MARTINA PLESNI
Lastnica hotela Plesnik v Logarski dolini
Imamo še nekaj razvojnih načrtov. V prihodnjem letu bomo dogradili dvorano za seminarje, kajti seminarski turizem se je pri nas zelo dobro razvil. Če tega ne bi imeli, ne bi mogli preživeti. Kaj več v prostorskem smislu ni mogoče, ker smo sredi krajinskega parka, ideje pa so. Omejeni smo z obstoječimi kapacitetami, zato lahko organiziramo seminarje za do 40 ljudi.
ŠTEVILKA 50
f
✓
V
'v' V
t.
V L

BI

.f 'MK?
i» ;. 'f
! -
m
gm	IB
W	Haf

V*'
HI IL ■
>
Pogrešanega Fortunata Bevca iz Gornjega Grada našli mrtvega
Akcija Savinjskih novic:
f ä
'Hört«
STRAN 7
to ai


Nina Lomšek-Boršič s.p.
Plac 12
3333 Ljubno ob Savinji Tel: 03/584-10-11
super akcija večnamensko olj« TURBO lS"W/40 11 = t.150,00 SIT
dneàta 2006,
Zdravniški pregledi
Kontaktne in kozmetične leče
Korekcijska očala za otroke in odrasle
Sončna in smučarska očala
Smučarska očala z dioptrijo
Pribor za čiščenje očal in kontaktnih leč
Povečevalna stekla
SVETLOB
tekoči i
tekoči meter. 299,90 SIT
* i	^ i
RDEČA. V mesecu decembru s veto vno prepozn a v n a barva. Srečamo jo povsod, kamor se ozremo. Na okrašeni novoletni jelki, na okraskih adventnega venčka, na ovojnem papirju, v katerega zavijamo darila ... tudi Božiček je rdeč.
Butik spodnjega perila
Kaka povabil center Velenje
Rdeča je vroča kot ogen j, vabljiva. Vzbuja pozornost. Je strastna, impulzivna ...
Je večno modna pri spodnjem perilu in zelo priljubljena na ženskem telesu v očeh moških.
V prednovoletnem vzdušju nas vabi, da se vanjo odenemo. Privoščimo si vsaj kakšen košček rdeče. Če smo malce vraževerni, mogoče za Silvestrovo rdečo podvezico, ki jo na prvi dan Novega leta za srečo odvžemo. Ali pa si zaželimo rdeče spodnje perilo, morda svileno spalno srajčko ali pižamo ...
OSREDNJA
KNJIŽNICA
SEME
Tretja stran
Odločanje
Sredi decembra imamo že čisto pravo zimo. Otroci se veselijo, ker se jim obetajo idilične božično-novoletne počitnice, verjetno pa bi tudi odrasli raje videli, da bi bili prihajajoči prazniki v belem kot v zelenem. A do začetka praznikov je še dober teden dni in do takrat je treba še marsikaj postoriti.
Glasovanje za občana leta se je dodobra razvnelo, zelo dobro pa ste se odzvali tudi na izbor športnika leta občine Mozirje. Prav je tako. Možnost, da lahko o nečem odločamo, ljudem zvišuje občutek vrednosti in samozavest. Če spremljate prvi slovenski interaktivni realistični šov na komercialni televiziji in glasujete za akterje, pa tudi če ste samo pasivni opazovalec, veste, kaj imam v mislih.
Da bi sami odločali o usodi ribolovnega turizma in ribjem življu nasploh, so se v Lučah odločili ustanoviti samostojno ribiško družino. Mozirski ribiči opozarjajo na negativne vplive uporabe ribnika za drsališče, udeleženci letošnjega srečanja velikega in malega gospodarstva, ki se je končalo včeraj v Velenju, želijo biti del poslovnih povezav v regiji in širše. Vsi torej želimo (so)odločati oziroma vplivati na odločitve. Iddi nedavne množične demonstracije v Ljubljani so bile poskus vplivanja na odločitve vlade in parlamenta.
Toda odločanje je v bistvu zahtevno in odgovorno opravilo. Nekateri se zaradi tega izogibajo odločanju in ga raje prepuščajo drugim. Seveda so kljub temu vedno pripravljeni kritizirati posledice, odločanju pa se, če je le mogoče, izmikajo. Pat Mesiti v svoji knjigi Sanjači nikoli ne spijo navaja šest vprašanj, ki si jih zastavi pred vsako pomembnejšo odločitvijo:
1. Kaj je zame pravilno, častno in pravično? 2. Kakšne bodo posledice odločitve? 3. Se bom s to odločitvijo približal svojemu cilju? 4. Kako se bom počutil po tej odločitvi? 5. Kako bo odločitev vplivala na ljudi okrog mene? 6. Kako bi se počutil sam, če bi se tako odločil nekdo drug?
V tako načrtnem načinu odločanja pa se skriva tudi past, ki se imenuje odlašanje. Če hitro ne najdemo odgovorov na zastavljena vprašanja, včasih odločitev odložimo na kasnejši čas, kar pa nam povzroča dodatno obremenitev, lahko celo vzbuja občutek neučinkovitosti. Eden vodilnih svetovnih podjetniških svetovalcev Brian Tracy pravi, da je boljša hitra odločitev z nekaj pomanjkljivostmi kot idealna odločitev, ki je prepozna. Ko se odločate, torej upoštevajte tudi pomembnost časa.
IZ VSEBINE: so
Košarkarski klub Naxarje:
S srcem in borbenostjo
do četrte zmage.....................31
Na naslovnici:
Pevke tria Select so nastopile na odprtju Kluba G v Nazarjah
Aktualno:
Ustanovitev Ribiškega društva Luče.4
Zdravstvena postaja Mozirje:
Dr. Ksenija Mijin Steiner
začela z zasebno dejavnostjo......6
Ljubija:
Plaz ogroža prevoznost gorenjskega klanca..
Intervju:
Pogovor z Martino Plesnik
Radmirje:
Uvod vjubilejno leto posvečeno trem velikim svetnikom
ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 50,16. december 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 268,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.

LUCE OB SAVINJI
Formalna ustanovitev ribiškega društva
28 podpisnikov je pred tednom dni podprlo pobudo za ustanovitev Ribiškega društva Luče, z izvolitvijo organov društva in sprejemom statuta pa se lahko začne formalni postopek za registracijo na mozirski upravni enoti. Društvo bo vodil sedemčlanski upravni odbor, za predsednika je bil izvoljen Klavdij Strmčnik, ki je program dela strnil v pet točk.
Bislvena je prav gotovo pridobitev koncesije za upravljanje z vodami, kar je osnovni pogoj za delovanje ribiške družine, sodeč po vzdušju na samem zboru pa bo potrebno precej modrosti in strpnosti, če bodo hoteli sporazumno rešiti vsa odprta vprašanja z obstoječo Ribiško družino Ljubno, ki med drugim upravlja s Savinjo in pritoki tudi na območju občine Luče.
Predsednik RD Ljubno Nikolaj Zagožen je bil s strani nekdanjih in tudi (še) sedanjih članov ljubenske ribiške družine iz Luč deležen precejšnje kritike in celo očitka, da si določeni posamezniki lastijo ljubensko ribiško organizacijo. Razčiščevanje med nekdanjimi ribiškimi kolegije v določenih trenutkih povsem po nepotrebnem doseglo kritično mejo dostojnega komu-
»Ne strinjam pa se s trditvijo, da se v Lučah ni vlagalo v vode. Opravljena je bila inventarizacija Savinje, ki je pokazala, daje Savinja na celotnem našem območju ena najbolj bogatih vod v Sloveniji. Če bomo
V Ribiško društvo Luče se je včlanilo 28 podpisnikov pristopne izjave
(foto: EMS)
niciranja med različno mislečimi, hoteli biti dobri sosedje, bo potreb-Tudi zato, ker po Zagožnovih bese-	no drugače delati, ne samo prati
dah Ljubenci ne nasprotujejo legit-	umazanega perila,« je med drugim
imni odločitvi Lučanov.	dejal Zagožen. Podobnega mnen-
ja je bil tudi Toni Breznik, član upravnega odbora RD Ljubno, ki ocenjuje, da so se v določenem obdobju v resnici preveč ukvarjali s komercializacijo in premalo vlagali v vode. Vendar, tako Breznik, se bo potrebno pogovarjati, kako bodo delali v prihodnosti.
»Bil sem na 50-letnici RD Ljubno, kjer so praznovali člani ribiške družine, torej tudi Lučani. Laskava priznanja gredo torej vsem, zato bi bilo pametno, da se zadeve lotite na pravi način. Lučani imate vso pravico do ribiškega okoliša, vprašanje pa je, koliko boste uspešni na pristojnem ministrstvu. Če boste nadaljevali s starimi zamerami, potem rabite dobre živce in dobre odvetnike. Ljubno in Luče nista konkurenčni ribiški organizaciji, zato si je treba pomagati in sodelovati,« je strnil razmišljanja načelnik Upravne enote Mozirje Vinko Poličnik, ki je tako kot župan Ciril Rose prepričan, da bodo s strpnostjo tudi v Lučah prišli do ribiške družine.
Savinjčan
RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE
Nezaželeno drsanje na ribniku
Pretekli teden so se na letni skupščini zbrali člani mozirske ribiške družine. Med drugim so za novega predsednika izvolili Milana Kojca. Pred novim vodstvom in pomlajenim upravnim odborom je obilica izzivov, med drugimi tudi zimske razmere na ribniku v Mozirju.
S prihodom temperatur izpod Ledena ploskev postane zbirališče ledišča gladina mozirskega ribnika mnogih navdušencev, ki preizkuša-prevzame drugačno podobo, jo svoje drsalne sposobnosti. Vsak-
OBCINSKI SVET GORNJI GRAD Podpora čezmejnemu
Svetniki Občine Gornji Grad so se pri obravnavi rebalansa proračuna za leto 2005 osredotočili predvsem na občinske ceste, šolstvo, vrtce, prostorsko načrtovanje in razvoj, postavke torej, ki so bile deležne največjih finančnih sprememb. Med pomembnejšimi točkami obširnega dnevnega reda je gotovo predlog odloka o prostorsko ureditvenih pogojih okolice Gornjega Grada. V januarju bo potekala javna razgrnitev, zato občinska uprava poziva občane, da dajo pripombe oziroma predloge za gradnjo kakršne koli in-
partnerstvu
frastrukture na območju občine Gornji Grad.
V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli listino o prijateljstvu z občinama Gospa Sveta iz avstrijske Koroške in italijansko Forfarrio. Sodelovanje naj bi potekalo predvsem na področju izobraževanja, skozi razna srečanja pa naj bi utrdili prijateljstvo med ljudmi treh občin. V ta namen so formirali odbor za sodelovanje, v katerem so predstavniki občine, Cerkve, turistični dejavniki, osnovne šole in drugi.
Savinjčan
Ko se na poledeneli ribnik podajo drsalci, je preživetje rib v njem ogroženo (foto: Benjamin Kanjir)
do, ki je na ribniku že drsal, pozna dejstvo, da se ob premikanju ledu pod drsalci ustvarjajo glasni zvoki. Slednji pa povzročajo veliko več škode, kot bi si lahko mislili.
Ribe pri nizkih temperaturah vode vegetirajo na dnu. To pomeni, da so njihove življenjskefunkcijezmanjšane na minimum. Vsakršno vznemirjanje jih lahko vodi v pogin. Če se riba splaši zaradi ustvarjenih zvokov, se prične gibati. To posledično pomeni, da porabi več energije in zalogo hrane, ki mora zadostovati skozi vso zimo. S tem se seveda poveča možnost, da
spomladi ne bo dočakala.
V mariborski ribogojnici podjetja Riba Maribor so naredili test. Ribe so preko zime vložili v dva bazena, zimovalnika. Na enem so dovolili drsanje, na drugem pa ne. Začudenje po odtalitvi ledu je bilo veliko, saj v bazenu, na katerega ledeni gladini so se ljudje drsali, zime ni preživela niti ena riba. Ribiči ne trdijo, da so za zimske pogine krivi samo drsalci. Pravijo pa, da lahko del odgovornosti prav gotovo pripišejo ravno njim.
Benjamin Kanjir
POSLANEC MIRKO ZAMERNIK (SDS) NE RAZMIŠLJA 0 USTANOVITVI SAMOSTOJNE POSLANSKE SKUPINE
Novi odnosi no stari poti
Po pisanju tednika Mag naj bi poslanec iz Podvolovljeka Milko Zamernik skupaj s kolegoma Francem Pukšičem in Mirom Petkom razmišljal o odhodu iz SDS in ustanovitvi samostojne poslanske skupine. Isti vir navaja, da naj bi Zamernik premieru Janezu Janši na seji poslanske skupine očital, da mu je pisal poslansko pismo, in da je zelo razočaran, ker po letu dni nima časa, da bi ga pokazal svojim volivcem. Nazadnje naj bi mu celo zabrusil, da bo treba ustvariti novo pot, kar naj bi Janša preslišal.
Mirko Zamernik nam je v telefonskem razgovoru zatrdil, da o samostojni poslanski karieri zaenkrat (še) ne razmišlja, čepravje bilo tudi iz intervjuja, ki gaje pred kratkim dal za naš časopis, razbrati, da ni povsem zadovoljen z delom in razmerami znotraj vladne koalicije. Zamernikovo slabo voljo očitno povzroča premajhna oziroma prepočasna odzivnost posameznih ministrstev na njegove pobude, o čemer je obvestil tudi predsednika vlade.
Na podlagi tega je Janša pozval ministra za promet mag. Janeza Božiča, da mu je posredoval izčrpno poročilo o izvedenih aktivnostih za uvedbo strožjega nadzora nad porabo proračunskega denarja pri
investicijah v cestno omrežje, predvsem za modernizacijo državne ceste Podlom-Kranjski Rak-Podvo-lovljek, ki ga izvaja Direkcija RS za ceste. Minister za delo družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič pa seje pred predsednikom vlade »zagovarjal«, ker njegovo ministrstvo Centru starejših krajanov Gornji Grad ni izdalo koncesije za opravljanje dejavnosti dementnega oddelka.
Zamernik očitno uresničuje po volitvah dano obljubo, da bo intenzivno »težil« ministrom in ostalim predstavnikom vladajoče koalicije. Prepričan je namreč, da gre pri gradnjah državnih cest nemalokrat za premalo racionalno porabo sredstev, zato prometno minis-
Mirko Zamernik ni povsem zadovoljen z delom in razmerami znotraj vladne koalicije
(fotoiEMS)
trstvo predlaga Računskemu sodišču RS, da izvede izredni nadzor nad izvedbo omenjenega projekta.
Na ministrstvu za promet menijo, da bo s celovito opravljenim nadzorom izvedbe navedenega projekta in na osnovi ugotovitev organov
nadzora možno ugotoviti, ali je bil projekt izvajan v skladu z veljavno zakonodajo in drugo regulativo in standardi, ki v Sloveniji veljajo na tem področju. Na ta način bo, tako minister Božič, možno učinkovito odgovoriti na vsa vprašanja, ki se pojavljajovjavnosti.
V zvezi z dementnim oddelkom v Centru starejših v Gornjem Gradu minister Drobnič premieru sporoča, daje bil objavljen javni natečaj za podelitev koncesije za opravljanje storitev institucionalnega varstva. Na razpis seje prijavilo 19 ponudnikov, med njimi tudi lastnik gornjegrajskega doma firma Deos. Drobnič navaja, da so bile popolne ponudbe posredovane v nadaljnjo obravnavo komisiji za ugotavljanje izpolnjevanja minimalnih in drugih tehničnih pogojev za izvajanje varstva starejših oseb. Po pridobitvi zahtevanih mnenj bodo koncesije podeljene predvidoma še ta mesec oziroma januarja prihodnje leto.
Savinjčan
LJUBIJA
Plaz ogroža prevoznost gorenjskega klanca
Vrh gorenjskega klanca, neposredno pred odcepom za Mizarstvo Kovač, so vzdrževalci ceste pred dvema mesecema posekali okrog petnajst velikih dreves in tako odkrili plaz pod cesto, ki povezuje Mozirje
in Velenje. Vse je kazalo, da bodo pričeli z deli za sanacijo vdora že pozno jeseni. Pa seje očitno zataknilo in ostalo je pri delni cestni oviri, zavarovani s prometnimi označbami za nevaren rob vozišča oziro-
ma zoženo cesto.
Prejšnji teden so cesto za tovorni promet pri odcepu vSoteski in vvasi Gorenje zaprli in nakazali obvoz skozi Šmartno ob Paki. Nad plazom so cesto zožali na en prometni pas s fizično zaporo drugega in s tem začasno onemogočili vožnjo na ogroženem delu cestišča. Plaz je v tem času še nekaj malega napredoval, videti pa je, da so cestarji vzeli vzorce materiala za ocenitev riz-
ičnosti plazenja oz. vdora. Vozniki morajo biti na tem delu še posebej previdni prav zaradi izogibanja na zoženem delu cestišča, kjer je potrebno odstopati prednost iz smeri Mozirja. Upamo lahko, da bo cesta sanirana še pred spomladansko odjugo, ki lahko povzroči nov plaz, ki bi s seboj odnesel izjemno frekventno cesto med Zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino.
Jože Miklavc
BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA
Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali pro-INFO CENTRE dajno mednarodno poslovno sodelovanje.
EIC Maribor (Dijana Bestijanić), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@inra.si. imp://eic.mra.si
EIC-dec-5: Nemško podjetje išče distributerje za posebne lesne stroje.
EIC-dec-10: Poljski proizvajalec svetil išče partnerje za več vrst kooperacije.
EIC-dec-14: Italijanski proizvajalec sistemov za sesanje prahu za avtomehanične delavnice, ladjedelništvo, lesno in ostalo industrijo išče agente, distributerje in/ali predstavnike.
EIC-nov-20: Slovaško podjetje specializirano za proizvodnjo, prodajo in montažo lesenih oken (Euro 68 in 78), vhodnih in notranjih vrat, zimskih vrtov, kuhinjskega pohišlva, itd., išče partnerja za komercialno in proizvodno sodelovanje.
EIC-nov-23: Poljsko podjetje, kije proizvajalec rezervnih delov in pripomočkov za vozila, išče partnerje za prenos know-how in tehnično pomoč.
Ali nova cestna zapora na gorenjskem klancu v Ljubiji naznanja sanacijo plazu? (foto: Jože Miklavc)
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dr. Ksenija Mijin Steiner začela z zasebno
dejavnostjo
V petek je bila v mozirski zdravstveni postaji priložnostna slovesnost ob začetku zasebne zdravstvene dejavnosti dr. Ksenije Mijin Steiner. Zdravnica se je ob tej priliki zahvalila vsem, ki so ji kakorkoli pomagali, da ji je uspel ta pomemben korak v njeni karieri, in se spomnila svojih staršev, ki se daleč od tod veselijo z njo. Dr. Mijin Steinerjeva se s hvaležnostjo spominja tudi dr. Ivana Buta in dr. Franca Širka, ki sta v Mozirju delala pred njo.
Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnikje Steinerjevi čestital in navedel razloge, zaradi katerih se je občinski svet odločil za podelitev koncesije za opravljanje zasebne zdravniške prakse. Občina pričakuje, da bodo pacienti imeli na ta način še več možnosti in še več kvalitetnih zdravstvenih storitev. Kotje znano, dr. Steinerjeva polovico svojega delovnega časa namenja zdravljenju ostarelih v gornjegrajskem centru, drugo polovico pa pacientom v Mozirju.
V imenu starejših pacientov seje Kseniji Mijin Steiner zahvalil Jože Prislan in ji zaželel veliko uspeha tudi v zasebni praksi. Prijeten dogodek sta s svojimi glasbenimi nastopi popestrila otroka dr. Steinerjeve, sin Filip in hčerka Veronika ter ljudski pesnik in pisatelj Janez Gregorc, katerega knjiga bo izšla ob kulturnem prazniku prihodnje leto. Gregorc je v spomin na dr. Ivana Buta napisal pesem Podeželski zdravnik in jo uglasbil ter jo ob tej priložnosti tudi zapel.
Franci Kotnik
Dr. Kseniji Mijin Steiner je čestital tudi predsednik krajevne skupnosti Mozirje Roman Čretnik (foto: Ciril M. Sem)
MOZIRJE
mŠBmft
Ogrevanje na biomaso
V začetku prihodnjega leta bo v Mozirju stekel projekt gradnje dveh kotlovnic. Obe mikro lokaciji, prva v obstoječi kurilnici OŠ Mozirje in druga v Podrožniku, že posedujeta potrebno gradbeno dokumentacijo, zato je izvedba le še vprašanje časa.
Dotrajani objekt bo naslednje leto zamenjala kotlovnica na biomaso
(foto: Benjamin Kanjir)
Z gradnja prve kotlovnice bodo začeli v obstoječi kurilnici v mozirski osnovni šoli. Iz nje se bodo že naslednjo zimo ogrevali šola, vrtec in kakor se predvideva, tudi večnamenska dvorana, katere gradnja naj bi ravno tako stekla v prihodnjem letu.
Druga mikrolokacija za gradnjo kotlovnice je v Podrožniku. Zgrajena bo na mestu starega in dotrajanega objekta med poslovnim objektom Pri Muzgu in gostilno PFpek. Iz nje se bosta ogrevala že imenovana objekta in nova upravna
stavba. Kakor predvideva pogodba, se bo na kotlovnico v naslednjih letih priključil tudi centerTuš. Kapaciteta kurilnice bo dovolj velika, da bo možna tudi kasnejša priključitev objektov, ki bodo zagotovo v prihodnjih letih na tem mestu še zgrajeni.
Gradnja obeh kotlovnic je v vidu razvoja ekološke miselnosti, saj bo ogrevanje potekalo z izrabo biomase. Postavljeni pa so tudi pravni temelji, saj je občinski svet že sprejel potrebne odloke.
Benjamin Kanjir
OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE
Večja finančna disciplina
V osrednji knjižnici v Zgornji Savinjski dolini letno beležijo več kot petdeset tisoč obiskov in imajo preko štiri tisoč članov. V Mozirju in po krajevnih izpostavah so si člani v preteklem letu izposodili 117.000 enot (knjig, kaset...), kar priča, da je bralna kultura Zgornjesavinjčanov na visokem nivoju. Financiranje poteka po dogovorjenem ključu med šestimi občinami, kar pomeni, da mozirska občina prispeva za delovanje knjižnice 66 odstotkov, ostale pa 34 odstotkov.
Po besedah direktorice Ane Lamut naj bi skladno z zakonskimi podlagami občine Ljubno, Gornji Grad in Nazarje zagotavljale okoli pet milijonov tolarjev na leto, občina Luče 3 milijone in Solčava milijon tolarjev. Lamutova pravi, da se razmere glede financiranja v primerjavi s preteklimi leti popravljajo, kljub temu nekatere občine še vedno neredno izpolnjujejo pogodbene obveznosti. S plačevanjem zaostajata občini Gornji Grad in Nazarje.
V primeru, da občina ne izpolnjuje obveznosti, bi na podlagi zakona o knjižničarstvu morala to storiti država, vendar v praksi zadeve ne funkcionirajo. Kar pomeni, da se Osrednja knjižnica Mozirje kljub zgoraj navedenim statističnim podatkom sooča z določenimi finančnimi težavami. Ob tem razves-
eljuje podatek, da deluje knjižnica v urejenih prostorskih pogojih, povečuje se tudi ponudba, kar se odraža v porastu obiska predvsem na Rečici in Ljubnem.
Na osnovi uredbe o osnovnih storitvah in na podlagi števila prebivalcev bi morale krajevne knjižnice v Gornjem Gradu, Ljubnem, Nazarjah in Rečici tedensko obratovati do 15 ur (na primer v Gornjem Gradu je knjižnica odprta samo 2 uri), v Lučah in Solčavi pa 4 ure. Lamutova je župane opozorila, da je uredba obvezujoča, kar seveda pomeni, da bi morali zagotavljati dodatna sredstva, v nasprotnem se lahko zgodi, da se bo osrednja knjižnična inštitucija v Zgornji Savinjski dolini znašla pod drobnogledom inšpekcijskih služb.
Savinjčan
POGREŠANEGA FORTUNATA BEVCA IZ GORNJEGA GRADA NAŠLI MRTVEGA NAD TUHINJSKO VASJO GOLICE
Zvest pes ob mrtvem gospodarju
Gozdna delavca, ki sta na južnem pobočju Menine planine nad naseljem Golice blizu kraja Kramariče v kamniški občini, opravljala gozdarska dela, sta slišala pasji lajež. Ko sta odšla v smeri laježa, sta na gozdni cesti srečala psa, ki je ustrezal opisu, objavljenem v medijih, zato sta o tem obvestila kamniške policiste. Ko so se proti kraju, kjer sta gozdarja opazila psa, napotili sorodniki pogrešanega in gornjegrajski planinci, se je pes takoj odzval na klice Fortijeve žene Zvonke in pritekel do njih.
Predsednik gornjegrajskega planinskega društva Zdenko Purnat ml. seje napotil po njegovih sledeh nad gozdno cesto, kjer je pod enim izmed dreves našel truplo pogrešanega. Zdravnica iz Kamnika je izključila možnost smrti v sumljivih okoliščinah. Pripadniki Gorske reševalne službe so pokojnega Forti-ja zakijem prepeljali do naselja Golice, od tam pa na inštitut za sodno medicino v Ljubljani, kjer je bila opravljena sanitarna obdukcija.
Pokojni Forti seje tako kot skoraj vsako nedeljo v letu tudi prvo v decembru po nedeljski maši in družinskem kosilu odpravil na Menino planino. Iz Gornjega Gradu je do planinskega doma približno dve uri in pol hoje, v zimskih razmerah se na planino težko pride prej kotvtreh urah. 46-letni Forti, kmečki gospodar z Kožlakarjeve domači-
je,je bil izurjen planinec, zato mu pot na Menino, kljub visokemu snegu, ni delala problemov.
Pot je varna, vendar če se človek izgubi, lahko dolgo tava, kroži in ne najde izhoda. Lahko je usodno. Radarje šel mimo domačije Sempri-možnik, se je rad oglasil pri domačinih. »Usodne nedelje se ni,« pove Martin Krebs, kije Fortka predvsem v poletnih mesecih večkrat spremljal na Menino. Bila sta prijatelja, zato je bil tisto sredo popoldne, ko je bila Bevčeva usoda še neznana,
Fortunata Bevca so našli dobre štiri kilometre zračne razdalje od planinskega doma na Menini
Pripadniki policije, gorske reševalne službe in domačini so se lotili iskanja pogrešanega (foto: EMS)
Predsednik gornjegrajskega planinskega društva Zdenko Purnat ml. kaže na prehojeno pot pokojnega (foto: EMS)
njegov pogled otožen in zaskrbljen. Krebs sodi med dobre poznavalce Menine planine, morda je zaradi tega bilo upanja v njegovih očeh komaj za spoznanje.
Planinski domjes strani gornjegrajskih planincev oskrbovan tudi pozimi, vsako soboto in nedeljo se vrstijo ekipe dežurnih. Prvo decembrsko nedeljo, ko seje nad meninska prostranstva začel spuščati megleni mrak, seje Forti, v spremstvu zvestega psa Reksa odpravil proti domu. Bilje družaben človek, vendar ne na poti. Hodil je najraje sam s svojimi mislimi. Kaj se je dogajalo potem, lahko samo ugibamo. Fortija in psa Reksa je zagrnila noč in očeta dveh otrok ni nihče več videl živega. Tri dni so se trudili domačini, policisti in gor-
ski reševalci ter s skrajnimi napori iskali pogrešanega. V sredo popoldan, potem ko so lovci pregledali vse
lovske objekte in sorodniki ter planinci prehodili gornjegrajski del Menine, so sprožili obsežnejšo akcijo tudi na tuhinjski strani.
Nesrečneža so našli dobre štiri kilometre zračne razdalje od planinskega doma na Menini. »Po kopnem in v normalnih razmerah bi razdaljo prehodil v dveh urah. V visokem snegu je mogoče hodil celo noč. Njegova hoja je bila normalna, po sledeh bi težko rekel, da je bil izmučen. Najhujše gaženjeje biioza njim. Po mojem je bil od rešitve oddaljen samo pol ure,« razmišlja Purnatml„ prepričan, daje Forti videl luči vdolini. Na kamniški strani ni bilo takšne megle, zato je takšno razmišljanje realno.
Forti seje v upanju na skorajšnjo rešitev usedel, da bi si odpočil, kar je bilo usodno. Mrtev je ležal na trebuhu, roke je imel pod seboj, kot bi se želel ogreti. Mogoče je iskal bližnjico, ko pa je padel, ni imel več moči, da bi se še dvignil. Vse to so ugibanja, ki bodo za vedno ostala brez odgovora. Za Purnatom ml. je do pokojnika kmalu prišel tudi njegov sin Dominik. Presunljiv je bil njegov klic, koje poklical mrtvega očeta. Pokleknil je k ljubljenemu atiju, ki ga je poln upanja vse dni vneto pomagal iskati, in ga želel pobožati. Kot bi se ustrašil mrzle resničnosti, je odmaknil roko in bridko zajokal. Skupaj z njim tudi mama in pokojnikova žena Zvonka. Ne da se povedati, kako hudo. V slabo tolažbo ostaja dejstvo, daje Forti našel večni mirna ljubljeni Menini. Po zaslugi zvestega psa Reksa so ga našli in vse skupaj odrešili ubijajoče negotovosti.
Savinjčan
TURISTIČNO DRUŠTVO RECICA OB SAVINJI
Žive jaslice v Dol Suhi
Da bi polepšali božične praznike, bodo v Turističnem društvu Rečica ob Savinji letos že sedmič zapovrstjo postavili žive jaslice. Jaslice, ki bodo ponazarjale Kristusovo rojstvo, čaščenje pastirjev in prihod treh kraljev, bodo člani TD postavili na Suhi, v neposredni bližini gostišča Atelšek.
Na ogled bodo v nedeljo, 25. decembra, ponedeljek, 26., in torek, 27. decembra, z dvema dnevnima uprizoritvama, ki se bosta vsak dan pričeli ob 17. in ob 18.30 uri. Rojstvo Jezusa bodo slavili angel z oznanilom, pastirji, iz ozadja bodo na prizorišče prihajali trije kralji; seveda bosta ob jaslicah s Kristusom stala Marija in Jožef. Po kulturnem programu pa sijih bodo obiskovalci lahko tudi pobliže ogledali.
Marija Sukalo
MARTINA PLESNIK, LASTNICA HOTELA PLESNIK V LOGARSKI DOLINI
Po desetih letih končno no pravi poti
Martina Plesnik (foto: Jože Miklavc)
V petek, 16. junija 1995, so v Logarski dolini svečano odprli nov hotel Plesnik. Objekt v stilu podeželske hiše z 32 sobami je za zgornjesavinjski turizem pomenil visoko stopnico navzgor, a kot danes ugotavlja lastnica hotela, se je takrat šele začela zahtevna pot do poslovne uspešnosti, s katero so v Logarski dolini zadovoljni šele v zadnjem obdobju. Tradicionalno srečanje poslovnih partnerjev hotela Plesnik smo izkoristili za krajši pogovor z Martino Plesnik ob
10.	obletnici poslovanja.
-	Kakšni so vaši spomini na preteklih deset let?
Zelo pestri. Deset let je minilo zelo hitro, bilo je veliko lepih trenutkov, pa tudi veliko težkih. Ni bilo vedno vse najboljše. V teh desetih letih smo naredili zelo veliko tudi za dolino. V hotelu je bilo kar precej sprememb in zdi se mi, da smo po desetih letih končno na pravi poti. S sodelovanjem družine sem zelo zadovoljna, ampak preden smo se sami med sabo našli, ni bilo vse idealno. Potrebovali smo kar precej časa, da smo uspeli.
-	Kako ocenjujete odziv lokalnega okolja -Solčavskega in Zgornje Savinjske doline?
Odkrito povedano sem pričakovala več. 35 let sem bila v tujini in sem nekoliko pozabila na lokalne probleme, ki pa nastajajo povsod, ne samo v Sloveniji. V začetku nismo imeli večjih problemov, toda vedno se najde nekdo, ki te ovira, zato ni bilo enostavno delati. Poleg tega smo zelo oddaljeni od drugih krajev, kar še povečuje zahtevnost obratovanja. Problem je z osebjem, problem je z dostavo, problem je, ker moramo vso reklamo producirati sami, ker nimamo nikogar, ki bi nam pomagal. Nekaj časa smo želeli sodelovati s podjetjem Logarska dolina, a tudi z njimi nismo našli skupnegajezika. Tako smo morali v bistvu vsakega gosta pripeljati sami, brez vsakršne državne pomoči, in zato smo morali veliko vložiti v marketing in promocijo hotela.
-	Na kakšen način imate sedaj organiziran marketing?
Marketing izvajamo sami. Nekaj časa smo imeli pisarno v Ljubljani, kar ni bilo slabo, ker smo bili bližje dogajanju, glede na ceno pisarn v Ljubljani pa smo se odločili, ker je to delala moja sestra Marjana, da prevzame vodenje hotela in da se vozi vsak dan iz Ljubljane. To sedaj dobro funkcionira.
-	Kaj pa cestna povezava? O tem sva se pogovarjala že pred leti, ko je bilo stanje na določenem odseku še slabše kot je danes, dobro pa še danes ni...
Ceste so velik problem Slovenije, še posebej pa na našem koncu. Spomnim se, ko sem bila še otrok, ko so začeli z Ljubnega delati cesto, in še danes ni gotova. Sprva smo mislili, da nam bo pomagala cestna povezava čez Pavličevo sedlo, toda to je bilo le na začetku, potem seje hitro končalo, ker so nam Avstrijci precej zamerili, da tukaj pobiramo vstopnino, zato gredo raje naprej po dolini. To za nas predstavlja resno oviro oziroma negativen faktor.
-	Sedaj se obeta boljša cestna povezava čez Kranjski Rak. Verjetno bo to dobrodošlo za vaše goste iz ljubljanske kotline?
Zagotovo. Ker imamo veliko gostov iz Ljubljane, Kranja, Kamnika, bo to za nas zelo pomembno. Ta povezava bo skrajšala čas vožnje do nas in tudi povezavo z letališčem na Brniku.
-	Vaš hotel je že od nekdaj priljubljena točka pomembnih osebnosti. Na otvoritvi smo lahko videli sedanjega predsednika Republike Hrvaške Stipeta Mesiča, kasneje je postal vaš redni gost takratni predsednik vlade in sedanji slovenski predsednik dr. Janez Drnovšek. Gostili ste bivšega predsednika Evropske komisije Romana Prodija... Je bila to posledica vašega osebnega znanstva s temi vidnimi političnimi
osebnostmi ali pa jim je ustrezal ambient, kjer se nahaja hotel?
Oboje skupaj. Mi smo še danes vstiku s številnimi politiki, ki zelo radi pridejo sem zaradi miru, da tukaj uživajo.
-	V nadaljevanju ste poskušali z organizacijo različnih dogodkov. Nekateri so postali tradicionalni, kot na primer koncert na snegu in prednovoletno srečanje poslovnih partnerjev, nekateri pa so bili bolj enkratnega značaja...
Vsak tak dogodek stane precej denarja. Umetniki so pri nas dragi, večino teh dogodkov pa smo morali financirati sami. Pogovarjali smo se sicer z Logarsko dolino d.o.o., če bi bilo možno, da bi pobirali vstopnino na začetku doline, toda dogovora ni bilo. Jaz imam prireditve rada in jih rada organiziram, toda glede na okoliščine smo se omejili na božično-novoletni koncert in to poslovno srečanje. Večino financiramo sami, nekaj pa dajo zraven tudi občine, ampak to so majhni zneski. Žal imamo premajhne kapacitete, da bi s tistim, kar lahko ponudimo gostom, pokrili stroške.
-	Torej bo predpraznični koncert tudi letos?
Tega hočemo obdržati. Nekaj smo vendarle dolžni dati dolini, kljub temu da imamo včasih probleme. Jaz ljubim to dolino in sem rada tu in zdi se mi, dajo moramo nekako oživeti.
-	Prej ste omenili, da ste po desetih letih končno na pravi poti. Kam torej pelje pot hotel Plesnik v prihodnosti?
Imamo še nekaj razvojnih načrtov. V prihodnjem letu bomo dogradili dvorano za seminarje, kajti seminarski turizem seje pri nas zelo dobro razvil. Če tega ne bi imeli, ne bi mogli preživeti. Kaj več v prostorskem smislu ni mogoče, ker smo sredi krajinskega parka, ideje pa so. Omejeni smo z obstoječimi kapacitetami, zato lahko organiziramo seminarje za do 40 ljudi. V Sloveniji je veliko seminarjev za 15,20,25 ljudi, zato smo se osredotočili prav na take seminarje in poslovne sestanke in lahko rečem, da nam dobro uspeva.
-	Imate še vedno v najemu bencinski servis na Lopati ob avtocesti Ljubljana-Celje?
Resje.
-	Ob otvoritvi bencinskega servisa je bilo govora o gradnji gostinskega objekta v neposredni bližini. Je to še vedno aktualen projekt?
Še vedno je aktualen, toda na Darsu vse stoji in ne gre nikamor naprej.
-	Kakšni so vaši načrti za prihodnje leto?
Imam ogromno pianov in načrtov. Do sedaj
sem še kar nekako uspevala v tem, kar sem načrtovala, in upam, da se bodo tudi ti načrti posrečili.
Pogovarjal se je Franci Kotnik
REKREACIJSKO-TURISTIČNI CENTER GOLTE
Na pragu 120-dnevne sezone?
Na Golteh se letos odvija prava zimska pravljica
(foto: Benjamin Kanjir)
Zimska sezona na Golteh je že v polnem teku. K temu je bistveno pripomogla narava, ki je bila že pred koncem novembra darežljiva s snegom. Seveda so upravljavci centra ponujeno priložnost zgrabili z obema rokama.
Lanska smučarska sezona je bila zelo dobra, saj je center obiskalo okoli 55.000 smučarjev. Sezona je trajala 97 dni, kar je bilo v mejah pričakovanega. Letošnje poletje so na Golteh izkoristili za urejanje Alpskega vrta in ozelenitev površin, ki so jih poškodovali med obsežnimi zemeljskimi deli preteklih let. Poleg tega so uredili koči z gostinsko ponudbo, izvedli določena vzdrževalna dela na dvosedežnici Smrekovec in nihalki Žek-
ovec. Zagon je končno dočakalo tudi smučišče Ročka, ki lani ni obratovalo.
Na Golteh so obiskovalce v novi sezoni pričakale posodobljene in varnejše naprave. Ročka je bila v
preteklosti zaradi nevarne vlečnice namenjena bolj izkušenim uporabnikom. Sedaj je tu dvosedežnica ki je varna tudi za smučarje z manj znanja in otroke.
Želja direktorja Golt Ernesta Kovača je, da bi letošnja zimska sezona trajala do velike noči, torej do 16. aprila prihodnje leto. Ob ugodnem vremenu se jim bo s pomočjo dobro razvite infrastrukture uspelo približati številki 120 obratovalnih dni, kar je bilo še pred leti zgolj utopična ideja zanesenjakov. Seveda pa se na tem ne bodo ustavili, saj želijo v prihodnjih letih postaviti sedežnico tudi s Planinske ravne do Morave, kar bi razbremenilo nihalko Žekovec.
Benjamin Kanjir
ERA VELENJE
Prva donacija iz Erikovega dobrodelnega sklada
V prostorih Centra za socialno delo Dravograd so pred dnevi opravili predajo prvih sredstev, zbranih v Erikovem dobrodelnem skladu. Sredstva v višini 1,1 milijona tolarjevje socialno ogroženi družini iz Dravograda predal predsednik Erine uprave Gvido Omladič. Štiričlanska družina, v kateri eden od dveh otrok zaostaja v razvoju, mati
je brezposelna, oče pa družino preživlja z zelo nizko plačo, je bila humanitarne pomoči zelo vesela.
Družina seje zahvalila vsem, ki so z nakupom Erikovih izdelkov prispevali sredstva, predvsem pa upravi Ere, ki seje odločila za ustanovitev Erikovega dobrodelnega sklada. S prejetimi sredstvi si bodo vsaj malo izboljšali socialne razmere, saj nu-
jno potrebujejo vzmetnice za otroške postelje, nov štedilnik in hladilnik ter sredsh/a za ogrevanje.
Erikov dobrodelni skladje dolgoročni humanitarni projekt Ere, ki so ga ustanovili spomladi letos in ga nameravajo dodatno razvijati tudi v prihodnje. Socialno ogroženim otrokom, družinam ali organizacijam lahko pomagajo predvsem kupci Erikovih
izdelkov, saj se deset odstotkov od prodaje le-teh odvaja v dobrodelne namene. Sredstva se v skladu zbirajo kontinuirano, ob koncu določenega obdobja pa se zbrana sredstva podarijo socialno ogroženi družini po izboru Centra za socialno delo na območju Štajerske, Koroške, Zasavske ali Podravske regije.
Franci Kotnik
BTC CITY LJUBLJANA
Božiček prihaja na Alejo mladih
Letošnji december v ljubljanskem BTC Cityju je več kot le prazničen. V mestu zabave in nakupov namreč potekajo številne prireditve za najširši krog obiskovalcev, še posebej za najmlajše, ki se lahko zabavajo na glasbenih, plesnih ali športnih predstavah, se nasmejejo predstavam in cirkuškim šovom, uživajo ob plesu ali v igri lutk ter prisluhnejo božičnim pesmim. Obiskovalci bodo dočakali tudi prihod Božička, glavna novost letošnjega decembra v BTC Cityju pa je Božična tržnica na Aleji mladih.
Očarljive stojnice z božičnimi darili, medenjaki in drugimi prazničnimi dobrotami so prava paša za oči. Diši po pečenem kostanju in koruzi, praženih mandeljnih in kuhanem vinu. V odlični izbiri darilnih programov lahko vsakdo najde darilo za svoje
najdražje. Praznična tržnica je odprta vsak dan od 10. do 21 i ure, ob nedeljah pa do 17. ure.
Alejo mladih bo v petek, 16. decembra ob 17. uri obiskal Božiček s svojim številnim spremstvom. Skupaj z ostalimi obiskovalci ga bo pričakala pevka Damjana Golav-
šek, ob njenih pesmih pa ne bodo zaplesali le otroci, ampak tudi Božiček. Dobri mož ne bo prišel praznih rok, ampak bo otroke, ki ga bodo pričakali, tudi obdaril. Veseli dogodek bo popestril pevski zbor z božičnimi pesmimi.
Na Aleji mladih je živahno tudi ostale dni. Vsak torek ob 17. uri zapoje pevski zbor ene izmed ljubljanskih osnovnih šol. Ob sredah ob 17. uri se lahko mladi in stari učijo drsanja, ob četrtkih ob 17. uri se lahko preizkusijo v hokeju na ledu, ob sobotah ob 12. uri pa gostuje gledališče na ledu. Drsališče na Aleji mladih je tudi letos brez-
plačno in odprto vsak dan v tednu, od 10. do 22. ure.
V dvorani A pri Ježkovem kotičku lahko otroci vsak torek ob 18. uri uživajo ob cirkuških vragolijah in se v cirkuški delavnici naučijo nekaj zabavnih trikov. Ob petkih ob 16.30 lahko otroci zaplešejo v plesni pravljici plesne šole Kazina, ob sobotah ob 16. uri pa lahko sledijo napetim dogodivščinam živalskih junakov lutkovne predstave Bonbončki. V BTC Cityju je decembra praznično tudi v trgovinah. Trgovine so odprte od ponedeljka do sobote od 9. do 20. ure, ob nedeljah pa od 9. do 17. ure.
Promocijsko sporočilo
©
DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE
Upokojenci polni delovnega elana
Kar krepko smo že zakorakali v sezono, ko tudi posamezna društva in organizacije pričnejo s svojimi aktivnostmi. Tudi sekcije pri Društvu upokojencev Mozirje že pridno delujejo po zastavljenih programih, hkrati pa ne bo odveč kratek pregled njihovega delovanja v preteklem obdobju.
Novo vodstvo je po letu 2002 začelo razmišljati o rekonstrukciji prostorov SU, ki so prej več let prazni in neizkoriščeni propadali. Vneto so se lotili dela in zzdruženimi močmi jim je uspelo prostore urediti. Potem je društvo začelo delati s »polno paro« in vsako leto so dodali kakšno novo dejavnost. Poleg že ustaljenih Izletov, piknikov in družabnih srečanj ob koncu leta so ustanovili več različnih sekcij in skupin, ki so tudi v preteklem letu zagnano in uspešno delovale.
Vsak četrtek dopoldne seje zbrala skupina pohodnikov, ki seje organizirano podala na krajše pa tudi daljše izlete po naši okolici. Popoldne so se v društvenem prostoru zbirali in igrali šahisti. Le-ti so v Mozirju uspešno organizirali že dve regijski tekmovanji in na njih tudi zastopali društvo. Enkrat tedensko se je v tem prostoru zbirala skupina upokojencev in si popestrila urico z igranjem pikada.
Ob sredah zvečer so se v mozir-
ski športni dvorani sestajale ženske in pod vodstvom izkušenega fizioterapevta izvajale vaje za preprečevanje osteoporoze. V zimskih mesecih je društvo v računalniški učilnici osnovne šole organiziralo tečaj računalništva, ki se ga je udeležilo maksimalno število udeležencev. Polnoštevilna je bila tudi udeležba na tečaju nemškega jezika v prostorih društva. Posebno razveseljivo pa je, da so pri društvu ponovno oživili mešani pevski zbor, ki seje že po nekaj mesecih vaj uspešno predstavil na 1. upokojenskem srečanju v Logarski dolini. Po tem je sodeloval še na številnih srečanjih pevskih zborov in častno zastopal našo dolino.
Da so upokojenci o vsem dobro obveščeni, poskrbijo pri društvu s časopisom Mozirski upokojenec, ki izide najmanj dvakrat letno ali po potrebi. V tem času tudi letos pridno delujejo vse naštete sekcije, pridružili pa sta se jim še dve skupini žensk, ki se urijo v ročnih delih.
Vsak ponedeljek so v društveni pisarni uradne ure, kjer lahko upokojenci dobijo različne informacije in nasvete.
V letošnjem letu je Društvo zgornjesavinjskih diabetikov v večnamenskem prostoru vsak četrtek organiziralo merjenje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja, ki ga strokovno izvaja višja medicinska sestra. Ker se tega v veliki meri poslužujejo in so izredno zadovoljni tudi upokojenci, društvo pokriva del stroškov.
Skupina upokojencev že vrsto let
»Deklica Liza, krhko in bolehno dete, se je razvila v dekletce, ki je zvedavo opazovalo svet okoli sebe, vpijalo vtise iz okolice, se zelo zgodaj zaljubilo v naravo, v njej pognalo korenine, iz katerih je Liza v kasnejšem življenju črpala energijo in ustvarjalno slo,« je v spremni besedi zapisala Marlen Premšak. »Njene slikarske motivne odločitve niso naključne: muca je bila vselej njena najljubša igrača, mucka v soju sončnih žarkov, v svetlobi, v različnih položajih in razpoloženjih. Vsako leto je deklici prineslo nekaj novega, odkrila je telo, se navdušila nad telovadbo, brenkala na očetova glasbila, v šoli jo je navdušilo risanje. In to slednje je tudi po usodnem pastirskem poljubu, kije pri štirinajstih končal njeno otroštvo, ostalo ne le njena ljubezen, pač pa njen način življenja.«
Liza Lik začne svoj mozaik prizorov iz otroštva s svojim rojstvom in razočaranjem očeta, ki si je za naslednika v mehanični delavnici želel sina. Da bi bila situacija še manj ugodna, je kmalu zbolela za astmo. Nekega dne, koje spala, sojo
ob koncu leta po domovih obiskuje bolne člane in stare nad osemdeset let ter oskrbovance v domovih za varstvo odraslih. Zaželijo jim zdravja in zadovoljstva terjih skromno obdarijo. V letošnjem letu bodo takšnih obiskov opravili okrog 150. Vse navedeno priča o tem, da so tudi med mozirskimi upokojenci zagnanci, kijimje treba dati priznanje, spodbudo in jih pohvaliti. To je uvidel tudi občinski svet občine Mozirje in jim leta 2004 podelil občinsko priznanje.
Marija Breznik
odnesli k mogočni jablani na dvorišču babičine hiše. Medtem ko so jo trikrat nesli okoli drevesa, je vaška zdravilka mrmrala mantre v čudnem jeziku. Nato soji s škarjami odrezali pramen las in ga zataknili za lubje na drevesu. In potem? Jablana seje posušila, Liza pa je ozdravela.
V nadaljevanju knjige se vrstijo zgodbe o uri, mačkah, punčkah, baletki, talentu, peklu, kavi, zobozdravniku, napolitankah, svetem Miklavžu, smrtnem grehu, prepovedanem lovu in še nekaterih temah iz Lizinega otroštva. Slednje se konča v zadnji zgodbi z naslovom Slovo. »Iz njene knjige vejeta spontanost, neposrednost, včasih se zdi, da tudi naključnost, a na končuje bralcu jasno, kako premišljeno je gradila lok svojega otroštva, spominov, ob katerih se porodi želja, da bi v prihodnosti lahko prebrali tudi njihovo nadaljevanje,« pravi Marlen Premšak. Knjiga Deklica Liza je na voljo v vseh zgornjesavinjskih osnovnih šolah in knjižnici Mozirje.
Franci Kotnik
BANKA CELJE
Prenovljene spletne strani
Banka Celje je pred dnevi temeljito prenovila svoje spletne strani. Poleg nove oblikovne podobe je spremenjena tudi struktura vsebine, in sicer tako, da so vse pomembne informacije uporabniku čim hitreje dostopne in predstavljene na čim bolj enostaven in jasen način.
Na vstopni spletni strani iskanih informacij na straneh
www.banka-celie.si obiskovalci
najdejo informacije o najaktualnejši ponudbi storitev banke, novice o splošnih zadevah, časopis Moja banka, letno poročilo, vhod v elektronsko bančništvo in rubriko evro - naš jutrišnji denar. Novost je tudi iskalnik, ki uporabniku omogoča takojšnje iskanje želene informacije, pa tudi hitre povezave s predizborom najbolj zanimivih oziroma uporabnih povezav. Tečajne liste so ena izmed najbolj
vsake banke, zato so pravtako prikazane na prvi strani.
Novinarjem je namenjeno novinarsko središče, na katerem bodo sproti objavljena in arhivirana sporočila za medije. Rubrika bo vsebovala tudi fotografije. Strani so odslej prilagojene za tiskanje na tiskalnik. Za ljudi, ki imajo težave z vidom, je ob strani poseben gumb, s katerim je možno spremeniti velikost pisave na straneh.
Franci Kotnik
SPOMINI LIZE LIK V KNJIŽNI OBLIKI
Otroštvo deklice Lize
Liza Lik z Ljubnega ob Savinji, uveljavljena kot slikarka, zlasti kot mojstrica živalskih variacij v različnih likovnih tehnikah, je sklenila napisati svoje spomine in jih zavarovati pred pozabo z izdajo v knjižni obliki. V knjigi z naslovom Deklica Liza, ki jo je s finančno pomočjo Občine Ljubno izdala v samozaložbi, se vrača v svoja mladostna leta in vodi bralca skozi svoja najbolj intimna doživetja, ki jih je ohranila globoko v svojem srcu. Liza Lik svojega otroštva ne opisuje kot zgodbo, pač pa tako, kot bi slikala, sestavlja podobo nekega mladega življenja s posameznimi prizori.
©
ERA VELENJE
Med najboljšimi sodelavci tudi Sonja Vončina
V orgelski dvorani Glasbene šole Velenje je že trinajstič zapored potekala podelitev nagrad najboljšim v skupini Era. Laskavi naziv za leto 2005 je pripadel štiriindvajsetim sodelavcem, dvema poslovodjema in dvema prodajalnama skupine Era. Posamezni nagrajenci so prejeli denarno nagrado v višini 85 tisoč tolarjev, zaposleni v obeh naj prodajalnah pa bodo prejeli dvajset odstotkov dodatka na svojo plačo.
Sonjo Vončina (desno) je za naj sodelavko predlagala vodja mozirske Erine poslovalnice Marina Pann (foto: Marija Šukalo)
Sonja Vončina je trgovka, ki razume navade in razvade kupcev, se je z njimi srečala pred skoraj tremi desetletji. A od njenih začetkov, pravi, so se menjale navade ljudi, povečevala izbira blaga, ljudje so postali zahtevnejši. Vendar so njena prijaznost, delavnost in natančnost vselej zadovoljili še tako zahtevnega kupca.
Sprva jim je ponujala sadje in zelenjavo, nato pa se je skusila tudi na ostalih oddelkih. Polnila police, pomagala v skladišču in na blagajni. Danes pa večji del delovnega časa preživi v pisarni za računalnikom. A še vedno poprime tudi za delo vtrgovini. Pogosto se zgodi, da mora v službi ostati tudi po svojem delovnem času.
Zato ni naključje, daje vodja poslovalnice Marina Pann, ki zatrjuje, daje celoten mozirski kolektiv Ere deloven, odnosi med sodelavci pa topli, zapisala v svojo obrazložitev: »Mirna, tiha, neopazna - pa tako pomembna. Odiikujejojo točnost, natančnost, iznajdljivost in veliko računalniškega znanja. Težko si predstavljam vodenje pisarniških del brez nje. Kadar pa je potrebno, priskoči na pomoč tudi v trgovini. Rada prisluhne sodelavcem in jim pomaga ter opozarja na napake, če je to potrebno. Nikdar ne gleda na uro, dela, dokler ni vse dokončano.«
Vse to pa ni opazila le njena šefica, ki rada poudari, da je ponosna na kolektiv, v katerem bi lahko za naj sodelavca predlagali tudi več ljudi, temveč tudi sodelavci, ki sojo predlagali za nagrado.
Marija Šukalo
-------------------------------X
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
v______________________________J
Za naziv naj sodelavca lahko zaposleni predlagajo tiste, ki so najmanj tri leta zaposleni v Eri in za katere menijo, da dosegajo nadpovprečne rezultate ter so odlični tudi pri ostalih kriterijih, kot so samoiniciativnost, inovativnost in angažiranost. Kriterije določi uprava družbe, ki iz posredovanih predlogov pripravi ožji izbor, iz katerega predsednik uprave izbere naj sodelavce za tekoče leto. Letos je med slednjimi tudi Sonja Vončina iz Erine blagovnice v Mozirju.
Naj poslovodjo in naj prodajalno v Eri izbirajo posebej med živilskimi in posebej med neživilskimi prodajalnami, zato sta v obeh
kategorijah vsakič po dva nagrajenca. Kriteriji ocenjevanja so ekonomski kazalniki in opravljena anonimna raziskava skrivnostni kupec, po kateri ocenjujejo storitev in odnos s kupci na prodajnih mestih.
V Eri kontinuirano skrbijo za zadovoljstvo zaposlenih, vsakoletna razglasitev naj sodelavcev pa je rezultat celoletnega internega komuniciranja, ki mu posvečajo veliko pozornost. Poleg tega, da zaposlene redno obveščajo o dogajanjih in spremembah v družbi, s to akcijo dodatno spodbujajo njihovo pripadnost družbi.
Franci Kotnik
VELENJE
Obetavni razvojni projekti
V centru Nova v Velenju so prejšnji teden predstavili nov način dela v občinski upravi Mestne občine (MO) Velenje. Za soočenje z razvojnimi izzivi in s priložnostmi, ki so na voljo v okviru Evropske unije, je MO Velenje septembra lani kot prva občina v Sloveniji organizirala posebno skupino mladih sodelavcev, strokovno usposobljenih za projektno delo. Projektna skupina deluje v okviru Urada župana in splošnih zadev, njen namen pa je zagotoviti okolje, v katerem nastajajo ideje in razvojna vizija
Velenja ter širše regije.
Projektna skupina s pomočjo sodelavcev iz občinske uprave in partnerjev ideje oblikuje do faze, ko jih je mogoče predstaviti v obliki projektov, s katerimi je mogoče uspešno kandidirati za evropska sredstva. Projektna skupina je v prvem letu delovanja pripravila projekte LEA - Lokalna energetska agencija, Sončni park, INDU.PIK, Kmečka tržnica, Poslovne cone, Razstavišče 360 in Regijski multimedijski center.
Za Zgornjo Savinjsko dolino bo v smislu operativnega sodelovanja še posebej zanimiv projekt Kmečka tržnica, ki obravnava inovativno prodajno strukturo kmetijskih produktov. Projektna skupina je ugotovila, da se v Savinjski statistični regiji 6,4 odstotka prebivalstva ukvarja s kmetijstvom in so od njega tudi socialno odvisni. Največji problem, s katerim se srečujejo kmetje, je plasiranje kmetijskih pridelkov na konkurenčni trg.
V Zgornji Savinjski in Šaleški dolini ni stalne kmečke tržnice, kjer bi kmetje lahko prodajali svoje pridelke. Z njeno postavitvijo se bodo odprle nove možnosti prodaje izdelkov s podeželja. Kmečka tržnica bo delovala kot stična točka med podeželsko ponudbo in mestnim povpraševanjem. Na njej bodo možnost prodaje dobili vsi zainteresirani kmetje, tako iz Zgornje Savinjske doline kottudi iz Šaleške doline. Z uspešno izvedbo projekta, oblikovanjem skupne blagovne znamke in strategijo trženja za kmetijske produkte bo vzpostavljeno tržno in konkurenčno okolje tudi za podeželje.
Projekt je odobren s strani Inter-reg IIIA Slovenija - Avstrija in naj bi trajal od januarja 2006 do februarja 2007. Partnerja v projektu sta Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija in Direkt vom Bauernhof Marketingverein.
Franci Kotnik
Piše: Aleksander Videčnik
Otiranje
V predprazničnem času se velja spomniti nekdanjega življenja na vasi, ko so domači godci obiskovali vse hiše in godli za praznike. Seveda pa so med letom prav tako otirali, raznim godovnikom in drugim jubilantom. To je bila navada tako v naših krajih, kot tudi drugod na Slovenskem. Kar spomnimo se številnih upodobitev Maksima Gasparija, ki je nazorno ponazoril godce in tudi otiranje samo. Posebno koje šlo za podoknico kateremu izmed vaščanov, so se godcem pridružili tudi fantje z vsemi mogočimi tolkali. Če je praznično otiranje bilo neke vrste obred, pa so smatrali podoknice ob osebnih praznikih tudi kot šalo.
Nekoč mi je Jože Podkrižnik, ki je bil še do visoke starosti vešč igranja na harmoniko, pripovedoval o svojih spominih na otiranje. Povedal je, da so nekoč radi otirali raznim godovnikom in drugim slavljencem, seveda so se tu pridružili vaški fantje in zganjali trušč. Vse skupaj pa je veljalo kot neke vrste čestitka slavljencu, po kateri je ponavadi "padlo" kaj v klobuk, pa še za pod zob so dali na mizo. Toda stvar je imela tudi past! Koje harmonikar potegnil svoj meh, so ostali udeleženci pričakovali iz katerega od oken hiše mokertuš, saj je bilo v navadi, da so godce najprej malo zmočili, nato pa povabili v hišo. Zato so podokničarji skrbno opazovali okna in koje izgledalo, da bodo mokri, so se jadrno razbežali. Kot rečeno, ta tuš naj ne bi godce odgnal od hiše! Ko so vstopili, so najprej čestitali, nato pa je sledilo veseljačenje.
Drugačeje bilo med prazničnim otiranjem, ko so godci igrali pred hišo, gospodinja pa je poskrbela za pijačo in kakšno kračo, pa malo denarcev... Eden od godcev je nosil s seboj cekar, kamor so dali nabrane dobrote.
Tako so pravili stari godci - hiša kaj velja, če je v njej harmonika in nekdo, ki zna potegniti meh in zaigrati. Na sploh pa je bilo pri hišah včasih kar več glasbil, da so si posebno ob zimskih dneh kar doma zaigrali ali pa so povabili še druge in priredili "čajevko". In če bila dobra "viža", seje plesalo in veselilo tja do noči.
Poslovne zvijače nekdanjih gostilničarjev
V	času pred II. svetovno vojno je bilo še dosti gostilničarjev, ki so po domače poslovali. Lokali so bili dokaj enostavno opremljeni, pa vendar zaradi domačnosti prikupni. Seveda je vsakgos-tilničartrdil, daje pri njemu najboljše vino, da se v njegovi gostilni dobro in izdatnoje, daje pri njemu najbolj veselo...
V	Mozirju je "Na Vahti", kot so stari rekli predelu, kjer je bila gostilna Krajnc, nekako nasproti sedanje bencinske črpalke, na odcepu v Ljubijo in proti Podsedenškovemu mlinu. Koje še živela Marija Krajnc, mi je pripovedovala, kako je njen oče vodil gostilno, kije bila zelo priljubljena med furmani in flosarji, ki so se vračali z rajže.
Ko so možarkarji prišli v gostilno, in jih je bila večja skupina, je gostilničar postal še posebej pozoren do njih. Posedel jih je tako, da so bili nekakšna
ŠTAJERSKA
PTjatli naj bo meni prepušeno, od vinca bom zapel, (ponovi)
ki razveseli može inoj tudi žene, mladn'čje tud' rad vesel. (ponovi)
*
Ko se človeku kupica nalije, mu srce zaigra, (ponovi)
Bogu zahvali, gladko ga popije, mu moč življenja da. (ponovi)
Če hočeš pit domačo žlahtno vince, poznaš bizelča-na, (ponovi)
ker vina ni čez štajersko starino, ko bitak'zdravo b'lo. (ponovi)
Ne ogrsko, hrvaško, laško vino, francosko, špansko ne, (ponovi)
ni zdravšega čez štajersko starino, za piti gladka je.
(ponovi)
*
Premočna vina so za nas res zlo, tud' prenezdrava so, (ponovi)
pa marbušnim in ptujšnim (mariborskim in ptujskim, op. A. V.) priklanja vsak gospod glavo, (ponovi)
družba. Pripovedoval jim je, da je pravkar pripeljal z Bizeljskega odlično vino, da pa bodo prepričani vto, bo prvi liter na mizo postavil na svoje stroške ... No, potem je seveda steklo prijetno druženje.
Ker so Zgornejsavinjčani daleč naokoli znani kot odlični godci in pevci, je bila v dobrih gostilnah na voljo harmonika in morda še kakšno drugo glasbilo. Kmalu je kateri izmed gostov segel po harmoniki in pričelo seje petje in veselje.
Da pa pevcem ni zmankalo pesmi,je gostilničar imel knjižico z raznimi napitnicami in sploh vinskimi pesmimi. Marija Krajncješe hranila to zanimivo knjižico. Iz nje sem izpisal nekatere pesmi, kijih še nisem poznal. Seveda so napev gostje znali, torej je moč sklepati, da so bile zabeležene krajevno znane pesmi. Ena takih je tudi tale:
Prežlahtna tud' konjiška je črnina, polskavčan, bisterčan, (ponovi)
za kralja vsega štajerskega vina je prander imenovan.
(ponovi)
*
Tud lotemburško (ljutomersko, op. A.VJvino prav poglejmo al' ni žlahtno blago, (ponovi)
tud' pekrerja (pekerčan, op. A.V.) pozabit ne smemo,
ga radi pijemo, (ponovi)
*
V okol'cah naše Drave ino Save, vinogradi cveto, (ponovi)
nam dajo vina dobre 'noj zdrave, jih lahko kar pohvalimo. (ponovi)
*
Če k'terga srčna žalost lupi, naj prime za bokal, (ponovi)
le naj si štajerskega vinca kupi, skrbi bo vse pregnal.
(ponovi)
*
Pač žalostna v resnici je dolina, kjer vinske trte ni, (ponovi)
na Štajerskem da Bog zadosti vina, zato ga vse naj časti, (ponovi)
3šcemo stare fotografile
Pri Lomškovih na Čreti je bila leta 1930 svatba. Spredaj je videti godce, ki so se “gasilsko” razporedili pred svati. Sliko je poslal Anton Punčuh s Črete.
S SLOVESNOSTJO V RADMIRJU SE JE ZAČELO JUBILEJNO LETO POSVEČENO TREM VELIKIM SVETNIKOM
Od Jezusa poslan po svetu
S slovesno mašo na prvo decembrsko nedeljo v cerkvi sv. Frančiška Ksaverja v Radmirju se je začelo jubilejno leto ob 500-letnici rojstva sv. Frančiška Ksaverja in blaženega Petra Fabra ter450-letnici smrti jezuitskega ustanovitelja Ignacija Lojolskega. Mašo je daroval mariborski škof ordinarij dr. Franc Kramberger, ob somaševanju patra Franca Zupančiča, ki je nadomeščal službeno odsotnega provinciala slovenskih jezuitov Janeza Poljanška. Somaševali so tudi glavni inšpektorsalezijancev vSIov-eniji Lojze Dobravc, domači župnik msgr. Jože Vratanar in člani Družbe Jezusove.
Jubilejno leto ob 500-letnici rojstva sv. Frančiška Ksaverja so v Radmirju začeli s slovesno mašo (foto: EMS)
Kraj začetka praznovanja ni bil izbran naključno, saj je v Radmirju največja slovenska božja pot k svetemu Frančišku Ksaverju. Prav na tem svetniku, kateremu je posvečena tudi radmirska farna cerkev, je največji poudarek jubilejnega leta, ki bosklenjeno na njegovsmrtni dan,
3.	decembra 2006. Trije svetniki so bili prva trdna skupnost jezuitov, ki je predstavljala tudi jedro prve jezuitske skupnosti.
Škof Krambergerje v pridigi pri svetem Ignaciju izpostavil kontemplacijo v akciji, oziroma delovanje med ljudmi na osnovi razločevanja, pri svetem Frančišku Ksaverju gorečnost, ogenj oznanjevanja in pri blaženemu Petru Fabru duhovno vodstvo in duhovne vaje. »Frančišek Ksaver je bil Janez Krstnik svojega časa. V deželah
daljnega vzhoda je bil njegov skrivnostni Jordan. Že v svojem času je oznanjal klic pokojnega papeža Janeza Pavla II., ki se glasi: odprite vrata Kristusu, sedanjosti in
prihodnosti. Jubilejno leto naj bo vzpodbuda za oznanjanje evangelija v času in prostoru,« je poudaril mariborski ordinarij in se z izbornimi besedami slovenskim jezuitom zahvalil za redovniško pričevanje in zvestobo božjima Ignaciju in Frančišku. Besede zahvale so veljale tudi prizadevnim ključarjem in
organistu, ki so iz škofovih rok prejeli priznanja za dolgoletno cerkveno službo.
Sveti Frančišek Ksaverij seje rodil leta 1506 na gradu Xavier v sever-
no-španski pokrajini Navarra. Z 19. leti je šel študiral v Pariz, kjer je spoznal rojaka Ignacija Lojolskega. Skupaj s petimi tovariši sta se leta 1534 zaobljubila, da bosta odslej služila Bogu v revščini in devištvu in delovala kot misijonarja. Frančišek je Ignacija podpiral pri formulaciji prve konstitucije jezuitskega reda in je tako postal njegov soustanovitelj. Leta 1541 je šel po naročilu portugalskega kralja v Indijo na misijonsko potovanje.
Njegov način misijonarjenja je bil docela nov. Najprej seje naučil jezika domačinov, se seznanil z njihovimi običaji in verstvom. Leta 1544je na jugu Indije venem mesecu krstil
10.000	ribičev. Povsod je pritegnil domače pomočnike, ki so mu morali redno poročati o svojem delu. Ko je spoznal, da na Japonskem ne bo imel uspeha, seje pripravljal na potovanje na Kitajsko. Vendar je prej zbolel in za mrzlico umrl leta 1552 na otoku Sancian blizu Kantona. Ksaverijje upodobljen kot jezuit, z gorečim srcem ali križem. Je zavetnik misijonov, Indije, mornarjev, katoliškega tiska, proti nevihtam in kugi, za srečno smrtno uro.
Savinjčan
RAZSTAVA DEL AKADEMSKEGA SLIKARJA LOJZETA ADAMLJETA V NAZARJAH
Izvirnost in domiselno prepletanje pripovednih vsebin
Slikarja Lojzeta Adamljeta in njegova dela je predstavila umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn (foto: Marija Šukalo)
V Galeriji Nazarje v Jakijevi hiši so 2. decembra odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Lojzeta Adamljeta, ki je v veliki meri plod prijateljevanja med razstavljavcem in slikarjem Goranom Horvatom iz Nizke. Razstavo je odprl župan občine Nazarje Ivan Purnat, slikarja in njegova dela pa je predstavila umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.
Grafik in slikar Lojze Adamlje izhaja iz elementov pripovednosti, vzetih iz njegovega neposrednega okolja pa tudi iz sanjskega sveta. Po besedah Anamarije Stibilj Šajn likovno ustvarjalnost Lojzeta Adamljeta odlikujeta izvirnost in domiselno prepletanje pripovednih vsebin, ki se vizualizirajo v dialogu risarskih prvin in poznavanju slikarskih zakonitosti. Je avtor, ki se
je sicer zapisal določeni umetniški smeri, a si znotraj nje ne prisvaja obrazcev slikarskega izraza drugih, temveč neobremenjeno oblikuje svoj prepričljiv likovni nagov-
or. V njegovem ustvarjalnem aktu se nenehno prepletajo zavestno in podzavestno, racionalno in čustveno razmišljanje.
V zadnjem desetletju ustvarjanja
se je Adamlje povzpel v najvidnejšega predstavnika tovrstnih umetniških iskanj. Ustvaril je obsežen opus nadrealističnih del, mnoga med njimi tvorijo zgodovinske zbirke galerij in privatnih kolekcij. Za svoje slikarstvo in grafiko je prejel vrsto pomembnih priznanj in nagrad, med njimi tudi nagrado na svetovni razstavi nadrealizma v nemškem Kasslu pred sedmimi leti. Do sedaj je imel 26 samostojnih in več kot 130 skupinskih razstav v domovini in na tujem.
Program otvoritve so obogatili učenka in pedagoga Glasbene šole Nazarje Patricija Fajdiga, Anton Acman in Bojan Zeme. Likovne stvaritve Lojzeta Adamljeta bodo v nazorski galeriji na ogled še ves mesec december.
Marija Šukalo
OBISK BOŽIČKA S SPREMSTVOM
in IGRAČE PRAZNUJEJO, plesna pravljica
ŽIVE JASLICE
OTROCI POJEJO BOŽIČNE PESMI ŠOLA DRSANJA
TEKMOVANJE LEDENIH PALČKOV /drsališče/ POJEMO BOŽIČNE PESMI LEDENO GLEDALIŠČE BTC /drsališče/
vsak torek vsako sredo vsak četrtek vsak petek vsako soboto
Delovni čas trgovin:
Od ponedeljka do sobote: 9.00-20.00
Nedelja: 9.00-17.00
CIRKUSKI KOTIČEK z delavnico PLESNA PRAVLJICA LUTKOVNA PREDSTAVA
vsak torek vsak petek vsako soboto
BREZPLAČNO ZAVIJANJE DARIL, vsak dan od 12.00 do 20.00, ob nedeljah od 9.00 do 17.00.
Snežinke tiho prekrijejo sledi, a čas naj ne izbriše // dragocenih'človeškihjj^eži, ki stkalLsmo jihxdosmjudi.
Naj vas z a p is ahamhsel spremlja v pramenih dneh in vse let!©! 2,006.
'	*/Zupan^občine Mozirje
: * Ivan Suhoveršnik s sodelavci
DRSALIŠČE, ALEJA MLADIH
DVORANA A, vhod A2, pri vrtcu Ježkov kotiček
INSTITUT ZA PATOLOGIJO LJUBLJANA
Plečnikova diploma za Mirjam Horvat
Ob zaključku tradicionalnega
Memorialnega sestanka prof. Janeza Plečnika so na 36. koncertu zdravnikov v veliki dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani prvi petek v decembru podelili diplome študentom medicine za izjemne dosežke pri predmetih anatomija, histologija z embriologijo in patologija. Med šestimi dobitniki diplom prof. Janeza Plečnika za najboljši študijski uspeh pri omenjenih predmetih, ki sta jih podelila dekan Medicinske fakultete v Ljubljani prof. dr. Dušan Šuputin častni predsednik Memorialnega sestanka akademik prof. dr. Dušan Ferluga, je bila tudi študentka 4. letnika
Mirjam Horvat
Medicinske fakultete Mirjam Horvat iz Nizke, ki si za svoj izjemen dosežek zasluži iskrene čestitke.
KF
LOVSKA DRUŽINA GORNJI GRAD
Dvojna sreča
... nekaj dni za njim pa se mu je na muho nastavil muflon
(foto: EMS)
Franc Tiršek je najprej uplenil jelena... (foto: EMS)
Tudi najbolj izurjenim lovcem se ne dogaja prav pogosto, da v enem tednu uplenijo kar dve kapitalni živali. Franc (Nani) Tiršek je imel poleg bogatega lovskega znanja zagotovo tudi nekaj sreče, daje samo nekaj dni zatem, koje uplenil 16-letnegajelena uplenil še muflona. Še posebejje ponosen na jelena, ki je pomembna trofeja ne samo zaradi rogovja ampak predvsem zaradi starosti. Življenjska doba je od 15 do 20 let, vendar v povprečju živijo samo 5 do šest let.
Savinjčan
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE
Vsestranski gasilci
Kdor seje 8. decembra popoldan	rahljala do konca in povzročila njen
vozil skozi Mozirje, je lahko naletel	padec na mimoidoče. K sreči so bili
na ne ravno običajen prizor. Mozir- poškodovani strešniki pravočasno ski gasilci so se takrat lotili popravi- opaženi, gasilci pa so jih privijačili la strehe na kaplaniji. Sneg je nam-	nazaj na njihovo mesto. Pa naj še
reč več strešnikov nevarno nagnil kdo reče, da poslanstvo gasilcev ni proti cesti. Morda bi lahko že nasled-	univerzalno!
njo vremenska neprilika opeko raz-	Benjamin Kanjir
Smučarsko društvo Beli zajec Smučarska šola Golte
ALPSKA ŠOLA SMUČANJA 2005/2006
Obveščamo vas, da bo pričetek alpske šole smučanja v nedeljo, 18. decembra 2005. Zbor: ob 9.00 na spodnji postaji gondole v Žekovcu.
Informacije:
041 865 598 (Bojan), 031 393 543 (Luka), sola.golte@email.si
L
mice
Savinjske novice tudi na Savinjskem valu!
Vsak petek ob 9.00 na 89,1 MHz.

89.1 MHz
mMjS&à
Leto jexzopet napkčl^mt Ob zaključku letake vam
7o/imhi nvzriIcrv/?/ù/n
'Maks Slatinšek
AC Mlakar
Cesta Simona Blatnika 18 3320 Velenje tel.: 03/898 5670
ZAVAROVALNICA
MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE
3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2
Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-04 GSM: 031/695-208
389 218 783 022 960 243 736 011 719 900
•fiesta, Fusion, Focus in Focus C-MAX: polovice - EOM 0.25%: tretjine - EOM 1,53%: Novi Mondeo: polovice - EOM 0,17%; tretjine EOM -1.01%; Mondeo: EOM 0%. Slika }e simbolična.
FordFocus, Resta, Fusion, Mondeo in Focus C-MAX serije Polar Edition:
•	bogata oprema
«■» posebno ugodna cena
•	komplet zimskih pnevmatik «*► brezobrestno financiranje
FordCredit po sistemu:
-1/2 takoj, 1/2 čez eno leto -1/3 takoj, 1/3 čez eno leto in 1/3 čez dve leti
«■* omejena količina vozil na zalogi
•	pohitite!
Zamrznili smo obresti!*r?)C\ 1 Uliu

DRUŠTVO SOŽITJE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Hura! Naredila sem nekaj lepega - dobrega!
ERSKI STUDIO
Frizerski studio Mitja, vam ob koncuJétJ lep, vesel bcč in še bolj ves
Tel.: 03/§§
Udeleženci »plesno-dramske delavnice« v Spodnjih Radencih so preživeli sedem nepozabnih dni (foto: Mateja Meh)
bil obsežen in pester, tako da nam nikoli ni bilo dolgčas. Družila sta nas veselje do glasbe in plesa. Prvi dan smo spoznavali različna glasbila ter se učili novih pesmi in plesov. Preizkusili smo se tudi v peki kruha. Vsak je spekel svoj hlebček in si ga označil z začetnico svojega imena. Kruh smo kasneje na pikniku pojedli in zares je bil odličen. Poleg tega smo si pekli tudi koruzo in klobase, tako je povsem razumljivo, da lačni nismo bili.
Nekateri udeleženci so se odločili za jezdenje konj. Bilo je prav zabavno. Glede na to, da smo bili nameščeni blizu Kolpe, smo to izkoristili še za spust s kanuji. Med spustom smo lahko občudovali čudovito neokrnjeno okolico reke Kolpe. Ob večerih smo uživali v družabnih igrah, kot so
odbojka, košarka, petelinček ali pa plesali dolgo v noč. Zvečer smo dodobra utrujeni, a zadovoljni legli v posteljo in nestrpno pričakovali nov dan. Zadnji dan smo pripravili koncert za vse prebivalce Spodnjih Radenc in starše, ki so prišli po svoje otroke. Glede na odziv občinstva lahko rečem, da smo se dobro odrezali.
Glede na zavzeto in navdušeno sodelovanje vseh je bil glavni namen delavnice dosežen. Še več - imeli smo se tako lepo, da so ob slovesu tekle tudi solze. Takšne oblike druženj so koristne za vse, ki si želijo del počitnic preživeti malo drugače in priti do novih spoznanj in poznanstev. Pridružite se nam tudi vi. Zagotavljam vam, da vam ne bo žal.
Mateja Meh
Zgornjesavinjsko društvo Sožitje organizira skupaj z Zvezo v Ljubljani različne oblike Izobraževanja in delavnic, ki se jih udeležujejo osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Ena izmed takšnih vsebin je tudi vseživljenjsko učenje teh oseb. Kot prostovoljka sem se jim pridružila v programu »plesno-dramska delavnica«, ki je bila od 13. do 20.8. /Spodnjih Radencih ob reki Kolpi.
||>
?'Nekaj dni pred odhodom je predsednik društ ,-va Iztok Benetek pripravil srečanje v VDC-ju Zlozirje, kjer sem se spoznala z vodjo vseh so alnih programov v društvu Edito Podkrižnik in tjemmi sodelavkami v samem VDC-ju Podrob-iso me seznanili s posebnostmi teh oseb ozi I • roma otrok, kakor jih sami imenujejo.
,	S prijavljenimi za ta program, smo vzpostavili prve
kontakte, kar zaradi njihove odkritosrčnosti sploh ni bilo težko. In tako so se lepega sobotnega jutra pred VDC-jem v Mozirju poleg mene In še dveh prostovoljk, Judite in Helene, zbrali še Cvetka, Ire na, Tom, Damjan, Josip in Tomaž Našciljje bil Cent . er šolskih in obšolskih dejavnosli v Spodnjih Radencih, kjer smo preživeli sedem nepozabnih dni Kljub temu da nam vreme ni bilo vseskozi nak lonjeno, so nam dnevi prehitro minevali. Urnik, ki gaje pripravila vodja delavnice Diana Šimbera je
Glasbena popestritev v
Nazarjah
V Glin Gostinstvu poskušajo poskrbeti za vse, ki si želijo poslušati glasbo ali pa narediti kakšen plesni korak. Zato so se lotili prenove prostora, ki mu svojstveno domačnost dajejo tudi slike nazorskega likovnika Frenka Pustoslemška, in pretekli petek odprli Klub G.
Na odru kluba so se zvrstili številni glasbeniki. Poskrbljeno je bilo za različne glasbene okuse in starosti.
Nekatere je navduševala glasba šestdesetih in sedemdesetih let s skupino Ave, druge mlade plesalke in pevke tria Select ter Anja Žagar ali pa odmori z DJ Igorjem. Po besedah podjetnika Franja Bartolaca bodo tudi v prihodnje ob vikendih nastopali številni znani glasbeniki in skupine, čez teden pa bo za glasbo poskrbel DJ.
Marija Sukalo
Fantje legendarne velenjske skupine Ave so navduševali ljubitelje rocka in countryja (foto: Marija Šukalo)
ODPRT KLUB G
MIZARSTVO REMIC
PRIHOVA 45 NAZARJE 3331 tel./faks: 03 583 18 25
NUDIMO VAM:
•	VHODNAVRATA
•	NOTRANJA VRATA
•	OKNA RAZLIČNIH DIMENZIJ LN OBLIK
•	NOTRANJA OPREMA
•	MONTAŽA V NOVE ALI STARE OBJEKTE
ILllD
00
OD
VSEM STRANKAM IN POSLOVNIM PARTNERJEM
ŽELIMO OBILO ZDRAVJA IN USPEHA V LETU 2006!
LEGRO - Ivan Golob, k. d.
_____________________Robanov kot 5,. 3335 Solčava
Proizvodnja, gradbeništvo in organizacijske storitve E-Mail: 2olobi(a)siol. net. telefon +386 (0)38 386 000 telefon in fax +386 (0)38 386 001 ______________._______________________mobitel 041 353 023
Gradbeni projekti hidrotehničnih objektov in zahtevnejših sanacij
Varnost in zdravje pri delu
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2006
Zaželimo si svetle skupne prihodnosti v letu 2006, da bi skupaj ustvarjali boljši svet - za vse nas.
ESOTECH
ustvarjamo boljši sveT
Nosilno podjetje Slovenskega ekološkega grozda
www.esotech.si
giz^ojeg
Gospodarsko interesno združenje Ekološki grozd
www.giz-eg.si
IH
P' ‘ jt
yr
naM
(frca
-	Skupina x je v Ljubljani ocenjevala slovenske zvrsti. Najboljše ocenjena zvrst je bila hišno vino Steyer, letnik 2004.
-	Evropski red vitezov vina 0RD0 EQUESTRIS VINI EUR0PAE je na festivalu vin v hotelu Slon v Ljubljani novembra priredil viteški turnir laških rizlingov. Na tem turnirju je sodelovalo 20 izbranih laških rizlingov iz vse Slovenije. Zmagovalec turnirja je postal KRALJEVO VINO LAŠKI RIZLING jagodni izbor, letnik 2004, iz vinske hiše STEYER vina.
Omenjeni laskavi naslov in veliki grb reda je naša hiša prejela drugič zapored. Lani je zmagal KRALJEVO VINO LAŠKI RIZLING ledeno vino letnik 2001. Danilo Steyer je tudi ud tega reda z redovnim nazivom SVETNIK.
-10. decembra je imel evropski red vitezov vina svoj letni konvent v Brežicah. Na letnem konventu konzul za Slovenijo g. Karel RECER z redovnimi enologi izbere viteško vino za leto 2005. Tako so na podlagi prejšnjih uspehov naše hiše izbrali DIŠEČI TRAMINEC letnik 2004 kot viteško vino 2005. S tem nazivom smemo obeležiti 4000 steklenic dišečega traminca.
Steyer vina
Plitvica lO, 9253 Apače STE YE RIE VA KLET vina Na trgu 21, MOZIRIE
Po ugodnih pogojih vam nudimo:
ODLIČNO HIŠNO VINO zvrst, chardonnay, renski rizling, sivi pinot, rumeni muškat, dišeči traminec, itd.
Brezplačna dostava na vaš naslov.
Pokličite nas, da se dogovorimo o podrobnostih: 041 670 589.
Minister za zdravje opozarja, da prekomerno uživanje alkoholnih pijač škoduje zdravju.
NOVA KNJIGA 0 GORI OLJKI
Delo osnovano na verodostojnih podatkih
Številni domačini in gostje, ki so v sredo, 7. decembra, do zadnjega kotička napolnili dvorano knjižnice na Polzeli, izkazujejo, da je bila izdaja knjige o Gori Oljki res zadetek v polno. Vsebino knjige sta v pogovoru zbranim predstavila avtorja, zakonca Rolanda Fugger Germadnik in Janko Ger-madnik.
Knjiga o Gori Oljki je pisana kot poljudnoznanstveno delo. Avtorja sta pri pisanju zasledovala cilj, da mora biti knjiga razumljiva in da mora biti delo osnovano na verodostojnih podatkih. Takemu pristopu se ne gre čuditi, saj je Janko Germadnik profesor nemščine in slovenščine s književnostjo, sicer pa že dolgo zaposlen v celjski knjižnici, njegova soproga in soavtorica pa dela v celjskem muzeju. Tako sta snov arhivsko temeljito obdelala in pri tem ugotovila, da so podatki za polovico 19. stoletja zelo pomanjkljivi. Vzrok je večkratno menjavanje oblasti, ki je posegaia tudi v arhive in jih tako okrnila. Kasnejše cerkvene kronike, ki so jih na pobudo škofa Antona Martina Slomška vodili v naših župnijah, pa so bile poleg arhivov v Mariboru in Gradcu dobrodošel vir informacij.
Gora Oljka je bila privlačna za vernike že dolgo pred izgradnjo cerkve, ko so bili tam ie še križ in podobi sv. Neže in Jošta. Urban Pižorn, ki je spadal pod šoštanjsko gospoščino je odstopil zemljišče, pogodbo pa je podpisala grofica Marija Karolina 23. avgusta 1754. Gradnja cerkve je lepo napredovala, kar gre pripisati izredno zavzetim domačinom, pa tudi temu, da so lahko kamenje kopali kar v bližini. Leta 1757 so cerkev dogradili, 1773 pa sta bila dokončana tudi zvonika. Cerkev je zaradi udara strele dvakrat pogorela, cesar Jožef II, pa jo je ukazal zapreti. Tako so pričeli prodajati opremo in leta 1788 prodali celoten križev pot v cerkev v Mozirju. Ko so hoteli odstraniti tudi zvonove, pa so se prebivalci uprli.
Za začimbo pa še anekdota, ki sta jo avtorja našla v zapisih o vizitaci-jah ( pregledih). Zapisano je, da so
tamkajšnji duhovniki zlorabljali dar božji, ki raste na gori, točneje na njenih obronkih in bili tako večkrat »v rožicah«. Za pokoro so morali hoditi na duhovne vaje v Mozirje.
Marija Lebar
Janko Germadnik je številnim obiskovalcem predstavitve podpisal knjigo o Gori Oljki
(foto: Marija Lebar)
Vi V
10.bo
novoletni 2*
Na koncertu prijateljstva bodo sodelovali:
Logarska dolina 30. december 2005 ob 17. uri
ljubljanska banka
Nova ljubljanska banka d d.. Ljubljana
m2
banka celje
JAN
PLESTENJAK
SLOVENSKI
OKTET
RUDI ŠANTL
CASINO BAND
VOKALNI TERCET KRESNICE IN KITARIST FRANKO REJA
KATJA KLEMENC
ANSAMBEL
OJSTRICA.
OTROCI IZ OSNOVNE ŠOLE SOLČAVA
VSTOPNINE NI!
VLJUDNO VABLJENI
POKROVITELJI:	° *
NEB d.d., Banka Celje d.d., Logarska dolina d.0.0., Zavarovalnica Maribor d.d, Wordcaf d.0.0.
OBČINE:
Solčava, Luče, Ljubno, Gornji grad, Nazatje, Mozirje
Hotel plesniK
★ ★ ★ ★
Organizacija in informacije: Hotel Plesnik (03) 839 23 00
Novinarka in popotnica Andreja Rustja je nekaj mesecev živela med Eskimi, ljudmi, ki živijo na skrajnem severu našega planeta

LULMJLMJ.
Hyundai Getz	slika je simbolna
^ poraba goriva: 4,6 - 7,0 1/100 km emisije C02: 122 -167 g/km
štiri velike: in ena
XXL nagrado
uJUJUJ.najtJi.si/5let
Spoznavanje življenja na
severu
Veste, kako se mali Eskimi umiyajo? In kaj je na njihovem jedilniku iz dneva v dan? Mogoče veste, kako so oblečeni, da ne zmrznejo v hudem mrazu, ali pa celo, kakšni so njihovi poljubčki? No, zagotovo ne tako mokri kot naši! Otroci, ki obiskujejo Vrtec Nazarje, vam gotovo brez težav odgovorijo na vsa ta vprašanja. Mogoče vam celo poklonijo pravi »eskimski poljubček«!
Vse te zanimivosti in zagotovo še kaj več, so otroci nazorskega vrtca spoznali ob razgibanem programu Andreje Rustja, novinarke in popotnice, kije nekaj mesecev živela med Eskimi, ljudmi, ki živijo na skrajnem severu našega planeta. Otroci so ob diapozitivih spoznali življenje Inuitov, njihovo okolje, vsakdanje življenje, prava eskimska oblačila so lahko celo potipali. Mogoče so se celo malce nasmejali svoji vzgojiteljici, kije bila prava eskimska manekenka! Iz zaupnih virov smo izvedeli, da ji je bilo v toplih oblačilih precej vroče.
In kot so otroci povsod doma, celo v večnem snegu, so povsod doma tudi pravljice. Naši otroci so tako lahko prisluhnili pravi eskimski pravljici, manjkalo pa ni niti ustvarjalnih delavnic. V delavnicah so otroci kaširali severnega medveda, barvali Eskima v naravni velikosti in s pomočjo hišnika Jureta izdelali prave, pisane eskimske sani. V prihajajoči zimi jih bodo zagotovo preizkusili na bližnjem hribu. Le vprežne pseje še treba poiskati, kar pa pisani otroški domišljiji gotovo ne bo večja težava!
TG
VRTEC NAZARJE
@ Najdi.si
■i
PODFORŠKA MAMA IZ ŠMIHELA NAD MOZIRJEM
Pri delu se je kosala tudi z domačim moškimi
Terezijo Mikek, Podforška mama iz Šmihela nad Mozirjem, je pred dnevi k svojim devetim križem dodala še tretjo jesen. Ob tej priložnosti so jo v Metlečah, kjer zanjo sedaj skrbi hčerka Lojzka, razveselili vsi, ki jo imajo radi. Poleg Terezijinih petih otrok se je rojstnodnevnega slavja namreč udeležilo tudi petnajst vnukov in skoraj toliko pravnukov. Veliko veselja so ji naredili fantje iz Savinjskega trobilnega kvarteta, saj so prav njej v čast zaigrali nekaj poskočnih melodij.
Šmihelčanka Alojzija je na svet privekala kot sedmi od osmih otrok pri Rženičniku in tam preživela svoje otroštvo. Očeta je prvič videla, ko ji je bilo skoraj šest let, saj je moral pustiti družino in se odpraviti v vojsko, koje bila Alojzija še vzibel-ki. Pred vrati je bila namreč prva svetovna vojna. Ima le osnovnošolsko izobrazbo, saj so bile tisti čas na kmetijah potrebne pridne roke in ne šolane glave. Tako se njena mladostna želja, da postane babica in pomaga porodnicam, ni nikoli izpolnila.
Zaradi svoje žilavosti seje v mladosti pri delu kosala tudi z domačimi moškimi, ki so kosili hribovski svet okrog domačije in v korakz njimi vihtela koso. Koje dopolnila 24 let, je zvestobo v dobrem in slabem obljubila Francu, najstarejšemu podforškemu fantu, kije kar nekaj časa hodil »na oglede« k Rženičniku.
»Karpet snubcev je hodilo vasovat, a meje brat vedno zaklenil v sobo, da ni nihče mogel k meni.
Potem pa so se naveličali in odnehali. Šele pozneje sem zvedela, da seje dogovoril z Mikekom,« se ob spominih na preteklost smeji sogovornica. Nekajletno srečo in delo na ustvarjenem domu,
Terezija Mikek se je z možem in prijatelji rada podala v hribe
(foto: Marija Sukalo)
kjer ji ni bilo potrebno opravljati »moških del«, je prekinila II. svetovna vojna. Franc se je podal v partizane, Terezija pa je prevzela skrb za otroke in domačijo vse do njegove vrnitve.
Po vojni so sledila številna leta trdega dela in odrekanja. Obvezna oddaja kmetijskih pridelkov je kot vse šmihelske kmete prizadela tudi Podfor-ške. A bili so tudi svetli trenutki in veseli dogodki, ki so bili povezani z njunimi otroki. Znala sta se poveseliti na številnih veselicah in drugih dogodkih ter se s prijatelji podati tudi v hribe. Žal pa nikoli nista našla časa za dopust, saj kmetija in številne obveznosti tega niso dopuščale. Otroci pa so rasli in odšli »kot ptički« iz svojega gnezda. Ančko je pot zanesla v Slovenj Gradec, Tonček je zagospodaril doma, Cilka in Lojzka sta si ustvarili družini v Metlečah, najmlajši Franc pa v Devcah.
Pred dvema desetletjema ji je kruta usoda vzela življenjskega partnerja. »V manj kot letu dni smo izgubili potem še nekaj sorodnikov,« pravi Mikek-ova ter nadaljuje: »Hčerki Cilka in Lojzka sta zaradi tragičnih nesreč ostali brez mož, moji vnuki brez očetov.«
Danes ji dan mineva v miru ob hčerki Lojzki, ki poskrbi, da Terezija dobi potrebna zdravila in zdravniško oskrbo ter seveda nego, ker jo noge ne nesejo več kot nekoč. Tudi brati ne more, zaradi nenehnega vnetja levega očesa. Zato pa ji za povezavo z zunanjim svetom služi njen radio in seveda sosedje, ki jo skoraj vsak dan obiščejo in ji zaupajo novosti v kraju.
Marija Šukalo
SREČANJE STAREJŠIH MOZIRJANOV
Zbrani ob klepetu in dobri volji
Kot je temu že dolgoletna navada, so se na prvo decembrsko soboto v večnamenskem prostoru mozirske osnovne šole zbrali starejši krajani, ki domujejo na območju Krajevne skupnosti Mozirje. Srečanje so izkoristili za prijetno druženje ob
kozarčku rujnega, obloženih mizah in pestrem kulturnem programu.
Marsikateremu izmed udeležencev je to srečanje edina vez z znanci, zato se jih zelo radi udeležujejo. Priložnost izkoristijo tudi za to, da skupaj nazdravijo odhajajočemu in
JSfaš? ànatef Dejanu
za rojstni dan!
Ena ptička priletela in povedala, da Poličnik Dejan 11. rojstni dan ima.
Naj sreča te spremlja, na poti življenja, v šoli bodi priden in idrav, pa se uči in piši, pa bo veselje v hiši.
Želita stara mama in ata iz Podhoma. Enako želijo sestra Anja, ati in mamica.
hkrati novemu letu ter se skupaj za trenutek zamislijo in naslednji hip spomnijo prenekafere vragolije, ki so	drug drugemu nasmejijo, saj so še
jo ušpičili v mladostnih letih, ali pa se vedno dokaj čili in zdravi, preprosto ozrejo desetletja nazaj, se	Benjamin Kanjir
Kljub prenekateremu sivemu lasu se starejši radi poveselijo, ob tem nazdravijo in drug drugemu zaželijo obilo zdravja
(foto: Benjamin Kanjir)
J«»

. SILVESTROVANJE VN
©OD® TOMB© MMOWSGJIDIS
Za rezervacije pokličite na tel. 03/839-37-00. Vabljeni!
STUDIJSKA FOTOGRAFIJA portretna, poročna, reprodukcije, restavriranje starih fotografij, klasična čb fotografija REPORTAŽNA FOTOGRAFIJA poroke, cerkveni obredi, družinska slavja MODNA IN KOMERCIALNA FOTOGRAFIJA DIGITALNA FOTOGRAFIJA fotografiranje, skeniranje, obdelava in montaža fotografij PRODAJNA GALERIJA, FOTO MATERIAL, SVETOVANJE fotografije, fotoaparati, filmi, foto oprema, baterije, okvirji in okvirjanje slik, albumi, puzle, fotografije na lončkih, majicah, kapah, podlogah za miške, koledarji iz vaših fotografij,...
SUKOPUSKARSTVO
MARIJAH GRADIČ s.p.
Ločja vas 30,3331 Nazarje Tel. 03/584-54-40, GSM 041/684-339
Vesele božične praznike ter obilo zdravja in osebne sreče v letu 2006
vam želi koletkiv slikopleskarsfva Gradič
GRAFIČNO OBLIKOVANJE
logotipi, celostne graf. podobe, označevalni in propagandni material TISKANI MEDIJI
papirnati mediji: vizitke, prospekti, letaki, plakati, priznanja, vabila, razglednice, nalepke, koledarji, brošure, knjige ..., tekstil: majice, zastave, dotisk OZNAČEVALNI SISTEMI IN OZNAČEVANJE reklamni napisi, table, svetlobne kasete, transparenti, poslovni objekti in prostori, prevozna sredstva, predmeti in izdelki, ŠTAMPILJKE
Digitalni fotoaparati
^mm Siesto. 2006
Bernard Basti s.p., Podsmrečje 14,3342 Gornji Grad tel.: 03/ 584 30 71, tel./fax: 03/ 584 30 75 e-mail: foto.graf@siol.net, wvvw.foto-graf.si
HabiT
upravljanje s stanovanji, d.o.o.
ISO 9001:2000 Q-387
Upravljanje s stanovanji
Kersnikova 11, 3320 Velenje Tel.: 00386 (0)3 898 16 00 E-mail: habit@rlv.si Internet naslov: http://rlv.si/habit Fax: 00386 (0)3 587 57 56 Uprava:
Zdenka Berlot - direktorica
Posredovanje v prometu z nepremičninami
Pisarne; Šaleška 18d, Velenje, Zadrečka 11, Nazarje Tel.: 00386 (0)3 897 51 30, nepremičnine GSM: 041/665-223 E-mail: habit.nepremicnine@siol.net

Podjetje Habit d.o.o., je največji ponudnik storitev poslovanja z nepremičninami v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, kjer je glavna dejavnost upravljanje z nepremičninami, ter organizacija gradbeno-obrtnih in instalacijskih del na stanovanjskih in drugih zgradbah.
Podjetje Habit d.o.o., se ukvarja tudi s posredovanjem pri prometu z nepremičninami. Strokovno usposobljeni strokovnjaki z licenco za posrednika v prometu z nepremičninami vam svetujejo in posredujejo pri prodaji, nakupu, menjavi in najemu ali oddaji v najem nepremičnin.
* .. -	Naše poslovanje smo razširili še z ponudbo inženiring storitev. f±'
' * jt <p *	Ponujamo Vam:
	- izvedbo sanacij ter obnov stanovanjskih in poslovnih prostorov,
K	- organiziranje in pridobivanje potrebnih dovoljenj za gradnjo **&1*J**' Jr
	- nadziranje gradnje, ISflL.
	- izdelava prodajnih pogodb, tJPIKhII
	ög 3va cenitev... " Pokličite nas na telefon 041/665-223 in se prepričajte o kvaliteti naših storitev.
Gp$S§P
IPSiÄÜt
TELEFON: 03/587 12 41, 897 02 07
Htìp -,
? ’	Is SV *^jg * V v • .
T.
Ì SiBgosiovnljene božične praznike in srečno novo leto 20061 j
TIŠLERJEV PRUH
KRIVEC Janez s.p.
Cesta na Rožnik 49 3330 Mozirje GSM: 031 682 669
UM
V letu 2006 ždimo vsem občanom in poslovnim partnerjem obilo zdravja, sreee, osebnih in poslovnih uspehov.
Zahvaljujmo sc mm za izkazano zaupanje in,
gorenje
Decembra
ugodnejše
Izberite kuhinjo v salonih Gorenje
Do konca decembra so tudi najboljše kuhinje Gorenje dostopnejše.
Povsod lahko pričakujete posebne ugodnosti! Pustite se presenetiti z izbranostmi, ki dajejo pravo vrednost vsaki kuhinji.
Obiščite nov razstavno-prodajni salon Gorenja v Velenju na Partizanski 12, tel. 03 899 10 11.
www.gorenje.si
Svinjsko
LJUDSKA UNIVERZA VELENJE
89.1 MHz
CENTER ZA SAMOSTOJNO UČENJE NAZARJE Zadrečka cesta 35, tel. 839 02 60
V JANUARJU IN FEBRUARJU 2006 BOMO IZVAJALI PROGRAME USPOSABLJANJA:
-VOZNIKI VILIČARJEV
-	STROJNIKI GRADBENE MEHANIZACIJE
-	DVIGALISTI IN AVTODVIGALISTI -SKLADIŠČNIKI
-	NACIONALNA POKLICNA KVALIFIKACIJA ZA POKLICNE VOZNIKE
INFORMACIJE: 898 54 62
Poslušajte nas vsak dan od 5.30 do 10.00 in 14.00 do 19.00
Radio Goldi Savinjski val d.ao., Dolenja vas 83, 3312 Prebold
BREZPLAČNO!
VETERINA
MOZIRJE
d
o
o
CENTER ZA SAMOSTOJNO UČENJE NAZARJE UČNA POMOČ
Zadrečka cesta 35, tel. 839 02 60
Cesta
Lepo
Njivo
Mozirje
tel
10
839
02
20
na
NOVO!
Vesel Božič ter uspešno in srečno
^ Novo leto 2006 $
C ''
želimo vsem rejcem, uporabnikom naših uslug
ter vsem občanoni
n	/ / / /
Zgornje Savinjske
SVETOVALNO SREDIŠČE VELENJE JE NASLOV ZA BREZPLAČNO POKLICNO USMERJANJE ODRASLIH TUDI ZA OBČANE OBČIN ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE. POKLIČITE: 898 54 70
LJUDSKA UNIVERZA VELENJE
Titov trg 2, 3320 Velenje,
Spletne strani: www.lu-velenje.si, e-pošta: info@lu-velenje.si
©fösaäfe, «a.©.©
Robnik, d.o.o. • Krnica 33. 3334 Luče ob Savinji tel.: +386 (0)3/ 839 08 70 , fax: +386 (0)3/ 839 08 7 I www.robnik.si • e-mail: info ■ robnik.si
Forti ERMENCs.p.. Lohe 6,
3533 Ljubno ob Savln)l
Tel.: 03 5 841 018 GSM: 041 592 155
iKCIJSKE CENE
pleče brez kosti............799,00
Svinjski vrat ....................  815,00
Svinjka rebra brez kože.............830,00
Tatarski biftek...................2.000,00
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2006!
MASIVNA VHODNA IN NOTRANJA VRATA standardna in po meri
NOVOST: MASIVNA VHODNA VRATA STABILIT
parna zapora • odpornost proti krivljenju • dimenzijska stabilnost
PROIZVODNJA in MONTAŽA
Wgf* FOTO SENI CENTER TUŠ MOZIRJE w VSE ZA DOBRO FOTOGRAFIJO
NAJVEČJA PONUDBA FOTOMATERIALA NA ENEM MESTU
Od 15. 12. do 15. 01. 06 Vam nudimo:
5% popust na vse digitalne fotoaparate ' -	,
10% popust na vse analogne fotoaparate 30% popust na vse fotografije	**'.
Izdelamo Vam vizitke, koledarje s fotografijo vašili najdražjih, čestitke...
Obiščite naš Foto studio in se prepričajte o bogati nòMetnl ponudbi, ki smo jo pripravili za Vas.
V mesecu decembru Vas pričakujemo:
Vsak dan od 8 - 20, ob sobotah od S - 17-ih	mr
gorenje
S pravim
nasvetom
Odprto:
pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure
Ob gotovinskem nakupu vas bomo nagradili!
TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE |
I v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 09 55
£<@i Mm obuva
IP>rf mas«
VABLJENI V PICERIJO IZOLES 1031 892 665 od pon. do pet. pečemo pice že od 9. ure dalje I
Kupujte kuhinjo s strokovno pomočjo
V prodajnih salonih Gorenje vas pričakujejo izkušeni načrtovalci in poznavalci kuhinj in kuhinjske opreme. Medtem ko vam bodo svetovali, se bodo vaši otroci igrali v prijetnem otroškem kotičku.
Obiščite nov razstavno-prodajni salon Gorenja v Velenju na Partizanski 12, tel. 03 899 10 11.
www.gorenje.si
poratflL ssMammm. troduinč
Na trac 52. Magme, mbc/aa \ i hum f.[ TOL: 094744, tate: 043-4&

Ußrana melodija svetfoSe naj o6 Sožiču z nasmehom vodi vaše misli ter jih s stiskom roh v fetu 2006spremeni v dejanja.
Vsem kupcem, sodelavcem in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in jih prijazno vabimo tudi v naslednjem letu
šk
ELEKTRONIKA IN ELEKTROINSTALATERSTVO
Hribernik Ida s.p.
Rečica ob Savinji 135 3332 REČICA OB SAVINJI Tel..: 838-80-48, faks: 838-80-49)
VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, SODELAVCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO
Ä NOVO LETO 2006
CL
NOVO PRI NAS!
POSEBNA PONUDBA ZA GOZDARJE! SPECIALNA OBUTEV FITWELL S CERTIFIKATOM KAKOVOSTI (ojačana, zaščitena pred urezninam in seki)
VELIKO ČEVLJEV, GLEŽNJARJEV IN ŠKORNJEV
IMAMO ZA VAS.
F
OD 16. DO 31. DECEMBRA PA VAM BOŽIČEK PRINAŠA ZA IZBRANE MODELE ŠE 20% POPUST

V	SREDIŠČU MOZIRJA,
V	HRIBERNIKOV! ULICI 2, TEL: 03/ 839 35 40
www.borovotrade.si
DOBRODOŠLI VSI!
Čiiilifr
montažne gradnje
V letu 2006 zeCimo vsem o6čanom in posCovnim partnerjem oßito zdravja, sreče, oseßnih in posCovnih uspehov.
^okjtiv j&ßt&ESL d. o. o. Lo^e 40
3333 Ljußtw o6 Savinji
WtSÈff^zazapmi/uieiifolzai^upMP^mÉÈS^
Vesele Božične praznike in srečno vožnjo v npvem y, ktM*,*
gostišče GDAD VDBOVEC
in bar "ANITA" De čica
**a
Freier GOSTINSTVO, Mitja Felicijan «.p.
Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje tel. 58-32-800
Svojim cenjenim obiskovalcem želimo vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno v letu 2006!
I VABLJENI NA GRAJSKO POJEDINO!
B0äfeP> St	WWMgß
Mirtea ai a© sm a® sm> so ss agsMsw®ä
®ia^toisaB$iB^xiaaiflSMMlaa8
K£S CU'DOVJČO žDAKJjCO
vasjMmmM puma zsjcys
gorenje
Pričakujte
užitke
Nova kuhinja je vredna nazdravljanja
Kupite kuhinjo večje vrednosti in računajte na presenetljivo ugodno ceno vinske vitrine Monarque. Ker si dobra kuhinja zasluži tudi prednosti vinske kleti!
Obiščite nov razstavno-prodajni salon Gorenja v Velenju na Partizanski 12, tel. 03 899 10 11.
www.gorenje.si
Občan(ka) leta 2005 v občni je po mojem mnenju
Moje ne h priimek:
Moj naslov:
Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
BOŽIČNO-NOVOLETNI TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA ŽENSKE
Domiselna igra in veliko preigravanja
meni karton. V ekipah so dominirale predvsem mlade igralke, med katerimi vsekakor izstopa desetletna Maruša Sevšek iz Mozirja ki se v »fusbalu« meri z dečki svoje starosti in ob bok z njimi trenira v mozirskem nogometnem klubu.
Na turnirju so se ekipe pomerile po sistemu »vsaka z vsako« o zmagovalni ekipi pa je odločala tekma med
Ribicami in TD Rečica. Po izenačeni borbi so imele mlade nogometašice TD Rečice manj sreče in so z rezultatom 3:5 morale priznati poraz ter se zadovoljiti z drugim mestom. Na tretjem mestu so pristale Solča-vanke. Te imajo v svoji vrsti tudi Jasno Funtek, kije bila s šestimi zadetki najboljša strelka turnirja.
Marija Sukalo
Med pravočasno prispelimi glasovnicami četrtega kroga smo izžrebali
Danico Ugovšek iz Radmirja 94, Ljubno ob Savinji.
Preteklo soboto so se v telovadnici OŠ Rečica v malem nogometu pomerila dekleta, ki so ponovno dokazala, da brcanje okroglega
ekipa Turističnega društva Rečica, sta organizirala mozirska športna zveza in rečiško turistično društvo. Sobotno dopoldne je bilo za Ijubi-
Zmagovalne Ribice imajo med sabo desetletno Marušo Sevšek (s pokalom), ki se v mozirskem nogometnem klubu meri z dečki svoje starosti (foto:
usnja ni samo domena moških. Božično-novoletni turnir, na katerem so se pomerile Ribice iz Mozirja, dekleta z Lepe Njive, iz Luč in Solčave ter seveda domačinke,
Marija Šukalo)
telje nogometa pravo doživetje, saj so dekleta pokazala veliko domiselne igre in obilo preigravanja. Sodnik Franc Šemenc ni imel veliko dela, saj je pokazal le en ru-
Organizacijo Božično-novoletnega turnirja za ženske, ki je bilo v Osnovni šoli Rečica ob Savinji, 10.12. 2005, so omogočili:
BSH Mali gospodinjski aparati Nazarje, Avtoprevozništvo Kokalj Štefan s.p. Mozirje, Avtoprevozništvo Jurjevec Matjaž s.p. Pobrežje, JK Kaker d.o.o. Mozirje, Zidarstvo Zekolli Sp. Rečica, Pekarna Rednak s.p. Luče, Gostišče Ateljšek Marko s.p. Rečica, Šport center Prodnik Juvanje, Zlatarstvo Matjaž Franc Ljubno, Zlatarstvo Kvas Roman Mozirje, West Blue - Lukač Milena Mozirje, Kozmetika Afrodita Rogaška Slatina, Pletilstvo Slapnik Bočna, Mesarija Krajner Matej Nazarje, Avtoprevozništvo Vekol d.o.o. Rečica, Turizem na kmetiji Brinove Sp. Rečica, Kovinoplastika Benda d.o.o. Sp. Rečica, Trgovina Ultra Rečica ob Savinji, Športna zveza Mozirje, Osnovna šola Rečica ob Savinji, Weiss Andrej, s.p. Rečica ob Savinji, Wrigley d.o.o. Ljubljana.
Vsem sponzorjem se TD Rečica ob Savinji zahvaljuje za pomoč pri organizaciji turnirja, obenem pa jim želimo vesele božično-novoletne praznike in uspešno leto, kije pred nami.
Turistično društvo Rečica ob Savinji
Izberite vašega občana leta 2005!
Gornji Grad: Lojze Ternar iz Nove Štifte (21), Ana Nuša Purnat iz Gornjesa Grada (11), Klemen Sovinšek iz Tiroseka (6), Antonija Terbovšek iz Florjana (4). Ljubno: Anka Rakun iz Ljubnega ob Savinji (17), Jasmina Jurič iz Radmirja (6), Vida Debelak iz Juvanja (4), Sonja Fužir iz Okonine (4), Primož Hren iz Radmirja (3), Alenka Korpnik iz Primoža pri Ljubnem (1), Jože Podbrežnik iz Radmirja (1), Ida Voler iz Ljubnega (1), Edita Arh, gin. Ljubno (1).
Luče: Mateja Robnik iz Luč (18), Martina Breznik iz Luč (6), Marinka Ougaris (8), Kristjan Germelj iz Raduhe (6), Vaici Robnik iz Luč (5), Marija Preskar iz Luč (5). Mozirje: Jolanda Prislan iz Ljubije (47), Ivo Suhoveršnik iz Lok (29), Anton Venek iz Mozirja (26), Anton Gračner iz Ljubije (25), Jožica Lekše iz Mozirja (15), Alojz Blažič iz Grušovelj (6), Vinko Jeraj iz Rečice ob Savinji (4), Ferdinand Luknar iz Rečice ob Savinji (3), Jurij Repenšek iz Mozirja (2), Vinko Rakun iz Varpolja (1), Ivo Zupan iz Lok pri Mozirju (1).
Nazarje: Matic Grudnik iz Nazarij (7), Vanja Hofbauer iz Nazarij (4), Robi Tanjšek iz Nazarij (1).
Solčava: Vojteh Klemenšek iz Robanovega kota (12), Anica Klemenšek iz Podolševe (4), Alojz Lipnik ml. iz Solčave (4), Anton Cigala iz Solčave (3), Vinko Slapnik iz Podolševe ( 1 ), Gregor Plesnik iz Logarske doline (1).
Nagrajenka prejme vstopnico za dve osebi za celodnevno kopanje v Termah Snovik. Čestitamo! Ob zaključku akcije bomo izmed vseh prispelih glasovnic izžrebali še dobitnika glavne nagrade, ki bo prejel nagradni bon za svečano večerjo za dve osebi s kopanjem in uporabo savne v hotelu Plesnik v Logarski dolini.
Izpolnjeno glasovnico nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 20. decembra 2005 (takrat se zaključi peti krog glasovanja), pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje.
Spoštovane bralke in bralci, občanke in občani občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava! Tudi letos lahko izbirate osebo, ki je v tekočem koledarskem letu s svojim delom na kateremkoli področju še posebej doprinesla k boljšemu življenju in skupni blaginji v vaši lokalni skupnosti.
Kandidate predlagate sami. Štejejo le glasovi na glasovnicah iz Savinjskih novic, ki bodo objavljene v šestih zaporednih številkah, v zadnji letošnji številki 30. decembra pa bomo razglasili zmagovalce. Glasove, ki morajo vsebovati kratko obrazložitev, štejemo sproti, zato so glasovnice za vsak krog glasovanja oštevilčene. Starejših glasovnic ne upoštevamo.
V tretjem krogu smo prejeli naslednje glasove za občana oziroma občanko leta 2005:
m 1995
Hotel plesniK
Plesnik d.o.o., Logarska dolina 10, 3335 Solčava
SVETUJEMO VAM:
Kaj storiti za brezskrbne zimske dni
Piše: Igor Pečnik
Še nekaj dni in v Sloveniji bo nastopila tudi koledarska zima. Prvi mraz in sneg sta nekatere pošteno presenetila še posebej cestarje, ki menda nimajo dostopa do vremenskih napovedi. Zadrečko cesto tako peskajo (kljubtemu, daje samo malce mokra), da bomo kmalu ostali brez zaščite na podvozju. Če se boste, dragi vozniki in voznice, ustrezno pripravili na hude zimske dni, vam zagotavljam, da vas jekleni konjiček ne bo pustil na cedilu. Toda ne razmetavajte po nepotrebnem s tolarji (kot to delajo cestarji), raje se organizirajte.
Če vas zjutraj zamete sneg, je dobro vedeti, kje imamo lopato in metlo. Še bolje je, če zvečer, ko je
čas, skupaj s sosedi očistite dovozne poti in parkirišča, saj nastavljanje »gajbic« vodi le do prepirov. Kdor nima časa, naj časti topel čaj ali kuhano vino, pa sosed ne bo godrnjal.
V zimskem času znajo biti zelo neprijetne zamrznjene ključavnice in tesnila. Še pravočasno jih
namažite s sredstvom proti zmrzali, saj v nasprotnem primeru ne boste mogli v avto ali pa boste poško-dovali tesnila, kar ni zanemarljiv strošek. Če zvečer na sprednjo šipo položimo zaščito pred zmrzaljo,
nam zjutraj ne bo potrebno praskati leda in brisalci nam bodo hvaležni.
Zelo lepo je slišati, ko motor zjutraj že v prvem poskusu lepo zabrni. Verjamem, daje vaša baterija sveža in lepo vzdrževana. Če pa temu ni tako, potem je dobro imeti v prtljažniku kable za vžig. Ne pozabite na pravilno zaporedje prikla-
pljanja in odklapljanja, da ne pride do poškodb elektronike!
Seveda se nam včasih le primeri, da zamrznejo šipe na avtomobilu. Namesto praskanja svetujem uporabo pršilca proti zmrzali. Mogoče
druga rešitev ni tako ekološka kot prva, je pa bolj prijazna.do šipe. Odločitev je vaša. Zelo koristno in predvsem varno je tudi, če lahko med vožnjo operemo vetrobransko steklo. To je seveda mogoče le v primeru, če tekočina ni zamrznila. Zato pravočasno dolijmo tekočino proti zmrzali.
Pred najhujšim mrazom je dobro narediti test tekočine za hlajenje motorja. Kajti če le-ta ne vzdrži najnižjih temperatur, lahko pride do poškodb motornega bloka ali hladilnega sistema, kar je povezano z velikimi stroški. Pomemben je tudi način ogrevanja vozila v mrzlih jutrih. Najbolje je, da speljemo takoj po zagonu motorja, sicer prihaja do zelo počasnega kroženja olja in s tem povečane obrabe. Ogrevanje notranjosti prepustimo avtomatiki, če pa je upravljanje ročno, najprej odmrznemo sprednjo šipo, nato pa topel zrak spustimo še do nog, da nam bo med vožnjo prijetno.
Saša Lendero izdaja zgoščenko z naslovom Vesel božič,
na katerem so zbrane najlepše božične in novoletne klasike, kot so Jingle Bells,
White Christmas, Silent Night,
Rudolph The Rednose Reindeer, Santa Claus Is Comming To Town, vendar v novih preoblekah in s slovenskimi besedili.
Poleg predelavje na albumu tudi nekaj avtorskih pesmi, ki sta jih skupaj ustvarila Saša Lendero in Miha Hercog, med katerimi se na dveh Saši pridružijo glasbeni gostje - v pesmi Božič skupina Čuki, v napovednem singlu Božič je za vse ljudi pa mladi pevci Anžej Dežan, Maja Slatinšek in Miha Hercog.
Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International
je letošnjo nagrado "ambasador vesti" podelila irski glasbeni skupini U2,je sporočila organizacija s sedežem v Londonu. »Od Live Aida leta 1985 je skupina U2 za človekove pravice in zlasti za delo Al nedvomno naredila več kot katerakoli druga skupina,« je sporočila generalna sekretarka organizacije Irene Khan. »S svojo glasbo niso navdihnili le milijonov (poslušalcev), temveč so se zavzeli tudi za revne, nemočne in zatirane,« je povedal tiskovni predstavnik Al Bill Shipsey. »S pesmimi kot so Pride (In the name of love), Miss Sarajevo in Walkon je skupina politične ideje organizacije na glasbeni način posredovala svetovnim množicam,« je še dodal.
Potem ko smo ji po festivalskem uspehu njenega prvenca Solze z neba
že pripisali vlogo odlične interpretke baladnih pesmi, nas Manca Špik tokrat preseneča s hitrimi in udarnimi ritmi njenega najnovejšega singla Hišica iz kart.
Manca pravi, da je za razliko od njenega prvenca tokratni singel zelo optimistično naravnan in da še zdaleč ne gre za ljubezensko pesem, saj le-ta govori predvsem o volji do življenja, prijateljstvu ter o tem, da nobena ovira ni nepremagljiva, če slediš svojim sanjam. Pesem je nastala v tesnem sodelovanju z njeno stalno avtorsko ekipo, kije zaslužna za zelo spevno melodijo, ki poslušalcu hitro "zleze v uho". Za glasbo in aranžma je tako poskrbel njen producent Raay, besedilo pa je prispeval Amon. Manca se tudi pospešeno pripravlja na snemanje prvega videospota, ki bo ugledal luč sveta v bližnji prihodnosti.
Ameriška pevka in igralka Barbra Streisand je pred božično-novoletnimi prazniki
na prodajne police poslala svojo novo zgoščenko z naslovom The Christmas Collection. Omenjena zbirka prinaša oba praznična albuma te odlične umetnice, ki ju je izdala v svoji bogati glasbeni karieri. A Christmas Album, je izdala leta 1976 in je brezčasna zbirka znanih božičnih popevk, ki ob Barbrinem svojevrstnem pristopu le še pridobi na lepoti že tako enega lepših obdobij v letu. Christmas Memories, ki gaje izdala leta 2001, pa je album z nekoliko bolj zrelim pridihom, prijetnim jazzie šarmom in zastrto atmosfero, ki ne pričara ravno odprtega ognja in klasičnega družinskega vzdušja, pač pa vzpodbudi k razmišljanju in posvetitvi samim sebi ter našim najbližjim.
Alenka
If
KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST
Prednosti in pasti življenjskih zavarovanj
V	naši rubriki smo se pred časom že srečali zživljenjskimi zavarovanji. Gre za enega najbolj znanih in razširjenih zavarovalnih produktov, s katerimi posamezniki poskrbijo za finančno in socialno varnost družinskih članov v primeru tragičnega dogodka - naravne ali nezgodne smrti osebe, ki poleg sebe preživlja še druge družinske člane, praviloma otroke.
V	osnovi poznamo dve vrsti življenjskih zavarovanj: z varčevalno komponento in brez nje. Če je varčevanje vključeno, jim pravimo zavarovanja za primer smrti in doživetja, če pa varčevalne komponente ni, govorimo o zavarovanjih za primer smrti. Glavna značil-
MARJAN DENSA,
vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov,
Zavod za gozdove Slovenije,
OE Nazarje
Sneg pred prvo adventno nedeljo nas je dokončno opomnil na to, da se bližajo božični in novoletni prazniki. Naselja so že osvetljena z lučkami in prazničnimi drevesi, pa tudi sami se bomo začeli ozirati po božičnih jelkah ali pa novoletnih smrekah, odvisno od prepričanja. Mah za jaslice pa so previdni in izkušeni nabrali že davno pred prvim snegom.
Lepo in prijetno je, ko se družina zvečer zbere okoli okrašenega drevesa, ki prijetno diši po smoli in nam pričara praznično vzdušje. Zavedati pa se moramo, da za te
nost prvih je, da se večji del zavarovalne premije, ki jo plačuje zavarovalec, nameni za varčevanje, manjši del pa je namenjen zavarovanju.
Zavarovanje brez varčevalne komponente običajno imenujemo riziko življenjsko zavarovanje. Ker varčevalne komponente ni, zavarovalec za isto zavarovalno vsoto plačuje bistveno nižjo zavarovalno premijo.
Zavarovanja z varčevalno komponento delimo na dve skupini: na
klasična življenjska zavarovanja in življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem oziroma tako imenovane naložbene police. Klasična življenjska zavarovanja se tržijo pod različnimi imeni (mešano, kombinirano, štipendijsko, dotno, rentno, pokojninsko ...), ne glede na to pa zavarovalnice na ta način zbrana finančna sredstva
namene posekamo v Sloveniji vsako leto več kot 200.000 drevesc, zagotovo nekaj tisoč tudi v naši dolini. Zato ni vseeno, kje in katera drevesa posekamo, saj lahko stem naredimo v gozdu tudi škodo. Poglejmo, kako lahko pridobimo okrasna drevesa brez škode za gozd.
PRIDOBIVANJE OKRASNIH
DREVES ZUNAJ GOZDOV Nedvomno tako, da okrasna drevesa pridobimo zunaj gozda. V tujini in tudi pri nas sadike nekaterih drevesnih vrst gojijo namensko za okrasna drevesa. Ponavadi je to navadna smreka, v zadnjem času pa gojijo tudi tujerodne vrste smrek, zlasti popularna je kavkaš-ka jelka. Gojijo jih v nasadih; na kmetijskih površinah, pod presekami daljnovodov, v vrtnarijah in v drevesnicah.
Okrasna drevesa lahko zunaj gozda pridobivamo tudi na zaraščajočih se kmetijskih površinah in kot samorasla drevesa na presekah.
V zadnjih letih se vse več ljudi odloči za nakup okrasne smreke v loncu, saj z grudo posajeno drevo v centralno kurjenemu stanovanju
plemenitijo z naložbami v državne obveznice, nepremičnine in banke, varčevalna komponenta pa običajno ne dohiteva niti inflacije. Če imate eno ali celo več klasičnih življenjskih polic, z njimi ne boste privarčevali dovolj za dodatno pokojnino, ker vam bo velik del prihrankov uničila inflacija.
Pri naložbenih policah zavarovalnica vaš denar v vašem imenu investira v različne investicijske sklade in ga nata način obvaruje pred realno inflacijo. Naložbena življenjska zavarovanja so v zadnjih letih v Evropi zelo popularna. Ktemu so po sprejetju zavarovalniške direktive EU v letu 1997 prispevali naraščajoči tečaji delnic, znižanje obrestnih mer in vse nižji dobički pri klasičnih življenjskih zavarovanjih.
Za naložbene zavarovalne police se v vse večjem številu odločajo tudi Slovenci. Ponudba sloven-
ne odvrže toliko iglic kot posekano drevo in je zato na pogled lepše. Spomladi pa drevo posadijo v vrt. Naslednje leto ga pred prazniki ponovno izkopljejo in postavijo v stanovanje. To lahko ponavljajo dve do štiri leta, potem postane drevo preveliko. Z gojenjem dreves v loncih se ukvarjajo v vrtnarijah in v drevesnicah.
PRIDOBIVANJE OKRASNIH DREVES V GOZDOVIH
Okrasna drevesa v gozdovih lahko v svojem gozdu pridobivajo samo lastniki gozdov (v državnih gozdovih pa koncesionarji). Torej si ne smemo odsekati smrečice kar v sosedovem gozdu. Lastnik mora pridobivati okrasna drevesa v skladu z usmeritvami in omejitvami odločbe, ki mujo izda Zavod za gozdove Slovenije.
Okrasna drevesa v gozdu se morajo posekati po principih nege in varstva gozdov. Pri njihovem pridobivanju torej ne smemo ogrožati razvoja sestoja, še posebno ne tam, kjer ima gozd poudarjene socialne in ekološke funkcije. Dreves jelke in tise zaradi ogroženosti in redkosti
skih zavarovalnic je pestra, na voljo pa so številni produkti, ki se med seboj razlikujejo tako po splošnih značilnostih (višina premije, razpon zavarovalne vsote za primer smrti, zavarovalna doba, stroški vplačil...) kot tudi po likvidnosti (možnost predčasnega dviga privarčevanih sredstev), prilagodljivosti (spreminjanje zavarovalnih vsot in premij) in vrstah investicijskih skladov.
Če ste spoznali bistveno razliko v donosnosti klasičnih in naložbenih življenjskih zavarovanj, ste se verjetno isti trenutek vprašali, kaj storiti z obstoječimi oziroma zastarelimi policami, ki ste jih sklenili pred leti. Več o tem pa na brezplačnem predavanju, ki ga bomo organizirali v začetku prihodnjega leta.
Franci Kotnik
Prihodnjič: Zakaj vaši prihranki sčasoma izgubljajo svojo vrednost
za okrasna drevesa ni dovoljeno pridobivati. Tisa je tako ali tako zaščitena.
Ko sekamo mlade smreke za okra-sna drevesa, ponavadi iščemo smreko s somerno krošnjo, pri tem pa pozabljamo, dajo bomo postavili v kot. Zato je pravzaprav dobrodošlo, če so veje na eni strani drevesa daljše kot na drugi. Taka drevesa bomo dobili tam, kjer rasteta dve smreki skupaj. Ker bomo odstranili eno, bomo dali prostor drugi.
NALEPKE ZA OKRASNA DREVESA
Vsa drevesa, ki smojih v Sloveniji posekali za namen okrasitve, tudi tista, ki so bila pridobljena na namenskih in drugih negozdnih površinah, morajo biti pri prevozu in prodaji na vidnem mestu označena s plombo (nalepko). Okrasna drevesa se označi s plombo najkasneje na kamionski cesti. Nalepke dobi lastnik gozda skupaj z odločbo, ki mu jo izda revirni gozdar. Lastnik gozda ne sme posekati in spraviti v promet več dreves, kot je zapisano v odločbi in kot je dobil nalepk.
Pridobivanje okrasnih dreves
Šport, Oglasi
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
S srcem in borbenostjo do četrte zmage
Takšne tekme v Nazarjah zagotovo še nismo videli. Tekma preobratov in veliko borbenosti na obeh straneh je zagotovo zadovoljila vse, ki so si v soboto ogledali to srečanje. Nazarčani so po nizu porazov znova okusili slast zmage in zasluženo, kljub nekaj težavam dosegli pomembno in četrto zmago v letošnji sezoni.
Domači so tekmo začeli zelo nervozno, predvsem v napadu, kjer so zgrešili veliko metov. Prav nasprotno pa so igrali gostje in že v prvi četrtini zadeli tri od skupno devetih
trojk. Podobno sliko smo videli tudi v nadaljevanju, koje domače v obup spravljal predvsem nezgrešljivi Božnik in tako so gostje iz Ruš na odmor odšli s prednostjo 12 točk.
KK Nazarje : KK Ruše 81:76 (14:19, 8:15, 29:16, 14:15, 16:11)
Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev 50. Sodnika: Uroš Vuga (Malija) in Zvonko Zavašnik (Polzela). Tehnični komisar: Franci Šafarič (Petanjci).
KK Nazarje: Milčič 23 (7-10), Žerjav (0-2), Zakrajšek 1.16 (2-6), Plesnik, Ilič, Vodončnik 13 (2-2), Plaskan, D. Matijevič, Gelb 2, Grebenšek 4, Valenčak 21 (7-10), M. Zakrajšek 2.
KK Ruše: Frešer 11, Bubič 10 (2-6), Pinter, Kolarič, Fišer, Pratnemer 17 (1-2), Božnik 26 (3-5), Kosi 8 (4-5), Kačarevič 4 (1-2), Šumer.
Prosti meti: Nazarje (18-30), Ruše (11-20).
Osebne napake: Nazarje 23, Ruše 26.
Met za tri točke: Nazarje 3 (Vodončnik 3), Ruše 9 (Frešer 3, Bubič 2, Božnik 3, Kačarevič 1).
Igralec srečanja: Dejan Valenčak (Nazarje).
2. SKL - vzhod: lestvica po 10. krogu:
1. ŽKK Maribor	10	10 0	905 :692 (+213)	20
2. Ježica	10	8 2	809:702 (+107)	18
3. Grosuplje	10	8 2	826:726 (+100)	18
4. Janče	11	7 4	848 : 765 ( +83)	18
5. Ruše	n	4 7	868 : 883 ( -15)	15
6. Prebold	10	5 5	748 : 815 ( -67)	15
7. Nazarje	10	4 6	700: 769 ( -69)	14
8. Ilirija	10	3 7	770:815 (-45)	13
9. Pivovarna Laško mi. 10		1 9	735 : 818 ( -83)	n
10. Ruj Haloze	10	1 9	679 :903 (-224)	n
Rezultati 10. kroga:
Nazarje : Ruše Piv.Laško ml. : ŽKK Maribor Prebold : Janče Ježica : Ruj Grosuplje : Ilirija
81:76
83:86
78:67
101:58
79:62
TURISTIČNA KMETIJA
Vršnik- Gove
Robanov kot 34 Solčava Tel.: 839 50 16
Vsem našim gostom se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in jih prijazno vabimo tudi v naslednjem letu.
wsfiTjhftTiaaTiiak
pfommiIT
SSnTSKniliiri^žćifavi
»
$
rugega
GENERALNI SPONZOR
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o.
Savinjska cesta 30,
3331 Nazarje_______^
Kot pa se je kasneje izkazalo, je odmor odlično koristil domačim članom, ki so se v tretjo četrtino vrnili kot prerojeni. V obrambi so igrali odlično, v napadu pa so se razigrali Milčič, Valenčak in povratnik po poškodbi Iztok Zakrajšek. V tej četrtini seje opazila velika nervoza pri gostih, kar pojasnjuje, da so prejeli kar dve
tehnični in dve nešportni napaki. Zadnje minute so bile vseskozi izenačene in 26 sekund pred koncem so imeli domači napad in možnostza zmago. Toda napad so gostje ubranili in sledil je petminutni podaljšek. Začetek je pripadal gostujoči ekipi, kije naredila delni izid 4:0. Toda v nadaljevanju so domačini le postavili stvari na svoje mesto in zasluženo osvojili novo zmago, kije bila še kako potrebna za dvig samozavesti. Naši člani bodo pred zimskim premorom odigrali še eno srečanje in sicer jutri v Iliriji, nato pa 7. januarja gostijo Ptuj znova v domači dvorani.
RokTkavc
ŠPORTNA ZVEZA MOZIRJE in TEDNIKSAVINJSKE NOVICE
organizirata
IZBOR ŠPORTNIKA LETA OBČINE MOZIRJE 2005
Glasovanje za športnika leta občine Mozirje bo potekalo z glasovnicami, objavljenimi v tedniku Savinjske novice 9., 16., 23. in 30. decembra. Glasovnice bodo oštevilčene in morajo biti poslane v roku, kije določen pri njihovi objavi. Končni rezultati glasovanja bodo objavljeni v Savinjskih novicah 6. januarja 2006, uradna razglasitev pa bo 20. januarja 2006.
Glasujete lahko za športnike, ki jih finančno podpira Športna zveza Mozirje, to pa so:
- Nastja Kramer (atletika)	15 glasov
- Ana Tevč (smučanje)	12 glasov
- Urška Jelen (atletika)	5 glasov
- Patrik Rose (namizni tenis)	2 glasa
- Špela Mardžetko (atletika)	1 glas
- Maja Mihalinec (atletika)	
- Janja Perhač (lokostrelstvo)	
- Primož Perhač (lokostrelstvo)	
Glasovnico št. 1 nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 20.	
decembra 2005, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje.
GLASOVNICA	2
Športnik leta občine Mozirje 2005 je po mojem mnenju:
Moje ime in priimek:
Moj naslov:	______________________
izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje

SIKD
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Mozirje
Kulturno društvo Nazarje
Občina Nazarje
vabimo na tradicionalno,
12. božično srečanje p e vs k o-g la s b e nih družin, mladih talentov in
gostujočih pevskih sestavov
"KLJUČ SREČE"
Nazarje - Dom kulture, nedelja, 18. 12. 2005, ob 16. uri
SMREKA
SMREKA d.o.o.
Podsmrečje 20, 3342 GORNJI GRAD
VABI K SODELOVANJU SODELAVCA ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG 1. VODJA RAZVOJNO TEHNIČNEGA ODDELKA
Od kandidatov pričakujemo:
-	VII. oz. VI stopnjo gradbene smeri
-	Aktivno znanje enega tujega jezika
-	Strokovni izpit po ZGO Zakonu o graditvi objektov
-	Delovne izkušnje na področju gradenj
-	Poznavanje dela z računalnikom in računalniškimi programi
-	Sposobnost vodenja in komuniciranja z ljudmi
-	3 leta delovnih izkušenj
-	vozniški izpit B kategorije
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo do 10.01.2006 na naslov:
SMREKA d.o.o., Podsmrečje 20, p.p. 29,
3342 GORNJI GRAD.
DAVIDOV HRAM d.o.o. LJUBNO
Loke 37, 3333 Ljubno ob Savinji
Tel.: 839-35-00 Faks: 839-35-07 www.davidovhram.si
NOVOLETNA PONUDBA 2006
ŽGANE PIJAČE DARILNI PAKETI
VILJAMOVKA PRIOR 0.70L FRUCTAL	4299.00
WHISKY JACK DANIELS 1L	5310.00
WHISKY CANADIEN SPEC. OLD 0.70L	1720.00
WHISKY BALLANTINES 1L	3770.00
JÄGERMEISTER 0.70L s kozarci (dar. paket) 2400.00 VODKA TROJKA 1L	1699.00
LIKER ZELIŠČNI GORKI LIST 1L	2260.00
MARTINI BIANCO 1L	1500.00
PENINE
SREBRNA RADGONSKA POL SUHA 0.75L	1349.00
ZLATA RADGONSKA SUHA 0.75L	1699.00
ZLATA RADGONSKA POL SUHA 0.75L	1699.00
BUTELJČNA VINA
BRESKOVO VINO 0.50L-TOMAŽIČ	1475.00
DULCIS BELO 0.75L DEŽELJNO VINO	499.00
DULCIS RDEČE 0.75L CABARNET-MERLOT 599.00 LAŠKI RIZLING 0.75L VINO BREŽICE	285.00
TERASE 0.75L JERUZALEM ORMOŽ	315.00
LAŠKI RIZLING 0.75L JERUZALEM ORMOŽ	450.00
TRAMINEC 0,75L RADGONSKE GORICE	1299.00
MERLOT VILLA BRICI 0.75L G.BRDA	399.00
CHARDONY VILLA BRICI 0.75L G. BRDA	450.00
GASTRO PROGRAM
OLJE OLIVNO EXTRA DEVIŠKO 1L	996.00
SLADKOR DAVIDOV HRAM 1KG	199.00
KAVA GLORIA CELA 1 KG	999.00
MOKA TIP 500 VREČA 25KG	1560.00
SOL KUHINJSKA 1 KG	55.00
PELATI MUTI 2500G	330.00
ZAČIMBE ZA KUHANO VINO 25G	350.00
PIJAČA TREND:	_
OUTOX 0.20L ZA BUJENJE BREZ MAČKA.. 570.00
- OB NAKUPU 12 KOSOV VAM PODARIMO ALKOTESTER!
VEDNO V ZALOGI VELIKA IZBIRA ČAJEV:
MOGOTA, DROGA, MILFORD, MESSMER, TAKO SADNIH, KOT OSTALIH OKUSOV.
MOŽNOSTI NAROČANJA:
TELEFON, 03/83 93 500 - 504 -GSM 031-307-943 (Jana)
505
OBIŠČETE NAS LAHKO VSAK DELOVNI DAN OD 7.00 DO 15.00 V P.E. LJUBNO, LOKE 37,
ALI PA ŠIROM PO SLOVENIJI: LJUBLJANA, KRANJ, JESENICE, ŠEMPETER, VRHOVO, PUCONCI, PTUJ, RADGONA, MARIBOR.
TURNIR DEČKOV U -10 V MALEM NOGOMETU
Mladi Nazarčani brez konkurence
V sklopu serije turnirjev »Rad igram nogomet« je Klub malega nogometa Nazarje, pod okriljem Nogometne zveze Slovenije in Medobčinske nogometne zveze Celje, organiziral turnir skupine »F«, na katerem so sodelovali dečki do 10 let
iz nogometnega kluba Bial Vransko, OŠ Prebold, OŠ Braslovče in domačega Kluba malega nogometa Nazarje. Nastopajoče ekipe so bile razdeljene v »A« in »B« skupine, kjer so se prvi borili za vstop v nadaljevanje našega najbolj množičnega dvoranskega turnirja mladih, drugim pa je bila namenjena mamljiva praktična nagrada Hervisa. Ob podpori številnih domačih navijačev so bili v obeh skupinah prepričljivo najboljši mladi upi malega nogometa iz Nazarij, ki pod mentorstvom trenerja Vene-ka ne poznajo poraza in po prikazani igri prav gotovo sodijo v krog favoritov za skupno zmago.
Franjo Pukart
r	•••- -•	. •	" _	>
Končni vrstni red:
Skupina »A«
1. KMN Nazarje	3	300	22:0	9
2. Bial Vransko	3	20 1	10:4	6
3. OŠ Prebold	3	102	4:16	3
4. OŠ Braslovče	3	003	1:17	0
Skupina B : 1. KMN Nazarje	3	300	12:3	9
2. OŠ Prebold	3	1 1 1	4:3	4
3. OŠ Braslovče	3	102	3:7	3
4. Bial Vransko	3	0 1 2	2:8	1
KNJIŽNICA MOZIRJE
Novosti s knjižnih polic
Prezelj, Iztok: Nacionalni sistemi kriznega managementa, Milenkovič, Marija: Leposlovje in kriminologija, Praprotnik-Zupančič, Lilijana: 1001 pravljica (slikanica), Đukanović, Vlado: Srbsko-slovenski in slov-ensko-srbski slovar, Miller, Alice: Upor telesa, Čehov, Anton Pavlovič: Iz Sibirije (potopis), Vidmar, Janja: Fantje iz gline (mladinski roman), Peternel, Sonja: Prvih pet minut, Volk, Ivan: Bolečinsko telo, Stažkos, Andrčas: Nevarna kuhinja (roman), Kaminer, Vladimir: Ruski disko (roman), Regovec, Matjaž: Jupiter in osebni planeti (astrologija), Trump, Donald: Kako obogateti, Gellerman-Schultes, Caludia: Na pomoč! Holesterol, Popotnik, Amand: To zmoremo že sedaj, Sivec, Ivan: Izgubljen na Aljaski (potopis), Križman, Irena: Slovenska državna statistika, Virtue, Doreen: Kristaloterapija, Štefančič, Marcel: Podiranje zvezd na Gardskem jezeru, Bezlaj-Krevel, Ljudmila: Pošta, telegraf, telefon: 1918-1950,
Frlic, Špela: Čebelja reportaža (slikanica), Dekleva, Milan: Skrivnostno pismo: ilustrirana zgodba o pošti na Slovenskem, Jefferies, Cindy: Sezi po zvezdah (mladinski roman), Bowler, Tim: Iskalec zvezde (mladinski roman), Hendry, Frances: Chandra (mladinski roman), Henkes, Kevin: Olivijin ocean (mladinski roman), Ugrešič, Dubravka: Ministrstvo za bolečino (roman), Wooding, Chris: Viharno nebo (mladinski roman), Šugman, Rajko: Hura, igrajmo se v prostem času, Kojc, Milan: Razsvetljeni človek, Auer, Vladimir: Palmovo vino (pripoved), Viewegh, Michal: Roman za ženske (roman), Podgornik, Nevenka: Izbrana pot k otrokom, Duncan, Todd: Prodajajte odgovorno, Naših 80 let: Čebelarska družina Mozirje, Jezus iz Nazareta, rojen v Betlehemu: svetopisemska izročila v luči umetnosti in novih spoznanj, Rodinson, Maxine: Mohamed, Štebe, Miro: Preizkušnje (spomini).
. varna pot v ^
SAMU Tuns
Šamu Josip s.p., Avtoprevozništvo, Nove Loke 5, Mozirje
razpisuje prosto delovno mesto
VOZNIKA AVTOBUSA
Pogoji:
-	IV. stopnja izobrazbe ali NPK
-	verificirano znanje slovenskega jezika
-	2 leti delovnih izkušenj
-	vozniško dovoljenje kategorije D
Prijave sprejemamo potei. 041 666 213.
V spomin na Fortija!
Rad hodil v naše si planine, užival v samoti si Menine.
S hitrim korakom in vedno sam,
si vsako nedeljo se zagnal čez "Ovčji stan".
Tako poznana ta Menina, postala kar naenkrat ti tuja je planina.
Ko taval si več ur v temi in brez uspeha, ti luč v dolini postala je uteha.
Ob misli, da blizu je dolina, se v srcu je pojavila toplina.
Počil si malo, si oddahnil, nato v globoki sen si se umaknil.
Si ljubil jo tako zelo, da dal življenje si za njo!
Nuša Purnat, Novo naselje 43,3342 Gornji Grad
ZAHVALA
V dneh, ko so se v našo družino naselili strah, negotovost, nemoč, upanje in žalost, smo spoznali, koliko pomeni dobrota in nesebična pomoč bližnjih in neznancev, ki sejih je dotaknila naša kruta usoda.
Iz srca se zahvaljujemo gornjegrajskim planincem, mozirski policiji, celjski gorski reševalni službi, gornjegrajskim in rečiškim lovcem, prostovoljcem z motornimi sanmi, kamniški gorski reševalni službi, kamniški policiji in Novakovim iz Tuhinjske doline, ki so sodelovali v iskalni akciji našega Fortika.
Prisrčna zahvala velja tudi sorodnikom, sosedom in vsem posameznikom, ki ste nam z mislimi in besedami vlivali upanje in nas tolažili.
Bevc Zvonka, Sergeja in Dominik
s________:_____________________________/
Črna kronika, Zahvale, Oglasi
ČRNA KRONIKA
•	VANDALIZEM
Ljubno ob Savinji: V času med 2. in 5. decembrom je neznani storilec poškodoval elektro omarico in zaščitno ograjo okoli čistilne naprave na Ljubnem.
•	POSOJENO, NE VRNJENO
Mozirje: Oškodovanec iz Mozirja je 8. decembra obvestil policiste, daje znani osebi posodil delovni stroj. Ko je prišel čas vrnitve, je znanec trdil, daje njegov in ga ni hotel vrniti. Razplet sledi.
•	POŽAR NA GÖLTEN
Mozirje: 8. decembra popoldne je zagorelo v komandni hišici ob vlečnici Morava na smučišču Golte nad Mozirjem. Med ogledom je bilo ugotovljeno, daje do požara prišlo zaradi kratkega stika na elektronskem čitalcu smučarskih kart. Ogenj, ki ga je uspel omejiti in pogasiti eden izmed zaposlenih, je na elektronskih napravah in opremi povzročil za okoli 1,5 milijona tolarjev škode.
•	VINJEN BI VOZIL
Radmirje: 10. decembra v zgodnjih jutranjih urah so policisti med kontrolo prometa v Radmirju ustavili voznika osebnega avtomobila. Ugotovili so, daje voznik pod vplivom alkohola. Zaradi tega mu je bila nadaljnja vožnja prepovedana, kar pa ni upošteval. Kljub opozorilom seje odpeljal, zato so ga morali policisti ponovno ustaviti in pridržati do iztreznitve.
•	JIM NI BILO VŠEČ?
Nazarje: V noči na 10. december so neznani storilci pred lokalom v gradu Vrbovec poškodovali okrasne luči in cvetje. Policisti storilce in njihov povod za to dejanje še iščejo.
•	POKANJE SE JE ZAČELO
Ljubno ob Savinji: 11. decembra po polnoči je občan z Ljubnega obvestil policiste, da neznanci na trgu že ves večer mečejo petarde in spuščajo rakete. Oglasila sta se še dva občana, policisti pa so odšli na kraj dogajanja. Ob prihodu so se storilci razbežali na vse strani.
•	OB SMUČI
Mozirje: 11. decembra je smučarka na Golteh ostala brez smuči. Vredne so bile okoli 50.000 tolarjev. Kraje smučarske opreme se kar vrstijo. Policisti zato opozarjajo smučarje, da se vedejo bolj samozaščitno in da opreme ne puščajo vsepovsod.
•	UKRADEL ELEKTRIČNO ORODJE
Mozirje: V nedeljo,! 1. decembra, popoldan, lahko pa tudi v noči na ponedeljek, je neznanec v Mozirju vlomil v gradbeno barako, iz katere je ukradel različno električno orodje. Če bi ga pošteno kupil, bi zanj odštel vsaj 150 tisoč tolarjev.
ROPOTAR Ivan s.p.
ŠEMPETER, Starovaška ul. 12
Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ...
Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznino, ki ostaja, se ne da nadomestiti.
V SPOMIN
V teh dneh mineva leto, ko je prenehalo biti plemenito srce, ljubi ženi in mami
Mariji PRISLAN
iz Mozirja
(8.1.1939 - 19.12.2004)
in 10 let od smrti naše drage mame, stare mame in prababice
Terezije PRISLAN
(20.10.1905 - 30.9.1995)
Hvala vsem, ki se ju spominjate in prižigate sveče na njunih grobovih.
Vsi vajini
Te bolezen je objela, šeposlednjo moč ti vzela. Rad življenje si imel, čeprav si kdaj hudo trpel, a zdaj od nas odšel si tja, kjer večne bo solza, gorja
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina in brata
Mirka RENKA
(24.9.1959 - 29.11.2005)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
6^^. 'J Kogar imaš rad, nikoli ne umre-
fagJM	Le poljub za slovo
P?	in kar na hitro si odšel
v svet večne luči in miru na dolge sprehode z Janezom.
ZAHVALA
Zavedno je zaspal naš dragi mož, ati in brat
Anton ZUPANC
(13.6.1938 - 2.12.2005)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami. Hvala za vse tolažilne stiske rok ter pisne izraze sožalja, za vse darovane sveče, cvetje, svete maše in druge darove.
Toplo se zahvaljujemo tudi osebju pljučnega oddelka bolnišnice Topolšica, kjer ste nam blažili boleče prerano slovo.
Posebej se zahvaljujemo za lepo opravljen obred slovesa župniku gospodu Belaku, gornjegrajskim planincem, gasilcem, pogrebcem, vsem pevcem in pogrebni službi Morana.
Iskrena hvala prijatelju - govorniku Jožetu Remšaku za ganljive poslovilne besede.
Hvaležni smo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste od blizu in daleč prišli, da ste ga tako lepo pospremili k večnemu počitku.
V globoki žalosti: vsi njegovi domači
Prazen dom je in dvorišče, naš pogled zaman te išče.
Zdaj le žalost, bolečina nam ostala je in neizrečene vse besede, draga mama, hvala ti za vse.
ZAHVALA
Ob izgubi naše mame, stare mame in sestre
Frančiške ROBIDA
iz Rovta pod Menino (22.10.1930 - 30.11.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše, za vsa pisna in ustno izrečena sožalja. Iskrena zahvala gospodu Petru Marčunu za opravljen obred, pogrebni službi Morana, gasilcem, svečarki Mariji Žlebnik, gospe Ani Remic za lepe besede slovesa in pevcem cerkvenega pevskega zbora za odpete pesmi.
Žalujoči: sin Alojz z družino, hčerka Darinka in hčerka Anica z družino
Ne jočite ob grobu tem, ne dovolim!
Saj mene tu sploh ni, saj sploh ne spim!
Zdaj tisoč sem vetrov, krik strmih sem bregov, zdaj sem sonca žar, zdaj nežne rose čar.
V sveže jutro se zbudim, čarobno kviškupoletim brez kril - glej, že oblak sem bel, večerne zvezde bled odsev.
Ne jočite ob grobu tem,
naj vampovem: mene tukaj ni, nesmrtensem!
ZAHVALA
ob nepričakovani izgubi dragega moža, očeta, sina in brata
Fortunata BEVCA
(12.7.1959 - 7.12.2005) iz Gornjega Grada.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, še posebej pa vsem, ki ste nam v teh negotovih trenutkih stali ob strani in nas bodrili.
Posebna zahvala gre vsem, ki ste pomagali pri iskanju in tistim, ki ste ga našli, saj ste nam s tem omogočili slovo, njemu pa miren počitek ob vznožju mu drage Menine.
Vsi njegovi
Usoda se kruto s teboj je igrala, saj polno ti čašo grenčiceje dala, vendar pogumno si čašo sprejel, grenkobo, gorje, vse za dobro si vzel.
Bolezen tebi vso moč je izpila, za tabo ostala je lepraznina, z ljubeznijo, ki obilno si mi jo dajal, za vedno v mojem boš srcu ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža
Janka MOLIČNIKA
iz Luč
(5.5.1934 - 6.12.2005)
Zahvaljujem se vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste mi pomagali v težkih trenutkih. Iskrena zahvala vsem za pomoč v bolezni na domu. Hvala dr. Žunterju, sestri Mariji in patronažni sestri Veri. Hvala za darovano cvetje, svete maše in izraze sožalj a. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in govornici za poslovilne besede. Zahvala pevcem in organistki. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Veronika
Portal Savinjske doline
Ves čas gleda v zrak. Noče zamuditi prihoda Božička na saneh.
"Kaj daješ nase, da tako žariš?" vpraša kozmetičarka Ljubenčanko.
"Ljubčka."
Nazarčan v gostilni prizna: "Meni žena ves čas diktira, kaj smem in kaj ne."
Mozirjan: "Moja sploh ni taka. Pri njej že od nekdaj ničesar ne smem."
Blenda Tavrl


Da bi župniki lažje razumeli zakonce, bi se morali poročiti. Potem bi jim že žene pokazale, kaj je to vera v enega boga.
Hugo Mušnik
Grobi kršitelji hitrostnih omejitev na cesti bi morali biti strogo kaznovani. Škoda le, da se policaji vedno zamujajo s tistimi, ki so ravnokar videli prve, ko sojih prehitevali.
"No, tak pojdi, no, z mano!" vabi Nuša Simna s sabo. "Saj ti nič hudega ne bo. Boš videl, da nama bo lepo!"
Šimen se brani: "Ne, meni ni do tega. Mudi se mi. Ti ne veš kako!"
"Sploh ne veš, kako žal ti bo, če ne greš z mano. Ne poznaš me še. Jaz sem boljša od drugih."
"Ne, ne pa ne!" Šimen vztraja na hitenju stran od Nuše. "Le zakaj bi bila ti boljša od drugih?"
"Malo bi ti pa že oči lahko povedale!" se Nuša narahlo ujezi in izprsi svoje okrogle obline. "Tak, zagrabi me no!" ukaže, vzame Šimnove roke v svoje in jih potegne nase, da jo Šimen pograbi za goreče srce.
Preko face se Šimnu raztegne bebast nasmeh. "Pa se dajva v en kot, če že siliš. Ampak potem moram jaz hitro naprej!"
Šimen je en, dva, tri na tleh in še preden se zave, da bi pogrešil obleko, je tudi Nuša naga in na njem. "Zdaj pa se izkaži, moj žrebec!" ženska vpije, ko se njeno telo na njegovem vije. On ves vzburjen jo komaj obvlada, že ga višek sle premaga.
"No, pa sva!" obmiruje Nuša/'Atije kaj žal?"
Šimen ne pomisli dvakrat, takoj ji predlaga, da bi stvar ponovila še enkrat.
"Sem vedela, da ti bom všeč," je ona takoj za. Tudi ko opravita v drugo, se je Šimen še ni naveličal. "Opa, ti si se pa vnel za stvar," smeje skozi igro vzklikne Nuša.
"Dajva še enkrat," čez kratek čas Šimen spet predlaga, da te ne bo slučajno zaščemelo na poti domov."
"Veš kaj, če me dobro pogledaš, pa le nisem tako zelo čedna," se zdaj brani potešena Nuša nenasitneža. "Mislila sem, da imaš nujne neodložljive opravke, ko si prej tako hitel, da me skoraj nisi opazil..."
"Zdaj je, kar je. Bom pač novo hišo pozidal, če ne bo nihče drug odhitel po gasilce."
Brez besed
NA LINIJI
Publicist Edi Mavrič - Savinjčan (levo): »Praviš, da pomočnika ni v uredništvu. Daj mi številko njegovega mobitela, da mu povem, kako prijetno je, ker mi ne diha za ovratnik.«
Pomočnik urednika Savinjskih novic Igor Solar (desno): »Ni me opazil, zato mu bom preko tajnice sporočil, da napiše reportažo o skladnem pretegovanju zadrečkih dvometrašev.«
(PRIKRITA MANEKENA PRESS)
ZDRAVNIŠKA POMOČ
Minister za okolje in prostor Janez Podobnik (levo): Zaupajte mi, župan, kaj vas muči? Če ne morem pomagati kot minister, sem vam na voljo kot zdravnik.«
Solčavski župan Vojko Klemenšek (desno): Hvala za skrb, doktor minister, vendar so moje težave vezane na mandat ne na zdravniško oskrbo.«
(KRČ PRED VOLITVAMI PRESS)
NABAVNA CENA
Tajnik Ribiškega društva Luče Jernej Plankl (levo): »Dokler ne smemo loviti rib, bi nas lahko ti oskrboval z njimi.«
Član upravnega odbora Ribiške družine Ljubno Toni Breznik (desno): »Ni problema, vendar zaradi konkurenčne klavzule ne morem zagotoviti posebej ugodnih cen.«
(POGAJANJA SO STVAR IZURJENOSTI PRESS)
Križanka, Oglasi]
BANKOVEC
ZA
STO
ENOT
TISOČ
VATOV
PAS PRI JAPONSKEM KIMONU
GRIČEVJE V SEVERNI NEMČIJI
OTOK
(FR>
REKA V BELORUSIJI
ERICH
HECKEL
MOŠKI V ODNOSU DO SVOJ. OTROKA
STANJE
KOGA.
OLEG
ANTONOV
NADANGEL, ZMAGOVALEC NAD SATANOM
PODROB-
NOST
KAKE
STVARI
VELIKA
PRIDOBITEV
(EKSPR.)
OSTRGANJE
MATERNICE,
KIRETAŽA
STOJA PLESALKE NA ENEM PRSTU
OTO
ENDER
VPREŽNI DEL KMEČKEGA VOZA
REKA V SRBIJI
NIHAJOČI
GIB
TELOVADCA
(ŠPORT.)
JAVNA
HIŠA,
BEZNICA
ELEMENT
(KRAJŠE)
VZDEVEK
GLASBENIKA
ALEŠA
KERSNIKA
UPADANJE
MORSKE
VODE
ReČ,
PREDMET
PEGASTI
IZPUŠČAJ
PRI
PEGAVICI
GRŠKA
SVETA
GORA
NAČIN
VEZENJA

HRIBOVJE V INDIJI
CELOTA
DUŠEVNIH
STANJ
PRVA
NEZNANKA V MATEMATIKI
LADO
LESKOVAR
ENAKI
ČRKI
TRAK ZA ZAŠČITO RANE NA KOŽI
KRALJ
ŽIVALI
ARABSKI
ŽREBEC
LJUBA
TADIČ
DENARNA
ENOTA
V
MJANMARU
MED
ŽITOM
RASTEČI
PLEVEL
INDIJSKA ŽENA, KI SE OB MOŽEVI SMRTI ZAŽGE
1
TOVARNA TRANSPOR. OPREME V KOČEVJU
ARTHUR
(KRAJŠE)
POVRŠINS-
KA
MERA
Portal Savinjsko dolino
«um
MINI SLOVARČEK:
TIBERA- reka v Italiji, teče skozi Rim NEREZI- cerkev pri Skopju KJAT- denarna enota v Mjanmaru RZAV- reka v Srbiji
TILOZA- Nemško ime za etre celuloze
« Na trgu 22, Mt 5 tel.: 03/58-32-:
Darilo, ki nikoli ne izgubi vrednosti.
v
Čudovit nakit je več kot primerno darilo za NOVOLETNE PRAZNIKE.
RAZNE OBLETNICE, ROJSTNE DNEVE...
Delovni čas: 800 - 19°". sobota: S00 - 12°"
"ŠMi
Srečno novo leto 2006!
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 51. številki SN
ime in priimek
NAROČ. ŠT.
naslov
IZ
Napovednik
•	Petek (16. december), od 9.00 dalje. Golte
Uradna otvoritev smučarske sezone____________________
•	Petek (16. december), ob 18.00. Dom kulture Nazarje
Koncert OŠ Nazarje Zapojmo v decembru________________
•	Petek (16. december), ob 19.30. Večnamenska dvorana Luče
Božično-novoletni koncert Habrovih fantov in ansambla Roberta Zupana________________________________________
•	Sobota (17. december), ob 18.30. Gimnazija Šentvid Ljubljana
Košarkarska tekma - KK Ilirija : KK Nazarje___________
•	Sobota (17. december), ob 16.00. Taborni prostor na Lazah pri Kokarjih
Prihod luči miru______________________________________
•	Nedelja (18. december), ob 14.00 in 15.30. Kulturni dom Mozirje
Božičkovo obdarovanje otrok___________________________
•	Nedelja (18. december), ob 16.00. Dom kulture Nazarje
Ključ sreče - božično srečanje glasbeno-pevskih družin
•	Nedelja (18. december), ob 17.00. Trg v Mozirju
Prihod Božička s snežinkami________________________
•	Torek (20. december), ob 17.00. Knjižnica Mozirje
Pravljična ura za otroke: Božiček_____________________
ŽIVALI - PRODAM
Teličko limozin, staro 14 dni, prodam; gsm 041/535-938.
"Koline", prašiče za zakol ali nadaljno rejo prodam - dostava. Gsm 031/ 612-918.
Prodam telico sivko, težko okrog 120 kg; tel. 583-52-73.
Prodam bika belgijca, težkega 120 kg; tel. 584-16-53.
Prodam burskega kozla za pleme, ugodno; gsm 051/335-751.
Prodam teličko, čb, AP kontrole, stara 10 dni; gsm 041/328-728.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim teden dni stare bikce mesnate pasme po 1.000 sit/kg; gsm 031/ 676-833.
Kupim kravo, bika, telico za zakol in bikce za nadaljno rejo; gsm 031 /533-745.
ŽIVALI - ODDAM
Podarim čivavo-hiš. kužka, samčka, rjav, star 2 leti, 4,5 kg, primeren tudi za kmetijo, ko bo lahko veliko prost; gsm 041/261-861 ali 051/312-240.
DRUGO - PRODAM
Prodam traktorski viličar in jagnjeta za nadaljnjo rejo ali zakol; gsm 041/ 881-276.
Prodam starejši namizni vrtalni stroj; gsm 040/548-820.
Prodam hidravlični cepilec drv; gsm 031/568-095.
Sokovnik philips 7oo W, alu professional, nov, prodam 10 % ceneje; tel 839-50-13.
Prodam otroško smučarsko opremo, primerno za starost 6-7 let; gsm 031/837-326.
Prodam klaviaturo yamaha z vso opremo - ugodno; gsm 031/788-397 - zvečer.
HP tiskal, photosmart, gsm motorola, avtoradio + CD menjalec, gsm prostoroč. set nokia; gsm 031 /772-486.
Prodam domače neoluščene orehe; gsm 041/216-421 - zvečer.
Prodam mlečne kvote; gsm 041/ 783-987.
DRUGO - KUPIM
Kupim mlečne kvote za neposredno prodajo mlekarnam; gsm 031/407-442.
DELO
Izvajamo sečnjo in spravilo lesa; gsm 051/348-318-Lojz.
VOZILA - PRODAM
Prodam kia pride 1,3, letnik 98, dobro ohranjen, nekaramboliran; tel. 03/ 584-18-78, gsm 031/714-565. Prodam fiat panda 4x4; gsm 041/ 465-855.
Golf IV, TDI4 motion, 90 KM, 160.000 km, 4 X air bag, vleč. kljuka, serv. knjiga ...; gsm 031/348-641.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tet. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25, 1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA
Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazat-iranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje.
ŠIVILJSTVO MONROE
Šivanje po meri - birme, obhajila, poroke... Preoblačenje gumbov. Gsm 041/720-571. Nataša Forštner s.p. Prešernova 7,3330 Mozirje.
DIANA d.o.o., Obrtniška ulica 8,3331 Nazarje.
PIROTEHNIKA
rakete, ognjemetne baterije, fontane, rimske svečke, petarde, bakle,... www.DtDdiana.si. tel. 583-3626.
DIANA d.o.o., Obrtniška ulica 8,3331 Nazarje.
KERAMIČARSKA DELA
Iščete solidnega izvajalca keramičarskih del? Pokličite 041/483-692 ali 03/838-81-33.
A. ARTUS, Alojz Fužir, s.p., Varpolje 14,3332 Rečica ob Savinji.
SENČILA
Izdelava, montaža in popravilo žaluzij, rolet, lamelnih zaves in ostalih senčil. Izmere in svetovanje. Konkurenčne cene. Kratki dobavni rok. Gsm 041/634-264.
Klander Matjaž s.p., Ul. Pohorskega bataljona 16,1000 Ljubljana. ZAPOSLIMO
delavca za mizarska ali pomožno mizarska dela.
Robnik d.o.o., Krnica 33, Luče ob Savinji, tel. 839-08-70 ali gsm 041/708-180. SPREMLJEVALKA PRI OSEBNIH OPRAVKIH
Spremljam vas na pregledih v bolnici, na obiskih uradov, sodišč, obrtnikov, trgovin in drugje, kjer potrebujete pomoč in svetovanje. Svetujem na področju zdrave prehrane. Tel. 839 50 14 ali gsm 031 642 353.
Izobraževanje in svetovanje Neža, Marija Jurak Trogar s.p., Radegunda 57,3330 Mozirje.
Oglasi
Ledena dežela ni le dežela eskimov! LEDENA DEŽELA v Velenju na Titovem trgu je tudi vaša dežela druženja, zabave in veselja!
Pozor prvič: otvoritev je 16. decembra ob 18. uri. Samo za vas bo koncert skupine NUDE BREZPLAČNO!
Pozor drugič: vsak dan od 16. do 31. decembra za vas BREZPLAČNO
*
*
%■
*
* DRSANJE
* LUTKOVNE PREDSTAVE
*	GLEDALIŠKE PREDSTAVE
** KOLO SREČE IN LEPE NAGRADE * VESELE ČAROVNIJE
*	ZABAVE NA DRSALIŠČU
* IN ŠE IN ŠE...
*
^	v
Pozor tretjič: 30. decembra samo za vas koncert PETRA GRASA
BREZPLAČNO!
Zagotovljena zabava za otroke in odrasle, dnevne atrakcije, gostinska ponudba
Le vprežite svoje konjičke in brž na svoje sani. Ledeno deželo doživite na lastni koži! Pripovedovanja drugih ne zaležejo in že dolgo niso več v modi!
Program si poglejte na: www.velenje.si
Naročit« Sa vinjak« ««vic« dan«* In BN MKSKC jih bost« pr«j«inali BMZHAČNOt
Ne odlašajte! Vsi, ki boste Savinjske novice naročili do vključno 15. decembra 2005, prejmete še dodatno nagrado: promocijsko majico. Izpolnite naročilnico in jo odvrzite v najbližji poštni nabiralnik! Stroške poštnine namesto vas poravnamo mi.
Izkoristite priložnost, ki vam jo ponujamo samo v decembru 2005: naročite se na tednik Savinjske novice in en mesec od dneva naročila ga boste prejemali brezplačno!
Zakaj se vam izplača naročilo na Savinjske novice:
-	ker časopis prejemate po 10 odstotkov nižji ceni,
-	ker imate zagotovljeno redno dostavo na domači n as lov,/v
-	ker ste ob naročilu osmrtnic in zahval deležni 15-odstotnega popusta,
-	ker v začetku koledarskega leta prejmete nagradni bon za objavo brezplačne čestitke v vrednosti 3.480 SIT,
-	ker po lastni želji sodelujete v nagradnem žrebanju za enodnevni izlet naročnikov.
Dobrodošli v klubu naročnikov Savinjskih novic!
>co	O) ^
o J5 o o
Q_ Q_ Q_ Q_ »CO
	
CO	UJ
«o a>	s
o <s co N	
m m	ss
■ urnam	v—
	CO
CO	CO
</>	CO
Celje - skladišče D-Per
7/2005
5000016195,50
COBISS
AKCIJA !
Prodaja vozil 03/425-45-14 Rabljena vozila 03/425-45-24 Servis	03/425-45-52
www.rsl.si
OSREDNJA KNJ. CELJE