Številka 34 (496) Velenje, 31. avgusta 1979 Cena 4 din YU ISSN 0350-5561 neugodnih gospodarskih gibanjih ni predsedstva občinskega sveta ZSS Velenje so na zadnji seji obravnavali gospodarje-v prvem polletju — V drugi polovici septembra bo predsedstvo ocenilo izvajanje sklepov . Člani predsedstva občinskega veta ZSS Velenje so na 16. seji sedno kritično spregovorili o jspodarjenju v naši občini v rvem letošnjem polletju ter o resničevanju stališč republi-kega sveta ZSS. Kot že ničkoli-t okra t doslej, so člani pred-ledstva tudi tokrat opozorili, da le vedno v občini nismo ali niso r stanju pripraviti takšnih podatkov, ki bodo resnično čimbolj uporabni in iz katrerih se bo dalo resnično razbrati dejansko »tanje na področju gospodarjenja. Obenem pa so opozorili, kot le ničkolikokrat doslej, da vseskozi sprejemamo raznorazne ukrepe, vendar so potem nemočni pri njihovem spoštovanju Če ocenjujemo polletne re-sultat gospodarjenja v luči za-BStrenega gospodarskega polo-taja, potem ne moremo biti za-iovoljn i, so poudarili na seji V Brganizacijah združenega dela sicer spoštujejo dvofazni postopek obravnave rezultatov, tboljšuje se tudi kvaliteta gradiv, vendar se vse ustavi takrat, Ico je treba sprejeti ustrezne ikrepe za zboljšanje položaja in jih seveda tudi uresničevati v rsakdaniji praksi. Ugotavljajo, ia posllovodni organi še vedno :e v prvi fazi preveč pasivno ocenjujejo dosežene razultate in ia je premalo analiz vzrokov, ki so povzročili nastalo stanje. Če pa že ugotavljajo vzroke, so le-ti preveč,.,objektivni", zato so tuli ocene že na začetku premalo POTUJOČI VRTCI KONČALI Z DELOM Druištva prijateljev mladine v krajevtih skupnostih so letos organizirala potujoče vrtce za šolske ini predšolske otroke z namenom, da le ti med počitnicami ne bi bii prepuščeni sami sebi Žal lalhko to rečemo le za krajevno sskupnost Pesje, Konovo, Smartinch Šmartno ob Paki, Za-vodnjee, Šentilj in Šalek Gorica. V dve;h največjih KS v Velenju, to stai KS Center levi in desni breg, pa takšna oblika varstva otrok še ni zaživela. Prav gotovo je željja vseh, da bi v prihodnje takšnee aktivnosti zaživele v vseh krajevnih skupnostih. D. T akcijske, zaradi česar tudi ni učinkovitih ukrepov za izboljšanje stanja Rezultati polletnega gospodarjenja namreč kažejo, da se v občini nadaljujejo nekatera neugodna gospodarska gibanja, ki slabijo akumulacijo gospodarstva in ogrožajo stabilen gospodarski razvoj. Za prvo polletje letos je še vedno značilna slaba ekonomičnost našega gospodarstva. Celotni prihodek je bil ustvarjen z 92 odstotki in znaša njegov indeks porasta 142, kar bi bilo zeIo spodbudno, če ne bi porabljena sredstva naraščala hitreje (indeks 143). Dohodek je v primerjavi z enakim obdobjem lani večji za 36 odstotkov, čisti dohodek pa (nadaljevanje na 2. strani) Golte usposobiti do decembra Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje so na torkovi seji potrdili kratkoročni program obnove Rekreacijsko turističnega centra Golte ter razpravljali o njegovem nadaljnjem razvoju V torek je bila seja izvršnega sveta skupščine občine Velenje, na kateri so obravnavali problematiko Rekreacijsko turističnega centra Golte. Prisotni so bili seznanjeni, da dela pri obnovi tega centra uspešno napredujejo. Izdelani so že projekti za sanacijo, pristopili pa so tudi že k obnovi gondolske žičnice ter k izdelavi sedež niče. V najkrajšem času pa naj bi pričeli tudi z gradnjo ceste do vrha Golt. Člani izvršnega sveta so potrdili kratkoročni razvojni program Golt, ki predvideva usposobitev tega centra že do letošnjega decembra. Za uresničitev tega programa so zadolžili Rdečo dvorano, ki je že doslej upravljala Golte. Takoj pa je potrebno pristopiti tudi k uresničevanju srednjeročnega programa, katerega bo potrebno usmerjati preko gospodarske zbornice oziroma preko bodoče poslovne skupnosti občin Mozirje in Velenje. Seveda pa računajo, da se bodo v reševanje finančnih vprašanj vključili tudi sosednji občini Žalec i Celje ter svet osmih občin. Izdelali bodo predlog programske usmeritve rekreacijsko turističnega centra Golte, ki ga bodo podali vsem zainteresiranim, skupaj s predlogom zbiranja sredstev. Na zadnji seji izvršnega sveta so prisotni spregovorili tudi o izredno težki situaciji, ki je nastala v Gorenju zaradi velikih stroškov proizvodnje in nizkih cen izdelkov v treh proizvodnih tozdih. Gorenju, kljub velikim prizadevanjem, cen ni uspelo dvigniti V razrešitev tega problema se bo morala vključiti celotna slovenska skupnost. Na seji je bila podana tudi informacija, da bo v začetku prihodnjega leta popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, na katerega se je potrebno takoj pripravljati. M. T. Obiranje hmdja je v polnem teku. Bera zdenega zlata bo letos slabša kot prejšna leta, pa še tega večinoma obirajo s stroji. Zato so takšni posnetki, kjer merijo hmdj še na &afe, silno redki. ,Jn še eden", je dejal fant na sliki. (D. B.) Razgibano delo IS Člani IS skupščine občine Velenje so svoje septembrske seje v glavnem namenili problematiki, s katero se srečujejo posamezne delovne organizacije oziroma skupnosti Člani IS skupščine občine Velenje so se včeraj sešli na 39. seji Obravnavali so sanacijski načrt za kritje nekritih odhodkov v občinski zdravstveni skupnosti po zaključnem računu v letu 1978 ter stabilizacijski načrt za zagotovitev skladne potrošnje z razpoložljivimi sredstvi in planskimi izhodišči za leto 1979. Razpravljali so tudi o delovnem programu občinske raziskovalne skupnosti za leto 1979 in se seznanili z njenim dosedanjim delom. Prihodnji teden se bodo člani IS sešli na dveh sejah. V ponedeljek, 3. septembra se bodo seznanili z gospodarjenjem v delovni organizaciji Toplovod Velenje v prvem polletju letos, z gibanjem OD v tem kolektivu ter s prizadevanji za prilagoditev delovnega časa uporabnikom. V nadaljevanju seje pa bodo razpravljali še o poslovanju Gostinstva Velenje - DE Kopališče. V četrtek, 6. septembra bodo člani IS na seji med drugim razpravljali o izvajanju prostorske, urbanistične in zemljiške politike v občini ter se seznanili s sklepi zbora občin skupščine SRS ob analizi dosedanjega razvoja in problematike manj razvitih območij v Sloveniji Zdravstveni delavci sprejeli stabilizacijske ukrepe Nekaj besed o prispevku izvajalcev za sanacijo izgube zdravstvenega varstva v občini Velenje — Tudi uporabniki moramo pokazati večjo disciplino Nezavidljiva situacija, v kateri se je zaradi naraščajočih potreb znašlo zdravstvo v naši občini, prav gotovo zahteva kar najodločnejše in najhitrejše ukrepe. V Našem času smo že pisali o težavni finančni situaciji, ki bremeni celotno zdravstvo naše občine in ki je posledica nesorazmernega povečanja zdravstvenih uslug v tem in preteklem letu ter očitno prenizko zastavljene stopnje. O rešitvi tega problema bo v tem in prihodnjem mesecu odločalo združeno delo, ustrezne stabilizacijske Slavje na Menini planini Planinci Gornjega grada in okolice so v nedeljo proslavili 30-letnico obstoja in uspešnega dela svojega društva — Obenem so na Menini slavili tudi 70-letnico pašne skupnosti načrte, ki naj bi zagotovili v tem trenutku kar najbolj usklajeno potrošnjo z razpoložljivi sredstvi in planskimi stališči, pa so sprejele tudi združene zdravstvene organizacije Vdenje. Program, ki so ga sprejdi izvajalci osnovnega zdravstvenega varstva v občinah Velenje in Mozirje ter v bolnišnici Topolši-ca, je prav gotovo eden od pomembnih korakov pri razreševanju finančne problematike zdravstvenega varstva, obenem pa tudi prispevek za boljše zdravstvene udugp. Program namreč zajema ukrepe za omejitev potrošnje pri izvajanju zdravstvenih storitev, vendar le na škodo uporabnikov. Med nalogami, ki so si jih zastavile združene zdravstvene organizacije Velenje, naj omenimo le najpomembng še. Zaradi naglega porasta bolniškega že (nadaljevanje na 2. strani) Prejšnji teden so slavili planinci Gornjega grada in okolice. Ob 304etnici obstoja planinskega društva so pripravili vrsto prireditev, ki so se zvrstile Dnigi kkmečki praznik, ki so ga preteklo nedeljo pripravili v krajevni skupnosti Plešivec, je kljub obla-&ni nedddji pritegnil v ta kraj okrog tisoč obiskovalcev, ki so bili navdušeni nad prikazom starih kme-Ekih obbičajev. Več o tem na zadnji strani. med tednom, zaključno slove- I snost pa so pripravili minulo I nedeljo ob planinskem domu na Menini planini Med drugim so O mg^rJ/^m odkrili spominsko obeležje veli- ^^^B^HA S kemu narodnjaku in pobudniku ■ planinstva v Gornji Savinjski dolini Franu Kocbeku, pripravili so predavanja in razstavo, v soboto pa je bflo na Menini planinsko srečanje ob kresovih. V nedeljo dopoldne so se ob planinskem domu zbrali številni jjHH^^HH planinci iz vse Gornje Savinjske S doline. Vreme je sicer gomje- grajskim planincem pošteno M/t* dflEBJBI nagajalo, vendar planincev ni js^m&SjjMj ugnalo. Ob tem velja omeniti, j * | da so tukajšnji planinci z nedel- jjj^tJiA- jskim slavjem ob 304etnici .'' obstoja društev tudi uradno VHf. p kronali svoje večletne napore ■ f.Jr f^*-- pri obnovi privlačne planinske - # postojanke na Menini Z izje- /Jm jU „ & milimi napori so uspeh povsem '^B. ^MU' obnoviti svoj dom, ki bo po dej - ^ j^..,, ^g ^^(nada^erai^i^^traii) V soboto, 25. avgusta so na Muti odprli že tradidonalno razstavo ■ poljedelskega in vrtnarskega orodja ,.Sreča v zdenju in cvetju." Poleg številnih obiskovalcev so se otvoritve udeležili tudi predstavnici Koroških Slovencev iz Oobasnice. Otvoritveni govor pa je imel predsednik gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič. V času razstave, ki bo odprta do 2. septembra bo več strokovnii predavanj in prikazov uporabe orodij, vzporedno pa bo potekalo tudi več kulj turno-zabavnih in športnih prireditev. Na posnetku: Predsednik gospodarske zbornice Slovenije Andrej Veibič med ogledom izdelkov SOZD Gorenja. D. B. Do konca tedna bo precej sončno vreme z jutranjo meglo po kotlinah. Postopoma bo topleje. Obnovljena planin&a postojanka bo podej zopet privabljala številne ljubitelje gora voril Franc Zalesnik - Vršnik. Morda ne bo odveč nekaj besed o tem. V drugi polovici prejšnjega stoletja je slovenske pokrajine zajel val narodnostnega prebujanja. V tem času so naši ljudje na taborih vse bolj glasno zahtevali narodnostne in druge pravice, pri tem pa so lahko uspeli le z manjšo odvisnostjo od tujega kapitala. Ena izmed poti, ki je vodila k temu cilju in so jo spodbujali brata Vošnjak in drugi, je bila tudi združevanje v zadruge vseh vrst in ustanavljanje narodnih hranilnic. Zadružna misel je hitro osvojila množice in število zadrug se je nenehno večalo. Predvsem je bilo to pomembno za kraje na Štajerskem, kjer je bil raznarodovalni pritisk najhujši Potreba po uveljavljanju življenjskih pravic in boj za gospodarsko neodvisnost sta porodila zadružno misel tudi v Zadrečki dolini 3. marca leta 1908 so v Gornjem gradu ustanovili pašniško zadrugo, že v juniju istega leta so kmetje popeljali na pašnike prvo živino. Seveda so prej sprejeli zadružniki pravilnik in izdelati poslovni ter pašniSci red. Zadruga je pridno delovala vse od ustanovitve naprej, poleg nje pa je na področju Gornje Savinjske doline obstajala še podobna zadruga na Ljubnem ob Savinji Gomjegrajska je takrat štela 174 članov in je bila po številu vključenih kmetov najmočnejša na Sloven&em. Tudi zaradi tega je bfla gomjegrajska pašniška zadruga v skupni zadružni organizaciji zelo vplivna in je dosegala mnoge gospodarske uspehe, čeprav se je vseskozi berila z ljubljansko škofijsko upravo. Pašhiška zadruga v Gornjem gradu je uspešno delovala vse do začetka druge vojne in tudi med njo. Še leta 1944 je bilo na prostranih pašnikih Menine planine kakšnih 200 glav živine, kasneje pa je okupator črede močno razredčil in kmetje so po osvoboditvi uspeli popeljati na pašnike le še kakšnih 100 glav. Poslovanje zadrug se je po osvoboditvi močno spremenilo in pašni&a zadruga je prenehala z delom. Kmalu zatem je upadlo tudi zanimanje za pašništvo, ki ga v zadnjem času zopet oživljamo in bomo morali na to področje vložiti resnično veliko naporov. JANEZ PLESNIK Slavje na... (nadaljevanje s 1. strani) zopet nudil zatočišče številnim planincem od vsepovsod. Na nedeljski slovesnosti so podelili številna visoka planinska priznanja, zbranim planincem je spregovoril tudi predsednik občinske konference SZDL Moziije Jože Kumer, kroniko planinstva na tem področju pa je prebral neumorni planinski delavec in oskrbnik doma na Menini Ferdo Rifelj. Pozabiti namreč ne smemo, da planinci v Gornjem gradu in okolici ne delujejo le zadnja tri desetletja. Začetki planinstva segajo daleč nazaj, še v konec prejšnjega stoletja. Utemeljitelj planistva v Gornjem gradu in v vsej Gornji Savinjski dolini, dolgoletni načelnik Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva Fran Kocbek, je namreč dolga leta, kot naduči-telj, služboval v Gornjem gradu. Njegovo izjemno delo je rodilo obilne sadove. Po drugi vojni so planinci iz Gornjega grada nekaj časa delovali kot sekcija domžalskega planinskega društva pred tremi desetletji pa so se osamosvojili in odslej dosegajo velike uspehe. Najpomembnejši je vsekakor temeljita obnove planinskega doma, ki so jo po večletnih naporih letos zaključili. Lep uspeh pomeni tudi razvitje društvenega prapora in tudi to je sodilo v okvir nedeljske prireditve. Še nekaj ne smemo pozabiti Planinci so svoje slavje združili s 70-letnico pašne skupnosti v Gornjem gradu. O njenem nastanku, razvoju in pomenu je zbranim sprego- 0 neugodnih gospodarskih gibanjih (nadaljevanje s 1. strani) za 28 odstotkov. Podatki med drugim tudi kažejo, da imamo v občini še vedno 22 tozdov in skupnosti, v katerih je osebni dohodek naraščal hitreje od rasti dohodka, na meji rentabilnosti pa posluje 13 tozdov, 28 pa s slabo ekonomičnostjo. Izgube so se sicer v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšale in znašajo le še 2 odstotka lanskih, stopnja zaposlovanja pa je še vedno previsoka. Neugodna gospodarska gibanja ob koncu prvega polletja, saj analiza kaže, da so slabosti gospodarstva v glavnem enake kot v prvem četrtletju, so povzročila, da so člani predsedstva še posebej poudarili, da si morajo za izboljšanje gospodarjenja prizadevati na vseh ravneh, še posebej pa so poudarili, da mo-rajo osnovne organizacije sindi kata sprejeti konkretna stališča do vseh problemov gospodarjenja v svoji organizaciji. Osnovne organizacije v tozdih ali delovnih skupnostih, v katerih je OD naraščal hitreje od rasti dohodka, morajo obravnavati razlog? za takšno stanje. Nadalje si je treba prizadevati,da bi kljub nedavnim ukrepom zveznega in republiškega izvršnega sveta dosegli izpolnevanje načrta. Osnovne organizacije naj že sedaj začnejo {ni prave za obravnavo 9-mesečnih rezultatov gospodarjenja. Pri tem morajo storiti vse, da se ugotovljene pornan-kljivosti ob obravnavi polletnih rezultatov odpravijo. Občinski svet bi moral čimprej imenovati svet za vprašanje delitve dohodka in osebnih dohodkov, ki naj bi proučil tudi analize tozdov v katerih je OD naraščal hitreje od rasti dohodka Člani predsedstva pa so tudi menili, da bi morala občinska skupščina sprejeti priporočila za OZD, v katerih bi jih opozorila na dolgoročne posledice sedanjega načina gospodarjenja in priporočila ukrepe za izboljšanja stanja. Med drugim naj bi proučili, v kakšnem razmerju bodo OD in ustvarjeni dohodek, OD in akumulacija, katere so prednostne naložbe in katere še lahko počakajo, kako aktivirati sredstva, ki so neizkoriščena na žiro račun SIS, nadalje, kako zagotoviti manjši bolniSci stalež, možnoti premaknitve delovnega časa itd. Več pa je treba storiti v posameznih organizacijah tudi na področju boljšega načrtovanja, še zlasti kar zadeva srednjeročne razvojne programe. Znova pa je treba proučiti tudi stabilizacijske programe. Predsedstvo občinskega sveta ZSS Velenje se bo znova sestalo po 20. septembru, ocenilo izvajanje sprejetih sklepov in sprejelo program nadaljnje dejavnosti Naloge civilne zaščite v akciji NNNf Namen akcije NNNP je, da preverimo in ocenimo stanje pripravljenosti vseh komponent splošnega ljudskega odpora ter na tej osnovi predvidimo bodoče delo pri izpopolnjevanju celotnega sistema ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. V ta prizadevanja se mora vključiti tudi CK kot najobsežnejša komponenta v celotnem sklopu organiziranih obrambnih priprav. Kot osnovo za izpopolnjevanje delovanja CZ moramo upoštevati namen, naloge in pomen CZ v obrambnih pripravah. Kot vemo, je naloga CZ varovanje in reševanje življenj in premoženja, kadarkoli nastopijo okoliščine, ki bi to ogrožale, torej tako v pogojih vojne kot tudi v miru elementarnih nesreč in drugih hudih nesrečah. Druga predpostavka pri vzpostavljanju organizacije CZ je spoznanje, da so lahko škoda in posledice bistveno manjše, če ukrepamo hitro, organizirano in smiselno. Ta predpostavka pa nam narekuje, da v miru in normalnih pogojih opravimo določene predpriprave, da bi lahko bili v primeru, ko bo poseg potreben, čim bolj uspešni Znaje n. pn, da prelije-jo gasilci mnogo znoja na »suhih" vajah kar jim omogoča, da so v primeru požara lahko uspešni Bistveno pri tem je, da vnaprej ocenimo, katerim nevarnostim smo na določenem področju izpostavljeni, koliko ljudi in premoženja je na določenem področju, kakšne posledice puščajo za sabo izredne razmere ter da na tej osnovi predvidimo ukrepe, s katerimi bomo posledce vsaj omilili Vse to zajema načrt CZ. Kaj mora obsegati načrt CZ? Predvsem je vačno, da vemo, da je dober tisti načrt, ki z malo »papirja" toda mnogo vsebine, daje celotno sliko dejanskih nevarnosti Glavni sestavni deli takega načrta so: načrt pripravljenosti, načrt mobilizacije, ocena ogroženosti,načrt organi- zacije, ukrepov in razvojni načrt 1. Načrt pripravljenosti je enotni standardni, pri katerem, gre le za konkretizacijo majhnega števila vprašanj, odvisno od okolja, za katerega velja. 2. Načrt mobflizacije je eden temeljnih dokumentov načrta CZ. Vsebuje poimenske sezname vseh pripadnikov enot in štaba CZ. Le ti morajo biti pripravljeni v smislu navodil o osebni in materialni formaciji vseh enot, ki so organizirane na področju KS ali OZD. Na podlagi tega lahko vodje ekip, enot, vodov, itd. ter komandant štaba oz. načelnik štaba CZ ocenijo ah so na znak za mobilizacijo res prišli ,vs pripadniki in ali imajo potrebno opremo, da bi lahko delovali Sestavni del tega je tudi praktični načrt in izvedba mobilizacije, torej praktična rešitev za izvedbo vpoklica z vsemi potrebnimi dokumenti, shema kurirske službe oz. druge oblike obveščanja. Kot posebne priloge so karte, z označenimi lokacijami zbornimi mesti štaba in posameznih enot, skladišči opreme, smermi delovanja itd., skratka grafični prikaz celotne organizacije mobilizacije. 3. Ocena ogroženosti in možnosti delovanja je tisto izhodišče na katerem je zasnovan celotni načrt CZ. Že sam naslov pove, da so v tem načrtu podane osnovne predpostavke o vseh možnih nesrečah, ki lahko nastopijo na določenem področju in o posledicah za življenja in premoženje, kijih ta nesreča lahko povzroči Osnovni akt, na katerem je zasnovana ta ocena je občinska ocena o ogroženosti V KS oz. OZD pa delovni ljudje in občani tem osnovnim predpostavkam dodajo tisto, kar je značilno za njihovo sredino. 4. V načrtu organizacije je podan pregled delovanja CZ na celotnem področju za katerega je pripravljen načrt. Tako npr. v KS vsebuje načrt organiziranja enot, ki so oblikovane v KS, pa tudi enot, ki so oblikovane v OZD, ki delajo na področju KS. Vedeti je namreč treba, da se za zavarovanje in reševanje življenj in premoženja vse sile na področju KS združujejo. V tem načrtu so shematično prikazane vse povezave in odnosi v organizaciji enot in štabov CZ na določenem področju. 5. Načrti ukrepov so podrobnejši načrti za vsak ukrep, ki ga na osnovi ocene ogroženosti na posameznem področju predvidimo. Ti načrti so sestavljeni iz dveh delov - iz ocene ogroženosti po posameznem ukrepu in iz načrta delovanja. Tako npr. je posebej ocenjena nevarnost požara. V oceni je podan pregled najverjetnejših točk, kjer lahko požari nastanejo in ocenjene so možne posledice. Temu pa odgovaija načrt ukrepov, ki podrobno navaja katere enote delujejo v primeru požara, kje se zberejo, v katerih smereh delujejo, itd. To velja za vse ukrepe CZ, ki pridejo na posameznem področju v poštev. Posebej velja omeniti, da pripravljamo načrt CZ na posameznem področju na osnovi znanih dejstev in trenutne ocene možnosti To pa pomeni, da so v načrtu zajeti le tisti elementi delovanja CZ, ki so v določenem času že organizirani in v takšnem obsegu kot so organizirani Gotovo je, da trenutno stanje ni idelano, niti ni v večini primer optimalno. Z oceno ogroženosti in možnosti bomo npr. spoznali, da smo v dosedanjem delu pri pripravah za delovanje CZ npr. prešibko zasnovati enoto za gašenje požarov. V tem primeru bomo v načrte delovanja vnesli le tisto, kar že imamo, istočasno pa bomo v,.Razvojni načrt" vnesli vse bodoče naloge pri organiziranju internih ukrepov. Lahko se zgodi, da v kateri izmed KS Zdravstveni delavci (nadaljevanje s 1. strani) 17 odstoten, so si zdravstveni delavci zastavili nalogo,_da bodo dosledno že 17 odstoten, so si zdravstveni delavci zastavili nalogo, da bodo dosledno sprejmali bolnike — aktivne zavarovance — na prve preglede le s kontrolnimi bolni&imi Isti Prav tako nameravajo kar najbolj skrčiti čakalno dobo v ambulantah ter laboratorijih. Vso pozornost bodo v prihodnje namenili tudi zahtevam nekaterim večjih OZD po ustanovitvi obratnih ambulant, ki naj bi z boljšo kontrolo prispevale k zmanjševanju bolnice ega stalež a. V prihodnje naj bi se zmanjšalo število in stroški ponovnih pregledov, pri čemer naj bi se povečala odgovornost zdravnikov za bolniški stalež.V bolnišnici Topolšica pa naj bi skušali z intenzivnejšo nego bolnikov zmanjšati hospitalno dobo. ali OZD posameznih ukrepov dosedanjem delu sploh ni predvideli pa nam ocena pol že, da bi bilo to nujno, itd. Zato v posameznem delu naA — (Razvojni načrt) predvidimo A daljni razvoj enot in štabov CM skladu z ocenjenimi potrebami W vojni načrt vsebuje pregled po®-bnih osebnih formacij (še potre* enot) in potrebno materialno iz|L polnitev s tem, da moramo predi deti potrebna finančna sredstva P realizacijo te naloge po letih. Predft deti maramo načrt usposablja L pripadnikov enot in štabov ter ic L načrta nabave potrebnih sredster P podobno. Važno je načrt delova F CZ sproti dopolnjevati ■ Ko določen ukrep aH enoi skladu z razvojnim načrtom or| ziramo, jo moramo vključiti v n delovanja (mobilizacijski načrt, črt organizacije), izpade pa iz jneea nčrta. Povedati je še treba, da načrti z vsemi deli, ki ga sestavljaj« mrtev dokument. Stalno ga je tnlB izpopolnjevati in vnašati sproti S) [g membe, ki nastajajo in so bistnE za delovanje CZ. To tudi pomeni t mora štab CZ stalno spremljati B gajanja in jih smiselno vnašati vi ■ je dokumente. p In morda še najvažjejše, koga u rimo o načrtih in prilogah, bil I narobe če bi si pod tem predstav p sobo papirja, dolge sezname is P pletene študije. Vse skupaj ni t b zapleteno, če se poslužimo met i ki so za to delo najprimernejše,! r uporabimo karte, na njih z dofl p rjenimi znaki vrišemo vse bisti I element in tem kartam dodamol č rtne opomnike, tako da lahko n y pajmo načrtu vsakdo, ki je z m L vsaj malo spoznan. In za konec. Osnovna nalogi H? danji fazi akcije NNNP je izpopid tev načrtov in preizkus delovanja [e posameznih elementih načrta, j ti I Ustrezne ukrepe naj bi i h del tudi dispanzer za medli dela. [ti Združene zdravstvene ori zacije so predlagale še ne varčevalne ukrepe. Takoi racionalizirati porabo zdol izdelati pa je potrebno tu sto zalog zdravil ter za goto prednostno potrošnjo. Vi pozornost bodo posvetili po b šnji laboratorijskih in RTG M ritev ter izdelali analizo i fj škov reševalnih prevozov. « Vse naštete nalogp so kri \t ročne, jasno pa je, daje njil 4 izvajanje namenjeno tudi di E ročni stabilizaciji. Vsi ti a B vljeni ukrepi pa bodo seved J dosti uspešnejši, če se b I disciplinirati tudi poral * zdravstvenih storitev, če |J bomo iskali pomoči pri zde w kih za vsako nepotrebno mi t kost. ali pa to pomoč celo I rahljali za izmikanje deloi g obveznostim g * FINANČNI PREGLED 0 ZBRANEM KRAJEVNEM SAMOPRISPEVKU ZA MESEC JULIJ 18! Zap. štev. KRAJEVNA SKUPNOST Zaposl.kmet. obrt.in upok. SKUPAJ OD 1.1. DO 31.7.1979 JULIJ t razi. 1.3.do 30.6.1979 100 % 70% 30% 100 % 70 % 30* 1. VELENJE-LEVI ^VIC- 2563 2.736.237,30 1.950.366 ,10 835.871,20 369.840,90 258.888 ,65 2. VSLENJE-DESri 5I3G 3040 3.304.784,00 2.313.348 ,00 991.435,20 438.672,00 307.070 ,40 3. VELENJE - Š;;ATTI'C 793 062.070,30 603.449 ,20 258.621,10 114.429,90 80.100 ,95 4. ŠALEK - GC3ICA 2029 1.746.582,30 1.222.607 ,60 523.974,70 292.734,70 204.949 ,30 + razlika 487x 4 mes. 1948 281.015,80 196.711 ,05 84.304,75 281.015,80 196.711 ,05 5. VELENJE-STA-;. V/.S 380 413.098,00 289.168 ,60 123.929,40 54.834,00 38.383 ,80 6. PESJE 471 512.024,10 358.416 ,85 153.607,25 67.965,30 47.575 ,70 7. STARC VELENJE 543 590.295,30 590.295,30 78.354,90 G. KCNCVC 395 429.404,50 429.404,50 56.998,50 9. cirkcvce 65 70.661,50 70.661,50 9.379,50 10. PLEŠIVEC 96 104.361,60 104.361,60 13.352,80 11. PAKA 200 217.420,00 217.420,00 28.860,00 12. ŠENTILJ 442 480.498,20 480.498,20 63.780,60 13. ŠKALE 406 441.362,60 441.362,60 58.585,80 14. SEVČE 81 88.055,10 88.055,10 11.688,30 15. KAVČE -PODK7AJ 281 305.475,10 305.475,10 40.548,30 16. ŠCŠTANJ 1569 1.705.659,90 1 .705.659,90 226.406,70 17. SELE VODE 109 118.493,90 118.493,90 15.728,70 18. SKORNC - FLORJAN 383 416.359,30 416.359,30 55.266,90 . 19. ZAVODNJE 124 134.800,40 134.800,40 17.893,20 20. RAVNE 445 483.759,50 483.759,50 64.213,50 - 21. DRUŽ14IIUE-GADE3KE 389 422.881,90 422.881,90 56.132,70 22. LCKCVICA 254 276.123,40 276.123,40 36.652,20 23. TOPOLŠICA 632 687.047,20 687.047,20 91.197,60 24. ŠMARTNO OB PAKI 660 635.462,40 635.462,40 95.238,00 + razlika 87x 4 mes. 348 50.216,40 50.216,40 50.216,40 25. GCtENJE 408 366.227,20 366.227,20 58.374,40 + razlika 32x 4 boleiče stanje na področju 1 izvonno-uvoznih razmerij, j je tiudi v mnogih oiganizaci-[ jah združenega dela v Šaleški ► dotimi ta čas v središču - delovnih prizadevanj. Čeprav je posledice teh ukrepov ' seveda še prezgodaj ocemjevati, marsikje že ugo-tavljiajo, kakšne obveznosti [ ti uikrepi prinašajo in kaj I pomienijo za posamezne de-I tovme programe. '' ■'" Tako v J Rudiarsko elektroenerget-1 skerrn kombinatu na osnovi 1 najmovejših analiz ugotavlja-j jo, rttfa se do konca tega leta lahkio pojavijo težave pred-vsetm pri nabavljanju na-dpmiestnih delov. V največji merii pa se ti ukrepi odražajo .. » , • *KJ . . i 1 v enaergetskem delu kombinata^. Omejitve med drugim nalaggajo obveznost Rudniku Ugniita Velenje, da do konca k ta Uvozi določeno količino poremoga, kipa ga zlasti v širokki potrošnji ta čas tudi dcthaa zelo potrebujemo. Ta izyozn predstavlja namreč po-goj zza izkoriščanje dovoljene devjžzne vsote, ki pa je kljub vsgmnu za dvajset odstotkov numjijša od načrtovanih po- treb Le-te pa lahko seveda še narastejo, če bi nepredvideni zastoji narekovali takojšnjo in nujno nabavo opreme oziroma nadomestnih delov. V velenjskem Rudarsko elektroenergetskem kombinatu si že vrsto let prizadevajo, da bi pri nabavljanju potrebne opreme zmanjšali odvisnost od uvoza in jo, kolikor je mogoče, kupovali na domačem trgu. Tako so m primer v rudniku lignita uspeli zmanjšati delež uvožene opreme na eno tretjino. Pri tem pa se srečujejo s precejšnjimi problemi, ker ugotavljajo\ da domači dobavitelji opreme prevzemajo obveznosti zelo neodgovorno in so zamude pri dobavi zato precejšnje. Čeprav je zvezni izvršni svet že v mesecu maju izoblikoval pobude, po katerih naj bi rudniki bili deležni določenih olajšav na tem področju, pa še le-te vedno niso zaživele v praksi Težave se kažejo predvsem v dolgotrajnih postopkih in sredstvih za dovoljenje uvoza opreme in reprodukcijskega materiala. J. K. stroškov proizvodnih enot in tehnične karakteristike blokov, v termoelektrarnah Šoštanj pa so štedili tudi s premogom za zagotovitev potrebne jesenske in zimske zaloge. Po besedah ing. Franca Slaviča, člana kolektivnega poslovodnega organa za tehnične zadeve, so v šo-štanjskih termoelektrarnah izpolnili letošnji polletni plan s 7 0 odstotki. Zaradi te podplan-ske proizvodnje je bila tudi izkoriščenost možne proizvodnje le 52,1 odstotna, veliko naprav pa je bilo v rezervi. Načrti za drugo polletje predvidevajo, da bodo v TEŠ proizvedli 1 milijardo 750 milijonov kwh ur električne energije, ali 100 milijonov več kot v prvih šestih mesecih. Za to proizvodnjo pa bo potrebna ustrezna obratovalna pripravljenost naprav in dovolj premoga. Kot ocenjujejo, so vsi bloki pripravljeni za nemoteno jesensko in zimsko obratovanje pa tudi premoga bo kot kaže dovolj. Ta čas ga imajo na TEŠ IV obratuje s povečano močjo zalogi nekaj več kot 700,000 ton, kar je dovolj za dvomesečno proizvodnjo električne energije, po predvidevanjih pa ga bodo v drugem polletju porabili približno dva milijona ton. Te zaloge in ostale sprotne dobave premoga bi morale zadoščati tudi za letošnje zimsko obratovanje, torej tudi za januar in februar v letu 1980, ko bo potrebna najvišja proizvodnja električne energije. J. KRAJNC V TGO Gorenje v prvih šestih mesecih letos niso povsem izpolnili izvoznih načrtov — Kljub temu so letos izvozili za 50 odstotkov izdelkov več kot lani l ######/#*###//#####/########/#/###//####■ "v- $ Zmanjšati delež uvoza s V IREK Velenje naj bi do konca leta izvozili tudi ^ dolločeno količino premoga - Razpoložljiva. * (devizna sredstva ne zadostujejo vsem potrebam s V tovarni gospodinjske opreme Gorenje že od vsega začetka namenjajo veliko pozornost vključevanju v mednarodno delitev, oziroma prizadevanjem, da bi čim več svojih izdelkov izvozili. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje izvozila na tuja tržišča za 49 milijonov dolarjev izdelkov, kar predstavlja približno 9 odstotkov slovenskega izvoza. V celem letu pa naj bi izvozili izdelkov v vrednosti 94 milijonov ameriških dolarjev. S tem izvozom bi plan izpolnili s 84 odstotki, kar pa bi bilo še vedno za 50 odstotkov več kot v preteklem letu, ko so izvozili izdelkov v vrednosti 63 milijonov dolarjev. Na spisku njihovih izvoznih tržišč imajo približno 40 držav. Med njimi je še vedno na prvem mestu zvezna republika Nemčija, njihovi izdelki pa so zanimivi tudi za Avstralijo, Hongkong in še zlasti za dežele v razvoju. V zadnjem času pa vse več izdelkov izvažajo v Francijo, saj so v prvih sedmih mesecih letos izvozili v to državo kar za 100 odstotkov več izdelkov kot v enakem obdobju lani. Vse več pa izvažajo tudi v Irak, saj je bila v prvih sedmih mesecih letos po vrednosti izvoza na šestem mestu. Med novimi tržišči pa je treba omeniti Irsko, Veliko Britanijo in Portugalsko. Načrtovani izvoz so v velenjskem Gorenju v prvih sedmih mesecih izpolnili s 44 odstotki. Enako količino izdelkov pa naj bi izvozili tudi v drugem polletju. Eden izmed razlogov, da ne bodo izpolnili načrtovanega izvoza je v tem da je na mednarodnih tržiščih zlasti v letošnjem letu izredno velika konkurenca, in da imajo velike težave z redno preskrbo z reprodukcijskim materialom, zaradi česar posamezne temeljne organizacije združenega dela ne morejo redno polno obratovati. Z novimi ukrepi pa ima TGO Velenje v drugem polletju pravico do 4,5 odstotkov vsega slovenskeg uvoza. Iz tega sledi, da je v slabšem položaju v blagovni menjavi kot povprečje slovenskega gospodarstva. Neizpolnjevanje izvoznega načrta pa za gospodarjenje delovne organizacije ne bo imelo, kot poudarjajo, večjih posledic, ker bo kljub temu izvoz — vsaj tako upajo — ob koncu leta za 50 odstotkov večji kot v letu 1978. Izvozu pa tudi v nadaljnem razvoju namenjajo vso pozornost, saj je njihov cilj da bi vsaka temeljna organizacija združenega dela izvozila najmanj 30 odstotkov vse proizvodnje. S. V. TOZD serijska proizvodnja Iskanje novih izvoznih možnosti nujnost — Že do konca razmerje leta boljše izvozno -uvozno Čeprav je Serijska proizvodnja največja temeljna organizacija velenjskega Rudarskega šolskega centra, se ne uvršča med največje izvoznike te delovne organizacije. Njen proizvodni program je razdeljen na tri osnovne dele. Prvo proizvodno panogo predstavljajo različne vrste kovinske galanterije, drugo izdelovanje kabelskih snopov za gospodinjske aparate in avtomobilsko industrijo, tretjo pa proizvodnja strešnih oken in elementov. Kot ocenjujejo v tozd Serijska proizvodnja, se vsem trem panogam ponujajo široke možnosti prodora na zunanji trg. Preko izvoznika Contal so največ pohištvenega okovja doslej prodali v Singapur, kjer pa je središče svetovne trgovine in konkurenca zato izredno velika. Izvozili so za 500.000 dinarjev .t Iz tozda Elektronika in TGO Goreiye teh proizvodov, trenutno p4 se dogovarjajo o novih cenah in o možnostih sestavljanja na tujem. Iz programa pohištva pošiljajo v Avstrijo podložne ploščice za tečaje, letos pa so začeli osvajati trg v Grčiji, od koder bi ponudbo radi razširili še drugam. Dogovarjajo se, da bi na grški trg prodali vsak mesec po 200.000 podložnih ploščic. Obetavni načrti, ki si jih zelo prizadevajo uresničiti, pa so vezani tudi na Gorenje. V sodelovanju z njimi naj bi izdelovali pohištvene tečaje za nemškega kupca v vrednosti 1,5 milijona mark. V tujino prodajajo tudi del proizvodnje kabelskega vezja. Že tri leta jih dobavljajo švedski avtomobilski tvrdki SAAB, zanje pa se vse bolj zanima tudi tovarna avtomobilov Volvo. Posebej mikavna pa je ponudba firme IBM, za katero naj bi izdelovali kabelsko vezje za računalnike. Tehnična dokumentacija o sodelovanju je pripravljena, končni dogovori pa so v teku. Ta čas raziskujejo trg in možnosti izvoza tudi za strešna okna. Pred časom so jih izvažali v Nemčijo, vendar pa so zaradi slabega prizadevanja partneija pogodbo morali prekiniti. Na zahodni trg so prodajali predvsem zaradi tega, ker se ta strešna okna lahko uporabljajo le- za določene načine gradnje. Pred nedavnim so sprožili posebnokcijo iskanja izvoznika po vsej Jugoslaviji in ugodne odmeve teh prizadevanj pričakujejo že kmalu. Sicer pa ob vsem tem velja omeniti še posebno obliko uvoza, ki se kaže v strokovnem usposabljanju tujih študentov, s čimer se ne prodaja le znanje, ampak tudi tehnologija in drugo. Skratka, tudi v tozd Serijska proizvodnja si na vso moč prizadevajo iskati izvozne možnosti, saj jih v to sili tudi podatek, da vsak mesec uvozijo za približno 500.000 dinarjev reprodukcijskega materiala. Zlasti v tem letu je delež uvoza večji od izvoza, zato je iskanje novih izvoznih možnosti še posebej nujno. Ker ugotavljajo, da so sposobni nastopati na tujem trgu z vsemi svojimi izdelki, predvidevajo, da se bo uvozno-izvozno razmerje močno izboljšalo že do konca letošnjega leta. JOŽE KRAJNC v središču pozornosti Nastopiti s celotno ponudbo Zopet ropot obiralnih strojev Hiter razvoj KOC tozd Nizke gradnje — Le z moderno opremo konkurenčni na trgu — Letošnja hmeljska letina tudi za Ero, tozd Kmetijstvo Šoštanj slaba t- Načrti Vključitev v širši slovenski trg — Nov samski dom za delavce. prihodnost vzpodbudni SREČANJE MIMOGREDE na vratih je pisalo da je to Franc Riček, po poklicu gradbeni inženir, nam je povedal naslednje: „V naši temeljni organizaciji združenega dela je preko celega leta zaposlenih okrog 180 ljudi. V času sezone, to je nekje od aprila pa do oktobra, torej v času ko ni snega, pa se to število poveča še za dodatnih 40 delavcev. Med osnovne dejavnosti našega tozda bi lahko prišteli gradnjo cest, vodovodov, vodnih zbiralnikov, mostov, po navadi pa opravljamo tudi vsa vzporedna dela. Prav zaradi želje, da damo na trg čim bolj kompletno ponudbo, smo v svoj sestav ključili tudi projektivni oddelek z geodetsko službo, vrtnarstvo in pa strojni park, v sestavu katerega je trenutno preko 40 enot težke mehanizacije in kamionov. Če pogledamo nekoliko nazaj, opazimo, da je naš tozd začel hitreje stopati po začrtani poti nekako pred sedmimi leti. Ta razvoj je narekovalo čedalje hitrejše in močnejše razvijanje zdmženega dela v občini in s tem tudi potrebe po novih cestah, saj so prav prometne žile v občini bile dejavnik, ki ni zmogel takšnega tempa in je za njim zaostajal. Z vsevečjim številom cest pa se je v zimskem času pojavil nov problem — pluženje. Tako smo bili prisiljeni razviti tudi to dejavnost. Če gledamo na stvar kronološko potem lahko rečemo, da je naš tozd pred dvema letoma prerasel občinske meje in s ponudbo na trgu stopil tudi v širši slovenski prostor. Začelo se je z zemeljskimi deli pri gradnji novih tovarn za sozd Gorenje, v zadnjem času pa vse več sodelujemo tudi z Republiško skupnostjo za ceste iz Ljubljane. Seveda vsako delo obrodi sadove, ki so najlepše vidni v finančnih rezultatih. Tako imamo za letošnje leto predvidenih V današnjem hitrem iempu življenja predstavljajo ceste zelo pomemben dejavnik, ki ga tempo omogoča Vsak dan se srečujemo z njimi, jih uporabljamo, so torej del našega vsakdanjika. Res, da se nemalo- Franc Riček: Le s kompletno ponudbo lahko uspemo... kdaj jezimo nad njimi, saj so nekatere v takem stanju, da si komaj zaslužijo to ime. No, naš namen ni bil iskati vzroke, poiskati smo hoteli le nekoga, ki mu je gradnja cest poklic, njegov kruh. Ni nam bilo treba daleč. Ostali smo kar v Velenju. Pot, oziroma cesta (no že spet smo pri tem pojmu) nas je pripeljala do Komunalno obrtnega centra Velenje, natančneje, do njegove temeljne organizacije združenega dela Nizke gradnje. Da kovačeva kobila ni vedno bosa, smo videli že kar na samem začetku. Lepo urejeno dvorišče pred upravno zgradbo, (dvorišče je seveda asfaltirano) nas je prepričalo o tem. Še dva tri korake in že smo v direktorjevi pisarni. Pa ni bilo zadrege. Nasprotno. Stekel je živahen razgovor in direktor, 100 milijonov celotnega prihodka, ki pa bo po poletnih rezultatih sodeč, presežen. Velik del dohodka vlagamo v moderno opremo saj se zavedamo, da bomo le z sodobnimi proizvajalnimi sredstvi konkurenčni na domačem in morda, nekje v prihodnosti, tudi na tujem trgu. Seveda vse le ni tako rožnato, kot se morda zdi na prvi pogled. Tudi mi se srečujemo z mnogimi težavami. Ena od teh se kaže prav v sezonski naravi našega dela. Že v času, ko ni snega, smo v veliki meri odvisni od vremena, medtem, ko pozimi nekaterih dejavnosti sploh ne moremo opravljati Vendar je delavcem potrebno zagotoviti kruh tudi pozimi. Delno rešitev smo našli v izdelovanju gradbenih elementov, ki jih rabimo poleti, idealno rešitev pa vidimo v nastopanju na jadranskem trgu, saj tam vremenski pogoji dovoljujejo gradbena dela tudi pozimi. Tako pa smo zaenkrat še prisiljeni, v času sezone, zaposlovati dodatno delovno silo. Prav iz tega pa izhaja naslednji problem: vsem tem delavcem je potrebno poiskati stanovanje. Upamo, da bo ta problem resen, ko bo zgrajen nov samski dom. Še bi lahko našteval. Z delom bodo rešeni tudi ti problemi, srečevali pa se bomo z novimi. Ja, morda še beseda dve o naš rtih. Radi bi se razvili v moderno .organizacijo, ki bi bila sposobna kvalitetno in konkurenčno opraviti vsa dela na nizkih gradnjah tako v dolini, kot tudi v širšem družbenem prostoru. Naša tiha želja pa je pridobiti primerno lokacijo za asfaltno bazo in pa kamnolom, saj prav v tem vidimo še neizkoriščen vir varčevanja s sredstvi" D. B. iz naših delovnih kolektivov V vseh tozdih temeljne organizacije so člani ZSMS zelo aktivni - Pri reševa problemov pomoč poslovodnih organov Jože Voden V teh dneh so v Šaleški in Savinjski dolini pričeli z obiranjem hmelja. Toda obiranje ni tako kot včasih. Hmeljske površine se vse bolj krčijo, vedno več kmetovalcev opušča pridelovanje hmelja. O letošnji hmeljski letini so nam nekaj splošnih podatkov o hmelju v naši občini prijazno posredovali v trgovskem in proizvodnem podjetju Era, tozd Kmetijstvo Šoštanj. Povedali so, da so tudi oni skrčili hmeljske površine. Hmeljišč niso obnavljali zaradi ekonomske situacije, saj je bila cena hmelja zelo nizka. Sele v zadnjem času je položaj postal ugodnejši, tako da bi poskušali obdržati površine, ki jih imajo in nekatera hmeljišča tudi obnovili. Sedaj imajo 5 ha 30 arov hmeljske površine brez nasada, naslednje leto pa nameravajo vanjo nasaditi novo sorto. Za letošnje leto ima tozd Kmetijstvo Šoštanj v kooperaciji preko petnajst hektarjev površin, v lastni proizvodnji pa okrog osem hektarjev. Letos so planirali, da bodo na teh površinah pridelali 51 ton hmelja, toda zaradi višje naravne sile (suše, toče pa tudi zaradi starih nasadov, ki jih imajo v Šmartnem ob Paki in Velenju še veliko, pa bo veliko pridelek prav gotovo še manjši. Največ škode jim je naredila toča v Šmartnem, kjer imajo največ hmeljišč tako na zasebnem področju, kot tudi v lastni proizvodnji. Letošnji pridelek hmelja bo 50 do 60 odstotni od načrtovane količine. Hmeljska proizvodnja je danes prespektiv- na tam, kjer jo lahko mehanizirajo od obdelovanja do obiranja, zato nameravajo v Šmartnem ob Paki obdržati ah še celo povečati hmeljišča, ki jih imajo in kjer so možnosti za mehanizirano obdelovanje in strojno obiranje. Tu sta tudi dva obiralna stroja, od katerih je eden v družbenem sektorju, drugi pa v kooperaciji s strojno skupnostjo Rečica. V neposredni bližini tega stroja pa bodo obnovili sušilnico, tako, da bi skrajšali pot od stroja do sušilnice in počasi prešli na prevzem zelenega hmelja. Čeprav so z obiralci velike težave pa del hmeljišč še ponekod vedno obirajo ročno. Imajo sicer stalne stike in dogovore z obiralci s Prekmurja, vendar ni več zanimanja za to delo. Ročno še obirajo na področ Tuma pri Velenju, pa tu nekateri njihovi kooperanti, obiranjem nameravajo konč konec avgusta, seveda pa | tem računajo na lepo vreme. Šmartnem ob Paki pa imajo nekaj pozne vrste, ki jo bo obirali kasneje. Cena za SI obranega hmelja je od devet deset dinarjev, uradna cena! prvoi letnik, dogovorjena prel hmeljarske skupnosti, pa dvanajst dinarjev. Tozd Kmetijstvo Šoštanj prizadeva, da bi končno zaja upadanje in krčenje hmeljsi površin. Vendar pa bo potreb pomoč širše družbene skup: sti, da bo ostal hmelj vsaj I kot je. No, takole po 20 škafov ga pa še vedno naberem. Mladi v Gorenju aktivn V tovarni gospodinjske opreme Gorenje je okrog 4000 mladih, ki so organizirani v 17. osnovnih oigani- zacijah. Od tega so tri ločene in sicer je ena v Ptuju, druga v Nazarjah in tretja v Rogatcu. Temeljne oiganizacije ZSMS se povezujejo z vsemi samoupravnimi organi, kot to veleva statut Organizirajo se v koordinacijsko konferenco, ki ima svojo predsedstvo, v katerem so tudi predsedniki osnovnih organizacij in člani, ki so zadolženi za posamezna področja mladinskega delovanja (pri tem mislimo na ekonomsko področje, idejno-poli-tično, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, kulturno področje). PTav tako so vključeni v vseh samoupravnih oiganih, delegacijah za skupščino, kjer ponekod uspesno delajo, drugje pa malo manj. Aktivno se povezujejo tudi z organizacijami ZSMS v krajevnih skupnostih in drugih organizacijah združenega dela izven občine. Stike pa imajo tudi z vojaki in obmejnimi čuvaji naših meja. Le malo mladinskih oiganiza-cij se lahko pohvali s takšno povezanostjo. Delu mladih pa prisluhnejo tudi poslovodni organi, ki pomagajo reševati mladinsko problematiko. Člani ZSMS Gorenje nastopajo na vseh področjih enotno (materialna sredstva, akcije). Enako kot drugi delavci se tudi mladinci vključujejo v samoupravne odločitve s svojimi stališči. Čeprav vse osnovne oiganizacije ZSMS Gorenja uspešno delajo, pa je kljub temu v DSSS službah čutiti premajhno zainteresiranost. Množično se mladi vključujejo v oiganizacijo ZK, vendar si želijo, da bi bilo še več članov ZSMS komunistov. Sodelujejo pa tudi v koordinacijskem odboru elektro elektronske industrije Jugoslavije, v kateri so vsi večji in manjši proizvajalci elektronike in bele tehnike. Vsako leto prirejajo tudi srečanja, skupno pa sestavljajo brigado Bratstvo-enotnost V okviru sestavljene organizacije se vsako leto povezujejo v koordinacijski svet, kjer ima vsaka organizacija svojega delegati V temeljnih oiganžacijah ZSMS sc aktivnost odvija po programu, ki so si ga zastavili. Vsebina programa zajema vsa področja, na katerih se mladi udejstvujejo (šport, planinsko področje, gospodarsko, ljudska obramba in družbena samozaščita, kulturno področje, socialno področje). Na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite sc vključujejo v vse akcije delovne organizacije s tega področja, prav tako pa tudi v akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Na športnem področju jc organizirana rekreacija za vse delavce, pa tudi tekmovanja m tozdl Tesno pa sodelujejo s sindi tom in krajevnimi skupnostmi katerimi prirejajo turnirje v sameznih disciplinah. Na podro idejno političnega izobraževi organizira ZSMS politično šolo, katen ie mladi seznanijo z aktui mi nalogami (gospodarskimi poli nimi), ki so v temeljni organa Gorenje ter se pogovorijo o ost področjih mladinskega delovi Vprašanje mladih družin in nej nih stanovanjskih problemov rei jo na socialnem področju. Prav t pa si prizadevno pomagati ljud ki prihajajo iz drugih reput Kadrovska vprašanja so poi težka. Vendar člani ZSMS uspa ljajo svoje vrstnike za opravlj različnih funkcij v mladinskioj zaciji, zlasti s politično šolo. Plai ska sekcija sodeluje z občili konferenco in športnim področj Uspešno prireja izlete po ni gorah, v svoje vrste pa vkljui vedno več mladih. Prav sedq organizirala „Sto Gorenjčano* Triglav". Načrt dela sprejn februarja ter ga razdelijo za r mesec posebej. Tudi mladi Gon se pri delu srečujejo s teil zlasti tam, kjer je veliko vozi Kot vsako leto, so tudi letos l člani ZSMS Gorenja v btif Čeprav so jih evidentirali kar i deset, jih je odšlo samo d»i Gospodarska situacija je nareka da niso uspeh na akcije poslali več mladincev, čeprav je I zanimanje zanje zelo velika NasI nje leto se bodo rtiorali samoup no dogovoriti, da bi bil vsaj brigadir iz vsake temeljne organ rije. Tu bi morala priskočiti pomoč občinska konferenca. I dinska oiganizacija pa izdaja I svoje glasilo Teleks, v kale objavlja svoje prispevke in obvi dejavce Gorenja o aktivnosti čli ZSMS. V mesecu oktobru pa | pravljajo volilno^ konferenco, kateri bodo izvolili nove oijam sprejeli načrt dela ter tistih-aktu sti, ki jih bodo sami orgaiiži Predloge občinske konfeiejia uvajajo v svoje programe sproti. Mladi v Gorenju, si skioi sindikatom ter ostalimi poltiži organi in organizacijami priaatta da bodo čimbglje gospodaril svojih sredinah, vzpodbujali vpO za boljše delo, varčevali ijt nalom, časom, zmanjšali iz^ta ter vplivali naširšg.nuiaii^o.j, Nisem upal misliti na to, da bom še kdaj videl Jugoslavijo in svoje brate", pripoveduje Jože. Po osvoboditvi sem se naselil v Šoštanju in se zaposlil kot hišnik, pri Svobodi Šoštanj. Tu sem se izučil še za strugarja. Mlad, poln elana, sem veliko naredil za Svobodo. Niti ene igre niso uprizorili brez njega. Takrat pa jih je bilo veliko. Leta 1962 pa se je Jože naselil v Velenju. Zaposlil se je na osnovni šoli Miha Pintar - Toledo zopet kot hišnik. Ko smo ga vprašali zakaj, je odgovoril: „Ja, predolgo delam z otroci. Že od leta 1950. Delo je naporno, toda kljub temu ga rad opravljam. Vsa te leta opažam, da so sedaj otroci mnogo bolj razposajeni in igrivi, kot so bili prej. Vsak pač ima svoje probleme. Ti se moraš otrokom prilagoditi, jih razumeti in šele nato obsojati. Saj so otroci kljub temu pridni. Le z lepo besedo jih moraš ugnati. Če pa te še vseeno ne uboga, pa je najboljši ukrep za neposlušnost ta, da ga primeš tudi za uho. Sedaj odhajam v zasluženi pokoj. Ali veste, da mi bo kar žal, da odhajam. Že v času počitnic mi je dolgčas, počutim se osamljenega, kaj bo šele potem." Zanimal nas je tudi njegov delavnik. „Zjutraj V našem tedniku je postala že skoraj stalna praksa, da vam portretiramo neko osebo. Beseda portretirati je lahka, vsebinsko pa precej težka. Najprej moraš razmisliti o tistih, ki so zanimivi, ki s svojim delom in obnašanjem izstopajo iz množice. Namen tega portretiranja ni delati nekatere popularne, temveč jih enostavno predstaviti širšemu krogu ljudi zato, kar predvsem zaradi svojega dela zaslužijo. Toda portretirati ni lahko. Mnogo je takih, ki zaslužijo, da bi se o njih kaj napisalo in še več tistih, o katerih je že pisalo. Izbira torej ni lahka. Tokrat smo se odločili za Jožeta Vodena iz Velenja. Rojen je 23. aprila leta 1915 v Brestanici. Njegova mladostna leta so bUa težka. Že v rani mladosti, bilo mu je komaj pet let, je padel v I. svetovni vojni oče. Ostala je samo mati. Težko so se preživljali. Poleg tega pa še vsi otroci brez službe. „Ja, bilo je res težko. Ni nam tako lepo, kot je otrokom sedaj", pravi Jože. Pri 14 letih gaje zapustila še mati. Moral je s trebuhom za kruhom. Izučil se je za kolatja. Vsak dinar je moral dobro obrniti, da se je lahko preživljal. Ampak je šlo. Prišlo je usodno leto 1941 in JOŽE VODEN začnem ob 6 uri, končam pa ob pol osmih zvečer. Kar dolg delovni dan, kajne. Moja delovna naloga je, da prinesem zjutraj pošto, skrbim za red in čistočo okolice, urejam rože ter skrbim za razna popravila. Tako težko se ločim od dela, da še dopusta velikokrat ne izkoristim. Kaj bom le počel doma. Na dopust tako ne grem nikamor. Raje sem v šoli. V kolektivu se dobro razumemo. Včasih pride do sporov, vendar vsak malo popusti, pa je. Tudi s plačo sem bil vseskozi zadovoljen. Le sedaj se je malo poslabšalo, ko smo se združili. Drugače pa je delo lepo, zanimivo in rad ga opravljam. Če bi bil še enkrat mlad, ne vem, če se nebi spet zaposlil kot hišnik. Svojim mlajšim kolegom bi povedal le to, da se morajo prilagoditi otrokom in iti s časom naprej." Ko smo ga vprašali če ima kaj prostega časa in kakšen hobi, je dejal, da ves prosti čas „zapravi" v šoli. Če ni drugega dela, urejuje šolske vrtove. Še rajši pa se ukvarja s presajevanjem in negovanjem rož. „Nikoli ti ne zmanjka dela, če le hočeš delati," doda Jože. Pa še res je tako, kajne. TATJANA KELENC začela se je vojna Tudi on je moral v vojsko. Doletela ga je večja nesreča. Služiti je moral v nemški vojski. „Mislil sem, da ne bom prestal. Koliko gorja in hudodelstva sem doživel. Bil sem skoraj na vseh nemških frontah po Evropi in Rusiji. Številka 34 (496) - 31. avgusta 1979 Z borbenostjo {povsem nadigrali nasprotnika Poročilo o nedeljskem srečanju nogometašev Rudarja z enajsterico Bosne iz Visokega lahko začnemo z ugotovitvijo, da igraloev rudarja nismo videli igrati tako borbeno odkar igrajo v drugoligaški konkurenci. Vseii devetdeset minut so se kljub izredno razmočenem terenu, saj je ves čas srečanja deževalo in bili zato pogoji za igro izredno težki, dobesedno oblegali nasprotnikov gol, napade gostojučih igralcev pa so zaustavljali že na sredini %rišča. Zato ni čudno, da je bil domači vratar Purač brez dela, saj si gostje v vseh devetdesetih minutah niso us;tvarili nobene priložnosti za zadetek. y Velenje so prišli z veliko željo, da bi se domov vrnili s točko, zato so od prve minute igrali z^rto. Domači igralci pa so seveda hoteli jlflRišfl zadovoljiti gledalce, katerih se je klub slabemu vremenu zbralo okoli 2500 na tribunah igrišča. Kljub silovitemu piritisku domačih igralcev, izredni želji po zmagi, in veliki borbenosti pa je mreža gostov ostala nedotaknjena vse do 60. minute, ko je Trninič po kotu, ki ga je izvedel Miljkovič, prvič zatresel mrežo vratarja Bosne, Sirča. V 79. minuti so domači igralci povišali voustvo. Doinači srednji napadalec Glišič je drugič zatresel nasprotnikovo mrežo po izredno lepi akciji Mišetiča. Samo slabi dve minuti za tem, so bih navijači Rudarja spet na „nogah", saj je Tminič že tretjič premagal vratarja gostov, po lepi akciji Kustudiča. Zmaga Rudarja je povsem zaslužena, lahko pa bi bila še večja, saj so SNfSsi! imen poieg licu guiov Sc vi, izrednih priložnosti za zadetek. V 15. minuti je Glišič izvajal prosti strel z oddaljenosti 20 m od nasprotnikovega gola. Žogo je udaril u vso močjo, preletela je živi zid in se na srečo gostujočega vratarja od prečke odbila nazaj v polje. V 33. minutah je sprožil pravo bombo proti vratom Bosne Tminič, tudi njegov udarec je zadržal okvir gola. V 44. minuti je imel izredno priložnost za zadetk Kustudič, vendar je njegova žoga, ki jo je udaril z glavo, le za kakšen cm zgrešila gol. V 34. minuti je Trninič lepo prodrl v kazenski prostor gostov, se približno z osmih metrov z leve strani odločil za strel. Gostujoči vratar, ki mu je stekel nasproti, žoge ni ujel, vendar je zadetek preprečil eden izmed obrambnih igralcev Bosne, ki je žogo, ki se je kotalila proti praznemu golu, zbil daleč v polje. Tudi v drugem polčasu je slika enaka. Domači napadajo, gostje pa se silovito branijo, pa tudi vse bolj zavlačujejo igro, saj je bil čas na njihovi strani. V četrti minuti nadaljevanja igre bi bil gostujoči vratar skorajda že premagan, vendar jc žogo, ki jo je sprožil proti golu Kustudič, zaustavilo blato. Res je tudi, da njegov strel ni bil picveč močan. Le pet minut po prvem zadetku domačih, je bil na pravem mestu spet Glišič, Meljkovič je natančno izvedel kot vendar je Glišič spet zadel prečko. V 70. minuti je Kustudič izredno lepo streljal z glavo, vendar se je vratar gostov spet izkazal. S skrajnim naporom je žogo odbil v kot. To je bilo le nekaj izrednih priložnosti Rudarja za zadetek, kakšna je bila njihova premoč pa potrjujejo tudi streli iz kota. Domači so jili imeli kar petnajst, gostje pa le tri. V nedeljo gostujejo igralci Rudarja v Novem Sadu, kjer je pričakovati zelo težko srečanje, saj bodo domači igralci skušali popraviti (!? ) slab vtis po nedeljski katastrofi v Zagrebu. ■K9 Prva točka v gosteh Če bodo igralci Rudaija igrali tako borbeno kot v nedeljo bo takšnih strelov še veliko. Nogometna selekcija iz Šmartnega ob Paki je uspešno opravila prvo preizkušnjo v novi sezoni. V prvem kolu enotne slovenske lige so gostovali v Ljubljani in z Ilirijo igrali neodločeno 1:1 (0:0). Smarčani so že v prvem srečanju pokazali, da so na novo prvenstvo dobro pripravljeni, čeprav razmočeno igrišče nogometašem obeh ekip ni dovoljevalo igre z visoko oceno. Kljub temu je bilo srečanje dokaj zanimivo, neodločen izid pa še najbolj ustreza Start republiških rokometnih selekcij Poletni odmor se v teh dneh zaključuje tudi za republiške rokometne ligaše. Jutri in v nedeljo bodo namreč na igriščih slovenskih ligašev na sporedu prva srečanja v jesenskem delu nOve prvenstvene sezone. Rokomietna selekcija iz Šmartnega ob Paki, ko bo nastopala v enotni republiški ligi, se je na prvenstveni start skrbno pripravljala pod vodstvom trenerja Mitje Bubika, ki skupaj z igralkami upa, da bodo ob koncu prvenstva pnstali nekje na Elektra pričela s treningi Kadeti prvi, članice v super ligo? Po počitniškem premoru so ta teden zinova oživela šoštanjska košarkaška igrišča. V ponedeljek so se zbrale vse selekcije Elektra na skupnerm sestanku in določili čas treningJAS CAS" se po mnenju Sekretariata za intormacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov." - * RAZPRODAJA moške, ženske in POLETNE KONFEKCIJE in OBUTVE tudi letos v veleblagovnici nama VELENJE od 15. 8.1979 do 15. 9.1979 - 30-40% znižanje prodajnih cen