična segajo že v daljno leto 1996, torej gre za enega prvih velikih komunalnih projektov takrat na novo nastale občine Ivančna Gorica. Naslednjega leta je bila izdelana lokacijska dokumentacija in lahko se je pristopilo k izdelavi projekta. Iskali so različne možnosti primerne oskrbe z vodo, za najprimernejšo varianto pa se je izkazala povezava načrtovanega vodovodnega omrežja z omrežjem na Mali Dobravi. Projekt je leta 2002 izdelalo podjetje Hidro-inženiring iz Ljubljane, letošnjo jesen pa je bilo naposled vse pripravljeno za začetek gradnje. Novozgrajeno vodovodno omrežje bo zajemalo območje od Male Dobrave preko Storovja, Svinjske vasi in Kurje vasi do Nograda nad samostanom oz. do severnega pobočja nad Stično. Skupaj gre za nekaj več kot štiri kilometre dolgo traso, ki je razdeljena na šest odsekov. Do zdaj je bilo to območje deloma oskrbljeno s posameznimi vaškimi vodovodi ali pa priklopi na vodovod nizke cone, kar pa ni zagotavljalo primernega tlaka. Cevovod bo speljan bodisi neposredno ob cestišču bodisi bo prečkal travnato pobočje. Predvidena je tudi izgradnja posameznih objektov, od hidrantov za zagotavljanje požarne varnosti do jaškov z regulatorji tlaka in prezračevalnih garnitur. Na Matej Šteh Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 7869-400, fax: 7869-401, e-mail: klasje.casopis@siol.net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, odgovorni urednik, Matej Šteh, pomočnik odgovornega urednika, Natalija Pavlin , Leopold Sever (zadnja stran). Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Simon Bregar (šport), Milena Vr-hovec (kmetijstvo), Saša Senica (kultura), Nataša Erjavec (gospodinjska stran), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET d.o.o., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu. 2 Ivančna Gorica, november 2005 N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Vsaka živa stvar se lahko ohranja in raste le iz svojih korenin; obstane pa lahko le, če postane nepogrešljivi del svojega okolja, če ga obenem sprejema in spreminja. To velja tudi za ljudi in njihove ustanove. Ljudje in ustanove ne morejo živeti, če ne čutijo svojega smisla in mu ne sledijo v svojih deja- ZDRAVNIK SLOVENSKEGA NARODA naprej ter nam dali zagotovila, da smo na pravi poti, ki nas vodi proti cilju. V teh trenutkih negotovosti se nam lahko zgodi dvoje: bodisi da naletimo na nekoga s slabimi nameni in katerega napotki nam bodo slej ko prej škodovali, bodisi da naletimo na človeka, pri katerem v kosteh začuti- njih. Do pristnega smisla pa nas lahko privede le svoboden, jasen, oster in neprizanesljiv pogled navznoter in navzven. Tak pogled nam pove, da zvestoba ne nasprotuje odprtosti, da dostojanstvo ne nasprotuje solidarnosti ter svoboda ne odgovornosti. Iz govora predsednika dr. Andreja Bajuka na taboru Nove Slovenije Vsi, ki smo se podali na katerokoli pot v življenju, zelo dobro vemo. da neizogibno pride do trenutkov, ko imamo občutek, da smo se izgubili, da ne vemo, kam in kako naprej in ali ima naša pot sploh še smisel. Takrat se oziramo naokoli, iščoč smerokazov in ljudi, ki bi nas lahko usmerili mo, da iz njega vejeta mir in dobrota. Z njim se lahko v celoti sprostimo in prepustimo njegovemu dobrohotnemu vodstvu. Tak človek je vsekakor naš predsednik Andrej Bajuk. Samoumevno je, da tako pozitivnega značaja, kot je njegov, ni mogoče izgraditi čez noč, pač pa samo z zavestnim trudom in neštetimi odrekanji, mogoče v desetletjih. Kdor vsaj malo pozna njegovo življenjsko pot, ve, kako preizkušenj polna je bila že od vsega začetka, ko je njegova družina morala bežati v tujino pred zanesljivo smrtjo v peklu komunistične revolucije. Tega smrtnega strahu, ki se ti kot otroku zažre pod kožo, si večina od nas sploh ne more predstavljati, kaj šele da bi ga doživeli. Kot da dejstvo, da si begunec, ne prinaša zadosti velikih tegob, koliko bojev s samim sabo mu je šele prineslo dolgotrajno osvobajanje od strahov, pridobljenih v otroštvu. Ta pot ozdravljenja zahteva čvrst značaj, globoko vero in močno željo, doseči čustveno zrelost, ki ti omogoča, da spoštuješ samega sebe in druge. Čustvena nedoraslost, mržnja do samega sebe in drugih se kaže v množični samomorilnosti in sovražnosti in nezaupanju do bližnjih. Vse to družbeno zlo so zmožni odpraviti le ljudje, ki so od tega že ozdravljeni in so tako postavljeni v vlogo zdravnikov družbe. Resnično, že sama navzočnost Andreja Bajuka deluje blagodejno in zdravilno za dušo in telo. Kdor se je imel priložnost z njim srečati, lahko to potrdi - namreč to, da ne samo njegova pojava, pač pa tudi njegov glas pomirja in napolnjuje z energijo. Tako se ljudje s kakšne seje, kateri predseduje, vrnejo spočiti, energični in polni novih idej. Pogled po strankah pokaže, da je Nova Slovenija stranka z najmanj škandali in najbolj zdravo politično kulturo. To pa je vsekakor zasluga predsednika Andreja Bajuka in njegove politike očiščenja in prenovitve slovenskega naroda. Njegovo vodstvo Slovenijo pelje po poti gotovega napredka in daje vsem Slovencem moči in zagona za vedno boljše in boljše življenje v resničnem zadovoljstvu in blagostanju. Petja Mihelič, predsednik OO NSi Ivančna Gorica SDS Glede dogajanja v naši občini in tudi širše ima veliko občanov vprašanja, predloge in pripombe. Zato vabimo vse občane, da se oglasijo v pisarni Občinskega odbora Slovenske demokratske stranke Ivančna Gorica, ki se nahaja v poslovnem centru Žolnir. Sokolska ulica 5, Ivančna Gorica. Na voljo vam bomo vsak ponedeljek med 16. in 19. uro. Podmladek SDS-a, Slovenska demokratska mladina OO Ivančna Gorica, pa vabi vse občane, ki se želijo seznaniti z osnovami računalnika (windowsi, internet) na brezplačno izobraževanje vsako sredo v tednu med 17. in 19. uro, na isti naslov. Vabljeni! OO SDS Ivančna Gorica predsednik Dušan Strnad ZDRAVSTVENI DOM 01VISCA Na mesto direktorja Zdravstvenega doma Ivančna Gorica je bil imenovan Janez Zupančič, dr.med., ki je položaj prevzel 1. novembra 2005. Zaradi tega njegovo delo v ambulanti poteka po spremenjenem urniku, in sicer: OB TORKIH od 13.00 do 19.30 OB SREDAH od 6.30 do 13.00 OB PETKIH od 6.30 do 13.00 Vse njegove paciente prosimo, da se v nujnih primerih obračajo na zdravnika, ki takrat dela. Obenem vas obveščamo, da od začetka leta 2005 v ZD Ivančna Gorica razpolagamo z lastnim ultrazvočnim aparatom in opravljamo samoplačniške storitve. Ultrazvočna ambulanta dela vsak ponedeljek od 15.45 do predvidoma 20. ure in vsak četrtek od 15.30 do 20. ure. Ob ponedeljkih dela Matjaž Vrtovec, dr.med., ob četrtkih pa Mojca Tomažič, dr.med. Oba sta specialista radiologa. CENIK UZ PREISKAV: TREBUH.................................................................................................................................................8.000 SIT VRAT, MIŠICE, SKELET.....................................................................................................................9.500 SIT ORTOPEDSKI UZ ................................................................................................................................15.000 SIT SCROTUM.............................................................................................................................................10.000 SIT PERIFERNE ARTERIJE ALI VENE ..................................................................................................12.000 SIT DOPPLER VRATNIH ŽIL ...................................................................................................................12.000 SIT SRCE.......................................................................................................................................................15.000 SIT DR.VRTOVEC: trebuh, vrat (vključno s ščitnico), arterije in vene - DR.TOMAŽIČ: trebuh, mišice, skelet Ortopedski UZ opravi dr. PODOBNIK - ortoped, ki dela vsako drugo sredo popoldne, UZ srca pa dr. GORJUPO-VA, ki opravlja tudi internistične preglede, posebej še kardiološke in pulmološke. Pacienti se lahko naročajo pri sestri izbranega zdravnika oziroma na tel.št. 781-90-18. Čakalnih dob zaenkrat nimamo. Janez Zupančič, dr.med., direktor NOVA DEMOKRACIJA SLOVENIJE ■ m 'm § OBČINSKI ODBOR NOVE DEMOKRACIJE SLOVENIJE Bralcem Klasja sporočamo, da smo tudi pri tretji pobudi za ureditev okolice stanovanjskih blokov v Ivančni Gorici (lahko rečemo ožjega centra občine) ostali v občinskem svetu brez podpore ostalih strank oziroma njihovih svetnikov. Trdno smo odločeni, da bomo pobudo vztrajno obnavljali, tako kot je bilo pač treba več let vztrajati pri pobudi za izgradnjo višinske cone vodovoda v Stični. Najbrž so še odprte in nerešene zadeve, zato bralce vabimo, naj se nam pridružijo. Najdete nas na spletni strani www.nds.si. Smo občutljivi in dovzetni za probleme prebivalcev. Nikolaj Erjavec, predsednik REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE Kolodvorska 2, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01 7810 900/Fax: 01 7810 919 e-naslov: ue.grosuplje@gov.si http://upravneenote.gov.si/upravneenote/grosuplje/ ANKETA 0 ZADOVOLJSTVU STRANK S STORITVAMI UPRAVNE ENOTE GROSUPUE Občane obveščamo, da bo Upravna enota Grosuplje izvajala anketo o zadovoljstvu strank s storitvami Upravne enote Grosuplje, in sicer od 2. novembra 2005 dalje ob uradnih dnevih, torej ob ponedeljkih, sredah in petkih, vse do pridobitve ustreznega števila izpolnjenih anketnih listov. Anketa se bo izvajala tudi na Krajevnem uradu Ivančna Gorica. Občane prosimo, da se vabilu odzovejo in izpolnijo anketni list, ki jim ga bodo ponudili anketarji. Za sodelovanje se vam zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo. Nevenka Dolgan, univ.dipl.prav., načelnica SOCIALNI lUiuLId OBMOČNA ORGANIZACIJA GROSUPLJE Adamičeva 14 1290 Grosuplje OBVESTILO Obveščamo vse naše cenjene člane in simpatizerje, da od 1. 6. 2005 organiziramo na sedežu stranke, Adamičeva 14, Grosuplje, vsak torek od 9. do 10. ure in vsak četrtek od 18. do 19. ure dežurstvo. V tem času vam bodo na voljo odgovorni člani vodstva območne organizacije stranke in tudi občinskega odbora stranke, ki vam bodo posredovali ustrezne odgovore na vaša vprašanja in vam pomagali rešiti vaše morebitne probleme. Na vašo željo bomo organizirali tudi razgovore s člani republiškega vodstva stranke. Ob tem času bo tudi možen vpis v stranko za nove člane. Obiščite nas, zelo bomo veseli vašega obiska. Območna org. Socialnih demokratov Grosuplje Ivančna Gorica, november 2005 3 GOSPODARSKI INFO Ob nedeljah odprta večina trgovin? Predlog novele zakona o trgovini določa, da so lahko v nedeljo brez omejitev odprte vse prodajalne s površino do 200 kvadratnih metrov, kar je 84 odstotkov vseh prodajaln. Prodajalne z nujnimi življenjskimi izdelki, večje od 200 kvadratnih metrov, pa bi lahko obratovale do deset nedelj v letu. Ministrstvo za gospodarstvo ocenjuje, da bi se na ta način zadostilo osnovnim potrebam potrošnikov glede oskrbe z nujnimi življenjskimi izdelki, hkrati pa bi vplivalo na konkurenčnost malih podjetij oziroma malih trgovcev, za katere nedeljsko obratovanje predstavlja velik del prihodka. Taka ureditev bi zagotovila tudi boljšo konkurenčnost slovenskega turizma. Zakon bo začel veljati 1. januarja prihodnje leto, zato na ministrstvu ne morejo več čakati na socialni dialog s predstavniki združenja trgovine in predstavniki sindikata delavcev trgovine. Bankovec za en evro? Poslanci v Evropskem parlamentu so podpisali peticijo, v kateri pozivajo k uvedbi bankovcev za en in dva evra. Nekateri med njimi so prepričani, da bi tako prispevali k uspešnejšemu boju proti inflaciji, obenem pa bi omogočili evropskim državljanom, da bi se bolj zavedali dejanske vrednosti kovancev omenjenih vrednosti. Ljudje se namreč še vedno niso navadili uporabljati kovancev za en in dva evra, prav tako nimajo prave predstave o tem, koliko so le-ti dejansko vredni, je zapisano v peticiji, ki jo je podpisalo 376 od skupaj 732 evropskih poslancev. Cene tudi v evrih že 1. marca 2006 Zakon o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih predvideva s 1. marcem 2006 obveznost dvojnega informativnega označevanja cen, namenjenega predvsem informiranju potrošnikov pred uvedbo evra, njihovega postopnega prilagajanja in priprave na vrednotenje cen blaga in storitev v evrih. S čimprejšnjo uvedbo takšnega dvojnega označevanja bomo pri nas preprečili morebitne špekulacije trgovcev in zvišanje inflacije zaradi uvedbe evra, kot smo jim bili priča v nekaterih drugih evropskih državah. Franc Fritz Murgelj Trimove nagrade za arhitekturne dosežke 2005 NAGRAJENA AKRAPOVIČEVA INDUSTRIJSKA HALA ROBERT LiČii il fil IZVRŠNI DIREKTOR V AKRAPOVIČU FvSzmi šljate o nakupu stanovanja, hiše, avtomobila,.., ? Razmišljate o varni prihodnosti za vašo družino ? STE podjetnik in iščete ugodne vire financiranja ? Skupina premoženjskih svetovalcev poišče za VAS najugodnejšo rešitev ! POKLIČITE ZDAJ! TEL,:040-491-039 ! Ta kupon velja za uro premoženjskega svetovanja ! Veljavnost kupona:15.12.2005 Breg d.o.o. En« in E,ia = 3 Letošnja jesen je bila bogata z nagradami za arhitekte in projektante, ki pri svojem delu uporabljajo materiale iz Trima. Direktorica podjetja Trimo Tatjana Fink in Miloš Ebner, predsednik ocenjevalne komisije, sta v Vilenici podelila 16 arhitekturnih nagrad za izvirno izvedene rešitve s proizvodi Trimo. Med njimi je tudi Akrapovičeva industrijska hala, ki so jo načrtovali Slavojka Akrapovič, Peter Frelih, Elena Kalamutov, Gor-dana Vesel in Peter Kranjc. Pred dvema letoma so v podjetju Trimo prvič razpisali natečaj za mednarodne Trimo arhitekturne nagrade, s katerim so želeli arhitekte in projek- tante spodbuditi k uporabi Trimovih proizvodov v sodobni arhitekturi. Število prijavljenih projektov je preseglo pričakovanja, prav tako pa tudi kakovost in inovativnost. Podobno je bilo tudi letos, saj se je štiričlanska ocenjevalna komisija odločila, da poleg glavnih dodatno podeli še osem posebnih priznanj. Eno od njih so prejeli načrtovalci proizvodne hale Akrapovič, med katerimi je tudi Slavojka Akrapovič. Pri načrtovanju in izvedbi omenjenega objekta gre za izvirno rešitev, ki izstopa s svojo zasnovo in zaokroža celoto. Kot so povedali v Trimu, so vsi nagrajeni projekti vrhunec dosežkov Robert Ličen, letošnji dobitnik priznanja mladi menedžer, ni več izvršni direktor podjetja Akrapovič. Kot sam pravi, je projekt reorganizacije ter umestitev inovativnega in tehnološko naprednega podjetja v svetovni prostor, za kar ga je pred petimi leti povabil v podjetje Igor Akrapovič, uspešno zaključen. Uvedli so nov sistem porazdeljene odgovornosti direktorjev posameznih organizacijskih enot. Letos bo namreč podjetje Akrapovič pridelalo največji promet (19,5 milijonov evrov) in dobiček (5,7 milijona evrov) v vsej svoji zgodovini. Robert Ličen se je z Akrapo-vičem razšel v prijateljskem slogu. Mandat direktorja oz. delovno razmerje mu poteče konec leta, do takrat pa si bo vzel daljši dopust. Ličen je v podjetje Akrapovič prišel aprila 2001 in v slabih petih letih iz obrtne delavnice z velikim potencialom postavil uspešno in tehnološko napredno organizirano industrijsko podjetje, ki je v svetovnem merilu najuspešnejše v svojem proizvodnem segmentu. Letošnje rekordne poslovne rezultate bodo naslednje leto povečali vsaj za 15 odstotkov. Nov mejnik pa bo podjetje Akrapovič postavilo leta 2007, ko bodo na zemljišču današnjega parkirišča za zaposlene začeli graditi nov proizvodno-logistični center, v katerem bodo izdelovali tudi izpušne sisteme za športne avtomobile. Franc Fritz Murgelj sodobne gradnje. Prijavljenih je bilo 77 projektov iz vse Evrope, med katerimi so podelili štiri nagrade za celovite arhitekturne rešitve, štiri nagrade za inovativno uporabo Trimo proizvodov in osem posebnih nagrad. Za nagrade so namenili sklad v vrednosti 20.000 evrov. V Trimu so ponosni, da so s svojimi izdelki in podporo del kreativnosti, ponosni pa smo lahko tudi prebivalci naše občine, saj imamo v svojem okolju objekte, ki izpolnjujejo najvišje arhitekturne kriterije. Franc Fritz Murgelj IZPOSTAVA Ciif 11 ZA RAZVOJ LITIJA V GROSUPLJEM Območna obrtna zbornica Grosuplje seje, da bi razširila podjetniško podporno in razvojno okolje s kakovostnimi storitvami na območju občine Grosuplje, povezala s Centrom za razvoj Litija (RCL) kot enim od bolj uspešnih in perspektivnih lokalnih pospeševalnih centrov v Sloveniji. Oktobra 2005 je tako začela delovati Izpostava RCL v prostorih v Doma obrtnikov v Grosupljem. Potreba pa dopolnitvi podjetniškega podpornega okolja Pisarna Območne obrtne zbornice (OOZ) Grosuplje je bila doslej tako rekoč edino mesto na območju občine Grosuplje in širše, kamor so se obrtniki (člani OOZ), drugi podjetniki in vsi potencialni podjetniki obračali po informacije in svetovanje v zvezi z začetkom dejavnosti in tudi s celotno paleto podjetniške problematike. Ker pa je OOZ Grosuplje v tridesetih letih obstoja verjetno najbolj verodostojno zaznavala domači podjetniški utrip, je tudi v današnjem času opredelila potrebe v lokalnem okolju predvsem na področju informiranja podjetniške populacije, pomoči pri pridobitvi virov financiranja podjetniškega razvoja, svetovanja pri rasti podjetja in oblikovanja ter izvajanja razvojnih projektov, usposabljanja in izobraževanja podjetnikov in njihovih zaposlenih, spremljanja trendov v regiji in Sloveniji, spodbujanja inovacij in zaščite intelektualne in industrijske lastnine, raziskave novih tržišč in izdelkov. Idejo o razširitvi podjetniškega podpornega okolja, katere gonilna sila je bil predsednik OOZ Grosuplje Jože Intihar, sta podprli tudi občini Grosuplje in Ivančna Gorica. Pri iskanju partnerskih povezav je na najboljši odziv naletel pri Centru za razvoj Litija, ki ga je pozneje tudi vodstvo zbornice ocenilo za najboljšo izbiro. Dejavnost in dosežke Centra v petih letih delovanja ter aktualne projekte za podjetnike Grosuplja in Ivančne Gorice bomo predstavili prihodnjič. Tako se je rodila zamisel o ustanovitvi izpostave s sedežem v dograjenih podstrešnih prostorih Doma obrtnikov v Grosupljem. Izpostava je v oktobru 2005 že začela delovati in je z vsemi oblikami podjetniškega svetovanja podjetnikom na voljo vsak ponedeljek od 9. do 15. ure, v prostorih Doma obrtnikov v Grosupljem. Obrtniki, podjetniki, vabljeni na Center za razvoj Litija, IZPOSTAVA GROSUPLJE! IZOBRAŽEVANJE Razvojno organiziranje podjetij Da bi se pripravili na razpise v prihodnjem letu, vas vabimo na animacijsko delavnico, na kateri bomo predstavili: ' razvojno organiziranje podjetij za prijavo na razpise • subvencije ob zaposlitvi brezposelnih • program vavčerskega svetovanja in možnosti koriščenja subvencij Termini in lokacije delavnic: • v četrtek, 24. 11. 2005, ob 17. uri na Območni obrtni zbornici Grosuplje, Ob Grosupelj ščiti 1/b • v torek, 29. 11. 2005, ob 17. uri v sejni sobi Predilnice Litija, Kidričeva 1. »Z uporabo informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT) do boljše poslovne odličnosti« Program delavnice: - Kako z izbiro prave strojne in programske opreme ter s primernim šolanjem poenostaviti in poceniti poslovanje podjetja, - Kakšen računalnik je primeren za kaj, kje se pri nakupu HW&SW splača varčevati in kje ne, - Kako si postaviti prioritete nakupov, - Kateri poslovno- računovodski program, program za pisarniško poslovanje naj izberemo za določeno podjetje, - Kako poskrbeti za varnost podatkov, - Izbira primernega izobraževanja, - Pridobitev subvencije za uvedbo IKT v podjetju. Delavnico bo izvajal Dobrin Tavčar, podjetniški svetovalec specialist z bogatimi izkušnjami na področju informacijsko komunikacijskih tehnologij. Termini in lokacije delavnic: • v četrtek, 17.11. 2005, ob 15. uri na Območni obrtni zbornici Grosuplje, Ob Grosupeljščici 1/b • v sredo, 23. 11. 2005, ob 15. uri v sejni sobi Predilnice Litija, Kidričeva 1 0 v torek, 29. 11. 2005, ob 15. uri v sejni sobi občine Dol pri Ljubljani, Dol pri Lj. Prijave in informacije: Dodatbe informacije so na tel. 01 89 62 715 ali 051 312 738. Udeležba na delavnici je brezplačna, potrebna je le predhodna prijava (na priloženi prijavnici, info@cr-litija.si, www.li-tija.net/rcl/) vsaj 5 dni pred izbrano delavnico. i CENTER ZA RAZVOJ LITIJA Center za razvoj Litija Izpostava Grosuplje 4 Ivančna Gorica, november 2005 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Veterinarska uprava Republike Slovenije Veterinarska inšpekcija Območni urad Ljubljana Cesta na Krko 7,1290 Grosuplje. Tel.: 01 781-08-10 Fax: 01 788-89-17 Opozarjamo vse rejce perutnine, da so dolžni VSO domačo perutnino zapreti tako, da ne bo možen stik domače perutnine z divjimi ptiči! Ukrep je odrejen s SKLEPOM o uvedbi ukrepov z aviarno influenco, ki se je pojavila do sedaj, v sosednji HRVAŠKI. Vse občane naprošamo, da redno spremljajo obvestila o ukrepih v zvezi z boleznijo in se danih navodil tudi striktno držijo! Veterinarski inšpektor: dr. Rozalija FUCHS, dr. vet. med. NAVODILA VETERINARSKE INŠPEKCIJE OU LJUBLJANA Na podlagi Sklepa o uvedbi ukrepov v zvezi z aviarno influenco (Ur. 1. RS, št. 94/05 in 95/05) se rejcem perutnine: 1. Prepoveduje gojenje perutnine in drugih ptic gojenih v ujetništvu na prostem. Perutnino je potrebno zapreti v zaprte prostore kot so hlevi, kurniki ipd. 2. Vodna zajetja na prostem, ki so za nekatere vrste perutnine potrebna zaradi dobrega počutja živali, morajo biti zaščitena na način, ki preprečuje dostop divjim pticam. 3. Perutnino je prepovedano oskrbovati z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje ptice, če voda ni obdelana na način, ki zagotavlja uničenje virusa aviarne influence. 4. Na celotnem teritoriju Republike Slovenije je prepovedano zbiranje perutnine in drugih ptic gojenih v ujetništvu, na trgih, predstavah, razstavah in kulturnih prireditvah. Imetniki perutnine morajo onemogočiti direkten in indirekten kontakt med domačo perutnino na svojem gospodarstvu in prosto živečimi vrstami ptic, predvsem prostoživečimi vodnim pticami, zato bo v bodoče nujno, da bodo rejci zagotavljali zaprte prostore za perutnino, ki bodo ustrezali vsem pogojem za dobro počutje živali v skladu z zakonom o zaščiti živali. Na kužno bolezen pri perutnini se suni pri povečanem številu poginov živali iste vrste: 1. v jatah do 25 živali pomeni to pogin vsaj 5 živali iste vrste v 2 dneh in prisotni klinični znaki, 2. v jatah do 350 živali pomeni to 10% pogin živali v 2 dneh in pristo-ni klinični znaki. 3. v jatah nad 350 živali se za sum smatra tudi: - zmanjšanje porabe hrane in vode za več kot 20% - padec nesnosti za več kot 5%, ki traja več kot 2 dni - pogin večji kot 3% v enem tednu - kakršnikoli klinični znaki, značilni za kužno bolezen perutnine. Klinični znaki, po katerih se lahko sumi, da gre za kužno bolezen perutnine so: - visok pogin živali - hropenje - vnetje sluznice sinusov in konjuk-tiv - izcedek iz nosnic - cianoza in edem rože in podbrad-kov ter glave - driskavost - živčni znaki. Veterinarska inšpekcija OU Ljubljana NAS VSAKDAN PRETRESA PTIČJA GRIPA Ptičja gripa? Posrečen izraz za označitev te nalezljive bolezni, ki obstaja in ima določene posledice ne le za živalski svet, pač pa tudi za človeka. Toda zaenkrat v Evropi še ne. Je pa Evropa, katere del smo tudi Slovenci, sprejela vse potrebne preventivne ukrepe, da bi se t.i. aviarna influença ne razširila. Pri tem pa je nam prebivalcem te Evrope vzbudila kanček negotovosti ali celo strahu, da nas res lahko doleti nekakšna sodobna kuga, če se lahko tako izrazimo. Dejstvo je, da so vsi ti ukrepi potrebni in bi jih morali sprejemati dobrohotno, je pa razumljivo, da se nam vsakršno varovanje pred boleznijo zdi nesmiselno, dokler naše kokoši pridno nesejo jajčka. Iz objavljenega obvestila veterinarske inšpekcije je moč ugotoviti, da moramo svoje kokoši oz. tudi vso perutnino, ki jo gojimo doma, primerno zaščiti oz. ji preprečiti stik s pticami. Če pa je izdan tak ukrep, je torej logično, da bo pristojna služba izvajala tudi nadzor in ukrepala s sankcijami. Po besedah veterinarske inšpektorice območne enote Grosuplje Rozalije Fuchsove je enota v zadnjih tednih redno izvajala kontrolo po domačijah na območju, ki ga pokriva, torej tudi po naši občini. Razlika je le ta, da je bila kontrola od 26. oktobra do 7. novembra preventivna oz. samoiniciativna in brez sankcij, po 7. novembru pa se izvaja le na poziv oz. prijavo in v primeru neizpolnjevanja ukrepov inšpektorica zahteva tudi kazen v višini 30.000 tolarjev. Le-ta se lahko polovično plača v roku 8 dni. Imetnikom domačih kokoši torej ne preostane drugega, kot da res poskrbijo za primerno zaščito, pri čemer pa je po besedah Fuchsove treba upoštevati dejstvo, da so pogosteje okužene vodne ptice, torej race, čaplje ipd. Zanje bi ustrezala zaščita v obliki ograj ali plaht. Potemtakem naj bi vrabci in podobne ptice ne predstavljali nevarnosti... Veterinarska uprava republike Slovenije (VURS) oz. njen območni urad Ljubljana je v smislu preventivnih ukrepov tudi sklical sestanek vseh županov oz. predstavnikov občin z omenjenega območja. Na sestanku 27. oktobra so bili predstavljeni ukrepi in priprave VURS-a, sodelovanje in vključevanje Uprave za zaščito in reševanje ter sodelovanje občin. Lokalne skupnosti bodo morale zagotoviti razpoložljivost določenih služb predvsem v primeru morebitnega začetka širjenja bolezni. V tem primeru se bodo morale vključiti gasilska služba, civilna zaščita in druge organizacije. Zagotoviti bo treba primerne lokacije za pokop ali sežig in podobno. Predvsem pa je nujno, da javnost redno spremlja ukrepe, ki jih bodo dajale pristojne službe. Res da je večina ukrepov namenjena večjim rejcem oz. perutninarskim farmam, toda pozornost ni odveč, zato gre navedena navodila jemati resno in jih primerno uresničevati, predvsem pa spremljati razvoj dogodkov preko javnih medijev. A kot vedno ob podobnih primerih: bodimo tudi tokrat pri informacijah, ki jih slišimo, dovolj selektivni. Matej Steh PANDEMIJE PTIČJE GRIPE NI IN VERJETNOST ZANJO JE MINIMALNA Pri širjenju nalezljivih (kužnih) bolezni poznamo tri kategorije nalezljivosti. Lahko gre za posamezne ali maloštevilne (sporadične) primere pojavov bolezni, lahko se nalezljiva bolezen razširi na širša, a še vedno omejena področja (mesta, pokrajine, posamezne kontinente) in v takih primerih govorimo, kadar gre za raširjenost med ljudmi, o epidemiji, in kadar gre za razširjenost med živalmi, o epizootiji bolezni. Samo če take bolezni zavzamejo najširši obseg in prizadenejo večji del sveta ali celo ves svet, govorimo pri ljudeh o pandemiji, pri živalih pa o panzootiji. To izrazje si je pomembno zapomniti, ker se epidemiološki ukrepi zatiranja bolezni bistveno razlikujejo od epizootioloških. Zaenkrat se je ptičja gripa razširila samo med pticami (gojenimi in divjimi) v Aziji v obliki epizootije. Pri ljudeh se je ta bolezen tudi v Aziji pojavila samo v posameznih primerih, torej sporadično, in je vezana na dolgotrajen in tesen stik ljudi z bolno perutnino. V Evropi se ptičja gripa zaenkrat pojavlja samo sporadično pri divjih pticah selivkah. Seveda obstaja nevarnost, da bi se ta okužba od divjih ptic prenesla na domačo, gojeno perutnino in da bi se med to perutnino razširila v obliki epizootije. Zato se toliko vlaga v hitro ugotavljanje te bolezni med poginulimi divjimi pticami in v prepovedi vzdrževanja domače perutnine v takih pogojih, da bi domača perutnina prihajala v stik z iztrebki divjih ptic, zlasti vodnih, ki predstavljajo pomemben potencialni vir in morebiten rezervoar virusa ptičje gripe. Zato tudi o panzootiji zaenkrat še ne moremo govoriti. Da pa bi prišlo do epidemije ptičje gripe pri ljudeh, je potrebna še poprejšnja mutacija tega virusa, in sicer v tem smislu, da bi se lahko prenašal od človeka na človeka, kar pa je malo verjetno. In tudi če bi se to zgodilo, je še vedno možno z epidemiološkimi ukrepi preprečiti, da bi se ptičja gripa pri ljudeh razširila po svetu v obliki pandemije. Pri nas so mediji nekajkrat prenapihnili ta problem in ga dostikrat nestrokovno predstavljali. Tudi primerjava s špansko gripo pri ljudeh ob koncu prve svetovne je za lase privlečena. Takrat so vladali med prebivalstvom na Zemlji in v takratni zdravstveni službi čisto drugačni pogoji, kot so danes. Prepričan sem, da je treba popolnoma zaupati strokovnim službam, ki so zadolžene za to, da bodo v miru storile vse potrebne strokovne ukrepe, da se ptičja gripa pri nas ne bi razširila na gojeno perutnino, ali če bi prišlo do posameznih vnosov gripe v jato, da bo ta pravočasno omejena in zatrta. Rejci sami morajo skrbeti samo za to, da odrejene veterinarske epizotiološke ukrepe dosledno in zanesljivo izvajajo. Medijem pa bi priporočil, da javnost informirajo, ne pa dezinformirajo ali celo po nepotrebnem zastrašujejo. Prof. dr. Valentin Skubic simc d. o. o. Cistercijanslça opatija Stična Stična 17 SI -1295 Ivančna Qorica SLOVENIJA (Proizvodnja čajev, jaèoicnega kisa in drugih, zdravilnih pripravkov po izvimifi recepturaft p. Simona %šiča. Vrtnarstvo, storitve, trgovina na droèno in. de6e(o. SAMOSTANSKA VRTNARIJA SVETUJE BOŽIČNA ZVEZDA ali fupfcoiira /Merimo Božična zvezda je ena najlepših rastlin v zimskih dneh. Lepo uspeva v svetlem prostoru na temperaturi 18-21°C, toda ne v bližini radiatorjev ali ostalih grelnih teles. Zalivamo jo zmerno enkrat tedensko, vendar nikoli s hladno vodo. POMEMBNO Božične zvezde, vzgojene pri nas, so odpornejše. Dolgi prevozi iz tujine in pretovarjanje ter skladiščenje v neprimernih prostorih za rastlino pomenijo tak šok, da v nekaj dneh odvrže liste in propade. KAKŠNA JE SIMBOLIKA RASTLIN PO FENG SHUI ? »Rastline imajo energijo, ki lahko čudežno spremenijo še tako neugoden prostor.« Božično zvezdo smo našli na seznamu še posebej ugodnih. STIŠKA BOŽIČNA ZVEZDA vam bo v veselje vse praznike, ob pravilni oskrbi pa bo krasila vaš dom tudi več let. Pri nas cvetijo kar v šestih barvah. VABLJENI V NAŠ SVET BOŽIČNIH ZVEZD. PON-PET od 8.-16. ure SOBOTA od 8.-12. ure Ob nedeljah in praznikih zaprto OBILO CVETENJA VAM ŽELI SAMOSTANSKA VRTNARIJA STIČNA Ivančna Gorica, november 2005 mmmm) SODELOVANJE TURISTIČNIH KMETU NA GOST81SICO- TURISTIČNEM ZBOH V PORTOROŽU: DVE ZLATI MEDALJI KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE V ponedeljek, 17. oktobra letos, se je v hotelskem kompleksu Bernardin začel letošnji GTZ, že 52. po vrsti. Prvi dan je bil med drugim namenjen tudi tekmovanju gospodinj s turističnih kmetij iz cele Slovenije. Letos sta ime ljubljanske regije zastopali naši predstavnici, gospa Majda Vrhovec s turistične kmetije Grofija, Vir pri Stični, in gospa Marta Okorn z izletniške kmetije Okorn, Pristava nad Stično. Udeleženci so tekmovali v pripravi žgancev ali polente kot glavne jedi za štiri osebe, s poljubno prilogo. V sklopu tekmovanja so morali pripraviti še ustrezen pogrinjek za dve osebi, ki je bil tudi predmet ocenjevanja. Strokovna komisija je ocenjevala po naslednjih kriterijih: -priprava delovnega mesta, -čistoča pri delu, -organoleptične lastnosti (kakovost sestavin) in -izgled in okus izdelka. Pri pripravi pogrinjka so upoštevali: -splošni videz in celotni vtis mize, -izvirnost in domiselnost ter -strokovno sestavo. Po opravljenem delu smo vsi nestrpno pričakovali rezultate, ki so bili zelo spodbudni, saj sta obe dosegli več kot 95 točk, kar jima je prineslo zlato medaljo in diplomo v državnem merilu. S tem sta dokazali, da na turističnih kmetijah hodijo v korak s časom ter spremljajo vse novosti in smernice, ki jih prinašajo vse višje zahteve in standardi. KSS, Irma Lekan PLAČILA DAJATEV ZARADI PREKORAČITVE NACIONALNIH MLEČNIH KVO? Države članice Evropske unije so v primeru prekoračitve nacionalnih mlečnih kvot dolžne plačati dajatve.Iz poročila komisije o plačilu dajatev za prekoračitev dogovorjenih kvot proizvodnje mleka za kvotno leto 2004/2005 na trgu z mlekom v Evropi je razvidno, da so države članice skupaj plačale 365 milijonov evrov dajatev, od tega največ Nemčija (137 milijonov ev-rov) ter Italija (141 milijonov evrov). Med devetimi državami, ki so plačale dajatve, je izmed novih članic le Estonija. Lansko kvotno leto 2004/2005 je bilo za Slovenijo prehodno obdobje,v katerem naša država še ni bila zavezana plačati takšnih dajatev, dovoljena količina pa tudi sicer ni bila prekoračena. Iz letošnje statistike oddaje mleka pa lahko sklepamo,da bo celotna proizvodnja presegla dovoljene količine. Presežkov ne bo mogoče nevtralizirati niti z razdelitvijo iz nacionalne rezerve. Proizvodnjo nad dovoljeno količino je namreč povečalo več kot 5.000 proizvajalcev. INFORMATIVNE ©UMNOSTI ¥ @®IilRSTVU Lastnikom gozdov po preživelem »aktivnem poletnem dopustu«, za katerega se imajo zahvaliti predvsem lubadarju, ni dano mirovati niti jeseni, ko na Zavodu za gozdove organiziramo različne izobraževalne in informativne dejavnosti. Med lastniki gozdov v revirjih Ambrus ie Krka vlada zanje že tradicionalno dobro zanimanje. To leto smo orga- nizirali strokovno ekskurzijo in tečaj varnega dela v gozdu. Letos se je v gozdu delalo več kot prejšnja leta. Razlog za to ni le osupljiva količina poškodovanih smrek. Nekateri od tistih, ki so se zmrazili in naježili ob zgodnjem jesenskem hladu in visokih cenah kurilnega olja, so se že ogreli, pripravljajoč drva za zimsko ogrevanje. Gozdarji se veselimo prebujenega zanimanja za sečnjo, saj se tako popravlja dolgoletna (ne)izkoriščenost, predvsem v zasebnih listnatih gozdovih. Medalja ima tudi drugo plat. Na novomeškem območju, kamor po naših razmejitvah spadata tudi ambruški in krški revir, smo letos izgubili že dva profesionalna gozdna delavca. Da bi se izognili črni statistiki, gozdarji že vrsto let prirejamo tečaje usposabljanja za delo v gozdu. Tako so 15. in 16. septembra inštruktorji s Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne na Lučarjevem Kalu predstavili varno delo z motorno žago. Šestnajst udeležencev je bilo seznanjenih tudi s sekaško opremo in načini njenega vzdrževanja. Vsak je novo pridobljeno znanje in svojo oskrbljeno motor-ko preizkusil tudi na sečišču. Strokovno ekskurzijo smo tokrat posvetili sodobnim gozdarskim tehnologijam, ki se nezadržno uveljavljajo. Glavna točka ekskurzije po Beli krajini je bila kompozicija sečnega in spravilnega stroja na delu, ki smo si jo ogledali v okolici opuščene vasi Golobinjek na Mirni gori. Omeniti velja, da so golobinjski gozdovi nov študijski objekt, na katerem bodo gozdarski raziskovalci primerjali različne vidike strojne in klasične sečnje. Obe potekata sočasno, vsaka na svoji gozdni površini. Razvoj sečnih strojev je doslej temeljil predvsem na sečnji iglavcev, zato je Golobinjek hkrati tudi pomemben preizkus tehnologije na listavcih, saj so tamkajšnji gozdovi pretežno bukovi. Kako se je stroj obnesel, govori naročnikov podatek, da z učinkom 60-80 m3 na dan nadomesti 6 do 7 sekačev. Pojasniti je treba, da gre za redčenje OBVESTILO ZA UPORABNIKE! FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Na osnovi Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (UL RS z dne 9. 9. 2004, št. 98) vas obveščamo, DA BOMO PO 1.1. 2006 SMELI PRODATI FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA, za katera je v odločbi o registraciji določeno, da se prodajajo le v specializiranih prodajalnah s fitofarmacevtskimi sredstvi, SAMO UPORABNIKU, KI BO PREDLOŽIL VELJAVNO DOKAZILO O IZPOLNJEVANJU POGOJEV GLEDE STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI. TO VELJA ZA VSE UPORABNIKE FFS, VKLJUČNO Z VRTIČKARJI, KI BODO ŽELELI SAMI KUPOVATI TA SREDSTVA V SPECIALIZIRANIH PRODAJALNAH. Zaenkrat se ne predvidevajo spremembe v zakonu, zato bo do 1.1. 2006 treba opraviti tečaj iz varstva rastlin za izvajalce ukrepov in izpit, na osnovi katerega si pridobite potrdilo in tako boste lahko samostojno kupovali in uporabljali FFS. Za tečaj se lahko prijavite v naših treh specializiranih trgovinah s FFS: v Vrtnem centru Ivančna Gorica, Železnini Zagradec, Železnini Radohova vas in na upravi Kmetijske zadruge Stična v Ivančni Gorici (tel. 01 7887 - 600) do 30.11. 2005. Kmetijska zadniga Stična FizioFit center Mediko 10 let Ob deset-le+nici delovanja ob nakupu 5 ročnih masaž telesa podarjamo limfno drenažo. Masaža z vročimi kamni. Fizioterapija, kozmetika in pedikura Dedni dol 33 1294 Višnja Gora tel. 01 78 84631,78 03 069 www.tico.si/rnediko,mediko.ordinacija.net mediko@siol.net še ne srednje starega gospodarskega gozda, v katerem meri povprečno posekano drevo le 0,3 m3 bruto, sicer bi stroj v idealnih razmerah lahko dosegel učinek tudi do 200 m3 na dan. Neodvisnost sečnje in spravila od vremenskih razmer je naslednja prednost te tehnologije pred klasično, o čemer smo se v prvem pravem jesenskem dežju prepričali tudi sami. Strojnik dela v zaščiteni, zvočno izolirani in klimatizirani kabini, kar je bistven premik v varnosti in razmerah gozdnega dela. Reflektorji, nameščeni na kabino, omogočijo tudi delo v temi. Že površen pregled sečišča po končanem delu pa dovoljuje zaključek, da je poškodb na drevju, ki ostane v gozdu, bistveno manj. Za bukev, še posebej ko je v soku, je to zelo ugodno. Ko ocenjujemo uporabnost sečnih in spravilnih strojev, se je treba ozreti tudi na omejitve in posledice uporabe sodobne tehnologije. Cena sečnje zahteva velike koncentracije lesa, hkrati pa je omejena z naklonom terena in debelino debel (rez do 56 cm), lahko pa tudi z erodibilnostjo tal, ki utrpijo znatno preobrazbo. Nekatere druge pomanjkljivosti so: površinske poškodbe in nenatančno krojenje sortimentov, največja možna dolžina sortimenta, ki ga spravilni stroj še lahko naloži, je 6 m, in višji panji. Za lastnike gozdov je poglaviten predvsem ekonomski vidik. Po napovedih bo posek lesa stal 20-25 evrov na m3. Čas bo gotovo pokazal prednosti strojne sečnje. Veliki izvajalci gozdnih del morajo o nabavi strojev že razmišljati, saj se povsod soočajo s pomanjkanjem delovne sile in nedo-hajanjem potreb po sečnji v kritičnih obdobjih. Trenutno na Zavodu za gozdove pripravljamo še eno ekskurzijo, naslednji tečaj pa bo prihodnje leto. Želimo vam varno in uspešno delo z gozdom in tisti potrebni kanček zabave pri tem. Milan Kosi, univ. dipl. inž. gozd. 6 Ivančna Gorica, november 2005 K 2 [1» J .P M ....K.. (»M f Noč čarovnic so posrečeno obeležili v Prince Pubu. Zakaj posrečeno ? Zato, ker se je v najbolj znanem zbirališču mladeži v Ivančni Gorici trlo gostov. Tudi zaradi vražjih natakaric... Lojze Grčman BUČI SMO DALI NEKAJ VEČ MARKET TUŠ TUDI V IVANČNI GORICI RAZSTAVA KUNCEV NA MUUAVI Vsako leto pripravi Društvo rejcev malih živali Ivančna Gorica razstavo svojih ljubljencev - tokrat že osmo. Letos je bila dvodnevna razstava na Muljavi okrnjena, saj na njej ni bilo lepih ptičev, zaradi varnostnih ukrepov proti ptičji gripi. Na ogled so lično postavili le številne pasme kuncev - na razstavi je bilo okoli 150 lepotcev vseh barv in velikosti. Več kot 90 se jih je potegovalo za naslov najlepšega na razstavi. Sodnika Branko Pistotnik, ki kunce ocenjuje že okoli osem let, in Viktor Gole s štiriletnim sodniškim stažem sta imela precej težko delo, saj morajo sodniki upoštevati barvo kožuha, čistočo, velikost, težo, dolžino uhljev in še mnogo drugih malenkosti, ki so zapisane v katalogu, v katerem so opisani najboljši možni primerki kuncev. Vsaka pasma je dobila svojega zmagovalca, prvak razstave pa je postal beli novozelandec, katerega lastnik je Danilo Cencel. Društvo rejcev malih živali iz Ivančne Gorice, ki šteje okoli 30 članov, s svojimi živalmi dosega po vsej Sloveniji visoke rezultate. Lani so na mednarodni razstavi prejeli prehodni superpokal in pokal za tretje mesto za najboljše kunčje samce. SS Vsem dobitnikom in ostalim udeležencem organizatotji čestitamo in vabimo tudi naše bralce, da se nam pridružijo naslednje leto. Kar nekaj letošnjih dobitnikov priznanj ni bilo na Gradišču v času razglasitve rezultatov ocenjevanja, zato jih pozivamo naj se javijo uredništvu, da prejmejo svoje priznanje. Gospodinje Društva podeželskih žena Ivančna Gorica s svojimi dobrotami. Tekst infoto: Nataša Ejavec Ivančna Gorica, november 2005 Že nekaj časa so lahko občani opazovali gradnjo zanimive rdeče obarvane stavbe v središču Ivančne Gorice. V prenovljeni stavbi Vele se, po svečani otvoritvi 27. oktobra, po novem nahaja supermarket Tuš. Novi trgovski center družbe Engrotuš se razteza na površini 655 m2. Kupcem je na voljo pravzaprav vse, cene pa naj bi bile v skladu s Tuševim sloganom: »kjer dobre stvari stanejo manj«. Na dobro založenih policah je široka izbira svežega programa, mesnica, oddelek mlečnih izdelkov, kruha in delikatese. Najdejo pa se tudi kozmetični izdelki, tekstil in tehnična oprema. Celotna investicija prenove trgovine je stala okoli 380 milijonov tolarjev. »Veseli smo, da v Ivančni Gorici odpiramo moderen supeimarket Tuš. Krajanom in okoliškim prebivalcem bomo tako ponudili nov trgovski objekt z veliko izbiro izdelkov po ugodnih cenah, raznovrstno akcijsko ponudbo, ponudbo izdelkov naše lastne blagovne znamke ter posebne ugodnosti, ki jih prinaša članstvo v Tliš klubu,« je ob otvoritvi povedal Aleksander Svetelšek, direktor družbe Engrotuš. Na otvoritvi se je dogajalo marsikaj - delile so se nagrade, nakupi so bili s popusti, za zabavo je skrbel harmonikar Viki Ašič. Številni nakupovalci so lahko poskusili tudi razne dobrote: večkrat nagrajeni bo-grač, pršut, jogurte, manjkala pa ni niti žlahtna kapljica. SS V nedeljo, 16. oktobra, je potekal tradicionalni že 9. pohod po Lavričevi poti, ki ga je organiziralo Planinsko društvo Šentvid pri Stični. Lepo vreme je pritegnilo številne pohodnike, ki so se na cilju na Gradišču nad Šentvidom pri Lavričevi koči prijetno utrujeni posedli na sončku ter se pogostili s kostanjem in moštom. Tisti z več energije pa so se zavrteli ob prijetni domači glasbi. kaj grafik in likovnih del. Vse umetnine so se razprostirale po zidovju okoli cerkvice, po ostalih skalah v okolici ter tako marsikoga presenetile z izvirnostjo. Zanimiv asortiman različnih vrst buč je pripravil tudi g. Janez Bijec iz Šentvida. Komisija, ki so jo sestavljali Lovro Lamret, Irena Štepec Dobernik, Ciril Klemenčič, Saša Senica in Nataša Erjavec, je podelila več zlatih priznanj, največ izvirnosti in kreativnosti pa je pokazala Nataša Kastelic. Podeljenih je bilo več zlatih, srebrnih in bronastih priznanj, saj je bila med številnimi domiselnimi izdelki odločitev komisije res težka. Med dobitniki zlatih priznanj so bili: Rok Adamlje, Ana Omejec, Nataša Kastelic, učenci in učenke OPB podružnične šole Višnja Gora in t.i. Gradiški frisi. Srebrno priznanje so dobili: Aleš Zupane, Lara Zupan, Kristina in Miša Rus, Žiga Kavrin ter neznani avtor hobotnice iz buč in pomaranč. Bronasto priznanje pa so po mnenju komisije dobili: Žan Žlajpah, Miha in Andrej iz OŠ Stična, Tilen Vodo-pivec, Matevž Kolarič in Matjaž Zupančič. Največ izvirnost in kreativnosti je pokazala Nataša Kastelic. Na to izredno obiskano točko pa so poleg pohodnikov prišli tudi številni nedeljski obiskovalci, da bi si ogledali nadvse zanimivo razstavo izvirno oblikovanih buč, pod imenom BUCA-RIJA. Prireditev, ki naj bi dala večji pomen buči, smo organizirali v uredništvu občinskega časopisa Klasje v sodelovanju z Planinskim društvom Šentvid pri Stični ter Društvom podeželskih žena Ivančna Gorica. Gospodinje so pripravile različne jedi iz buč ter s tem pokazale, kako zelo je buča uporabna v prehrani. Pohodniki in obiskovalci te lepe izletniške točke so vse jedi lahko tudi poskusili. Svoje izdelke iz različnih vrst buč so prispevali poleg občanov tudi učenci OŠ Stična - matična šola in šola Višnja Gora, dijaki SŠ Josipa Jurčiča, ki so poleg buč na razstavo dali tudi ne- Komisija na delu. (centriranje) Z3 M0 VOZILA TRANSPORT VLEKA ELEKTRIKA VULKANIZERSTVO SPV SPET REŠEVAL PROMETNO PROBLEMATIKO Problematika, povezana z našimi krajevnimi središči, in nevarne prometne razmere - to je bila tema seje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je bila 20. oktobra. Člani Sveta so obravnavali dva dopisa, ki so ju prejeli od krajanov. Starši otrok veroukarjev v KS Am-brus so Svet spraševali za mnenje o cesti skozi naselje Ambrus. Mišljen je odsek od osnovne šole do kulturnega doma, na katerem se zadržujejo ambruški šolarji bodisi v skupinah bodisi posamezno, največkrat, ko odhajajo iz šole k verouku. Cesta je tu brez pločnika, poleg tega pa je tudi ozka in nepregledna. Pločnik naj bi torej predstavljal primerno rešitev, a podobni problemi so še marsikje drugje po občini, gre pa za ogromne investicije. Dejstvo je, da je omenjena cesta regionalna, torej je zanjo pristojna država, pri čemer pa bi seveda bil morebitni pločnik občinski. Projekt, ki bi se za izgradnjo pločnika pripravil, bi se tako moral uskladiti s kriteriji Direkcije za ceste. Svet zato svetuje, naj se do morebitne izgradnje pločnika najprej opredeli krajevna skupnost Ambrus in skuša začeti s pripravami za izpeljavo gradnje, pa bi se potem tudi Občina lažje priključila s finančnimi sredstvi. Glede slabega stanja ceste pa Občina ne more storiti več kot to, da posreduje pismo na Direkcijo za ceste, v katerem predstavi problematiko in stanje omenjenega odseka. Na Svet pa so se s pismom obrnili tudi krajani KS Temenica. Tudi njih skrbi varnost otrok, ki je spričo vse večjega prometa v njihovi krajevni skupnosti vse bolj ogrožena. Seveda je mišljena predvsem hitra regionalna cesta iz Sobrač do Temnice oz. Radohove vasi. Cesta je zlasti obremenjena zaradi bližnjega peskokopa, ki pa se nahaja že v občini Šmartno pri Litiji. In tudi tu je problem, da sosedje vozijo skozi naše vasi težak tovor, ki pušča posledice, odgovornosti pa seveda ne čutijo. Takšno je predvsem mišljenje krajanov KS Temnice, ki skušajo najti morebitne rešitve. Označitev naselij Bukovica in Temenica je bila izvedena pred kratkim, da pa bi omejili tovorni promet proti Bregu oz. dalje proti Gabru in Trebnjem, se je kot delna rešitev pokazala omejitev tonaže na 3 tone na cesti Temenica-Breg. Poseben problem pa ostaja varnost otrok v središču Temenice, kjer ustavlja šolski avtobus na regionalni cesti sami. Da bi našli ustrezno rešitev, so se predsednik SPV Franc Grabljevec, član sveta, policist Marjan Fric, in Tone Jereb iz Občine Ivančna Gorica sestali s predsednikom KS Temenica Jožetom Golfom in ocenili možnosti rešitve na terenu samem. Ugotovljeno je bilo, daje gradnja avtobusnega postajališča ob cesti pri šoli oz. parkirišču ob stavbi krajevne skupnosti nemogoča zaradi premalo prostora, poleg tega pa morata biti dve postaji - vsaka na eni strani, in sicer z zamikom. Možno je le, da se z regionalke naredi izvoz na omenjeno parkirišče, kjer bi bil označen prostor za parkiranje avtobusa in na njem bi avtobus stal, da pobere oz. odloži otroke. Po besedah policista Frica bodo na tem delu oz. odseku regionalke poostrene tudi policijske kontrole, predvsem zato, da bi se promet vsaj umiril. Žal tudi policija ostaja nemočna pri nekaterih zadevah, na primer pri omejitvah tonaže tovornih vozil, saj je edina usposobljena služba za tovrstno kontrolo republiška prometna policija, ki ima primerno premično tehtnico za merjenje teže tovornih vozil. Tovornjaki bodo torej verjetno še naprej vihrali po naših vaseh. Matej Steh if RSHTEV KRKI MI SEZ1AM REK, KI PRIPADAJO POREČJU DONAVE V Regijskem društvu ekološkega gibanja Ivančna Gorica z odboroma Livar Ivančna Gorica in Livar Črnomelj prejemamo revijo Danube Watch. Vsakokrat jo z zanimanjem prelistamo, saj se članki ukvarjajo z zelo zanimivimi temami, ki so v večini povezane z delom, kot ga opravlja naše društvo. Tako dobimo veliko koristnih informacij o mednarodnih izkušnjah za uspešno opravljanje naših nalog. V reviji pa smo med kopico zelo uporabnih informacij naleteli tudi na neljubo napako oziroma zmoto, ki bi jo želeli popraviti. V številki 2/2005 smo na zadnji strani prvič postali pozorni na zemljevid porečja Donave, kjer pa ni vpisana ena izmed najpomembnejših rek Slovenije - Krka. To je najdaljša reka, ki izvira in se izliva na ozemlju Republike Slovenije - izliva se v Savo - in je tako nedvomno del velikega porečja reke Donave. RDEG Ivančna Gorica je naslovil na ICPDR - INTERNATIONAL COMMISION FOR THE PROTECTION OF THE DANUBE RIVER, PERMANENT SECRETARIAT, VIENNA INTERNATIONAL CENTRE VIENNA, AUSTRIA, to je mednarodna komisija za zaščito reke Donave, zahtevo, da na zemljevid porečja Donave umesti tudi Krko. To je zelo pomembno, saj je Krka izjemno lepa slovenska reka, ki teče pretežno po kraškem svetu. Je del barvite in razgibane pokrajine. Porečje ponuja veliko možnosti za turizem in tudi zato jo je treba čimprej primerno zaščititi. Stroga zaščita je potrebna tudi zaradi prej omenjenega Krasa, ki s podzemnimi vodami z velikega področja napaja reko, zato je režim obravnavanja površinskih in talnih voda na tem področju zelo pomemben. Že nekaj časa se na celotnem območju reke pojavljajo ideje in tudi posamezne pobude za ustanovitev krajinskega parka reke Krke. Več občin je ta program že uvrstilo v seznam prioritetnih projektov za bližnjo prihodnost, pred leti pa se je celo konkretno delalo na tovrstnem projektu, ki pa do zdaj ni ugledal luči sveta. Treba je poudariti, da je kraška lepotica osrednja in najpomembnejša reka jugovzhodne regije Slovenije, ki je v marsičem zapostavljena, Krka pa je dobesedno poosebitev tega zapostavljanja. V očeh odgovornih državnih institucij nikakor ne dobi statusa, ki ji pripada. V porečju Krke bi se moral uveljaviti pravni in drugačen red, kar pa je očitno velik zalogaj za slovensko oblast in njej pripadajoče institucije. Posledično se tako povzroča velika škoda naši reki in širšemu okolju. Zaradi slabe oz. v večini ničelne strategije razvoja oz. zaščite tega področja se ustvarjajo nova in nova ekološka žarišča. Intenzivno kmetijstvo na kraških tleh povzroča nepopravljivo škodo zemeljskemu filtru podtalnice in ga dolga desetletja in stoletja uničuje. Nekontrolirana rast industrije na območjih, kjer bi morala biti strogo prepovedana, z zastarelimi in drugače neprimernimi tehnologijami, marsikje nepovratno uničuje živi in neživi svet. Povsod na območju Krke skoraj dnevno prihaja do nekontroliranih izlivov različnih onesnaževalcev. V samo reko in na njene brežine se nekaznovano posega z različnimi gradnjami in nezakonitimi zasipi. RDEG Ivančna Gorica že več let opozarja na onesnaženost pritokov, ki se izlivajo v Krko. Naše društvo je tudi iniciator in podpisnik namere za ustanovitev krajinskega parka reke Krke iz leta 2000. RDEG Ivančna Gorica z odboroma Livar Ivančna Gorica in Livar Črnomelj se bo še naprej zavzemal, da postane reka Krka strogo zaščitena in da si v prihodnosti z lokalnimi institucijami in z vlado RS prizadevamo, da pride Krka na seznam rek, pripadajočih porečju Donave. O tem, kakšen bo odgovor mednarodne komisije za zaščito reke Donave, bomo poročali v prihodnje. ZA ČISTO NARAVNO IN Z DRAVO ŽIVLJENJE! RDEG Ivančna Gorica Franc Hegler VIDEL SIM TE • • • i. jjjj ■ — • ■ Tjf BP \ |i V..-- • -T. mbmmhmw i I - » " ...... Že dobro leto lahko uporabniki kabelske televizije iz Ivančne Gorice in okolice na svojih malih zaslonih spremljajo program ETV. Ta lokalna televizija poleg občin Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Šmartno in Litija pokriva tudi našo. O lokalnih novicah poročajo v informativni, športni in kulturni oddaji. Poleg omenjenega so se v preteklem letu zvrstile na ETV tudi številne reportaže in nekaj intervjujev z zanimivimi gosti iz naše občine. Sicer pa ima televizija ETV iz Kisovca pri Zagorju precej dolgo zgodovino. Njeni začetki segajo v čas, ko so se v Sloveniji začele rojevati komercialne in lokalne televizije. Torej teče deseto leto. Prva leta je delovala na Izlakah. Pozneje je prišlo do združenja dveh lokalnih televizij, torej ETV, ki je delovala na Izlakah, in trboveljske televizije, v skupno, imenovano TV Center. Ustanovitelj ETV Janez Vidmar, sicer lastnik podjetja EVJ Elektro-prom, je kmalu po združitvi svoj lastniški delež prodal. Pred malce več kot štirimi leti pa je šla Televizija Center v stečaj. V Zasavju kar naenkrat ni bilo nobene lokalne televizije. Omenjeni Janez Vidmar se je že kmalu odločil, da bo televizijo ETV znova oživil. To mu je z velikim finančnim vložkom, s pridobitvijo pretežno nove, ukaželjne ekipe, tudi uspelo. Letos v začetku novembra je ekipa ETV posnela 126. športno oddajo, ki je bila tudi prva redna tedenska oddaja. To torej pomeni, da delujejo 126 tednov. Čeprav se je na ponovno rojstvo televizije ekipa ETV skrbno pripravljala, ni šlo brez nekaterih težavic, ki se običajno pojavijo pri neizkušenih novinarjih, urednikih, snemalcih in tehnikih. V prvem obdobju je delo glavnega in odgovornega urednika opravljal Jure Nagode, sicer novinar Dnevnika in nekaterih drugih medijev, pred dobrim letom pa ga je na tem odgovornem mestu zamenjal Igor Gošte. Poleg njega so na televiziji zaposleni še vodja tehnike, njegov pomočnik ter komercialist. Seveda pa program ustvarja še okoli 20 rednih zunanjih pogodbenih sodelavcev in študentov. Vse od začetka se program ETV lahko spremlja v kabelskem sistemu EVJ Elek-troprom. Torej na celotnem področju občine Zagorje ob Savi, v Zasavju, na Trojanah, v Litiji, Smartnem pri Litiji ter v Ivančni Gorici, kjer so prisotni od dneva, ko so se v kabelski sistem EVJ Elektro-prom priključili prvi Ivančani. Torej več kot eno leto. Del oddaj ETV pa si je mo- goče ogledati tudi na spletni strani televizije ETV. Dnevno predvajajo pet in več ur lastnega programa ter programa nekaterih lokalnih televizij, s katerimi sodelujejo. Spored se začenja vsak dan ob 7.30 zjutraj, ko so na sporedu ponovitve oddaj prejšnjega dne, ter se nadaljuje ob 20. uri. V vmesnem času pa lahko gledalci spremljajo video strani, kjer najdejo športne rezultate (tudi ekip iz Ivančne Gorice), program ETV kulturne in druge informacije ter seveda reklamne oglase. Zaenkrat oglaševalcev iz Ivančne Gorice niso uspeli pridobiti, čeprav ETV lahko v tem koncu Slovenije iz tedna v teden spremlja več gospodinjstev. Ob petkih se predvajanje začne že ob 18.30 in traja do 22. ure, medtem ko se skozi sobotno dopoldne zavrtijo še vse najbolj zanimive tedenske oddaje. Na ETV se trudijo ustvariti takšne oddaje, s katerimi bi zadovoljili kar najširši krog potencialnih gledalcev, ki jih je po njihovih internih raziskavah iz tedna v teden več. Tako so z oddajo Skok v šport poskrbeli za tiste, ki imajo radi šport, z oddajo Minute za kulturo so zadovoljni ljubitelji kulture, paradna oddaja ETV pa je zagotovo informativna oddaja Sedem, ki je na sporedu vsak petek ob 18.30 in ob 20.10, vidna pa je tudi na spletu. Omeniti velja še oddaje, kot je glasbena oddaja Apolon, kjer gostijo vse največje zvezde slovenske glasbene scene, pa pogovorne oddaje Gost tedna in Med nami, oddaje za mlade, kot sta Glasbenih Sedem ter Srednješolski utrip. Veliko časa posvečajo tudi ustvarjanju reportaž (v pripravi je reportaža o samostanu Stična), pred časom pa so v eter poslali še versko oddajo z naslovom Duhovna misel, ki jo vodi misijonar Janko Slabe. Tudi na najmlajše niso pozabili. Vsak petek so deležni pravljice, ki jim jo v oddaji Pravljične minute pripoveduje pisatelj in pesnik Jože Sev-ljak. Snemajo tudi nekatere glasbene prireditve in druge pomembne dogodke. Poslanstvo lokalnih televizij je zagotovo, da dajejo ljudem, ki morda niso zanimivi za večje televizije, možnost, da pokažejo in povedo, kaj znajo. Le najti jih je treba. To pa na ETV uspešno počenjajo že od začetka delovanja. Lojze Grčman 11. DAN ODPRTIH VRAT LIVARJA Po lanskoletnem praznovanju abrahama so tudi letos konec septembra v Livarju pripravili že 11. tradicionalni dan odprtih vrat. Dan Livarja so kot vsako leto obeležili z vodenimi ogledi proizvodnih centrov v Ivančni Gorici in Črnomlju, ki so jih pospremili s promenadnim koncertom Godbe Stična in Godbe Črnomelj ter svečanim podpisom šestnajstih novih štipendijskih pogodb. Letos so svoje nove lastnike obiskali tudi predstavniki livarn Topola (Srbija in Črna gora) in Jelšingrad (Bosna in Hercegovina). Dan Livarja pa ne bi bil popoln brez tradicionalnega golaža in »štrudlja«. Izvedeli smo še. da bodo v drugi polovici novembra pognali proizvodno linijo, ki je bila ustavljena zaradi nedavnega požara na transformatorski postaji. Franc Fritz Murgelj 8 Ivančna Gorica, november 2005 [s^ia^aB sraupra®®? Turistična zveza Slovenije je zaključila z letošnjim tekmovanjem najlepšega kraja z naslovom Moja dežela - lepa in gostoljubna. Med predlogi v posameznih kategorijah so bili tudi tisti iz naše Občinske turistične zveze, ki pri ocenjevanju spada pod t.i. Grosupeljsko območje. Naselje Šentvid pri Stični in OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični v svojih kategorijah nista uspela zbrati dovolj točk za priznanje. Toda naša občina je le bila deležna pozornosti, vsaj posredno. Med počivališči z bencinskim servisom in trgovino je Petrolov bencinski servis v Podsmreki zasedel tretje mesto, med novejšimi cestninskimi postajami pa je cestninska postaja v Dobu zasedla drugo mesto. Torej smo lahko kar ponosni, a kaj ko nam je ravno omenjena cestninska postaja povzročila že toliko sivih las, povrhu vsega je pa tudi gorivo dražje in dražje. OBISK PRI MADŽARSKIH VETERANIH ŠENTVIŠKI PRITRKOVALCI OSVOJILI NOVA PRIZNANJA TV PRENOS IZ ŠENTVIŠKE CERKVE Bila je zahvalna nedelja 6. novembra in na sporedu je bil TV prenos iz Šentvida pri Stični. Pa ne prenos šentviškega pevskega tabora, temveč nedeljske maše iz župnijske cerkve svetega Vida. Slovesno bogoslužje je vodil domači župnik Stane Kerin, pri maši pa so sodelovali združeni župnijski zbori pod vodstvom organistke Tanje Tomažič - Kastelic in pevovodkinje Simone Zvonar. Sodeloval je tudi otroški župnijski zbor pod vodstvom Simone Praznik, k slovesnemu vzdušju pa so svoje prispevali tudi pritrkovalci na miniaturne zvonove, katere vodi Jože Mehle. Poseben okras v cerkvi so bili razstavljeni pridelki, ki so ponazarjali sadove letošnje letine, pripravil pa jih je cerkovnik Janez Bijec. Poleg slovesno okrašene cerkve pa so gledalci pred TV sprejemniki lahko pred začetkom maše videli nekajminutno reportažo, ki je posrečeno predstavila Šentvid, njegov utrip in cerkveno življenje v njem. mš SNEMANJE NA MUUAVI Zveza veteranov je na povabilo madžarskih kolegov organizirala izlet na Madžarsko. Na pot smo bili povabljeni sekretarji območnih veteranskih združenj iz vse Slovenije. Tako smo vrnili obisk madžarskim veteranom, ki so bili junija letos na prijateljskem obisku v Sloveniji. Izlet je potekal od 9. do 11. septembra. Avtobusna pot se je začela v Tolminu, nadaljevala pa skozi Novo Gorico, Ajdovščino, Postojno, Ljubljano in naprej do Hodoša. Na vseh vstopnih postajah so se nam pridruževali sekretarji območnih združenj, na Hodošu pa še naš vodnik in prevajalec - veteran Ludvik Jonaš, pri katerem smo imeli krajši postanek z malico. Po prestopu državne meje smo nadaljevali pot proti glavnemu mestu Madžarske. Budimpešti. Po utrujajoči, več kot deseturni vožnji smo zvečer prispeli na cilj. Prvo srečanje z našimi gostitelji smo imeli v klubu madžarskih veteranov; tam so nas, kljub naši nenačrtovani zamudi, potrpežljivo čakali. Po uvodnem protokolu smo prisluhnili kulturnemu programu, v katerem sta sodelovala pevski zbor in ansambel z zanimivimi solisti. Po uradnem delu smo se v spremstvu predsednika združenja budimpeštan-skih veteranov, upokojenega polkovnika g. Petra, izmučeni napotili na večerjo v bližnjo gostilno, nato pa k težko pričakovanemu počitku. Naše bivališče je bilo v šoli za podčastnike, v vojašnici v predmestju Budimpešte. Kljub utrujenosti smo še v poznih urah poskrbeli za veselo vzdušje. Naslednji dan nas je Peter popeljal na ogled Budimpešte. Prečudovito mesto, ki se deli na Budim in Pešto, je na vse nas naredilo močan vtis, saj je tam kljub prisotnosti Rusov in tako imenovane železne zavese mogoče videti vso veličino madžarske zgodovine. Danes pa se na vsakem koraku vidi, kako se Madžari neza- držno približujejo Zahodu in kako zahodni kapital vpliva na njihovo življenje. Poseben čar daje Budimpešti Donava. Slavnostne večerje, ki nam jo je organiziralo madžarsko ministrstvo za obrambo, se je udeležilo več pomembnih madžarskih veteranov. Prisoten je bil tudi vojaški ataše Republike Slovenije na Madžarskem, podpolkovnik Ljubomir Dražnik. Poleg Budimpešte smo si ogledali še nekaj znamenitosti v njeni okolici. Zvečer pa smo se poveselili še ob pivu in tokaju. Po zabavni noči je prišel dan odhoda. Zahvalili smo se g. Petru, ki nas je pospremil do predmestja Budimpešte, mesto vodiča pa je prevzel upokojeni polkovnik g. Toni, velik prijatelj našega vodiča in prevajalca Jonaša. Na poti proti domu nas je g. Toni po dobrem kosilu popeljal še v svoj rodni kraj Szekesfehervar, imenovan tudi »mesto kraljev«. V tem mestu, ki so ga svoj čas opustošili Turki, je namreč pokopanih trideset madžarskih kraljev. Po ogledu smo se poslovili od g. Tonija in nadaljevali pot ob Blatnem jezeru. S trajektom smo prečkali »Balaton« in se po najkrajši poti usmerili proti domu. V Ljubljano smo prispeli v poznih večernih urah. Z lepimi željami smo se poslovili in si obljubili, da se spet dobimo prihodnje leto. Med našim potovanjem in bivanjem na Madžarskem smo si izmenjali marsikatero mnenje in delovno izkušnjo. Spletla so se nova prijateljstva. ki bodo v bodoče tesneje povezala naša združenja. Sekretar OZVVS Grosuplje Primož Zgonc V nedeljo, 23. oktobra, je na Kapitlju v Novem mestu potekalo 8. dolenjsko pri-trkovalsko tekmovanje, ki ga je organiziralo Pritrkovalsko društvo Dolenjske in Bele krajine. Tekmovanje je potekalo v znamenju praznovanja Sattnerjevih dni, ki jih vsako leto oktobra organizirajo v Novem mestu. Pritrkovali so v zvoniku župnijske cerkve, posvečene sv. Nikolaju, ki se ponaša s štirimi bronastimi zvonovi. Dva sta iz Sammasove livarne, dva pa iz mariborske livarne Buhl. Najprej je novomeški prošt, g. Jožefa Lap, v strnjeni obliki predstavil kapiteljsko cerkev in njen zgodovinski pomen. Nato pa se je začelo tekmovanje več kot 26 skupin z različnih koncev Slovenije. Sodelovali so pritrkovalci z Zasavske Sv. gore, Stopič, Šmarja - Sapa, Dupelj na Gorenjskem, Novakov, Cerkna, Šentjerneja, Črnomlja, Šentvida pri Stični, Brda pri Lukovici, Ajdovca, Mirne, Rogatca, Vrhnike, Primskovega na Dolenjskem, Črmošnjic, Budanj iz vipavske doline in seveda domačini. Letošnjega tekmovanja so se udeležile tudi tri pri-trkovalske skupine iz Italije (Gorica in okolica), kjer je pritrkavanje še živo in tudi zelo cenjeno. Sodniško ekipo so sestavljali dr. Matjaž Ambrožič, kolavdator zvonov v ljubljanski nadškofiji, g. Marko Česen, kolavdator zvonov v koprski škofiji, in predsednik PDDBK, g. Tadej Burger, pritrkovalec in glasbenik, g. Dominik Hrovat, podpredsednik PDDBK in vodja poletne pritrkovalske šole ter Petra Vidmar, učenka za sodnico pritrkavanja. Iz Šentvida pri Stični smo se tekmovanja udeležili s kar tremi skupinami. Starejšo sta sestavljala Andraž Čebular in Janez Bijec, v srednji skupini, ki jo vodi Jože Mehle, so bili Janez Bijec ml., Rok Ihan, Rok Groznik in Jernej Puš. Najmlajši tekmovalci pa so bili Andrej Mikelj, Tim Zaletelj in Bine Rovanšek, prav tako pod vodstvom Jožeta Mehleta. Na tekmovanju so se, kot je že tradicija, ocenjevale samo stoječe melodije, po tekmovanju pa je bila možnost tudi za tekoče melodije. Vsaka skupina je imela na razpolago 4-5 minut časa za izvajanje pritrkovalskih melodij. Sodniki so ocenjevali zahtevnost melodije, ubranost skupine, uporabo okraskov (dinamika, sprememba tempa in ritma), obnašanje v zvoniku. Starejša skupina iz Šentvida je osvojila tretje mesto, drugi so bili pritrkovalci iz Šentjerneja, prvi pa iz Črnomlja. Med mlajšimi so tretje mesto osvojili mladi pritrkovalci z Zasavske Sv. gore, drugo mesto srednja skupina pritrkovalcev iz Šentvida in prvo mesto pritrkovalci iz Šmarja - Sapa. Tudi mlajša skupina se je zelo dobro odrezala, če upoštevamo, da so prvič nastopili na tekmovanju v novi zasedbi. Šentvidčani so še enkrat potrdili svojo kvaliteto. Seveda brez rednega dela tudi rezultatov ne bi bilo. Zagotovo k temu pripomorejo tedenske vaje in pritrkavanje v domačem zvoniku ter številna gostovanja po drugih župnijah. Zahvala za lepo in uspešno tekmovanje gre župniji gostiteljici in članom PDDBK, ki so poskrbeli za pogostitev po končanem tekmovanju, in vsem, ki so kakor koli pomagali pri organizaciji srečanja. Jože Mehle Učenje o domačih živalih pred dobrimi sto leti. V prvi polovici letošnjega oktobra je Slovenski šolski muzej na Muljavi organiziral snemanje kratkega filma o pouku na vaški šoli pred dobrimi sto leti. Scenarij je napisal nekdanji učitelj na stiski osnovni šoli, Leopold Sever, ki je hkrati odigral tudi vlogo vaškega učitelja v tako imenovanih Francjožefovskih časih. V filmu so kot učenci nastopili otroci iz osnovne šole Stična. Te je za snemanje ob splošni podpori šolskega vodstva pripravila prof. Zlata Kastelic, pevske vaje pa so tekle pod »taktirko« dr. Andreja Rupnika. Ivančna Gorica, november 2005 9 10 Ivančna Gorica, november 2005 DAN ODPRTIH VIAT V PRENOVLJENI GRAŠČINI VZG0JN0-1Z0SRAŽEVAIMGA ZAVODA VIŠNJA GORA Ravnatelj VIZ Višnja Gora, Jože Hoivat Četrtek, 13. 10., je bil za Vzgojno-iz-obraževalni zavod poseben dan. Ko se je dvignila megla nad mestom, je stara graščina zažarela v vsej svoji mogočnosti. V novi preobleki, z nekaterimi novimi vsebinami, pa tudi z bogato zgodovinsko preteklostjo. Vzgojno-izobraževalni zavod je bil ustanovljen 1. 1948 in se je takrat imenoval Dekliško vzgajališče. Namenjen je bil samo vzgoji in izobraževanju deklet. Od takrat do danes se je marsikaj spremenilo; postopoma so prišli do sodobno opremljene vzgojno-izobraževalne ustanove, kjer najdejo mesto tako fantje in dekleta s posebnimi potrebami kot tudi učenci iz bližnje in daljne okolice, ki se želijo vključiti v enega izmed izobraževalnih programov, kijih izvajajo: pomočnik peka in slaščičarja, pomočnik konfekcionarja, kuhar, šivilja ter administrator. V vseh programih se poleg gojencev od leta 1981 izobražuje kar precej dijakov iz okoliških občin, tudi naše. Sam projekt prenove, ki poteka že nekaj let, zajema obnovo in preureditev graščine, kjer naj bi se odvijal vzgojno-izobraževalni proces, izgradnjo petih stanovanjskih objektov za pet vzgojnih skupin (prej v prostorih graščine) ter prenovo objekta poleg graščine, kjer so predvidene delavnice za izvajanje praktičnega pouka. Celoten projekt tako še ni zaključen, vendar so že te spremembe bistveno izboljšale možnosti kvalitetnega izvajanja vzgojno-izobraževalnega pro- Dan odprtih vrat je bil namenjen vsem, ki na kakršenkoli način sodelujejo z našo ustanovo, predvsem pa socialnim delavcem, ravnateljem matičnih šol in vzgojnih zavodov, šolskim svetovalnim delavcem osnovnih šol itd. Za ta dan smo pripravili poseben program, ki se je začel s sprejemom gostov. Za začetek so lahko poskusili izdelke dijakov v slaščičarskem programu in si ogledali razstavo pekovskih izdelkov, ki so jih oblikovali dijaki v tem programu. Nato so si v dveh skupinah ogledali GASILCI MED MEDVEDKI MiSEC POŽARNE VARNOSTI V ZAG1ADCU prenovljene prostore. Po ogledu je v konferenčni dvorani sledilo strokovno srečanje, kjer so bile predstavljene številne dejavnosti, s katerimi se imajo dijaki možnost ukvarjati zunaj okvira rednih in predpisanih vzgoj-no-izobraževalnih programov. Tu so bili postavljeni na ogled izdelki dijakinj tekstilne usmeritve, s katerimi so nastopile na raznih tekmovanjih ter modnih revijah. Na začetku strokovnega srečanja je ravnatelj Jože Horvat predstavil kratko zgodovino ter prenovo zavoda in naših programov. Sledili so podatki o sestavi in uspešnosti gojenk ter gojencev VIZ Višnja Gora, strokovne dileme pri nameščanju - usmerjanju mladoletnih odvisnikov v vzgojni zavod, kar ni le problem te ustanove, ampak se z njim srečujejo tudi v sorodnih institucijah. Predstavili so tudi skrb in pozornost, namenjeno mladostnikom, ki z drogo že eksperimentirajo. S tem je bil zaključen prvi del strokovnega srečanja. V nadaljevanju so bile predstavljene mednarodne dejavnosti s področja vzgoje in izobraževanja, ki so se v za- dnjem času izkazale kot zelo koristne za popestritev vzgojno-izobraževal-nega procesa, za motivacijo, za širjenje obzorja in spoznavanje novega, za boljše doseganje ciljev, predvsem pa za oblikovanje pozitivne samo-podobe, kar je velik primanjkljaj pri dijakih. Projektno delo z mladimi obsega uspešno sodelovanje dijakov v okviru mednarodnega projekta »Leonardo« (gre za tritedensko izpopolnjevanje v veščinah kuharstva v Italiji in Španiji). Izvedli so tudi mednarodni projekt z ZŠŠ, in sicer na temo Zaposlitev in šport (v okviru tega projekta je delovala plesna skupina, ki se je tudi predstavila). Sledila je predstavitev mednarodne izmenjave mladih iz VIZ Višnja Gora in zavoda De Zande iz Belgije; na to se je navezoval prispevek vzgojiteljic o taboru mladih na Nizozemskem v okviru projekta Euromet. Gre za mednarodno povezavo, ki povezuje institucije za izvendružinsko vzgojo in oskrbo iz devetih evropskih držav. Zavod je vključen v ta projekt kot doslej edini iz Slovenije že od leta 2002. V okviru prispevka so si gostje lahko ogledali kratek film, ki so ga posnela dekleta. Po predstavitvi mednarodnih projektov je profesorica angleščine predstavila program jezikovne priprave na projekte pred samim odhodom in tudi pri namestitvah v tujini. S tem se je zaključil drugi tematski sklop srečanja. V zadnjem delu je bila predstavljena bogata ponudba interesnih dejavnosti, kijih dijakom ponuja šola, ter pozitiven učinek skupnih, organiziranih dejavnosti na celotno klimo v šoli. Dijaki se aktivno udeležujejo tudi različnih tekmovanj srednjih šol. Na nekaterih so celo najbolj uspešni. V prejšnjem šolskem letu so na festivalu Več znanja za več turizma osvojili kar dve zlati priznanji. Govorili so o težavah in radostih, povezanih s takimi nastopi. Predstavljeno je bilo tudi šolsko glasilo Odprta srca, ki je za prejšnje šolsko leto prejelo priznanje za najkvalitetnejše otroško oz. mladinsko glasilo zavodov za usposabljanje RS. Po degustaciji, ki so jo pripravili dijaki tretjih letnikov kuharske usmeritve, so gostje odšli še v vzgojne skupine, kjer so si lahko od blizu ogledali bivalne pogoje mladostnikov ter način dela z njimi. Dan odprtih vrat so organizirali z namenom, da pokažejo, kaj vse znajo in zmorejo početi poleg običajnega pouka in vsakdanjega vzgojnega dela. Namen je bil, da tudi drugi spoznajo njihovo delo, predvsem pa da se seznanijo s tem, česa vsega so deležni mladostniki, ki pridejo v to ustanovo. Med vsemi cilji, ki si jih kot strokovni delavci vsako leto zastavljajo, pa je gotovo najpomembnejši oblikovanje pozitivne samopodobe mladostnikov. K temu je naravnano vse njihovo delo, tako na področju vzgoje kot izobraževanja. Andreja Perpar M. VIZ Višnja Gora Medvedki, ki se čuvajo v brlogu na Muljavi, so pod budnim očesom Tatjane in Andreje dočakali dan, ko smo jih obiskali krški gasilci. Kot naročeno je v petek, 7. oktobra, sijalo sonce, ki je grelo neučakane in radovedne otroke. Bili so polni pričakovanj, saj so se do zdaj igrali z malim rdečim avtom, ki iz njega ni tekla voda in na njem niso mežikale luči. Danes pa ... Pravi gasilski avto, prave luči ter voda, ki pogasi vse, kar gori. Gasilci prostovoljnega gasilskega društva Krka smo se pripeljali z gasilsko cisterno ter na igrišču za šolo pokazali očem malih medvedkov svoje veščine. Kot vsaka gasilska cisterna je imela tudi ta metalec vode, s katerim je Tonček Markovič, krški poveljnik, otrokom pred oči pričaral mavrico čudovitih barv. Šofer gasilske cisterne Slavko Lah je pridne radovedneže popeljal po igrišču v gromozanskem rdečem avtu, za povrh pa jim je Zdravko Miklavčič pokazal moč ognja in jih opozoril na to, da se z njim ni dobro igrati. Zakuril je ogenj in prikazal, kako se gasi z gasilnim aparatom, ter dal možnosti tudi bodočim mladim gasilcem. Vse to pa še mnogo novega so ta dan izvedeli otroci iz skupine Medvedki. Za konec pa smo, kot se spodobi za gasilce, naredili še gasilsko sliko. NA POMOČ! Poveljnik PGD Krka Tonček Markovič Otroci iz vrtca Muljava se zahvaljujemo gasilcem s Krke za lepo dopoldne, ki so nam ga popestrili s svojimi aktivnostmi. Tatjana in Andreja V oktobru, mesecu požarne varnosti, smo si učenci in učitelji podružnične šole Zagradec ogledali zagraški gasilski dom in spoznali delovanje prostovoljnega gasilskega društva. Predsednik društva Silvo Perko in trije člani so nam pripravili prijeten sprejem. Izvedeli smo za pomembno zgodovino društva, si ogledali muzejsko sireno in brizgalno. Poveljnik Slavko Zaletelj in namestnik predsednika Zvonko Znidaršič sta domiselno prikazala uporabo uniform in opreme za gašenje. Izvedli smo tudi nekaj praktičnih vaj. Članica Anica Klaus je poskrbela za prijeten zaključek s pogostitvijo. Gasilci pomagajo občanom tudi pri drugih naravnih nesrečah. Če boste potrebovali pomoč, vprašajte zagraške šolarje in povedali vam bodo: Kličite 112! Slavka Nahtigal, prof. TEDEN OTROKA ¥ VtTCU MARJETICA HUS KOREKT PLUS - jezikovna šola in storitve, d.o.o. Zgornja Draga 4a, 1294 Višnja Gora nudi: začetne in nadaljevalne tečaje angleščine za osnovnošolce od 2. do 9. razreda OŠ, pripravljalni tečaj iz angl./nem. Za 9./9 razred za vstop v srednjo šolo, začetne in nadaljevalne tečaje angleščine in nemščine za srednješolce od 1 .-4. letnika SŠ v manjših intenzivnih skupinah od 2-6 učencev (pomoč pri težavah glede razumevanja šolske snovi ter dodatno izobraževanje, pripravljalni tečaj za maturo iz angl, jezika za dijake 4. letnika, individualno poučevanje angleščine in nemščine za učence in dijake s težavami v šoli ter pripravljanje študentov na izpite iz angleščine, prevajanje iz angl. in nem. in obratno ter lektoriranje različnih angleških, nemških in slovenskih besedil. Informacije in naročila na tel. 01/ 78 77 244 ali GSM 041 623 634 (prof. Lilifana Štepic). ^ Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ^ ^ ne žepu ali pod palcem zaklad. ^ ^ Sreča je, če se dobro delo opravi ^ ^ in če imaš nekoga rad. 6 i. i _________ p ^nnvni-n p i i ^ Ob požaru, ki se je zgodil 2. oktobra 2005, se iskreno ^ ^ zahvaljujemo vsem gasilskim društvom, še posebej PGD ^ ^ Zagradec, za tako požrtvovalno delo in humanost, ki ste ^ ^ nam jo pokazali v težkih trenutkih. ^ ^ Hvala vsem. ki ste nam kakorkoli pomagali. ^ t t ^ Dmžina Košak iz Gabrovke ^ V vrtcu Marjetica je v začetku oktobra potekal teden otroka. Pod budnim očesom vzgojiteljic so otroci ob pestrem programu, ki so ga pripravile, lahko ves teden uživali v najrazličnejših dejavnostih. Tako kot od energije prekipevajo otroci, je od energije prekipeval tudi njim posvečeni teden. Najprej jih je s svojimi čarovnijami razveseljeval čarodej Roman Frelih, V času, ko je Klasje objavljalo "jubilejno nadaljevanko", so naši zgodovinarji v dunajskih arhivih naleteli na podatke, ki dopolnjujejo naše vedenje o Viridi Visconti. Da bi bili naši bralci kar najbolje obveščeni, v tem zapisu te podatke še "sveže" posredujemo vsem, ki so sledili življenjski zgodbi Viride Visconti. Ko so spreminjali zasnovo ljubljanskega mestnega muzeja, ki ima svoje prostore v obnovljeni mestni rezidenci turjaških grofov na Trgu francoske revolucije, so si zamislili, da bi v eni od soban prikazali tudi nekaj znamenitih "Ljubljančank". Med njimi se je znašla tudi naša Virida Visconti, ki je večino svojega vdovskega življenja sicer preživela v podeželskem gradičku na Pristavi, vendar so imeli v Ljubljani, prestolnici dežele Kranjske, Habsburžani tudi svoj dvor. Ko so brskali po arhivih, da bi Virido kar in ker mu tisti dan čire-čare niso šle najbolje od rok, so mu na pomoč priskočili kar otroci, v zahvalo pa je vsaki skupini podaril iz balona narejeno živalco. Vzgojiteljice so svojim varovancem odigrale lutkovno igrico Spet prišla je k nam jesen, sledila pa je ustvarjalna delavnica. Otroci so iz naravnih materialov delali izdelke, med katerimi so glavno vlogo odigrale kar jesenske bučke. Tudi izlet na najbolje spoznali in predstavili širši publiki, so naleteli tudi na zanimivo listino. Gre za zadolžno pismo iz 1. 1407, ki se nahaja v Državnem arhivu na Dunaju, v mestnem arhivu v Ljubljani pa sta shranjena mikrofilm in kopija tega dokumenta. Iz njega je razvidno, da je bila Virida v januarju 1407 še pri življenju, saj v nasprotnem primeru ne bi bilo mogoče skleniti pogodbe. Morda bo za bralce zanimivo, kakšna so bila zadolžna pisma oz. posojilne pogodbe v tistih časih. Zato besedilo prevedeno posredujemo v celoti: »Jaz, Jurij Gunčič, ljubljanski meščan, in jaz, Doroteja, njegova gospodinja, v tem pismu priznavava, da smo midva in najini dediči dolžni visokorodni kneginji, naši milostljivi gospe Viridi Milanski, nadvojvodinji avstrijski itd. deset funtov dunajskih pfenigov stare, dobre veljave, ki sva jih v celoti preje- kmetijo ni manjkal. In ker jih v naši občini ne primanjkuje, so obiskali kar tri: kmetijo pri Godčevih, Pevčevih in Hrenovih. Četudi so nekateri živali od blizu videli prvič, to ni bila ovira pri sklepanju novih prijateljstev. Posvetili so se opazovanju domačega zajčka, muck, kokoši in petelinov, pa tudi v hlev niso pozabili pogledati. Z velikim zanimanjem so si tudi ogledali kmečko dvorišče, poslopja in kmetijske stroje, spoznali jesenska opravila, kot so ličkanje koruze in spravila pridelkov. V vrtcu niso manjkale niti gibalne igrice, svoj tedenski maraton pa so naši najmlajši občani končali kar na igrišču svojega vrtca, ko jim je gospod Srebrnjak na ogled in za jahanje pripeljal čisto pravo kobilo z imenom Liska. Luknjo, kije po vseh novih dogodivščinah zazevala v želodčku, pa so za konec zakrpali - s čim drugim, seveda, kot s pravo jesensko poslastico, sladkimi pečenimi jabolki. Te si lahko zdaj, ko se je jesen že dodobra usidrala v november, privoščimo prav vsi. Helena Adamič la in sva za to naši zgoraj imenovani gospe zastavila hišo z dvoriščem in pritiklinami, ki stoji na Starem trgu v Ljubljani, med hišama ljubljanskih meščanov Blaža in Petra Kozme. Posodila nama je deset funtov dunajske veljave kot piše zgoraj, kar v celoti priznavava in se obvezujeva, da ji bova dolg poravnala osem dni pred ali osem dni po sveti Neži. Poleg tega se obvezujeva, da bova zgoraj imenovani gospe dala od te vsote tudi obresti, kar znaša letno 2funta dunajskih pfenigov, kijih bova izplačala na njeno zahtevo osem dni pred ali osem dni po sveti Neži. Če tega ne bova storila, lahko naša zgoraj omenjena gospa omenjeno hišo s pritiklinami in zemljiščem vzame v svojo last, jo lahko proda ali ona obdrži ali pa da, komur hoče ali pa s tem ravna, kakor ji je po volji, tako kot ravna z vsem ostalim svojim imetjem. Midva in najini dediči zagotavljamo, da za našo hišo in pritikline z dvoriščem ne bomo nikoli iskali novih dogovorov ali ugovorov ali postavljali zahtevkov. Namesto da bi prisegli, to obljubljamo naši milostljivi zgoraj omenjeni gospe pri naši časti. Na to pismo sta obesila svoja pečata Herman Schaffer, ljubljanski sodnik in Eberharz Lanttroppski, ljubljanski meščan, po volji mene, zgoraj omenjenega Jurija Gunčiča in moje zgoraj imenovane gospodinje Doroteje v štirinajst sto sedmem letu po Kristusovem rojstvu, na nedeljo pred sveto Nežo.« Opomba: V Viridinem času čast ni bila le prazna beseda. Kako je ta beseda dandanes izvotljena, lahko ugotovimo iz dejstva, da ljudje pogosto govore o "častni besedi", pa s tem ne mislijo nič resnega ali obvezujočega, morda mislijo celo nasprotno. O častni besedi bi lahko danes rekli, da je nekakšno folkloristično "mašilo". Zal je tako! V Viridinih časih je imelo sklicevanje na čast (Treue) pravno veljavo. Kasneje so to "čast- no zavezo" nadomestili s prisego. Dandanes tudi ta izginja iz našega duhovnega obzorja. Prisego poznamo danes samo še v političnem življenju, ko ob prevzemu funkcije izvoljeni politični predstavniki prisegajo na sveto pismo ali na ustavo. Večina državljanov v tem vidi bolj folkloro kot pravno dejanje. Ko prebiramo stare dokumente, lahko ugotovimo, da so se naši predniki bolj osebno in svobodno zavedali odgovornosti, ki jih imajo do sebe in do skupnosti kot mi, ko nas mora k odgovornemu obnašanju do sebe in drugih prisiliti množica zakonov in predpisov. M.A. Ficko ZAL, LJU 345, Mikrofilmi in fotokopije, mikrofilm št. 812: Listina 1407, januar 16., s.L (mikrofilm iz Državnega arhiva na Dunaju) TEDEN OTROKA V VISNJEGORSKEM VRTCU KDAJ JE ¥ RESNICI UMRLA VIRIDA ¥i$C0H¥S Zaposleni v Vrtcu Polžek v Višnji Gori so ob tednu otroka (prvi teden v oktobru) pripravili bogat program različnih dejavnosti, ki je trajal od ponedeljka do petka. Otroci so si ogledali filmsko predstavo, za katero so kar sami izdelali posebne vstopnice, srečali so se s prvošolci OŠ Stična, podružnične šole Višnja Gora, poveselili so se ob gibalnih igrah, prav poseben vtis pa sta na malčke naredila čarodej Toni in Pika Nogavička. Na njuno predstavo so otroci s sabo pripeljali še starše in enouma zabava ob norčijah Pike, ki je čarodej nikakor ni mogel ukrotiti, je navdušila staro in mlado (na fotografiji je z glavnima animatoriema še Izal. Da družine ne bi pozabile na to, kako dragoceni so njihovi otroci, so malčki po predstavi svojim mamicam in očkom prinesli darilca, ki so nastala ob pomoči njihovih vzgojiteljic in pomočnic - srčke ter jesenske liste s posvetili. J. Ambrožič ''■j*'! iV«H»«s ^KtUn, fti-iS «flSžr^fc*? SnOtap , W '«• »«-«s W »««p. && 9»! ®V"» •*•««»• »j!»*'.-«« (Ate»^ „X. b&f&i J • TV»'»T / , V ' : ¿f .pt i i . 1 % ' i; Pogodba med Virido Visconti in omenjenim ljubljanskim meščanom Jurijem Gunčičem. Ivančna Gorica, november 2005 11 ©ZMEHm 12 Ivančna Gorica, november 2005 Cai-nirli.r. Ilfjirus ordAraAemirus ,.,1'htCu -1 -10sus, clAgeSÜjLAVS,Operons4'abaccnsv.lSX-fc. Aet. XKyjxMnno ,v T/c. MARKO GERBEC (24.10.1658-9.3.1718) Marko Gerbec (njegov priimek so v domačih krajih izgovarjali kot Grbec, Grbčev iz Šentvida, latinsko so ga zapisovali kot Marcus Gerbezius) je bil na prelomu 17. in 18. stoletja evropsko znan in cenjen zdravnik, strokovnjak na področjih humane in živalske medicine. Veliko je tudi raziskoval in pisal v znanstvene revije ter objavljal samostojne medicinske knjige v latinščini, ki je bila tedaj splošno rabljen jezik znanosti. Portret Marka Gerbca iz leta 1705 Rodil se je v Šentvidu pri Stični (od tod pridevnik siticiensis - stiški) tlačanskim staršem. Ker je že zgodaj pokazal izredno bistrost, so mu plemenitaši s štipendijami omogočili najprej srednje šolanje pri jezuitih in potem še študij filozofije (kot pripravo na univerzo) v Ljubljani. Ta tedaj še ni imela univerze, zato je medicino študiral na Dunaju, od koder se je 1683 umaknil pred turškimi vpadi in nadaljeval izobraževanje v Padovi in Bologni, kjer je bil 1684 promoviran za doktorja medicine. Tako je poleg svoje slovenske materinščine obvladoval še latinščino (študijski jezik) ter nemščino in italijanščino. V Ljubljano se je vrnil kot zrel in izobražen mladi mož in takoj prevzel zelo odgovorne naloge mestnega "fizika", kar je tedaj pomenilo zdravnika za javno higieno in splošno zdravstveno oskrbo, hkrati pa je postal tudi domači zdravnik v dveh velikih samostanih, v Stični in v Bistri. Svoje službe je opravljal strokovno, vestno in odgovorno, kar potrjujejo dokumenti in priznanja. Bil je cenjen v škofijski palači in v Zoisovi palači Na Bregu, kjer seje zbirala tedanja intelektualna družba. Ob delu je stalno izpopolnjeval svoje strokovno znanje in spremljal delo in spoznanja sočasnega razvoja medicinske znanosti v Evropi. Posebej je cenil nauke angleškega zdravnika Thomasa Sy-denhama, ki je močno poudarjal vplive podnebja, okolja in prehrane na človekovo zdravje in bolezenska stanja. Te dejavnike je tudi sam opazoval in analiziral. Na teh osnovah je zasnoval eno od svojih izvirnih znanstvenih del o zraku in drugih naravnih dejavnikih življenja v Ljubljani. DEO OPTIMO VINDI PHYSICO- ME AUR/E LABACENSIS. Ot>« ÜrünNídje licrf^bígúg fcer tue ptgc/ mk§t fukfie HK(>t|ikflü«Dmg£S flefunb (jaiten/ uiti» inígeraBttfe fcí)aul>fcrt motten, S30tt Marxen Gerbezio Med. Doctore, ©net £éb!. í'atóféuift »¡ Crain SKtbico U11D Pbyíico 0,rd. Jet áGett-®ert[>mtoi3¡í¡c|>iS» Acadciu¡sNattiriECurioforuni/l»«//Maei!amif/ tlttö Des ÍMjba^rttitfsn Academia: Operoíbruiu LsMcenfium Itmntxs Mtlñmtl Su Rapier gebraut / «itbmfiffncn iSruá befútbeet. Cum Licentia Stiperiormn. &f/ «Atuife 6cí> gubann ©cotí iJ¡«9»; r__ ÍMtDf.®UiÍlDtUCf«i:/I7io. Naslovnica razprave o ljubljanskem zraku. Vindiciae physico-medicae aurae Labacensis, oder Gründliche Verthddigu[n]g der Laybacherisc- hen Lufft: wider die jenige, welche solche nicht für allerdings gesund halten, und irziger Weise behaubten wollen / von Maneen Gerbezio ... -Laybach : gedruckt bey Johann Ge-orgMayr... 1710. ZRAIC Ji PRVA ČLOVEŠKA HRANA (Odlomek iz Gerbčeve razprave o ljubljanskem zraku in drugih pogojih za zdravo življenje. Prevedel Viktor Steska, 1913.) »Če hočemo o ljubljanskem zraku govoriti, moramo najprej vedeti, kaj je zrak in kateri škodljiv. Govorim o zraku, v katerem živimo. Pri posameznih krajih moramo upoštevati njih lego: ali so proti soncu obrnjeni? kateri veter ima dohod njih? kakšno vodo imajo? leže visoko? kakšna je njih zemlja, suha ali vlažna? kaka je njih okolica? Uporabimo vse to na Ljubljano! Na pni pogled bodo vse okolnosti za Ljubljano neugodno pričale. Grič Grad zakriva Ljubljano proti vzhodu. Južni in zahodni vetrovi imajo prost dohod. Proti jugu se razprostira do dve milji močvirje. Ob dolgem deževju preplavita Ljubljanica in Gradaščica del Ljubljane, da se Krakovci s čolni vozijo od hiše do hiše. Jeseni in pozimi zastira nebo gosta megla. Torej same neugodne strani. Toda ne prenaglimo se! Cuj-mo še drugo sodbo!« Marko Gerbec je že pri tridesetih letih postal član nemške znanstvene družbe Sacri Romani Imperii Academiae Leopoldinae Naturae Cuoriosorum, ki je izdajala znanstveni zbornik, v katerem je objavljal svoje prispevke. V naslednjih tridesetih letih življenja (1688-1718) je bogatil svoje teoretsko in praktično strokovno znanje ter si nabral veliko dragocenih izkušenj ob opazovanju, analiziranju in celo znanstvenem eksperimentiranju. Posebno pozornost je posvečal srčnim obolenjem, zato je preučeval srčni utrip in se še brez moderne laboratorijske opreme dokopal do pomembnih odkritij. Tako naš še živeči upokojeni primarij dr. Luka Pintar posebej poudarja, da Gerb-cu pripada prvenstvo pri opisu bolezenske slike bradikardne oblike srčnega bloka, ki velja za prvi opis sindroma popolnega atrioventri-kularnega bloka, zato so slovenski kardiologi leta 1977 predlagali avtorsko poimenovanje stanja kot Syndroma GERBEZIUS - MOR-GANI - ADAMS - STOKES. Naš slavni zdravnik je napisal skupaj kar 80 manjših in obsežnejših medicinskih člankov, razprav in knjig. Strokovno najpomembnejša med njimi je že omenjena razprava o srčnem bloku, bolj znani pa sta bili dve obsežnejši knjigi: Intrica-tum-Extricatum medicum (prva izdaja 1692) in Chronologia medico-practica (prvič 1697-1700). Posvet zdravnikov ob pacientovi postelji. Intricatum extricatum medicum, seu Tractatus de morbis com-plicatis Marci Gerbezij philos. & med. doetoris ... : opus intricatissi-ma quaeqe in praxi medica ocurren-tia breviter pertraetans, & dilucide resolvens ... - Labaci: typis Josephi Thaddaei Mayr. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani hrani primerek te knjige, ki ima na naslovni strani lastniški vpis Marka Antona Taufferer-ja in na sprednji platnici njegovo opombo, da mu je knjigo podaril avtor 16. nov. 1692, torej takoj po izidu. Seveda gre za našega višnje-gorskega plemiča, nekoliko mlajšega znanca in prijatelja, s katerim sta sodelovala tudi strokovno. Gerbčeva metodologija zdravljena se je jasno pokazala že v prvi samostojni knjigi (Intricatum-Extri-catum), v kateri obravnava vzroke za nastanek bolezni in njen razvoj, vključno z značilnimi simptomi in demonstracijami kriznih stanj. V Chronologiji medico-practica pa opisuje in analizira potek posameznih primerov in navaja terapije. Njegovo celotno medicinsko delo izkazuje nadpovprečno strokovnost za tisti čas, zato pomeni soliden temelj znanstvene medicine na Slovenskem. Doktor Gerbec pa se je zanimal in se strokovno ukvarjal tudi z živalsko medicino (veterino). Napisal je razpravo De moderno pecorum interitu /O pomoru govedi/ (1713), ki je temeljila na njegovem preučevanju goveje kuge, ki je leta 1711 pomorila velikanske goveje črede v evropskih državah, med njimi tudi pri nas. Ker je prišla z vzhoda, so jo imenovali tudi turška kuga. Avtor je pravilno ugotovil, da so bolezen prinesli v naše kraje z uvozom bolnih živali, širila pa se je z neposrednimi stiki. Razjasnil je tudi, da prekuhano meso in mleko nista bila nevarna ljudem. Razprava je bila dodana drugi izdaji njegove Chronologie. V slovenski kulturni zgodovini Marku Gerbcu prisojamo posebno mesto tudi zato, ker je bil med ustanovitelji prve slovenske znanstvene združbe Dizmove bratovščine (1688). K sreči se je ohranila njena čudovita članska knjiga, v kateri je tudi njegov grb. Hranijo jo v Državnem arhivu Republike Slovenije. Še pomembnejša je bila slavna Academiae Operosorum (Akademija delavnih), ki je obstajala od 1693 do 1725, katere soustanovitelj je bil spet Gerbec. To je bila družba učenjakov različnih strok: pravnikov, teologov, naravoslovcev, zgodovinarjev, filozofov idr., ki so se povezovali, da bi načrtno širili in poglabljali znanstveno delo in splošno omiko. Nadeli so si latinska akademska imena, ki so simbolizirala njihove poklice in značajske lastnosti. Marko Gerbec je bil Intentus - pozorni, kakor je zapisano v njegovem grbu. Allitfio ad Symbolum. TWTOmina,Uusgncttb!supií,utp0ft faca fupsrfinl 1 X Ntmc faevircucisfincríbínicüadapes. Non veprés apibus, iéd lilia pafcua pnebenc Nou vicia, aítvircus fimt alimenta prnbis. Improba fec fugias, ut ¡i; ad ¡nmin HKrtquaia lutatfía, Nobis fie Opírafíuwa, E} Predstavitvena knjiga "operozov" z Gerbčevim grbom. Iz knjižnice barona Žige Zoisa. Apes academi-cae operosomm Labacensium, sive Institutum, leges, scopus, nomina, et symbola novae Academiae sub apum symbolo Labaci adunatae : orbi literario exhibitae cum orati-one inaugurali in primo conventu publico ad proceres Aemonae dieta. - Labaci: ex Typographeo Mayriano ■f/1701]. Svojo neutrudno željo za povzdigo slovenske medicine je Gerbec še enkrat izkazal z ustanovitvijo Bratovščine sv. Kozma in Damijana (1712). Že tedaj sta patrona župnijske cerkve na Krki, torej v bližini njegovega rojstnega kraja, veljala za zaščitnika zdravilcev. Kot je znano, ju je celo Jurčičev Krjavelj klical na pomoč, ko je imel težave z bolno živaljo in ju imenoval tudi dva "konjederska brata". V primeru našega zdravnika je šlo za bolj resne stvari, za prvo strokovno združenje zdravnikov in lekarnarjev na Kranjskem. Na velikega rojaka se seveda ohranja posebno živ spomin v njegovem rojstnem kraju, Šentvidu pri Stični. Po njem se imenuje Zavod za revmatične in srčne rekonvales-cente za mladino, ki bo kmalu naštel že 50 let od svoje ustanovitve. V dolgih desetletjih so tu dobili zdravniško pomoč, ustrezno nego in tudi osnovnošolsko izobrazbo številni otroci s srčnimi motnjami iz vse Slovenije. Naš znameniti občan, slavni evropski zdravilec, ne bi mogel svojega imena podariti bolj primerni ustanovi, kot je ta. Svojo bogato knjižnico z več kot 500 medicinskimi knjigami je zapustil ljubljanski Semeniški knjižnici, tragična usoda pa je hotela, da kljub svojemu velikemu znanju in požrtvovalnosti, s katerima je pomagal toliko ljudem, ni mogel pomagati svojim lastnim otrokom. V dveh zakonih jih je imel kar enajst, vendar so vsi umrli pred njim. Mihael Glavan El DAN Z EDVARDOM Igi-alska zasedba z novim režiserjem Primožem Cuckom v sredini. Gledališka skupina Vidovo Šentvid pri Stični je uprizorila igro En dan z Edvardom - zgodbo o robotu, ki skorajda postane človek. Predstava se začne v dnevni sobi Co-operjevih v Londonu, ko služkinja Betsy ugovarjajoče pospravlja. Kdo pravzaprav je Edvard, v začetku ni popolnoma jasno; da je robot, ki izpolnjuje ukaze, se izkaže, ko ga, ne-delujočega, prinesejo v dnevno sobo in mu odprejo svetlikajoči se kovinski »trebuh«. Jezljiva in nezadovoljna služkinja Betsy, ki jo je interpretirala Mateja Erjavec, želi Edvarda očistiti, a mu pomotoma zamenja dve žarnici. In takrat se zgodi, da Edvard zažvižga brez ukaza. Sprva kaže še očitne znake robotskega življenja, ki mu marsikatera človeška stvar ni popolnoma razumljiva, še posebej ne čustva, iz dneva v dan pa razvija bolj človeško plat. Denis Cooper (Boštjan Gorišek), njegov lastnik, si je že dlje časa prizadeval, da bi Edvardu vgradil možgane in bi tako postal super pametni robot. Edvard s serijsko številko 264/18, ki ga igra Igor Kastelic, je nezmotljiv, zmožen izračunati še tako težak račun. Želijo si ga povsod - saj je vendar robot z možgani, pa ni tako - bolj se zdi, da ima srce, ki mu ni tuja niti zaljubljenost. Nekega dne se Edvard zmoti pri izračunu in povzroči eksplozije več tovarn - zato ga obupani Cooper pod prisilo proda vladi, katere predstavnik je Douglas Fraser, ki ga je upodobil Franjo Cuček. Edvard si je želel peljati Patricijo Cooper (Barbara Sadar), v katero seje menda zaljubil, v kino, gledat film, o katerem mu je pripovedovala Eve Turner (Ani Ceh). A že napoči čas, ko ga odpeljejo v zaprti oddelek vlade; Edvard si želi opraviti le še telefonski klic. Pokliče v tovarno, ki ga je izdelala, ter pove, da pride tja, z namenom, da ga razstavijo. V vlogi policista se je predstavil Klemen Zoreč, vlogo novinarja Rollyja pa je odigral Nenad Rikič. Konec gledalca pusti v dvomih, ali je Edvard srečen ali ne. Vesel je, da gre domov, kjer ga bodo razstavili in poskrbeli, da njegovo »srce« ne bo prišlo v drugo robotsko telo, ni pa jasno, zakaj si to želi - morda zato, ker je že preveč človeški s čustvi in si želi, da čustva ostanejo v pristojnosti ljudi in ne robotov. Predstava je, pod režisersko taktirko Primoža Cučka, zanimiva, z nekaj izredno posrečenimi humornimi vložki. Primož Cuček se je prvič predstavil kot režiser. SS Vokalni kvartet Stična je spet povabil v goste prijatelje s Hvara - Kalpo For. Skupaj so s pesmijo dokazali, da je iskreno prijateljstvo močnejše od političnih nesoglasij. To je potrdilo tudi številno občinstvo, ki je uživalo v večeru, prežetem s pesmijo in prijateljstvom. Vokalni kvartet Stična in Klapo For povezuje prijateljstvo, ki se je stkalo zaradi pesmi in rokometa, kot je povedal član kvarteta Dušan Kamni-kar. Iz leta v leto se je sodelovanje poglabljalo, kajti Stičani so se udeleževali festivalov na Hvaru, Klapa For pa je z veseljem prijahala na nastope v Slovenijo. Medsebojna vzajemnost traja že več kot pet let, in to je bil že njihov deseti skupni koncert. Občinstvo je lahko uživalo v pravem dalmatinskem melosu in slovenskih ritmih - v vsem obenem. Večer pa je popestrila tudi Vokalna skupina Mavrica Dobrepolje. Koncert je povezovala Vesna Fabjan. SS KARAOKE SPET ŽIVIJO Nekdaj izredno popularne karaoke so spet oživele in med ljudi jih je ponovno spravil Radio Zeleni val. V petek, 28. oktobra, se je po središču Ivančne Gorice razlegla pesem z bolj ali manj posluha, a z veliko veselja in zabave. Idejni vodja in organizator karaok je popularni voditelj in glasbenik Tone Košmrlj. Ideja se mu je porodila, kot je povedal na obletnici radia, kjer se je veliko prepevalo in zabavalo. »Nato pa sem neko sredo povabil ljudi, da zapojejo svojo priljubljeno pesem v eter progama radia Zeleni val in odziv je bil velik,« je še dodal Tone Košmrlj in začel z organizacijo karaok. Na prvem srečanju je bilo okoli 20 prijavljenih, ki so zapeli svojo priljubljeno skladbo. Zanimivo je, da se je večina »pevcev« odločila za slovensko skladbo. Prijave se še vedno sprejemajo, saj bo finalni izbor z bogatimi nagradami šele maja 2006 na Muljavi. Na odru pred trgovino v središču Ivančne Gorice so se zvrstili dobri in malce manj dobri pevski nastopi. Slabih iz preprostega razloga ni bilo, saj: »Kdor poje, zlo ne misli«. SS m — Cesta II. grupe odredov 17, "1295 IVančna Gorica, Slovenija T.:+ 386 I 78 69 070, F.: + 3861 78 69 075 e-pošta: oi.ivancna.gorica^jskd.si_ NOVEMBER 2005 Ljubiteljske kulturne skupine se bodo udeleževale območnih in medobmočnih srečanj v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti: torek, 8. november 2005 * Medobmočna delavnica kreativnega pisanja v organizaciji območne izpostave Cerknica sobota, 19. november 2005, Zavod svetega Stanislava, Škofijska gimnazija, Ljubljana-Šentvid * Medobmočni tematski koncert odraslih pevskih zborov. Območno izpostavo Ivančna Gorica bo zastopal Mešani pevski zbor KD Vidovo Šentvid, izbran na območni reviji. Kulturne prireditve: 19. november-3. december 2005, Stična * Festival Stična DECEMBER 2005 V decembru napovedujemo naslednje kulturne dogodke; sobota, 4. december 2005, Kulturni dom Ivančna Gorica * Ta veseli dan kulture (delavnice, druženje) 17. december-23. december 2005 * Veseli december - prireditve za otroke * Svečanosti ob dnevu samostojnosti Univerza za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica: torek, 8. november 2005, ob 9.00 * Predavanje Andreja Velkavrha: O vremenu torek, 15. november 2005, ob 9.00 * Predavanje Katje Gregi: Umetnost življenja-z dihanjem do zdravja in notranjega miru ponedeljek, 6. december 2005 * Predavanje Zdenke Cerar: Dedno pravo v vsakdanji rabi ponedeljek, 20. december 2005 * Prednovoletno srečanje, obisk kulturne prireditve v Ljubljani Prijazno vabljeni na živahno kulturno dogajanje! Pripravili: Tatjana Lampret in Simona Zore y CIK Trebnje obvešča, da je še možen vpis v: osnovno šolo za odrasle - brezplačno različne SREDNJEŠOLSKE PROGRAME (predavanja že potekajo, vendar se lahko še vedno vključite) Vpisujemo v tečaje: tujih jezikov, računalništva, za voznika viličarja ter upravijalca TGM in dvigal (v novembru), vodenja poslovnih knjig, usposabljanje za vodje računovodskih servisov, knjigovodska dela, vodenje malih podjetij (GZS), maser (začetek 10. 11. 2005), pediker, dobra higienska praksa (HACCP). m m m mm m m m m m i i m m *.m.m nt m m m m «j si i.«».« m m m « m m mm m.m a ■ m i informacije in prijave: CIK TREBNJE, Kidričeva 2, Trebnje; tel: 07/34 82 104,34 82 100, od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00 ure; www. ciktrebnje.si 279 Ivančna Gorica, november 2005 casMTCim EN DAN Z EDVARDOM Igralska zasedba z novim režiserjem Primožem Cuckom v sredini. Gledališka skupina Vidovo Šentvid pri Stični je uprizorila igro En dan z Edvardom - zgodbo o robotu, ki skorajda postane človek. Predstava se začne v dnevni sobi Co-operjevih v Londonu, ko služkinja Betsy ugovarjajoče pospravlja. Kdo pravzaprav je Edvard, v začetku ni popolnoma jasno; da je robot, ki izpolnjuje ukaze, se izkaže, ko ga, ne-delujočega, prinesejo v dnevno sobo in mu odprejo svetlikajoči se kovinski »trebuh«. Jezljiva in nezadovoljna služkinja Betsy, ki jo je interpretirala Mateja Erjavec, želi Edvarda očistiti, a mu pomotoma zamenja dve žarnici. In takrat se zgodi, da Edvard zažvižga brez ukaza. Sprva kaže še očitne znake robotskega življenja, ki mu marsikatera človeška stvar ni popolnoma razumljiva, še posebej ne čustva, iz dneva v dan pa razvija bolj človeško plat. Denis Cooper (Boštjan Gorišek), njegov lastnik, si je že dlje časa prizadeval, da bi Edvardu vgradil možgane in bi tako postal super pametni robot. Edvard s serijsko številko 264/18, ki ga igra Igor Kastelic, je nezmotljiv, zmožen izračunati še tako težak račun. Želijo si ga povsod - saj je vendar robot z možgani, pa ni tako - bolj se zdi, da ima srce, ki mu ni tuja niti zaljubljenost. Nekega dne se Edvard zmoti pri izračunu in povzroči eksplozije več tovarn - zato ga obupani Cooper pod prisilo proda vladi, katere predstavnik je Douglas Fraser, ki ga je upodobil Franjo Cuček. Edvard si je želel peljati Patricijo Cooper (Barbara Sadar), v katero se je menda zaljubil, v kino, gledat film, o katerem mu je pripovedovala Eve Turner (Ani Čeh). A že napoči čas, ko ga odpeljejo v zaprti oddelek vlade; Edvard si želi opraviti le še telefonski klic. Pokliče v tovarno, ki ga je izdelala, ter pove, da pride tja, z namenom, da ga razstavijo. V vlogi policista se je predstavil Klemen Zoreč, vlogo novinarja Rollyja pa je odigral Nenad Rikič. Konec gledalca pusti v dvomih, ali je Edvard srečen ali ne. Vesel je, da gre domov, kjer ga bodo razstavili in poskrbeli, da njegovo »srce« ne bo prišlo v drugo robotsko telo, ni pa jasno, zakaj si to želi - morda zato, ker je že preveč človeški s čustvi in si želi, da čustva ostanejo v pristojnosti ljudi in ne robotov. Predstava je, pod režisersko taktirko Primoža Čučka, zanimiva, z nekaj izredno posrečenimi humornimi vložki. Primož Čuček se je prvič predstavil kot režiser. SS KONCERT PRIJATELJSTVA Vokalni kvartet Stična je spet povabil v goste prijatelje s Hvara - Kalpo For. Skupaj so s pesmijo dokazali, da je iskreno prijateljstvo močnejše od političnih nesoglasij. To je potrdilo tudi številno občinstvo, ki je uživalo v večeru, prežetem s pesmijo in prijateljstvom. Vokalni kvartet Stična in Klapo For povezuje prijateljstvo, ki se je stkalo zaradi pesmi in rokometa, kot je povedal član kvarteta Dušan Kamni-kar. Iz leta v leto se je sodelovanje poglabljalo, kajti Stičani so se udeleževali festivalov na Hvaru, Klapa For pa je z veseljem prijahala na nastope v Slovenijo. Medsebojna vzajemnost traja že več kot pet let, in to je bil že njihov deseti skupni koncert. Občinstvo je lahko uživalo v pravem dalmatinskem melosu in slovenskih ritmih - v vsem obenem. Večer pa je popestrila tudi Vokalna skupina Mavrica Dobrepolje. Koncert je povezovala Vesna Fabjan. SS KARAOKE SPET ŽIVIJO Nekdaj izredno popularne karaoke so spet oživele in med ljudi jih je ponovno spravil Radio Zeleni val. V petek, 28. oktobra, se je po središču Ivančne Gorice razlegla pesem z bolj ali manj posluha, a z veliko veselja in zabave. Idejni vodja in organizator karaok je popularni voditelj in glasbenik Tone Košmrlj. Ideja se mu je porodila, kot je povedal na obletnici radia, kjer se je veliko prepevalo in zabavalo. »Nato pa sem neko sredo povabil ljudi, da zapojejo svojo priljubljeno pesem v eter progama radia Zeleni val in odziv je bil velik,« je še dodal Tone Košmrlj in začel z organizacijo karaok. Na prvem srečanju je bilo okoli 20 prijavljenih, ki so zapeli svojo priljubljeno skladbo. Zanimivo je, da se je večina »pevcev« odločila za slovensko skladbo. Prijave se še vedno sprejemajo, saj bo finalni izbor z bogatimi nagradami šele maja 2006 na Muljavi. Na odru pred trgovino v središču Ivančne Gorice so se zvrstili dobri in malce manj dobri pevski nastopi. Slabih iz preprostega razloga ni bilo, saj: »Kdor poje, zlo ne misli«. SS Sf r KD Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica OI Cesta II grupe odredov 17,1295 Ivančna Gorica, Siovenifa T.:+ 386 J 78 69 070, F.: + 3861 78 69 075 e-pošta: oi.ivančna.KoriuKijskd.sj NOVEMBER 2005 Ljubiteljske kulturne skupine se bodo udeleževale območnih in medobmočnih srečanj v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti: torek, 8. november 2005 * Medobmočna delavnica kreativnega pisanja v organizaciji območne izpostave Cerknica sobota, 19. november 2005, Zavod svetega Stanislava, Škofijska gimnazija, Ljubljana-Šentvid * Medobmočni tematski koncert odraslih pevskih zborov. Območno izpostavo Ivančna Gorica bo zastopal Mešani pevski zbor KD Vidovo Šentvid, izbran na območni reviji. Kulturne prireditve: 19. november-3. december 2005, Stična * Festival Stična DECEMBER 2005 V decembru napovedujemo naslednje kulturne dogodke: sobota, 4. december 2005, Kulturni dom Ivančna Gorica * Ta veseli dan kulture (delavnice, druženje) 17. december-23. december 2005 * Veseli december - prireditve za otroke * Svečanosti ob dnevu samostojnosti Univerza za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica: torek, 8. november 2005, ob 9.00 * Predavanje Andreja Velkavrha: O vremenu torek, 15. november 2005, ob 9.00 * Predavanje Katje Gregi: Umetnost življenja-z dihanjem do zdravja in notranjega miru ponedeljek, 6. december 2005 * Predavanje Zdenke Cerar: Dedno pravo v vsakdanji rabi ponedeljek, 20. december 2005 * Prednovoletno srečanje, obisk kulturne prireditve v Ljubljani Prijazno vabljeni na živahno kulturno dogajanje! Pripravili: Tatjana Lampret in Simona Zore y CIK Trebnje obvešča, da je še možen vpis v: osnovno šolo za odrasle - brezplačno različne SREDNJEŠOLSKE PROGRAME (predavanja že potekajo, vendar se lahko še vedno vključite) Vpisujemo v tečaje: tujih jezikov, računalništva, za voznika viličarja ter upravijalca TGM in dvigal (v novembru), vodenja poslovnih knjig, usposabljanje za vodje računovodskih servisov, knjigovodska dela, vodenje malih podjetij (6ZS), maser (začetek 10. 11. 2005), pediker, dobra higienska praksa (HACCP). i * m m m m m m m i 11is i s m m s m m miiiiiiiiiii 14 informacije in prijave: CIK TREBNJE, Kidričeva 2, Trebnje; tel.: 07/34 82 104, 34 82 100, od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00 ure; www. ciktrebnje.si - Ivančna Gorica, november 2005 Martinovo je že za nami, mošt je že dozorel v vino. V času tega praznika vinogradnikov so bile mize bogato obložene z različnimi dobrotami, tudi krušnimi. Vendar bo tudi v tednih, ki so pred nami, na mizah vedno vec takih dobrot, saj vstopamo v adventni cas, ko je peka še posebno praznična. KNJIŽNICA V IVANČNI GORICI Enota Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17,1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21, sikivancna@gro.sik.si PON, TOR., SRE., PET. od 9. do 19. ure ČETRTEK od 9. do 14. ure SOBOTA od 8. do 13. ure KRAJEVNE KNJIŽNICE Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična : od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 20 91) KOLEDAR PRIREDITEV V NAŠI KNJIŽNIČNI MREŽI ZA NOVEMBER 2005 Prireditve so tokrat posvečene Dnevu splošnih knjižnic, ki je 20. novembra. IVANČNA GORICA sreda, 16.11., ob 19. uri: SREČANJE Z MARTINOM STRELOM Predstavitev treh knjig o njegovih plavalnih preizkušnjah -Donava, Jangce, Missisippi VIDEM DOBREPOL.TE URE PRAVLJIC: sreda, 9. 11., petek, 18. 11, sreda, 23. 11, ob 18. GROSUPLJE - torek, 15.11.. ob 18. uri: URA PRAVLJIC in OTVORITEV RAZSTAVE osnovnošolca Maksa Eugena Obelšerja - četrtek. 17.11, ob 19. uri: Klarisa Jovanovič in Milivoj Roš - PREDSTAVITEV SODOBNE GRŠKE PROZE V času od Martina do adventa so na mizah posebno bogati kruhi in pogače. K mlademu vinu se odlično prileze kruh z olivami, do božiča pa se bodo na mizah razvrstile najrazličnejše krušne dobrote, tudi Parkeljni, Sadni kruh in Praznični kolač, kijih pripravljamo v Pekami Grosuplje Za martinovim pa vstopamo počasi v adventni čas, ko veselo pričakovanje božiča spremlja bogata peka sladkih in slanih kruhov ter pogač. V tem času se pripravljajo navadni ali sladki kruhi iz bele moke, ki jim pogosto dodajo suho sadjem. Tudi v Pekarni Grosuplje ta prihajajoči čas sprejmemo s kar nekaj sladkimi dobrotami, ki jih pečemo samo v tem času. Sadni kruh in Praznični kolač ter seveda simpatični Parkeljni bodo razveselili vsaka usta in polepšali prihajajoče praznike. Solze, žalost, trpljenje, obup - in še mnoga čustva spremljajo najhujše slovo, s katerim se soočamo v svojem življenju. Smrt: nikoli pripravljeni nanjo, vedno pride nepričakovano. Z neozdravljivo bolnimi osebami, njihovimi svojci in bližajočo se smrtjo se vsakodnevno srečujejo člani nevladnega humanitarnega društva Hospic. O smrti in žalovanju je v knjižnici v Ivančni Gorici predavala predsednica društva Hospic Tatjana Žargi. Društvo Hospic je bilo ustanovljeno leta 1995, da bi detabuizirali smrt in vzpostavili naraven odnos do umiranja in žalovanja. Osnovna načela so predvsem opora bolnikom in svojcem v težavnem sprejemanju bližnje smrti, zagovorništvo bolnika v spoštovanju njegovih želja, samoodločanju in dostojanstvu. Društvo Hospic pa nudi tudi celostno oskrbo bolnika, katere cilj ni podaljševanje ali skrajševanje življenja, ampak zagotavljanje čim boljše blažilne terapije. Tatjan Žargi je povedala, da se večina umirajočih zaveda bližajoče se smrti in na njo reagirajo na različne načine - nekateri se bojijo, drugi so jezni itd. Žalujoči se prav tako težko sprijaznijo z zadnjim slovesom in večinoma ne vedo, kako bi lahko pomagali svojcu. Še posebej težko je v trenutkih, ko umre otrok ali ko se zgodi nesreča - prebolevanje, ki nastopi po prvem šoku, je izredno težko. Društvo Hospic ima organizirane tudi skupine za pomoč žalujočim. Kljub pomoči in informacijam društva Hospic, ki je vsem na voljo brezplačno, se vsak od nas sooča z žalostjo in žalovanjem na svoj način, ki nas ločuje od drugih. SS Po ljudskem izročilu je martinovo kar jesenski pust. Vinogradniki takrat praznujejo svoj praznik in blagoslavljajo mlado vino. Ob tej priložnosti na mizah ne sme manjkati pečena gos, vendar so za ta čas značilne tudi posebne krušne dobrote. V gričih Goriških brd tako spečejo kruh z olivami, ki se odlično prileže k pokušanju mladega vina. Martinovo je tudi povezano z zaključkom del na polju, zato so ob tem praznovanju na mizah pogoste tudi bogate koruzne pogače. Te pa so bile v nekoliko skromnejši obliki tudi vsakdanja malica ob delih na polju, torej v času, ko je bilo za bogato letino potrebno trdo delati. Tekoma (jrosuplje Najdaljše obdobje praznične peke Ivančna Gorica, november 2005 15 ........Iä i WB/¡0 ZAENKRAT POLOVIČEN IZPLEN Sezona 2005/06 se za igralce in navijače ni začela po željah. Trenutno ima namreč ekipa SVIŠ-a polovičen izkupiček: dve zmagi in dva poraza. Razlogov za to je več. Eden od njih so tudi številne poškodbe, ki ivanško ekipo zvesto spremljajo že drugo sezono zapored. Težko je držati visok ritem igre, če v ekipi na vsaki tekmi manjkajo trije ali štirje nosilci igre, vsi mladinci pa še niso zreli, da bi nase prevzeli veliko odgovornost. Da bi bila mera polna, večina poškodovanih prihaja iz vrst zunanjih igralcev, kjer je SVIŠ najbolj »tanek«. Pregled posameznih tekem začnimo v Veliki Nedelji, kamor so vijolični pripotovali brez Zidarja, Ceglarja, Kogelnika in Todorovskega, tako da je bilo v ekipi kar šest mladincev. SVIŠ se je razigranim domačinom upiral le v prvi četrtini tekme, nato pa so se Nedeljam »razleteli« in visok poraz je bil neizbežen. Vendar pa je treba priznati, da so domačini med glavnimi favoriti lige. Sodeč po videnem - upravičeno. Pri SVIŠ-u je bil bolj razpoložen le Bajram, kije dosegel sedem zadetkov in tudi sicer kaže odlične predstave tako v napadu kot v obrambi. Priložnost za celjenje ran je bila domača tekma proti Grosupljem. Niko-la Radič, ki tudi letos vodi naše sosede, ima mlado ekipo, ki veliko obeta. Eden izmed grosupeljskih adutov pa je tudi Simon Stopar, ki je dosegel dva zadetka, nato pa si je žal obnovil poškodbo gležnja. Sicer pa je začetek tekme minil v znamenju precejšnje nervoze, ki je botrovala številnim izgubljenim žogam. Prvi so se pritiska otresli domači, ki so v 17. minuti po- vedli s 15 : 11. V drugem delu so jim izdatno pomagali še Grosupeljčani, ki so prvi gol dosegli šele v 42. minuti. Ob 22 obrambah odličnega Grma je bilo tudi lažje igrati. SVIŠ je tako zabeležil zanesljivo zmago z 31: 21. Druga pesem pa je vijolične čakala v Krškem, kjer so ponovno manjkali štirje igralci. Poleg tega ima Krško s Cehtetom in Šerbcem zelo dobro ekipo. Ravno slednji je bil za SVIŠ v prvih minutah nezaustavljiv. SVIŠ-eva obramba na čelu z vratarjem ni delovala, vrstile pa so se tudi napake v napadu. Na drugi strani so bili nadvse motivirani domačini, ki so si z enostavno igro sredi drugega polčasa priigrali že osem golov prednosti. Kljub temu je SVIŠ še upal na preobrat in, zahvaljujoč požrtvovalni in agresivni obrambi (prišla je nekoliko prepozno), z delnim izidom 0 : 6 prišel le do dveh zadetkov zaostanka, za kaj več pa je zmanjkalo časa. Trenutno je tako SVIŠ na osmem mestu na lestvici. Ekipa Inne Dolgun SVIŠ-a je na derbiju dotlej še naporaženih ekip okusila grenkobo prvega poraza. Prizadejale so ga kdo drug kot starejše sestre z Galjevice, čeprav so za Ivan-čanke tokrat zaigrale Vergeljukova, Jacenkova in Bodnjeva. Rezultat je bil 26 : 35. Varovanke Primoža Po-rija so odigrale tudi pokalno tekmo z Loka kavo. Skofjeločanke so bile boljše za pet zadetkov. V osmem krogu Lige Telekom pa je bila od Inne Dolgun SVIŠ-a boljša Olimpija PLK s 27 : 25. Dekleta se torej trenutno nahajajo na sedmem mestu na lestvici. Imajo štiri zmage, en poraz ter tekmo manj. Rezultati ostalih ekip: Mladinci: SVIŠ : Pomurje 32 : 19 Adria-Krka : SVIŠ 24 : 36 SVIŠ : Krško 35 : 25. Kadeti imajo v letošnji sezoni slabše rezultate, ker v klubu preprosto ni veliko igralcev te generacije. Tako morajo veliko breme nositi mlajši igralci, ki pa so utrujeni od tekem v svoji kategoriji in tudi telesno šibkejši in nižji od nasprotnikov. Trimo : SVIŠ 42 :13 Grosuplje : SVIŠ 53 : 12 SVIŠ : Črnomelj 26 : 26 SVIŠ : Ribnica 19 : 41 Starejši dečki A: Adria.Krka : SVIŠ 17 :12 Grosuplje : SVIŠ 36 : 12 SVIŠ : Črnomelj 21: 25 SVIŠ : Ribnica 21: 29. Starejši dečki B: SVIŠ : Ribnica 22 :19 Dol: SVIŠ 31: 23 SVIŠ : Adria-Krka 34 :15 SVIŠ : Rudar 16 : 24. Mlajši dečki A: Adria-Krka : SVIŠ 17 : 12 SVIŠ : Ribnica 16 : 20 Grosuplje : SVIŠ 13 : 23 SVIŠ : Kočevje 21:11. Mlajši dečki B: Adria-Krka : SVIŠ 24 : 7 SVIŠ : Ribnica 6 : 18 Grosuplje : SVIŠ 11 : 12 SVIŠ : Ig 8 :13. Lo/ze Grčman CENOVNI UPORNIKI OBČINSKEMU DODALI ŠE MEDOBČINSKI NASLOV Igralci ekipe Cenovni uporniki (Aleš Černivec, Uroš Černivec, Rudi Gruenbacher, Aleš Trontelj, Robert Potokar, Dušan Škorič, Damijan Sluga, Klemen Pučko, Klemen Zaletelj, Ilija Barukčič, Robert Bevc in Izidor Motnikar) so naslovu občinskega prvaka v malem nogometu dodali še naslov medobčinskega. Medobčinsko prvenstvo je bilo v nedeljo, 9. oktobra, v Grosuplju. Udeležili so se ga zmagovalci občinskih prvenstev občin Ivančna Gorica, Dobrepolje, Grosuplje in Škofljica. Polfinalne tekme: Pizzeria Arkada (Škofljica): Avtoval Račna (Grosuplje) 2 :1 Veliki Snežak (Videm-Dobrepolje) : Cenovni upornik (Iv. Gorica) 2 : 4 Za 3. mesto: Avtoval Račna : Veliki Snežak 5 : 1 Za 1. mesto: Cenovni upornik : Pizzeria Arkada 3 : 3, po kaz. strelih 6 : 5 Vrstni red: 1. Cenovni upornik - Ivančna Gorica 2. Pizzeria Arkada - Škofljica 3. Avtoval Račna - Grosuplje 4. Veliki Snežak - Videm-Dobrepolje Simon Bregar VABILO Društvo rokometnih sodnikov Ivančna Gorica (v ustanavljanju) vabi vse (tudi že bivše) rokometne sodnike in aktivne sodelavce pri rokometnih tekmovanjih (časomerilci, zapisnikarji ...), da se priključijo novemu »sodniškemu zboru«, ki ga bomo ustanovili v decembru. Še posebej pa vabimo mlajša dekleta in fante, da se nam pridružijo, preizkusijo svoje znanje in sposobnosti iz rokometa in postanejo v bližnji prihodnosti SODNICE in SODNIKI ROKOMETA! Vse informacije dobite na telefonu 031/600 800. U.E. MALI OGLAS Iščemo skrbno varuško za občasno varstvo dveh otrok v Šentvidu pri Stični. Telefon: 040 726 492 V LIVARJU IMAJO NAJBOUSEGA Nogometaši Livarja po 12. krogih 2. SNL zasedajo sedmo mesto na lestvici. Po katastrofalnem začetku so se pobrali in nanizali nekaj dobrih rezultatov, ohrabrujoča pa je tudi igra. Po sladki domači zmagi proti Dravogradu je sledila tekma proti Triglavu, ki se je končala brez golov. Nato so v 10. krogu livarji potovali v Kidričevo, kjer so imeli nekaj neporavnanih računov z Aluminijem. Ta klub je namreč premagal livarje v prvi tekmi sezone. Motiv je bil očitno dovolj velik in gostje so se na Dolenjsko vrnili s tremi točkami. Rezultat je bil 1 : 2, oba zadetka pa je prispeval Biščan. Sledil je pokalni obračun s Publikumom. Seveda ivanškemu strategu fantov ni bilo treba posebej motivirati za ta dvoboj, saj so jim nasproti stali celjski profesionalci. Livarjeva igra v Celju je bila dokaj dobra, v začetku drugega dela je Marič zmanjšal zaostanek, nato pa je Mitrakovič dobil rdeči karton in vsi upi o presenečenju so se razblinili kot milni mehurček. Končni rezultat je bil 5:1, Livar pa se je v četrtfinalu častno poslovil od pokalnega tekmovanja. Nato je sledil derbi in nogometna poslastica v Ivančni Gorici, kamor je v goste prišla vodilna Dravinja. Na tej tekmi so Ivančani tudi z nekaj sreče in izdatno pomočjo Miloša Poivode izvlekli točko. Zanjo je najbolj zaslužen (da, uganili ste) Biščan, ki je dosegel edini gol za domače. Naslednja preizkušnja je Livar čakala v Krškem. Ta ekipa Jožetu Prelogarju vsekakor ni ostala v lepem spominu, saj ji je konec avgusta v Ivančni Gorici uspel neverjeten preobrat in štirje goli v enajstih minutah. Maščevanje tokrat ni uspelo in livarji so se domov vrnili z dvema goloma v svoji mreži. Kljub temu ivanški strateg ni bil preveč razočaran z igro svojih varovancev. Ti so igrali solidno, imeli svoje priložnosti, a v nasprotju s Krčani niso zadeli. Pomembno je, da se je ekipa Livarja izvlekla iz krize in se otresla začetnega pritiska, ki je igralcem »vezal noge«. Če ne drugega, se Ivančani lahko tolažijo tudi z dejstvom, da imajo v svojih vrstah najboljšega strelca lige Darija Biščana, ki je dosegel že osem golov. Kot rečeno, se torej Livar nahaja na sedmem mestu, razlike na lestvici pa so izjemno majhne, saj je npr. med petim Zagorjem in deseto Svobodo le šest točk razlike. Lojze Grčman mčwsn um umrni -mm PRINCE PUB IN KREMENČKOVI PRAKTIČNO ŽE V KONČNICI ŠTIRIH Občinska liga v košarki se počasi preveša v zadnji del, boji pa so vse bolj zanimivi. Medtem ko sta prvouvrščeni ekipi že zanesljivo uvrščeni v končnico najboljših štirih, se za dve prosti mesti bori še 5 ekip. Do končnice imajo ekipe še po 4 tekme. Trenutni vrstni red: 1. Prince pub * 14 13 1 27 492:349 + 143 2. Kremenčkovi * 3. SDS Iv. Gorica 4. Kriška vas * 5. Mesar. In trg. Maver *14 6. 2 Fast 2 turious 14 7. Čebelarstvo Perko 14 8. ŠŠD Josipa Jurčiča 14 9. Sovdati 14 10. Avto Kavšek 14 14 14 14 tek. 13 zm. 1 por. 27 točk, koš razi.: 495:278 + 217 440 : 398 + 42 403 : 444 - 41 444:411 + 33 432 : 404 + 28 430 : 412 + 18 364 : 454 - 90 300:465 - 165 312:497- 185 5 6 6 7 7 11 12 14 23 22 22 21 21 17 16 14 * Upoštevani so rezultati medsebojnih tekem, zato je takšen vrstni red. Simon Bregar MLADE NOGOMETAŠICE POTUJEJO V CELOVEC Ekipa deklic do 12 let uspešno nadaljuje svoj pohod proti državnemu naslovu. Na tretjem turnirju za državno prvenstvo v Dravogradu mlade nogometašice Livarja spet niso imele konkurence. Osnovno šolo Ig so premagale kar s 7 : 0, Kisovec z 8 : 0 in Škale z 2 : 0. Tri zmage seveda pomenijo vodstvo na lestvici z 21 točkami, drugo je Pomurje z 18, tretji pa Slovenj Gradec s 15. Tudi najučinkovitejše strelke prihajajo iz vrst ŽNK Livar. Alma Velič je tako dala 16 golov, Viktorija Živkovič 12 in Pamela Begič 10. V preteklih tednih pa je na naslov ŽNK Livar prišlo zelo zanimivo vabilo. Varovanke Janeza Voden-ška so namreč povabljene na turnir McDonald's v Celovec. Gre za nekakšno predtekmovanje za EP do 12 let. Takšno vabilo je seveda za klub velika čast. Dodajmo še, da so jesenski del sezone zaključile tudi kadetinje, ki so trenutno na petem mestu na lestvici. Lojze Grčman 16 Ivančna Gorica, november 2005 ZA KONEC PRVA ZMAGA Z dirko državnega prvenstva v Orehovi vasi pred mesecem dni se je končala letošnja motokrosistična sezona. Sezona 2005, ki je prinesla AMD Šentvid pri Stični enega največjih uspehov v zadnjih letih, se je končala s prvo zmago Damjana Smrekarja v državnem prvenstvu, s čimer je uspešno potrdil letošnje 3. mesto v skupni razvrstitvi državnega prvenstva v kategoriji 125 ccm3. Piko na i je dodal še desetletni Luka Kutnar, ki je med najmlajšimi v kategoriji do 65 ccm3 v Orehovi vasi dosegel drugo letošnjo zmago. Letošnja sezona pa je najuspešnejša tudi za Miha Barleta, ki je v supermotu (razred OPEN) osvojil skupno tretje mesto. IVin Luka Kutnar - letos dvakrat najboljši v kategoriji 65 ccm3. Da bo letošnja sezona vrhunec Smre-karjeve kariere, se je pokazalo kmalu po uvodnih dirkah, najbolj pa, ko je 1. maja na dirkališču v Stranski vasi pri Semiču prvič stopil na zmagovalni oder. Damjan, kateremu stopničke za najboljše tri niso neznanka predvsem v pokalu Akrapovič. se je že več let trudil stopiti med najboljše tri tudi na dirki za državno prvenstvo. To mu je letos uspelo skupno petkrat, a najslajše je bilo ob koncu na zadnji dirki sezone, v »meki« slovenskega motokrosa, v Orehovi vasi. Povrhu tega je že nekaj tednov prej po domači dirki v Dolini pod Kalom osvojil naslov prvaka v svoji kategoriji za letošnji Pokal Akrapovič. Da je letošnja sezona najuspešnejša, velja tudi za Luka Kutnarja, ki je v kategoriji 65 ccm3 letos dvakrat ugnal vso konkurenco in na koncu osvojil skupno 2. mesto. Luka je vsekakor dokaz, da je tudi pri najmlajših veliko potenciala in možnosti za uspeh, kar je vsekakor dobra spodbuda za številne starše, ki prihajajo s svojimi varovanci v Dolino pod Kalom in se navdušujejo nad vožnjami, ki jih je moč videti. Sicer pa sta letos v državnem prvenstvu konstantno nastopala poleg Smrekarja še Klemen Porenta in Jure Kavšek. z nekaj nastopi pa se jima je pridružil še Staš Go-ričar. Slednji je bil uspešnejši v Pokalu Akrapovič, podobno kot med mlajšimi Rok Virant, Jani Perovšek in Rok Rus. Omeniti gre tudi soliden nastop Jureta Kavška na zadnji dirki v Orehovi vasi, kjer se je preizkusil v močnejši kategoriji OPEN in zasedel dobro 9. mesto. Ko pa se ocenjuje sezona 2005, gotovo ne gre mimo pokala Akrapovič. Nobenega dvoma ni, da se je slovensko pokalno prvenstvo v motokrosu »prijelo«, lahko smo prepričani, da tudi s pomoč- ZAKLJUČEK AKCIJE »VZPONI NA POLŽEVO 2005« Kolesarsko društvo Grosuplje je letošnje leto s sodelovanjem lastnika hotela na Polževem organiziralo kolesarsko akcijo »vzponi na Polževo«, ki se je začela spomladi in se zaključila s kronometrom ter podelitvijo pokalov in priznanj. Ob akcijah »vzponi na Pance« in »k Martinet na klobaso« je društvo 1. aprila letos začelo tudi omenjeno akcijo. Kolesarke in kolesarji iz Ivančne Gorice in okolice so tako vse leto pridno vrteli pedala, se vzpenjali po različnih poteh na vrh Polževa in izpolnjevali evidenčne kartončke. Prijavnina 1500 tolarjev na osebo je omogočala sodelovanje na kronometru, pripravo priznanj, nagrade na žrebanju kartončkov in malico na zaključni prireditvi 15. septembra na Polževem. Prvo leto akcije je kartončke izpolnjevolo 18 kolesark in 74 kolesarjev iz bližnje in daljne okolice Polževega, ki so skupno opravili 2300 vzponov in spustov s te priljubljene točke. Po sproščujo-čem naporu in ob gašenju žeje se je v senci lipe izmenjalo veliko izkušenj in zgodb med ljubitelji rekreativnega kolesarstva, kar je dalo akciji še poseben čar. NASI DIJAKI DOLENJSKI PRVAKI V DVORANSKEM NOGOMETU V četrtek, 27. oktobra, je v dvorani Leona Štuklja v Novem mestu potekalo srednješolsko prvenstvo v malem nogometu za dijake. Udeležilo se ga je 8 srednješolskih ekip z Dolenjske, ki so pridobile pravico sodelovanja. Na tekmovanju so sodelovali tudi dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice, in to odlično. Rezultati predtekmovanja: 1. krog: SŠ ČRNOMELJ: SPSŠ KRŠKO 2:3 (1:2) ŠC SGLŠ NM : GIMNAZIJA BREŽICE 3:1 (2:1) SŠ METLIKA: ŠC SEŠTG NM 0:3 (0:1) SŠ IVANČNA GORICA: SŠ KOČEVJE 2:0 (1:0) 2. krog (na izpadanje): SPSŠ KRŠKO: GIMNAZIJA BREŽICE 2:3 (1:1) ŠC SGLŠ NM: SŠ ČRNOMELJ 2:0 (1:0) ŠC SEŠTG NM: SŠ KOČEVJE 2:1 (1:0) SŠ IVANČNA GORICA: SŠ METLIKA 5:0 (3:0) (0:2) (1:0) POLFINALE GIMNAZIJA BREŽICE : SŠ IVANČNA GORICA 0 : 3 ŠC SGLŠ : ŠC SEŠTG 1 : 0 ZA 3. MESTO GIMNAZIJA BREŽICE: ŠC SEŠTG 3:0 (2:0) FINALE SŠ IVANČNA GORICA: ŠC SGLŠ 1:0 (0:0) VRSTNI RED DOLENJSKEGA PRVENSTVA V MALEM NOGOMETU ZA DIJAKE 1. SREDNJA ŠOLA JOSIPA JURČIČA IVANČNA GORICA 2. ŠC NOVO MESTO - SREDNJA GRADBENA IN LESARSKA ŠOLA 3. GIMNAZIJA BREŽICE 4. ŠC NOVO MESTO - SREDNJA ELEKTRO ŠOLA IN TEHNIŠKA GIMNAZIJA 5.-8. SREDNJA ŠOLA METLIKA 5.-8. SREDNJA ŠOLA ČRNOMELJ 5.-8. ŠC KRŠKO -SEVNICA - SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA KRŠKO 5.-8. SREDNJA ŠOLA KOČEVJE Glavno breme v ekipi naše šole so nosili: Luka Sadar, Jure Erjavec (kapetan ekipe), Franci Kadunc (vratar, ki ni prejel nobenega gola), Goran Markovič (najboljši strelec tekmovanja), Dejan Grošelj. Zelo dobro so igrali še: Izidor Bregar, Jaka Apfel, Toni Duša, Tilen Jenko, Marko Noč, Miha Ribarič, Goran Gavranič in Klemen Špec. Kako odlično so igrali, pove že podatek, da v štirih tekmah niso prejeli niti enega zadetka, dali pa so jih 11. S tem dosežkom so se uvrstili med najboljših 16 srednješolskih ekip v Sloveniji. Četrfinalno tekmovanje bo predvidoma sredi januarja prihodnje leto. Simon Bregar Po izteku akcije je kolesarsko društvo organiziralo kronometer v dolžini 6 km in z višinsko razliko 330 m s startom pri železniškem mostu v Veliki Loki in ciljem pri hotelu na Polževem. Sedemnajst minut po startu so najhitrejši že prečkali ciljno črto in se veselili najžlahtnejših pokalov, drugi pa smo premagovali sami sebe in strmino klanca po svojih najboljših močeh. Bronastega, srebrnega in zlatega polža za 20, 30 in 40 vzponov je prejelo več kot 50 najbolj vztrajnih rekreativk in rekreativcev, sodelujočih v akciji. Najmlajši udeleženec akcije je dopolnil 7, najstarejši 68 let, najbolj vztrajen obiskovalec pa je Polževo s kolesom obiskal 115-krat in si prislužil posebno priznanje. Za sodelovanje in prijaznost med akcijo in ob zaključku je priznanje prejel lastnik hotela Zdenko Lavrič, ki se trudi ponovno oživiti in razgibati prekrasno polževsko planoto. Dober odziv na prvo akcijo »vzponi na Polževo 2005« pomeni, da bo še več navdušencev in ljubiteljev kolesarstva naslednje leto uživalo v naporih ter sproščalo napetosti v prekrasnem okolju Polževega. Več informacij o društvu in njegovih dejavnostih dobite na naslovu: www. kolesarsko-drustvo-grosuplje.si Slavko Bučar Smo uspešna in stabilna gospodarska družba livarske dejavnosti s 50-letno tradicijo, ki proizvaja različne vrste ulitkov za evropski trg. Zaradi povečanja naročil iščemo: 1. VODJO IZMENE - PC IVANČNA GORICA: 2 kandidata s končano V. stopnjo strojne, metalurške ali druge ustrezne izobrazbe 2. OPERATERJA NA CNC-BRUSNEM STROJU: 2 kandidata 3. PREOBLIKOVALCA KOVIN: 1 kandidat Pod 2 in 3 pričakujemo kandidate s končano IV. stopnjo strojne, elektro ali druge ustrezne izobrazbe. 4. VEČJE ŠTEVILO DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI s končano poklicno šolo ali brez nje 5. TEHNOLOGA STROJEGRADNJE: 2 kandidata s končano VII. ali Vl.stopnjo strojne, metalurške ali druge ustrezne izobrazbe 6. TEHNOLOGA NORMIRCA: 1 kandidat s končano VI. ali V. stopnjo strojne, metalurške ali druge ustrezne izobrazbe Ustrezne delovne izkušnje na vseh prostih delovnih mestih so zaželjene, niso pa pogoj za sklenitev pogodbe. Z izbranimi kandidati bomo sklenili pogodbo za določen čas, ker gre za začasno povečan obseg dela, po tem roku pa obstajajo možnosti zaposlitve za nedoločen čas. Vaše pisne ponudbe z dokazili sprejemamo do zapolnitve potreb v kadrovski službi družbe LIVAR, d.d., LJUBLJANSKA CESTA 43, 1295 IVANČNA GORICA ali na elektronskem naslovu zaposlitve@livar.si, do 30. 11. 2005 oziroma do zasedbe delovnih mest. Za informacije pa nas lahko pokličete na telefon, št. 78 69 914 ali 78 69 995. VABIMO VAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE ! Damjan Smrekar - tretje mesto v državnem prvenstvu v kategoriji 125 ccm3. jo generalnega pokrovitelja, podjetja Akrapovič iz Ivančne Gorice. Dirk pokala Akrapovič se je redno udeleževalo okoli sto dirkačev, vsaj na nekaterih dirkah državnega prvenstva pa seje kazala povečana udeležba ravno na račun pokala. Uspehe v pokalu so nanizali tudi trije domačini, sicer člani trebanjskega kluba MK Mitas Fortuna, Borut Koščak s 1. mestom in Tadej Koščak z 2. mestom v razvrstitvi kategorije 125 ccm R2, v veteranskem razredu R1 pa je Andrej Rus skupno osvojil 2. mesto. Ravno veterani so posebna zanimivost pokala Akrapovič, nastopajo pa v dveh kakovostnih razredih. V R2 že nekaj sezon kroji sam vrh član AMD Šentvid pri Stični Branko Kavšek, ki je letos osvojil skupno 3. mesto. Uspešno se mu je letos pridružil še en domač veteran, Stane Pečjak, kije bil 13., še uspešnejši pa je bil s 7. mestom Alojz Trstenjak. Sezona, ki je na tako sklenjena, bo torej domačemu avto-moto društvu ostala še dolgo v lepem spominu. Sicer pa so misli vodstva že zazrte v prihodnost, saj bo društvo prihodnje leto praznovalo 60-letnico delovanja. Namen društva je, da bi ta veliki jubilej primerno proslavili, zato člani obljubljajo ljubiteljem dirk v Dolini pod Kalom vrsto zanimivosti in novosti v sezoni 2006. Matej Šteh Ivančna Gorica, november 2005 17 SAHOWSKQ KOTIČEK Šahisti ŠK Višnja Gora-Stična nadaljujemo dvoboje ekipnih tekem v kamniško-domžalski ligi. V 4. krogu smo doživeli nesrečen poraz z ekipo Na dvoboju v Komendi. Igrali so I. kat Boris Kocmur na IV deski, I. kat. Damjan Lesjak na III. deski, MK Sašo Pimat na II. deski in MK Hinko Krumpak na I. deski (na fotografiji ni viden). Črni graben, v Trzinu smo igrali 2 : 2, doma pa premagali ekipo Črni vitezi z rezultatom 2,5 : 1,5 ter ekipo Šmar-ca pri Kamniku I. z rezultatom 4 : 0. Po sedmih krogih smo z 19 točkami drugi, v ligi pa je 14 ekip. Igramo še dva kroga, naše želje pa so še velike. Pri nas najbolje igra Sašo Pirnat (6 točk iz sedmih tekem), ki je tudi ka-petan ekipe. V nedeljo, 4. decembra, ob 9. uri vabimo šahiste občine Ivančna Gorica na občinsko prvenstvo v pospešenem šahu (2x15 minut ali 2x10 minut) v gostišču Podobnik v Ivančni Gorici. Prijave na naslov ŠK Višnja Gora-Stična, Sokolska 10, 1294 Višnja Gora, člani ŠK pa do 9. ure na dan tekmovanja. Za SK: Janez Dremelj III. FESTIVAL SLOVENSKEGA TAROKA bo 18. iti 19. novembra v Hotelu Ribno na Bledu. Najprej bo promocijska igra, ki je namenjena gostom iz tujine, županom in občinskim zastopnikom, predstavnikom dragih športnih panog Olimpijskega komiteja Slovenije in še nekaterim osebnostim družbenega življenja Slovenije. V nadaljevanju bo potekala bitka na 11. turnirju za posameznike (predzadnjem) za državno prvenstvo 2005. Festival postaja pravi praznik slovenskega taroka! Bralke in bralci Klasja! Če vas tarok zanima in se boste zadrževali na Gorenjskem, pridite tudi vi! Več informacij o programu festivala lahko najdete na spletni strani Tarok zveze Slovenije. Tarok zveza Slovenije OS STIČNA CESTA 2. GRUPE ODREDOV 40 1295 IVANČNA GORICA objavlja JAVNO DRAŽBO II PRODAJO OSiSillGA AVTOMOilLA LADA i IVA VIVAMCII GORIC! 1. PREDMET JAVNE DRAŽBE Premičnina, osebni avto znamke LADA, tip NIVA 1600, št. šasije XTA212100N0947516, leto izdelave 1993, s polico avtomobilskega zavarovanja, veljavno do 23. 3. 2006. Izklicna cena 50.000,00 SIT - cenitev Avto Kavšek. 2. POGOJI ZA SODELOVANJE: 1. - Javna dražba bo potekala v prostorih avle Osnovne šole Stična v torek, 6. 12. 2005, ob 17. uri. Dražitelji si lahko predmet javne dražbe ogledajo, 1. 12. 2005 na parkirnem prostoru pred športno dvorano Osnovne šole Stična od 12. do 15. ure. Višina kavcije, ki jo dražitelji položijo pred dražbo, je 5.000,00 SIT. Dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, bo kavcija vrnjena po končani dražbi. 2. ■ Kupec postane lastnik premičnine po plačilu celotne kupnine in overitvi kupoprodajne pogodbe. - Prometni davek na promet s premičninami in vse stroške, povezane s prodajo premičnine, nosi kupec. ■ Najuspešnejši dražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo o nakupu v 15 dneh po javni dražbi po osnutku pogodbe, ki je na vpogled pri predsedniku javne dražbe v OS Stična, in plačati kupnino v 15 dneh po sklenitvi pogodbe. ■ Če najuspešnejši dražitelj v 15 dneh po javni dražbi ne sklene kupoprodajne pogodbe, se mu varščina ne vrne. ■ Če najuspešnejši dražitelj v pogodbenem roku ne plača kupnine, se šteje kupoprodajna pogodba za razdrto, vplačano varščino pa zadrži prodajalec. Osnovna šola Stična S POLŽEM PREKO SLEMENI V TIMAR Na predpraznično soboto dopoldne, nekaj po enajsti, smo se s planinskim društvom Polž odpravili na dvodnevni pohod Sleme-Tamar, ki je bil hkrati tudi zaključni pohod društva v tej sezoni. V manjšem avtobusu se nas je zbralo 16 in z rahlo zamudico smo se odpravili proti Vršiču. . i f - ^ -.....- ifiSfe?! ■ ■ 1 nssssiii Ko smo prispeli na Vršič, je vodstvo prevzela vodnica Jana, ki je na turi opravljala pripravništvo. Po debeli uri hoje smo pod njenim vodstvom prispeli do Slemena, kjer smo imeli prelep razgled na Jalovec, Rateške Ponce, Kranjsko Goro in gore Martuljške skupine. Na položnem travnatem pobočju smo si privoščili dolg počitek na toplem soncu, malicali, nabirali rjavo barvo ... družbo pa so nam delale kavke, fehtarice hrane. Sledil je spust v dolino pod Poncami, mimo slapa Črna voda. Po dveh urah hoje smo prispeli do doma v Tamarju, kjer smo povečerjali, nato pa družabni večer podaljšali dolgo v noč. Kljub podarjeni uri sredi noči je le-ta minila prehitro. Po zajtrku in kavici smo se odpravili v Planico, kjer so se najpogumnejši povzpeli na velikanko in si ogledali propadajoči skakalni center. Izlet smo zaključili s kosilom v piceriji, kjer smo nadomestili vse porabljene kalorije, na poti nazaj pa sladko zaspali in se že zgodaj popoldne znašli doma. v Višnji Gori. Tako je društvo izpolnilo začrtan program izletov za letošnje leto, člane in ostale pa že zdaj vabimo na prednovoletni tradicionalni nočni pohod na Polževo, kamor se bomo sprehodili z baklami, nato pa še poveselili ob večerji-Loiote-utrinkih iz bogate pohodne sezone. Članica društva Alenka Skok Planinsko društvo Višnja Gora Planinci, pohodnikl, sprehajalci le ljubitelji PD Polž Planinsko društvo POLŽ vas v soboto, 17. decembra 2005, vabi na zaključni - 2. nočni pohod z baklami na POLŽEVO. Start je ob 18.00 pred trgovino POLŽEK (avtobusna postaja Višnja Gora). Startnina: 1.500 SIT za člane s poravnano članarino zaleto 2005 2.000 SIT za nečlane 1.000 SIT za otroke do 12. leta V startnino je vključena organizacija pohoda, večerja in zabava na Polževem. Prijave zbiramo na telefon, št. do 15. decembra 2005 041 746825 - Aleš ERJAVEC 041 751238 - RokKASTELIC Prijavnino je treba zaradi rezervacij poravnati do 15. decembra 2005. VLJUDNO VABLJENI! 284 Ivančna Gorica, november 2005 Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/1998, 27/2002, 110/2002, 15/2003) in 5. člena Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 4/01 in 4/02) Občina Ivančna Gorica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov na področju športa v Občini Ivančna Gorica za leto 2006 1. Predmet javnega razpisa iz sredstev proračuna Občine Ivančna Gorica za področje športa je sofinanciranje naslednjih vsebin športnih programov ter razvojne in strokovne naloge: - interesna športna vzgoja otrok in mladine, - športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, - športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, - športna rekreacija, - kakovostni šport, - vrhunski šport, - šport invalidov, - izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, - vzdrževanje javnih športnih objektov in površin, - promocijska dejavnost športa, - priznanja športnikom in športnim delavcem. 2. Izvajalci letnih programov športa so: - športna društva, - zveza športnih društev, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, - zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. Športna društva in klubi ter njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju letnega programa športa. 3. Na razpis za sofinanciranje programov športa lahko kandidirajo nosilci in izvajalci športnih programov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v Občini Ivančna Gorica, - da so registrirani za opravljanje dejavnosti v športu, - da imajo organizirano redno dejavnost najmanj 6 mesecev v letu in so že registrirani najmanj eno leto od prijave na razpis, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, - da Občini Ivančna Gorica vsako leto dostavijo poročilo o realizaciji programov, ki so bili sofinancirani iz proračunskih sredstev, društva in klubi pa tudi podatke o članstvu, in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon o društvih. 4. Razpisna dokumentacija (prijavni obrazec in drugi obrazci) je na voljo od objave razpisa v občinskem glasilu Klasje do zaključka razpisa v poslovnem času Občine, in sicer na Občini Ivančna Gorica, Oddelku za družbene dejavnosti, Sokolska 8, Ivančna Gorica. 5. Izvajalci športnih programov, ki želijo kandidirati na javnem razpisu, morajo k prijavnemu obrazcu priložiti: - potrdilo o registraciji društva pri UE Grosuplje (samo društva, ki se prvič prijavljajo), - potrdilo o zagotovljenem strokovnem kadru (pogodbo s strokovnim delavcem), - potrdilo o zagotovljenem prostoru oz. športni površini za izvajanje programa (pogodba z lastnikom oz. upravljavcem, če se program izvaja v najetih prostorih oz. površinah) ter urnik vadbe, - izjavo, da bosta poročilo o delu za leto 2005 ter poročilo o porabi sredstev za investicijsko vzdrževanje in nabavo športne opreme v letu 2005 dostavljeni najkasneje do 24. 2. 2006, - program dela za leto 2006 ter program investicijskega vzdrževanja in nabave športne opreme v letu 2006. Izbrani bodo le tisti izvajalci, ki bodo dostavili vso dokumentacijo. 6. Proračunska sredstva za področje športa za leto 2006 se bodo razdeljevala na podlagi določil Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 4/01 in 4/02), in sicer po sprejemu proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2006. 7. Zadnji rok za prijavo na razpis je 23. 12. 2005, na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica. Prijava mora biti posredovana v zaprti kuverti in z oznako »Javni razpis - šport 2006«. Prijave, ki na naslov ne bodo prispele do zahtevanega datuma, pri vrednotenju ne bodo upoštevane. 8. Medsebojna razmerja med Občino Ivančna Gorica in izbranim izvajalcem športnih programov se bodo uredila s pisno pogodbo. 9. Podrobnejše informacije dobite na Občini Ivančna Gorica, tel. 78-78-384, Mojca Globokar Anžlovar ter Bogomir Sušič. Občina Ivančna Gorica župan Jernej Lampret, prof. RAZPIS ZA ŠPORTNIKA LETA OBČINE IVANČNA GORICA V LETU 2005 ZŠO Ivančna Gorica tudi letos podeljuje priznanja za najboljše športnike in športnice v naši občini ter priznanja zaslužnim športnim delavcem. Predlogi morajo prispeti na naslov ZŠO Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Iv. Gorica najpozneje do srede, 23. novembra 2005, na priloženem obrazcu. Predlogov, ki bodo prispeli pozneje, žal ne bomo mogli upoštevati. Kategorije, za katere lahko predlagate svoje kandidate, so: a) Dečki letnika 1990 in mlajši b) Deklice letnika 1990 in mlajši c) Mladinci letnikov 1989, 88, 87 in 1986 d) Mladinke letnikov 1989, 88, 87 in 1986 e) Člani letnika 1985 in starejši f) Članice letnika 1985 in starejše g) Najboljša šolska ekipa občine (skupaj za osnovno in srednjo šolo) h) Najboljša moška klubska ekipa občine i) Najboljša ženska klubska ekipa občine j) Zaslužni športni delavec-delavka, veteran-veteranka Za naziv športnika leta občine Ivančna Gorica imajo pravico kandidirati vsi tisti, ki so člani društev in klubov občine Ivančna Gorica in so člani ZŠO Ivančna Gorica! Za najboljšo klubsko ekipo lahko kandidirajo seveda samo ekipe društev oz. klubov, ki so registrirani v naši občini in so člani ZŠO Ivančna Gorica. Kandidirajo lahko le posamezniki in ekipe, ki tekmujejo v športnih panogah, opredeljenih v klasifikaciji Olimpijskega komiteja Slovenije. V posamezni kategoriji lahko predlagate samo najboljšega posameznika oz. ekipo. Predlagate lahko tudi športne delavce-delavke (učitelje, trenerje, druge funkcionarje), veterane in veteranke za posebno priznanje za velik prispevek k razvoju športa v naši občini. K vlogi dodajte ustrezno obrazložitev. Svoje predloge morate potrditi z žigom in podpisom predsednika kluba oz. društva. Ob jubilejih bodo športni klubi in društva dobila jubilejne plakete za 10-, 20-, 30- ali večletno delovanje, zato, če sodite mednje, navedite v svojem predlogu tudi to. ABV, KOVINSKI IZDELKI, d.o.o. Sela pri Dobu 3, 1296 Šentvid pri Stični Tel; 01-780-50-23, 01-780-50-24 mmmmmm Fax: 01-78-74-51 8, e-mail: abv@abv.si Naše podjetje Vam nudi: JÊÊ - lahkih in težkih jeklenih konstrukcij za potrebe gradbeništva, - jeklenih konstrukcij industrijskih, proizvodnih in skladiščnih objektov, - jeklenih stopnišč z ograjami, - nadstreškov in manjših podkonstrukcij, - ograj in izdelkov iz inox materiala. MONTAŽO - lahkih in težkih jeklenih konstrukcij, - izoliranih strešnih plošč, - izoliranih jeklenih fasadnih plošč. STORITVE - čiščenje jeklenih profilov in pločevine na linijskem peskalniku, - mehanski razrez pločevin dim. 6000 mm in debeline do 1 5 mm, - plamenski razrez pločevine, - krivljenje pločevine do dolžine 6000 mm, - usluge z avtodvigalom z možnostjo dostave, - usluge z rotacijskimi dvigali, - svetovanje in izdelava delavniške dokumentacije in PZI projekta. Kontaktna oseba - Anton Jakše, tel. 041 569 665 Ivančna Gorica, november 2005 19 Sv. MIKLAVŽ Pred nami je tudi adventni čas in sv. Miklavž, ki je zaščitnik otrok. Predvsem v starih časih je veljalo, da na ta dan dobri mož obdaruje pridne otroke, poredni pa so dobili palico. Tako so vsaj tisti revnejši otroci prišli do kakšne dobrote. Po vaseh še danes vsako leto obišče otroke sv. Miklavž v spremstvu parkeljnov, ki vzbujajo strah. V naše otroštvo je z obiskom vnašal prav čarobne trenutke. Otroci smo obljubljali, da bomo pridni, in s strahom prisluškovali rožljanju verig, kije prihajalo iz noči. To je tudi čas, ko naj dom zadiši po piškotih in drugih dobrotah. Babica mi je rdečo zarjo ob večerih pred Miklavžem razložila s pojasnilom, da Miklavž peče piškote. Danes smo kar nekako navajeni, in tudi vse več otrok brez kakšnih večjih predsodkov pričakuje od nas, da jih bomo bogato obdarili. Vendar pa je prav, da otroke naučimo, da je to praznik darovanja, ljubezni in sočutja. Da bi otrokom dali občutek darežljivosti, lahko skupaj z nami spečejo piškote najrazličnejših oblik Pečemo lahko parkeljne in miklavže iz medenega testa. V hiši bo omamno zadišalo po dobrotah, otroci pa se bodo počutili varne in bodo polni pričakovanj. Recept za pripravo medenjakov je zelo preprost, tako da so mu kos tudi manjši otroci. Dobro je. da medenjake spečemo vsaj teden pred Miklavžem, da jim izboljšamo okus. Hranimo jih v pločevinaste škatle za piškote. Piškote lahko okrasimo z barvnimi glazurami ^ jih-pripravimo-samt: Lahko jih oblijemo s stopljeno čokolado. Za pripravo medenjakov potrebujemo: 275 g moke, 75 g surovega masla, 1 jajce, 50 g medu, 100 g rjavega sladkorja, 1 žličko pecilnega praška, 1 veliko žlico cimeta. Moko zmešamo s cimetom in pecilnim praškom in vse skupaj pre-sejmo v skledo. Dodamo maslo in ga skupaj z moko drobimo s prsti, dokler ni mešanica podobna velikim drobtinam. Jajce in med zmešamo v posebni posodici, to mešanico ter sladkor dodamo moki. Dobro premešamo. Kroglo testa damo v vrečko ali zavijemo v alu folijo in postavimo v hladilnik za najmanj pol ure. Testo na pomokani deski razvaljamo centimeter debelo. Z modelčki za piškote izrežemo piškote različnih oblik. Preložimo jih na pekač in pečemo pri 180°C približno 15 minut. Pred peko piškote lahko okrasimo z rozinami, okrasnimi kroglicami, orehi, mandeljni, sezamom in podobno. Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec Pečen fižol s klobaso 0,5 kg fižola, 10 dag slanine, 1 prekajena klobasa, 1 čebula, 2 pora, 2 stroka česna, lovor, majaron, žajbelj, rožmarin, poper, mleta paprika, 2 dag moke Fižol skuhamo do tričetrt. Na slanini in na koleščke narezani klobasi prepraži-mo drobno sesekljano čebulo, ko postekleni, dodamo na drobno sesekljan por in vse dušimo. Nato dodamo še sesekljan česen in vse dišavnice. Vse zgostimo z moko, zalijemo z vodo in dušimo ter stalno mešamo. Dodamo še kuhan fižol, vse stresemo v glineno posodo ter še opečemo v krušni peči ali pečici. Prosena kaša s slivami 0,5 kgprosene kaše, 21 mleka 8 dag surovega masla ali 250 dl smetane, sladkor V vrelo slano mleko zakuhamo prebrano in dobro oprano kašo. Med kuhanjem dodamo še suhe slive ter kuhamo, da se zmehča. Zabelimo jo s stopljenim maslom. Med kašo lahko zamešamo tudi domačo smetano. Krhljevka 40 dag jabolčnih in hruškovih krhljev ter suhih sliv, sok pol limone Krhlje in suhe slive skuhamo v vodi. Ko krhljevko ohladimo, jo začinimo z limoninim sokom. Kmečki kruh 50 dag moke, 50 dag krompirja, 3 dag kvasa, 2,5 dl vode V skledo presejmo moko, dodamo kvaseč, sol, pretlačen krompir in prilijemo mlačno vodo. Vse pregnetemo v gladko testo, ki se mora ločiti od posode in rok. Nato ga pomokamo in pustimo na toplem vzhajati. Vzhajanega spet pregnetemo in ga damo v pomokan pekač. Ko znova vzhaja, ga povrhu trikrat poševno zarežemo, pomažemo z jajcem in ga spečemo v krušni peči. Smetanov namaz 10 dag koruzne moke, 3 dag bele moke, 1 dl domače smetane, sol Smetano segrejemo do vretja in jo osolimo. Koruzno moko zmešamo z belo in vse skupaj dodamo vreli smetani. Mešamo, dokler zmes ne postane tako gosta, da smetana da od sebe maslo. Kremo namažemo na koščke domačega kruha, če pa naredimo jed redkejšo, jo lahko polijemo čez ajdove žgance. Jabolčni cmoki 0,5 kg jabolk, 13 dag sladkotja, 0,5 kg moke, 750 dl mleka, 1 jajce, maslo, drobtine, sladkor Jabolka naribamo ter jih potresemo s sladkorjem. Pustimo jih stati. Nato dodamo moko, mleko in jajce. Z žlico naredimo žličnike in jih kuhamo v slanem kropu 15 minut. Kuhane zabelimo z maslom, drobtinami in sladkorjem. IZ BABIČINE KUHINJE... Povsod moderne kuhinje, ropotanje malih gospodinjskih aparatov, bleščeča posoda, a spomin vedno znova prikliče od nekod tisto prijetno toploto štedilnika na drva in omamen vonj jedi, ki se je na njem kuhala. Se pred desetletji so naše babice kuhale na ognjišču in v peči. Uporabljale so glineno posodo, kije bila povezana z žico, bolj trdni pa so bili železni lonci. V pečeh so lonce premikale z burklami, ki so jih prislonile na posebno pripravo - hlapca, če je bil lonec večji. Kuhali so doma pridelano hrano. Zjutraj so bili žganci z mlekom ali koruzni močnik s kislim mlekom. Ričet, žganci in štruklji so veljali za boljšo hrano. Večkrat so kuhali tudi krompir v oblicah, mlečno kašo in zelje. Jedi so zabelili z mastjo, ocvirki ali maslom, če so zabelo sploh imeli. Krompir, fižol, zelje, repa, prosena kaša; vse to se je zvrstilo čez teden. Za nedeljsko kosilo so pona vadi postregli z ješprenjem, v katerem se je kuhal kos svinjskega mesa. V zimskem času so bile na mizi tudi krvavice in prekajeno meso, a le redkokdaj. Kruh so pekli v krušni peči, gospodinja ga je zamesila v metrgi, kije stala poleg zakurjene krušne peči. Kruh je bil največkrat črn. Nad njim se ni nihče pritoževal - da je le bil. Če niso imeli dovolj moke, so ji dodali kuhan krompir ali pretlačen fižol. V hlebec je gospodinja vedno zarezala križ, preden ga je potisnila v krušno peč. Kmečka juha z ajdovo kašo 1 čebula, 2 pora, 1 prekajena svinjska noga, 2 pesti na drobno narezanega zelja, košček cvetače, rumena koleraba, 1 korenček, peteršilj, 2 stroka česna, 2 lovorjeva lista, žajbelj, sol, pest ajdove kaše Na maščobi popražimo čebulo in nato še por, zalijemo z vodo, posolimo. Dodamo prekajene parklje in vso narezano zelenjavo. Ko se zelje že malo zmehča, dodamo oprano ajdovo kašo in vse skupaj kuhamo v lončenem loncu v kmečki peči 1 uro, na štedilniku pa malo manj. 20 Ivančna Gorica, november 2005 mmomm LAHKA KRIŽANKA (Z VSE SORTE POPUSTI) Rešitev v poudarjenem navpičnem stolpcu bo povedala, kaj je trenutno največji mednarodni problem. A E 0 A B R N Z E \f S VODORAVNO: 1. oče, 2. del čevlja, 3. zapreka, 4. vrsta iglavca, 5. vodni hlapi, 6. eksplozivno telo, 7. organizacija združenih narodov, 8. očetove ali materine sestre, 9. glodalec. KVIZ 1. Kje so najlepši lehnjakovi slapovi v naši občini? a) na potoku Kosca b) na potoku Bukovica c) na reki Temenici 2. Kaj izhaja iz mineralne vode, ko odpremo steklenico? a) kisik b) dušik c) ogljikov dioksid 3. Koliko kvadratnih metrov obsega ar?............... 4. Kateri poklic je opravljal sv. Krištof? a) brodarski b) krojaški c) pekarski 5.Kam prištevamo morske pse? a) med zveri b) med ribe c med plazilce 6. Kje imata sotočje potoka Višnjica in Stičnica? a) v Rupah b) v Vodotučinah c) na Rogovili 7. Kolikšna je povprečna temperatura naših izvirov? REŠITVE IZ PREJŠNJEGA KVIZA: 1. a, 2. Snežnik, 3.c, 4. v juri, 5. b, 6.b, 7.b PRI PSIHIATRU Kdaj slišite glasove, ne da bi videli človeka? - Ko telefoniram. POMAGAJTE, DOBRI UUDJE Gospa Milena, direktorica Kmetijske zadruge in cenjena sodelavka pri Klasju, podnevi in ponoči in še vmes razmišlja, kako bi pomagala obubožanemu kmetijstvu, ki ga pestijo vse sorte težave, najbolj pa podražitve pogonskega goriva. Nedavno je zvedela, da pri nas na skrivnem kraju raste čudežna oljarica visoke rodnosti, ki daje nafti podobno olje. Kdor ve za rastišče te rastline, naj nariše pot do nje. Gospa Milena mu bo stokrat hvaležna. SMESNICA Ženska pride k zdravniku in začne: »Gospod zdravnik, glava me boli, v prsih me zbada, želodec se mi obrača, v sklepih me trga, kar naprej sem prehlajena, križ me boli, žolčni kamni se mi delajo, krčne žile imam in kar naprej se mi dela črno pred očmi. Kaj pravite, katere bolezni imam?« Zdravnik se globoko zamisli, potem pa reče:» Veste, razmišljam, katere bolezni nimate.« DOPOLNJEVANKA Na prazne črte vpišite pridevnik, ki pristaja vsem trem samostalnikom. ...........................................................................................življenje ...........................................................................................ovratnica ...........................................................................................dnevi DOPOLNITE PREGOVORI 0 ZVONOVIH 1. Da resnica se spozna, je treba slišat oba................ 2. Po toči..................................je prepozno. 3. Vsega ni treba obešati na veliki.............................. - Kako mladi hitro najdejo skupni jezik! Zanimivost Ivančna Gorica, november 2005 21 Tvoj dom brez tebe prazen je, samo spomin lep nate nam moči bo dal, da v naših srcih večno boš ostal. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, stari oče in stric FlIANJO BONČINA Malo Hudo 5, Ivančna Gorica Na njegovo zadnjo pot smo ga pospremili v nedeljo, 23. oktobra, na pokopališču v Stični. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem. Društvu upokojencev, Krajevni organizaciji Rdečega križa Ivančna Gorica in Lovskemu društvu za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo osebju Kliničnega centra Ljubljana in osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica za vso skrb v času bolezni. Posebna zahvala gospodu župniku Jožetu Kastelicu za lepo opravljen pogrebni obred in mašo. Iskrena zahvala nekdanjim sodelavcem SZ VPO Novo mesto in delavcem SŽ VPO Ljubljana za izrečeno sožalje, govor, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi mladim pevcem iz Šentvida za ganljivo petje in Perparjevim za oskrbo pogreba. Najlepša hvala družini Sever iz Ivančne Gorice za vso pomoč in izkazano skrb v času njegove hude bolezni. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. ^ Vsi njegovi mM Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, le trudne si oči zaprl in v večnost se podal. Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok, zato ne bomo te pozabili za vedno v srcu te ohranili. ZAHVALA V dopolnjenem 67. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, brat in dedek JOŽE ZAJC s Sel nad Višnjo Goro 12 Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom in številnim znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkev. Iskrena hvala gospodu župniku Boštjanu Modicu za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem in šentviškemu pevskemu zboru za ganljivo zapete pesmi, Perparjevim, gospodu Pavlu Grozniku za ganljive poslovilne besede ter gospodu Miklavčiču. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi Mg 4_ Ko zadnja solza se utrne, ko večni mrak oči zagrne, končano tvoje je trpljenje, zdaj čaka te le še vstajenje. ZAHVALA Ob mnogo prerani in boleči izgubi dragega sina, brata in strica NAČETA SELANA (13. 5.1955 - 18.10. 2005) iz Hrastovega Dola 5 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče ter darove za svete maše in cerkev. Hvala gasilcem iz Hrastovega Dola za organizacijo in izvedbo pogreba ter članom drugih gasilskih društev, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala Ivanu Kastelicu za poslovilni govor, v katerem je lepo opisal delo in življenje pokojnika. Iskrena hvala gospodu župniku Stanetu Kerinu za vse molitve in lepo opravljen pogreb. Hvala tudi pevcem za lepo petje, Perparjevim in onkološkemu inštitutu HI Ljubljana. Žalujoči: mama, brat Ciril, brat Andrej z družino, sestri Anica in Jožica z družinama ZAHVALA Zapustila nas je draga žena, mama, babica, sestra in teta ANA GASPERIIN j roj. Zupančič z Bojanjega Vrha 2 po domače Strohnova Ani Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter prispevali za svete maše in dober namen. Iskrena hvala za izrečena sožalja, podporo in pomoč v težkih trenutkih. Hvala gospodu župniku in pevskemu zbora za lepo opravljen pogrebni obred ter Perparjevim za spoštljivo opravljene pogrebne storitve. Žalujoči vsi njeni Jesen se pisano obleče in zažari od tihe sreče, dopolnjena je časa mera, bogata je življenja bera -slovo pa vendarle boli, ker tebe več med nami ni... ZAHVALA V 91. letu starosti je sklenila svoje zemeljsko življenje draga mama Bertka MARJETA KASTEUC iz Velikih Pec 19 Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste se prišli poslovit od pokojne mame. Hvala dr. Davorinu Kastelicu za sočutno razumevanje v njenih zadnjih dneh. Iskreno smo hvaležni gospodu Jožetu Koželju za opravljeno pogrebno mašo in ganljive besede. Hvala tudi Šentviškim slavčkom ter Perparjevim. Prisrčna hvala pa tudi vsem, ki boste mamo Bertko ohranili v spominih in molitvah. Njeni domači ZAHVALA V 95. letu starosti nas je zapustila mama, babica in prababica JOŽEFA MMKOVIČ iz Doba pri Šentvidu 25 Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše in dobre namene. Zahvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za zapete pesmi in Perparjevim za pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Perpar Janez s.p. VSE POGREBNE STORITVE NA ENEM MESTU. DOSEGLJIVI 24 UR NA DAN. 041/785-113 041/647-380 Tiho, mirno si zaspal, odšel v kraj, od koder te ne bo nazaj. Ne solza ne bolečine na koncu ni, ostaja le praznina, ki boli. Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal. Sledi ostale so povsod od dela pridnih otrok. ZAHVALA Ob smrti moža, očeta, tasta in starega ata JOŽETA KOVAČA SL iz Malih Les 9 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in dobre namene za cerkev. Posebej hvala gospodu župniku Tonetu Humarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za prelepo petje, gasilskemu društvu Krka, Perparjevim ter gospe Nataši Uršič za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Njegovi domači Naj še tako zatrdno naše je pričakovanje, pa se zgodi, da hip pričakovati je nepričakovan, ko pride. T.S. Eliot ZAHVALA V 91. letu starosti je umrla mama NADA GOLF iz Velikih Cešnjic Iskrena hvala za vašo pozornost, izrečena sožalja in darove, ki ste jih namenili v njen spomin, sosedi Tjaši za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste se poslovili od li na njeni zadnji poti ter poskrbeli za lep pogreb. Posebej se zahvaljujem gospodu Koželju za obiske in zakramente ob prvih petkih ter za pogrebno sveto mašo. Nada z dmžino - jPni» Ob nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očija, sina, brata in strica ANTONA KOŠiAKA iz Dedenega Dola 25 se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter sprevod na zadnji poti. Zahvaljujemo se PGD Višnja Gora za svečano izveden pogreb ter g. Jožetu Gro-su za poslovilne besede. Hvala tudi g. Pavlu Grozniku za ganljive besede ob slovesu, zahvala pa velja tudi cerkeve-nemu pevskemu zboru in organistu g.Milanu Jevnikarju za lepo zapete pesmi. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Boštjanu Modicu za sočuten poslovilni govor v cerkvi ter g. Stanku Kastelicu in g. Novaku za lep cerkveni obred. Vsi njegovi - NOVI NAGROBNI SPOMENIKI - KLESAN JE IN OBNOVA ČRK UREDITEV IN OSKRBA GROBOV STANKO PERPAR, Zaboršt 16,1296 Šentvid pri Stični GSM: 041/43 66 64 22 Ivančna Gorica, november 2005 KDO CE SN UPATI? »Dragi čitatelji, čez eno reč vam moram potožiti, katera je enako žalostna, kakor ostudna. Pet let bo preč, ko sem se z mojem možem poročila, ino nikda ne bi verjela, da se bode moj mož v tako kratkem času, tako dalječ spozabil, druge reči više štimati, kak mene. loj, kdo prenese, kaj jaz vboga prenesti moram. Moj mož šnupa tabak. Dasiravno je on še u najinih zarokah šnupavcem jako suproten bil, in meni, ki šnupavee po nobeni ceni teipeti ne morem, obljubil, de se tega nesrečniga praha nikda lotil ne bode. A sešel se je s takim tovarši, ki so mu šnupke ponujali, ino prej, kak sem se sirota zavedla, že je tobačnica Ut bila; iz kraja še skrivej med pismami, potem očitna na mizi. Kaj sem od te dobe zavolj tega šmentanega šnupa-nja prestala ne morem vsega povedati. Pišem, de bi moja beseda mla-denčem, ki še ne šnupajo, tolikanj pomogla, da se te gnusobe ne lotijo in tako svojim bodočim ženam al go-spojam živlenje polajšajo. Snupavci so še huji od tobakajcev. Res da tobakajcem usta smerdijo, vonder se temu še pomagati zna, če se usta z vodo dobro sperejo, tudi dim-nat zrak se lože prezrači, de drugih pluča preveč ne terpijo. Šnupavcem kukajo iz nosa koker eni črni červiči drobtine tobaka, ki lezejo večkrat brez njegove vole na ustnice, brado in belo srajco pod vratom. Za vsakega nešnupavca so gotovo stud in gab. Oj kakšna muka je za mene, kedar me mož z jenim poljubom zve-seliti želi. Žalostno in ostudno. Na smeh me vleče kada vidim prjatle, ktere moj mož objemati in poljubljati načinja. Zvijajo se in trgajo stran, de se totoj nevarnosti izmuznejo. Ako to nije mogoče, se z mežečimi očmi in nakremženimi ustmi udajo. Oj kaj bode, če moj šnupavee veliko starost učaka, prevboga sirota jaz. Moj mož vsak dan toliko zašnupa, koliko moje najmlajše dete za živež porabi, to je tri srebrne krajcarje. Ako bo dočakal sedemdest let, bo to zneslo 720 zlatov. Vse to bo s svojem umazanem nosom posrkal. In koliko denarja \rh tega pomete še za rute s katerimi si smrdljivi nos briše. Kadar je na tesnem z denarjem, morajo i\se sukne, vse hlače na svitlo - vsak že- pek obrne, dokler zadnji krajcer ne stakne. Potem pa hiti v tabakerijo, da mu nos prej ne odpade. Ako gre po svojih opravilih od doma in pripeti se, da je tobačnico pozabil s seboj vzeti, oj kaj je to za ena nesreča in vzdihvanje. Vonder, če zagleda soseda, še tako gerdega vmazanca, tobačnico iz žepa vleči, oj kako po-mežikuje z očmi in miga z nosom in kako srečen je, če se tabak tudi njemu ponudi. Meni se čini, de kdor obilo šnupe po-serka, nima več svoje vole in je nesrečen. Moj večkrat pravi, de je brez voha in okusa. Oj kako ga razkači, kada mu pak velim, de je to od njegove šnupe; veli, de mu nič ne privošim. Snupavci naglo proti krtovi deželi ko-račijo. Ko bi po mojem bilo, bi vsa dekleta vkup stopila in nobena ne bi za moža šnupavca vzela. Ti slabiči se bahajo, de so močnejši spol, zraven pa tako majhnega dela svojega života, kakor je nos, vkrotiti ne morejo. Oj, nesrečna šnuparska kuga.« Iz Drobtinic- letol851 VSAKA SLED PRAV PRIDE Kadar sem na poizvedovalnih obiskih pri naših bralcih, pogosto priporočam, naj bodo pozorni na vsakršne sledi iz preteklosti. Hkrati jih prosim, naj poskrbijo tudi za sporočila zanamcem, da bodo vedeli, kako smo živeli mi. Takih misli je bil očitno tudi neznani poročevalec s Sel pri Višnji Gori. Ta je na drobno smrekovo deščico zapisal podatke o postavitvi oltarja in jo pritrdil na skrivnem kraju. Ko so letos obnavljali notranjost cerkve, je sporočilo prišlo na dan. Na deščici piše tole: 7 r r - < "i ¿ - pippap ' "'-T! ' ~yf.....-- ■ Ä....... . y&m ^ n -if- ■ is U!i| ,, , i fg.r-i IP. jfS . i ji- . , - Deščica z drobnimi, a nadvse zanimivimi podatki iz devetnajstega stoletja Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, do.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALi REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 Ta altar je bil kuplen vuštangi pri sv. Antono Kupila gaje Meta Groros iz Kamenberda. Postau in prenovu Jakob Eržen, Tišler iz Višnje Gore na soseskine stroške in dobru znikau Lejta 1886 Kdo je napisal to zanimivo sporočilce, lahko le ugibamo; morda župnik, morda cerkovnik, najverjetneje pa višnjegorski »tišler« Eržen. Iz sporočila lahko zvemo poleg podatkov o oltarju še marsikaj drugega. Predvsem sta zanimivi pismenost in izrazne sposobnosti tedanjih preprostih ljudi. Priimek Groros je nekoliko nenavaden; morda je pisec mislil na priimek Garvas. Tudi beseda znikau je nerazumljiva. Verjetno gre za kak »tišlerski« izraz. Hvala neznanemu poročevalcu. Tudi mi poskrbimo za podobno veselje zanamcev. Pri prenovi cerkve so se pokazale tudi lepe freske in napisi, ki doslej še niso bili razvozlani. O tem morda ob kaki drugi priložnosti. LS Kje so tiste vodice, ki so včasih bile VODA V RUPAH Rupa je vodno ime. Z njim označujemo vodni vir s povsem določenimi lastnostmi. Vse doslej preučene vode s tem imenom imajo bolj ali manj izrazite naslednje značilnosti: - voda prihaja na površje skozi večjo odprtino (rupo) v zemlji, - izvir ni stanoviten, zavodeni predvsem ob večjem dežju, - v okolici so še drugi manjši izviri, ki se pokažejo le ob večji povodnji, - pretežni del vode odteče dalje po površini, nekaj pa jo ob presihanju rupa vsrka nazaj, - v okolici rupe je vselej nekaj ravninskega sveta s kraškimi potezami. Siv" Glavna rupa je zaščitena z ograjo, okolica pa močno zaraščena. Množinsko ime Rupe pove, da je v okolici več bruhalnikov in požiralnikov. Vse te značilnosti v polni meri veljajo tudi za vodni pojav v stiskih Rupah. Ime ima v pričujočem primeru širok pomen. Z njim namreč označujemo tri stvari: vodni vir, predel v okolici vira in zaselek v okrilju naselja Stična. Mi se bomo kajpak posvetili predvsem vodi. Starejši Ruparji vedo povedati, da so bile njihove rupe nekdaj bolj vodnate in bolj zanesljiv vodni vir kot danes. Tam so ljudje napajali živino in prali perilo, zlasti pozimi, ko je bila v rupah voda toplejša kot v površinski Stičnici. Nekdaj so okoličani po obnašanju vode v rupah napovedovali tudi vreme. Ob veliki povodnji je voda kar na celem prebijala travnato rušo in pod pritiskom brizgala v zrak; pri tem so »gejzirji« večkrat presegli polmetrsko višino. Ob takih priložnostih je voda naplavila veliko človeških ribic. Lojz Culjkar iz Rup je pred dobrega pol stoletja eno samo jutro naštel devetnajst nasedlih živali. Danes so ti pojavi vedno redkejši in slabotnejši. Kaj hočemo: še en dokaz, da se svet naglo spreminja. LS IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Dragi ljubitelji naše domačije. Zadnjič sem zlezel pod skedenj in privlekel na plan novo etnološko starino. Tokrat vam je dan v prepoznavanje delovni pripomoček, ki so ga naši predniki rabili le v enem letnem času. Ta čas bo zanesljivo nastopil že prav kmalu. Upajmo, da bo letos narava dala dovolj bele podlage, po kateri so nekoč drsela taka in podobna prometna sredstva. Oglasite se z odgovorom in ostanite zvesti sodelavci našega kotička. Klasjev Polde ■"■wËÈs ■,HH Ivančna Gorica, november 2005 23 ♦ Ih DOZKO VOLJO s» ZAKAJ SE JE MORAL GROF VO LOVV/ »RREGVANTAT« TICE, DUŠE »ONI SVET« Že površen pogled na slikarijo z vaške situle, priobčene v prejšnjem nadaljevanju, nas prepriča, da so imele tiče veliko in posebno vlogo v duhovnem življenju prednamcev v prazgodovinskem času. Številni sledovi, segajoči celo v naš čas, pa pričajo, da so pernati krilatci tudi pozneje imeli vidno mesto v naravoverju naših prednikov. Ti so že v prazgodovinski dobi, recimo pred več tisoč leti, verjeli, da je človeško bitje iz dveh sestavin: iz minljivega telesa in iz neminljive duše. Telo po smrti zgori ali strohni, duša pa gre na oni svet. Od tu dalje pa je bilo več nazorov in kombinacij: 1. Telo se z dušo ponovno snide na onem svetu. Ta pogled je pripeljal do sežiganja pokojnih. Sežig je namreč omogočil, da se je pretežni del telesa dvignil v nebes in se tam spet zlil z dušo v večnem življenju. 2. Telo (strohnelo ali sežgano) ostane na Zemlji, duša pa odide na oni svet. Ko se tam obnovi in pomladi, se vrne na Zemljo in se utelesi v novorojenem človeku. Pri utelešenju sodelujejo presnovljeni materiali odmrlih teles. dol. Tu moramo vsekakor vključiti pojma velika tica in mala tica. Velike tiče trans-portirajo z zemeljskimi grehi obtežene duše iz umrlih teles na oni svet, male tiče pa poskrbijo za primeren dotok mladih dušic v novorojena človeška bitja. Nekaj tega se kaže že v prizorih na vaški situli, nekaj sledi o tem pa lahko zaslutimo tudi v današnjem času. To so krušne tičke, posamezne ali na poprtnikih, iz božičnega in novoletnega časa. O tem bo tekla beseda v prihodnjih nadaljevanjih. 3. Zemeljski ostanki (torej telo) so po smrti nepomembni. Duša odide na oni svet in tam večno biva le v duhovnem (nematerialnem) stanju. Spomnimo se znamenitega reka: »Nič ne boš nesel s seboj!« Kdor kaj več razmišlja in preudarja o svetu in življenju, bo spoznal, da so posamezne vsebine vseh treh pogledov na nek način še vedno aktualne. Kažejo se v vse bolj razširjenem upepeljevanju pokojnikov (čeprav zdaj bolj iz praktičnih kot duhovnih nagibov). Blizu je tudi nazor o reinkarnaciji. Druga razlaga vsebuje elemente današnjega materialističnega pojmovanja evolucije v naravi. Tretja varianta pa nas v marsičem spominja na prvine krščanstva, temelječe na začasnosti zemeljskega življenja in na enkratnem utelešenju večne duše. Mnoga znamenja kažejo, da je med naravo-vernimi prednamci dolgo časa prevladoval nazor, omenjen pri 2. točki. Po tej razlagi je med nebom in zemljo tekel živahen promet z dušami. Poenostavljeno in malce cinično bi lahko rekli takole: stare duše gor, mlade pa LE&PoLP SEVER V fREimimn SEVERNA II II Eno samo steblo Amalijinega koksarja seje razbohotilo okoli stebra vinske brajde. POOUSTFK KCEBVO ¡imioouMt nik in se nameril naravnost k tlačanom. Dobro si jih je ogledal, nato pa ukazal tistemu z najlepšimi hlačami, naj mu sledi v grmovje. »Sleci,« je ukazal. Tlačan je kajpak ubogal in mu izročil hlače. »Glej da boš tiho, sicer...« mu je požugal oskrbnik in mu vrgel petaka. »Sedaj pa izgini«. Čeprav je bil brez spodnjic, je gonjač za ovinkom še malo postal in videl, kako je grof prilezel iz grmovja in si pretaknil hlače. Šele čez leta je prišlo na dan, kaj se je bilo primerilo. Pred dnevi so divji lovci obstrelili divjega merjasca. Na pogonu je razjarjena žival planila naravnost proti graščakovemu stojišču. To se je zgodilo tako nepričakovano, da je gospod komaj utegnil prijeti za močno hrastovo vejo in se potegniti kvišku. Razkačeni veper je toliko časa krulil pod drevesom in kazal čekane, da so kričečemu grofu skoraj že pošle moči. Stvar se za bingljajočega grofa ne bi končala dobro, če ne bi s sosednjega stojišča prihitel oskrbnik in pokončal »zverino«. Na tleh je grof ugotovil, da v njegovih hlačah nekaj ni v redu, oskrbnik pa je začutil čudne vonjave. No, kaj je sledilo, pa tako že veste. Grofa ljudje niso porajtali zaradi njegove oholosti, zato so si še dogo potem z veseljem pripovedovali storijo o tem, kako se je po lovu »pregvantal«. Morda so si tudi kaj izmislili in dodali, vendar jaz pri tem nimam nič zraven. LS NENAVADNA DOMISLICA Delovni pripomoček, ki ga kaže podoba, sem najprej nameraval uporabiti kot etnološko uganko, a sem si premislil, ko sem zvedel, da je bil narejen s prav posebnim namenom. »To je jarm za vprežno živino,« boste rekli, »nič posebnega«. Pol vašega odgovora je prav, pol pa ne. Na sliki je res jarem, vendar ne za govedo, temveč za pasjo vprego. Pred dobrega pol stoletja ga je naredil Jože iz temeniške doline. (Ime ni pravo - izmislil sem si ga na željo izdelovalca). Jože je namreč v mladih letih nekje prebral, da se visoko na severu ljudje redno vozijo s psi, pa je še sam poskusil. Pri hiši so tedaj imeli dva močna in igriva psa. Jože jima je vzel mero, nato pa v očetovi delavnici izdelal primeren jarem. Psa sta z veseljem sodelovala, ko ju je vpregel v sanke in je šlo čez drn in strn. Tudi žito je kdaj zapeljal v mlin. Vse to je delal bolj na skrivaj - bal se je očeta, ki ni bil preveč navdušen nad sinovo novotarijo. Ko se je domiselni mladenič pasjega pogona naveličal, je pripomoček romal na podstrešje in tam obležal vse do današnjih dni. Zanimivo, česa vsega se ljudje domislimo. L S LXXVIII. REKORD: PLODOVITO FIŽOLOVO ZRNO V pozni jeseni smo prejeli prijazno pisemce s Kuželjevca. Pero je v črnilo pomočila Amalija Mišmaš in nam sporočila, da ima rekorden pridelek fižola iz enega samega zrna. Zrno je po naključju našla v kuhinji, ko je pometala tla, in ga vsadila. Z veseljem sem odšel v to suhokranjsko vasico in se prepričal, da je vse res in še več. Skupaj sva naštela 124 strokov, ki so vsebovali beri in piši 385 zrn. Če bi gospa Amalija ves pridelek naslednje leto vsadila, bi iz enega fižola dobila skorja 150 000 potomstva. To so seveda le predvidevanja, saj je malo verjetno, da bi vsa zrna skalila in dala tako obilen pridelek. Za letošnji vrtičkarski dosežek Amaliji z veseljem priznavamo Klasjev rekord in ji želimo še novih podvigov. LS Grofje so večinoma imeli graščino in dosti zemlje okoli nje. Tudi plemenitaš iz naše zgodbe je imel toliko sveta, daje imel po takratni postavi pravico do lastnega lova. Imenitnik je pogosto hodil na lov, vsako jesen pa je priredil obsežen lovski pogon. Na njem so poleg grajskih čuvajev sodelovali tudi lovci iz sosednjih lovišč. Pri tem so kot gonjači pomagali tudi tlačani. Po uspešnem lovu je grof na jasi v gozdu pri- in poželjivo gledali proti mizi, od koder je včasih priletela na pol obrana kost. Tudi tisto leto je bilo že vse pripravljeno za veliko gostijo, grofa pa od nikoder. Končno je iz gozda stopil grajski oskrb- redil gostijo s pečenim jelenom in vinsko kapljico iz grajskih kleti. Za grobo obte-sano mizo seje našopiril grof, okoli njega pa so posedli lovci in gozdarji. Malo proč so se na drevesne štore namestili tlačani Na svatovskem sprevodu, ki ga kaže podoba na vaški situli, je več malih tic, prinašalk življenja, in le ena velika tica, odnašalka duš pokojnih na oni svet (št. 2). To lahko razumemo kot poročno voščilo mladoporočencema: »Veliko novega življenja in malo smrti«. Dvoglave tiče, ki so tudi na sliki (5 in 9), imajo poseben obredni pomen. Te bomo podrobneje preučili ob dragi priložnosti. lllíalilliill'llKV b 24 Ivančna Gorica, november 2005