f1 1,1—" ................"................................. ~~............... "
1928 MATI SN GOSPOmiNJ/i št.25
ščaS se pravi otroka vdajati.
Kakor smo zadnjič videle, je z otrokovo vzgojo treba prav zgodaj pričeti. Dobri starši res v najnejžnejši dobi prično z najvažnejšim delom za otroka. Korak za korakom ga uče vsega, kar napravi življenje urejeno, častno in čednostno ter seveda tudi srečno.
O, le poglejmo nazaj v svoj« življenjel Do sive starosti se učimo od svojih staršev. Njihovi nauki so prava modrost in njihove besede, dobljene v življenjskih preizkušnjah, imajo tako globok pomen, kakor ga nimajo niti besed najučenejših ljudi.
Ker je družina svetišče božje na zemlji, je prva vzgojna naloga ta, da starši, zlasti mati otroke v zgodnji mladosti že navaja k pobožnosti in jih vzgaja v ljubezni božji.
Spominjam se matere, ki je svojemu otroku tako-le govorila o Bogu: »Veš, Tinček, Bog je zelo dober. Tebe nam je podaril, nam je pa dal tega, kar potrebujemo vsi skupaj in še prav posebno ti. Ti še ne poznaš Boga. V nebesih prebiva in vseh nas oče je in še boljši je kakor naš oče, ki veš, kako je dober in kako te ima rad. Kakor imaš očeta in mene rad, tako moraš imeti tudi Boga in še bolj. Naju prosiš, Boga moraš tudi prositi; nama se zahvališ, tudi Bogu se moraš zahvaliti za vse. Vsak dan Boga prosimo in se mu zahvalimo, vsak dan molimo. Lepo se pogovarjamo z Bogom, vedno mislimo nanj in k Njemu gremo v cerkev. Tudi ti pojdeš v cerkev, če boš priden.«
Kako svetega razmerja do Boga se otrok nauči pri takih pogovorih! Z neiz-brisljivlmi potezami se vtisne v otrokovo dušo pobožnost do Boga in ljubezen do čednostnega življenja.
Ta ljubezen pa brez vere ni mogoča; iz tega pa sledi, da sta ti dve čednosti krona vse vzgoje. To pa spoznamo čim-dalje bolj, če razmišljamo nalogo vzgoje v vsej širini in globini in če si skušamo odgovoriti na vprašanje: »Kaj se prav za prav pravi otroka vzgajati?«
Na to vprašanje pa nam da silno lep odgovor eden največjih vzgojiteljev Janez B. de la Salle. Tako-le pravi:
»Otroka vzgajati se pravi, vse zmožnosti njegove duše in njegovega telesa izobraziti, dati mu prvo smer, ga usposobiti za človeka v pravem pomenu besede, človeka, ki je v čast cerkvi, domovini in družini, ki vestno uporablja življenje za to, da postane vreden večnega življenja.
Otroka vzgajati se pravi, njegov razum razvijati, -njegov spomin obogatiti, navajati ga k opazovanju, razmišljanju in sodbi; se pravi, pripomoči mu do potrebnega znanja, za njegov bodoči poklic.
Otroka vzgajati se pravi, napolniti ga z ljubeznijo za dobro in s sovraštvom do hudega; se pravi, v njegovem srcu razvijati plemenito mišljenje, ki pomeni nravno
vrednost in veličino «loveka; se pravi, ma- | lo otrokovo srce pripraviti do sočustvu- I jočega usmiljenja napram trpečim, hvaležnega do dobrotnikov, odkritega in poštenega v občevanju z ljudmi; se pravi, privzgojiti mu zmožnost, da žalitve odpušča, napake drugih prenaša, zaradi ljubega miru' potrpi; se pravi, otroku pokazati Boga v osebi njegovih namestnikov, staršev, kakor tudi v vseh drugih osebah, ki prejmo svojo avtoriteto od Boga.
Otroka vzgajati se pravi, njegovo voljo brez sile navajati k dobremu, da iz verskih nagibov hoče .vse, kar je Bogu všeč.
Otroka vzgajati se pravi, njegov značaj tako izobličiti, da je mil, ljubezniv, dostojen, priljuden, a istočasno tudi trden in pogumen, da mu je mehkužnost tuja, da se nobeni skušnjavi ne vda; se pravi, vliti mu v srce ljubezen do dela, do reda, do štedljivosti; se pravi, ga navajati, da brezpogojno spoštuje starost.
Otroka vzgajati se pravi, navaditi ga, da se zna bojevati s svojimi strastmi.
Otroka vzgajati se pravi končno, pripeljati ga do spoznanja in nasledovanja Kristusa, do izpolnjevanja vseh vsakemu kristjanu danih dolžnosti.«
Vse to delo je v glavnem v materinih rokah. Matere, aji ni lepa naša naloga?
P!eteive.
Dolgi zimski večeri so pred nami. Gospodinja se pozimi vsaj malo odpočije. Delo na vrtu in na polju je končano do spomladi. A pridna gospodinja ne bo držala križem rok in tudi ne bo hodila od hiše do hiše brez opravka. Od prerekanja: sem rekla, sem djala, ali pa: je rekla, je djala, ne bo imela nobenega dobička, pač pa zgubo, ker bi bilo med tem časom marsikaj narejenega in urejenega doma. Čas je zlato. Pozabiti se mora tudi takrat v dobro, kadar ni tako pičlo odmerjen kot poleti.
Šivanje, krpanje in pletenje je bolj zimsko delo gospodinje. Pletenje se je pri naših ženah in dekletih že zelo opustilo; kar pa gotovo ni prav. Res, da doma delane nogavice niso tako fine ne tako tanke in prozorne, kakor je kaprica sedanje modev m kakor jih nosijo naše mestne gospodične, pa tudi naša kmečka dekleta. Res da, tanke niso, a trpežne in močne so nogavice domačega dela. Imajo še drugo dobro lastnost in ta je: podplesti se dajo, kar pri kupljenih tankih ni mogoče. A če že nikakor nočete nositi poleti doma pletenih nogavic, ker so pregrobe in predebele, in niso v modi, naj bo in naj velja vaša. A za pozimi ne odneham in želim, da obvelja moja. Če mogoče ne znate in ne veste, kako se splete volnena nogavica, vam povem in vas naučim. Ne zamerite mi, da vas imam za nevedne v tem ozira. Verjemite mi, da imam bridko izkušnjo. Poznam učiteljico, ki je bila v vseh razredih odlična-kinja. Tudi v ženskih ročnih delih je imela dober red, a nogavice splesti ni znala in je tudi še danes ne zna.
Pletenje je delo, katero lahko delaš med kuho in med drugim delom, da izrabiš čas. Pripravno js zato, ker se lahko odloži in lahko se zopet začne z njim, kar je pri šivanju težje.
rietii bemo najprej dolgo volneno nogavico. Zato nam je treba volne in pletilk. Da ne bodo nogavice predebele, bomo vzele volno srednje debelosti. Barva bo izbrala vsaka po svojem okusu. Bela, črna, rdeči, višnjeva, zelena, rumena in rjava se dobi v trgovini. Tudi pletilke se dobe. Za volno morajo biti preoej debele. Volnena nogavica naj bo mehko pletena, zato mo-rnio biti pletilke debele in pet jih mora biti.
Nogavica ima dva glavna dela in sicer: mečo in stopalo.
Meča ima štiri stranske dele: rob, gornji ravni del, snemanje in spodnji ravni del. Stopalo ima tudi štiri dele, ti so peta s kapico, srček, ravni del stopala, nad-prstie ali stopalni konec.
Za dolgo žensko nogavico nasnujemo na štiri pletenke po 20 petelj. Prvo vrsto pleteno desno. Za refe pleteno tolikokrat naokoli, kolikor je petelj naeni pletilki. Pri naši nogavici dvajsetkrat. Pletemo navadno dve desni, dve levi. Gornji ravni del naj bo visok toliko šivčkov, kolikor je petelj na eni pletilki. Tedaj 20. Lahko pa pletemo nogavico brez šivčkov, kar je boljše, ker se ravno pri šivčkili rado raztrga. Tedaj pa pletemo z robom 2 krat kvadrat.
Snemanje. Snemamo na vsaki strani šivčka ali brez šivčka 3. in 4. petljo ob začetku in 17. in 18. na koncu pletilke, tako da so med snemanji štiri petlje.
Snemamo toliko časa, da postane nogavica za eno četrtino ožja. Pri naši nogavici na vsaki strani 8 krat. Med prvim in drugim snemanjem napravimo dva šivčka, med ostalimi enega. Potem pletemo brez snemanja do pete. Dolgost od snemanja naj znaša dolžino 6 šivčkov.
Prej ko začnemo peto, preložimo pletilke tako, da jih je na vsaki pletilki enako.
Za peto vzamemo 2 pletilki, tu pletemo desno in levo. Na robeh delamo šivoke % verižno petljo. Naredimo 2 šivčka manj, kot je petelj na eni pletilki.
Ko smo končali peto in zanke ob peti nabrali, pletemo dvakrat na okrog.
Pri srčku snemamo toliko časa na ple-tilkah ob peti, da imamo ravno toliko petelj kot pred peto. Snemamo po dvakratnem na okoli.
Ravni del stopala. Ta ima toliko vrst, kolikor je vseh petelj na peti. Ker pa niso vsa stepala enaka, nekatera so daljša, draga zopet kraiša, moramo imeti neko gotovo merilo. Ta se pa računa, s peto eno ped do snemanja.
Nadprstje: Snemamo na dva načina, m sicer: na dveh straneh to je predzadnji na eni in dve in tretji petljo v začetku pletilke. Drag način: na koncu vsake igle. Snemamo tako: med prvim, drugim in tretjim snemanjem dvakrat naokoli; potem pa enkrat do 8 zanjk na vsaki. Na koncu
snemamo brez naokoli toliko Časa, da imamo po dve petlji na vsaki pletilki. Potem nogavico obrnemo in sklenemo. Sklenemo lahko tudi na desni tako, da naberemo peti je s šivanko, jih zadrgnemo, potem obrnemo s šivanko vred, zadelamo in zavo-zljan:o.
Kuhinja.
Smetanini keksi.
Siresi na desko 35 dkg moke, napravi v sredi jamico in v to jamico ubij eno debelo jajce, prideni 15 dkg sladkorja, pičlo četrt litra kisle smetane, pol majhne žličice (kavine) sode bikarbona (ali jedilne sode), nekoliko drobno zrezane limonine lupine in 4 dkg surovega masla. Iz vsega tega napravi testo in ga pusti dobro vgnetenega četrt ure počivati. Nato ga zvaljaj za nožev rob na debelo in zreži z modeljčki različne oblike. Te speci v precej vroči pečici. (Ako imaš pecivo za okrasek dreveščka, izrezi z majhnim obodcem iz srede krog — ako nimaš modeljčka, lahko izrežeš tudi z lijem ali majhnim, dobro umitim naprstnikom. Vse kar ostane, kadar izrežeš, zopet po-gneti in razvaljaj.
Keksi z mastjo.
Stresi na desko 28 dkg moke, 8 dkg sladkorja, 6 žlic mrzlega mleka, 1 rumenjak, dobro zrezane lupine četrt limone in pičle pol žličke jedilne sode. Ostalo kakor smetanini keksi.
Nadevane zvezdice ali navihanci.
Napravi testo kakor za kekse z mastjo. Kadar razvaljaš, jih zreži v zvezdice ali zobčaste hlebčke; polovico teh hlebčkov izrezi z naprstnikom v kolačke in vse skupaj speci. Pečene neizrezane pomaži z mezgo in pritisni nanje izrezane: tako dobiš prav lične navihance. Ako hočeš, jih potresi s sladkorjem.
Medeni keksi.
Mešaj kakih pet minut 7 dkg sladkorja, 4 dkg surovega masla, eno jajce in eno žli-:o mrzlega mleka. S tem mešanjem in 36 iekagrainov moke, pol limone drobno zre-lane lupine, četrt kavine žličke cimeta, avno toliko stolčenih dišavnih klinčkov, >ol kavine žličke zedilne sode in velike ilice medu napravi testo, ga razvaljaj in ireži kakor prejšnje.
Medeni hlebčki.
Napravi na deski testo iz 30 dkg moke, i8 dkg surovega masla, 12 dkg sladkorja, i2 dkg drobno zrezanih orehov, 1 žličke [imeta, 1 žličke dišavnih klinčkov, dveh



pičlih žlic medu, enega drobnega jajca in drobno zrezanih olupkov pol limone; testo razvaljaj za pol centimetra na debelo, ga razreži z krolovim obodcem in pokladaj hlebčke na pomazan pleh. Vsakega pomaži z raztepenim jajcem in položi vsakemu v sredo polovico oreha in peci v srednje vroči pečici.
Čokoladni veterci.
Napravi sneg enega beljaka, prideni 6 dkg sladkorja, 4 dkg nastrgane čokolade ter 1—2 dkg zmletih mandeljev. Vse narahlo premešaj in pokladaj v majhnih kupčkih na pomazan, z moko potresen pleh ter speci v bolj hladni peči — kakor je, kadar vzamemo kruh iz peči. M. R.
Peči na žasanie.
Na naši notici o pečeh na žaganje, ki smo ju objavili v št. 43 in 47, smo prejeli od Brezalkoholne produkcije sporočilo, da so se take peči tekom let pri njenih odjemalcih zelo udomačile in silno priljubile. Tudi v pisarni Brezalkoholne produkcije stoji taka peč, ki jo je treba samo vsak drug dan napolniti z žaganjem, pa greje precej veliko sobo tudi v najhujšem mrazu zadostno. Te peči so opremljene z vsem, kar je praksa pokazala za potrebno. Toplota se lahko poljubno regulira, porablja se lahko tudi mokra žagovina, ker se v posebno pripravo odteka voda iz žaganja. Te peči nikdar ne bruhajo isker, ako so pravilno napolnjene. Brez dvoma se bodo te peči pri nas zelo udomačile, posebno v krajih, kjer je žaganje za mal denar ali pa morda zastonj na razpolago. V eni zimi se s tako pečjo prihrani na kurjavi toliko, kolikor stane peč, ki traja leta in leta. Naj še omenimo, da se na teli pečeh lahko tudi kuha. Izdelujejo se pa tudi posebni štedilniki na žaganje. Kdor se za take peči zanima, naj se obrne na Brezalkoholno produkcijo v Ljubljani, Poljanski nasip 10, pa bo dobil potrebno pojasnilo.
Grde In škodliive navade.
Ko se je pred nekoliko desetletji začel boj zoper pljuvanje po tleh, koliko je bilo zaradi tega vika in krika, resnega, še več pa neresnega prerekanja in koliko slabih dovtipov so skovali na račun tega tako potrebnega in rekel bi samo ob sebi umevnega gibanja. In danes? Nikomur se ne zdi več čudno, ako bere tozadevne napise po raznih javnih prostorih in le še kak zelo neotesan in surov človek pljuje dandanes na tla v cerkvi, v železniškem vagonu ali v kakem drugem javnem prostoru. Pa tudi v najpreprostejših kmetskih hišah, kjer količkaj gledajo na snažnost, vidimo pljuvalnike.
Je pa še mnogo drugih slabih ali celo grdih navad med preprostim ljudstvom pa tudi med omikane!, ki so istotako nedostojne, največkrat pa tudi nehigijenske — t. j. za zdravje nevarne — in ki bi jih bilo treba odpraviti kakor pljuvanje po tleh. Naj mi bo torej dovoljeno v par člankih opozoriti bravce »Domoljuba« na nekatere take grde navade.
Pa ostanimo za danes še pri pljuvanjul Če je že pljuvanje po tleh grdo in nedo-
stojno, koliko grše je še pljuvanje v rok« ki je zlasti pri delavcih na polju tako v navadi, da se na prvi pogled zdi, kakor da bi bilo neogibno potrebno. Pa nil Zakaj pa nekateri delajo brez vsake ovire, dasi nikdar ne pljunejo v roke? Zato, ker se tega niso navadili. Je že res, da je včasih nerodno, ako je ročnik ali toporišče gladko da suha roka drsi po njem. Toda to je le dozdevna ovira, ki se takoj premaga, ako si nekoliko prizadevamo. Pisec teh vrstio čvrsto dela z lopato, motiko, krampom itd. pa mu še na misel ne pride, da bi kateri-krat pljunil v roke.
To pa še ni vse. Koliko je še poslov, ki ljudje mislijo, da se ne morejo opraviti brez pljuvanja. Zelo razširjena je n. pr. navada, da pljujejo na ročni brus (osIo), ko brusijo n. pr. nož aH kako drugo majhno orodje. Kako je to grdo in nehigijensko! S takim nožem režejo potem kruh, jabolka in druga živila sebi in drugim. Zakaj bi ne vzeli posodice z vodo, da bi močili oslo, kakor dela kosec ali žanjica?! Drugi hočejo zopet s slino izmiti madež iz obleke, pa ne vedo, da na ta način madež samo za trenutek zabrišejo, pozneje je pa še večji. Kadar zapirajo pismo in lepijo znamko, močijo le-pivo s slino tako, da kar obližejo gumirani rob in znamko itd.
Najhujše je pa pri štetju denarja- Sliniti roke in preštevati gnusno umazane in kot cunje zmečkane »kovače«, to je pa višek nesnage in skrajno nehigijensko. Le pomislite skozi koliko rok je že šel tak bankovec in kakšne so morale biti tiste roke, da se je tako umazal in kolikokrat je bil že oslinjen! Fej, gršega pa ni!
Grdo in nehigijensko je tudi slinjenj« prstov, ko obračamo liste v knjigi. Če je knjiga nova, jo s takim ravnanjem umaže-mo, če je pa stara in že umazana, je pa sli-njenje prstov tudi nevarno, ker s tem prav lahko nalezemo kako bolezen. Saj ne vemo, kdo vse je knjigo že bral in slinil. Če so listi še tako tanki, se dado obračati tudi s suhimi rokami, ako jih prijemamo s palcem in kazalcem desne roke na gornjem desnem robu.
V	svesti si moramo biti, da so roke delovnega človeka, ki prijema vedno kako orodje in sto drugih ne vedno snažnih predmetov, malokdaj čiste, to se pravi, da bi ne bilo na njih raznih, sicer z golim očesom nevidnih malih bitij — bakterij. Zato pa ne nositi prstov na jezik za vsako nepotrebno malenkost!
Obrtne vafenke.
Neka šivilja nam piše, da sta njeni dv4 vajenki z uspehom absolvirali dvorazredno obrtno-nadaljevalno šolo, a še nista dopolnili učne dobe. Sedaj pa zahteva učitelj, da morata obe še nadalje obiskovati omenjeno šolo toliko časa, dokler ne dokončata učne dobe kot vajenki šiviljske obrti. Ker preti učitelj šivilji z globo in drugo kaznijo — nas ona vprašuje, če so učiteljeve zahteve zakonito upravičene.
Na to vprašanje odgovarjamo javno, da se bodo mogli tudi drugi ravnati v sličnih primerih.
Za obrtno pomožno osobje določa § 75i
V	VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
a) obrtnega reda v splošnem dolžnont, da se mora obiskovati obrtno - nadaljevalna šola do končanega 18. leta. Izjema je določena za vajence (vajenke) v § 99., odstavek 3., (§ 100, odst. 3.) obrtnega reda, po katerem preneha dolžnost obiska obrtno nadaljevalne šole še le s popolno dosego učnega smotra, torej šele, ko je končana učna doba —- ne glede na starost vajencev ali vajenk, Ako torej vajenec (ali vajenka) obrtno - nadaljevalnega ali drugega temu enakovrednega pouka še ni z uspehom dovršil (dovršila), mora obiskovati obstoječo splošno obrtno - nadaljevalno šolo po načinu — predpisanem po njenem učnem načrtu, dokler ne doseže učnega smotra, torej tudi preko 18. leta.
V	primeru, na katerega se nanaša pričujoči odgovor, domnevamo, da sta vajenki zadostili obrtnošolski dolžnosti. Ker pa ne vemo, kakšne vrste je dotična šola, ki sta jo vajenki dovršili ter s kakšnim uspehom sta jo dovršili, svetujemo, da se prizadeta šivilja ali katerakoli druga stranka v takem primeru zglasi z izpričevali in drugimi dokumenti pri pristojni obrtni zadrugi ali pri glavarju, kjer lahko dobi popolnoma točne informacije. Vsekak.o je v prvi vrsti obrtna zadruga dolžna zastopati interese obrtnika ali obrtnice, ako bi se delala krivica od katerekoli strani. — Vseeno pa bodi pri-pomnjeno, da nekaj več šolskega pouka vajencem ali vajenkam katerekoli obrti ne more biti v kvar, tudi če vzame kako uro več časa.
Dekliške igre,
Orliškim krožkom, dekliškim zvezam, Marijinim družbam in ženskim odsekom prosvetnih društev priporočamo I. in II. zvezek >> Dekliški oder«. I. zvezek obsega dve igri: »Prava mati« in »Kaznovana ničemurnosk in stane 8 Din. — II. zvezek obsega tri igre: »Pastorka«, drama v petih dejanjih, »Sestri«, božična igra in veseloigra »Živela telovadba«. Stane 12 Din. — Kdor kupi pet zvezkov skupaj, dobi 10% popusta. Naročila sprejema Slovenska Orliška zveza, Ljubljana, Ljudski dom.
Ko pridelo Mohorjevke.
V	prvi polovici meseca decembra bodo dobili vsi Mohorjani knjige za leto 1929. Ponekod so jih že prejeli; koder jih še niso, jih bodo dobili v teh dneh. Kaj naj stori vsakdo, ko bo dobil Koledar v roke? Pogleda naj, na katerem mestu je njegova župnija po številu Mohorjanov. V vsej Sloveniji je 529 župnij. Za vsako župnijo je v letošnjem Koledarju izračunano, koliko odstotkov faranov je včlanjenih v Mohorjevi družbi. Potem so pa vse župnije urejene po vrsti tako, da je na prvem mestu tista, ki ima največ Mohorjanov, in potem druge za njo po vrsti, kolikor imajo pač Mohorjanov. Nekatere so bolj spredaj; to so prid-iie župnije, ki »vlečejo« ali »peljejo« voz Mohorjeve družbe; druge za zadaj »potiskajo«, Recimo, da jih od 500 župnij prva polovica pelje, druga polovica pa potiska. Ali pri vas peljete ali potiskate? Najbolj spredaj vlečejo Bevke v vrhniški dekaniji, kjer je kar 17.142% faranov v Mohorjevi družbi; to se pravi, da pride že na vsakih
šest oseb en Mohorjanov. V Sloveniji je 33 župnij, ki štejejo najmanj 10% Mohorjanov, in 150 takih, kjer je najmanj 6% vsega prebivalstva v Mohorjevi družbi. V ljubljanski škofiji pride en Mohorjan na vsakih 21 oseb, v lavantinski pa na 28 oseb. Če vzamemo vso Slovenijo skupaj, pridejo na vsakih 100 oseb okroglo štirje Mohorjani ali na vsakih 25 oseb eden.
Torej te številke si natančno oglej in potem se vprašaj, ali si zadovoljen z mestom, ki ga zavzema med dragimi župnijami tvoja župnija. Vprašaj se dalje, ali lahko tudi ti kaj storiš v ta namen, da se število Mohorjanov pri vas dvigne. Morebiti poznaš tega ali onega znanca, ki nima Mohorjevih knjig; posodi mu .otošnji Koledar, daj mu' brati povest Višarska polena, pa boš videl, kako rad se bo naročil na Mohorjeve knjige za naslednja leta. In še tebi bo hvaležen, da si ga nanje opozoril. Saj bo naslednje leto izdala Mohorjeva družba kar dve lepi daljši povesti: Kmetija ob Temenici in Grče, eno iz življenja na Dolenjskem, druga pa iz kmečkega življe^ nja na Gorenjskem. Nadaljevala se bo tudi prezanimiva Zgodovina slovenskega naroda.
Lepo te vabimo, da pomagaš tudi ti po svoji moči, da se uresniči cilj nas vseh: V vsako hišo Mohorjevo knjigo!
Meh za smeh.
Marko se je pritoževal napram svojemu prijatelju, kako je njegova žena pozabljiva. »Prav vsako reč pozabi in to je zelo nerodno.«
»Tudi moja je bila taka, pa sem jo ozdravil, danes ne pozabi nobene reči.«
»Kako pa si to ukrenil?«
»I kako, če sem imel kaj posebnega, sem napisal na košček papirja ter to zataknil za ogledalo.«
Na policiji. »Zgubil sem steklenico žganja. Ali jo je morda kdo prinesel na policijo?« _ Uradnik: ^Steklenice ne. Pač pa smrči tu na klopi njen najditelj...«
Ubogljivi otroci. »Voda je zelo mrzla!« — »Jaz se sploh ne bi bil prišel kopat, če bi mi oče ne bil prepovedal...«
Sam se čudi. Oče: »Kako ste se predrznih poljubiti mojo hčerko v temi?« — »To vprašanje sem si zastavil tudi sam, ko sem si vašo hčerko ogledal na svetlem...«
Težka poškodba. Mož: »Mislil sem, da je posledica nesreče tako neznatna, da boš mogla že po enem tednu iz zdravilišča. Zdaj pa si bila tri mesece notri.« Ona: »Ni bilo mogoče. Zdravnik je bil tako lep..
8*
male.
mm®®

Miklavževi darovi.
Miklavž je prinesel Majdi novo punčko. 0, kako je je bila vesela! Pestovala jo jo, kakor mama malega Mirka.
Ker pa ni hotela zaspati, sta se peljali v mesto. Le poglejte Majdo, kako kočira! Gotovo tudi kliče: : Pozor! Hopk Kakor je zadnjič slišala o""'
Ko se ji jo zdelo, da je že zaspana, jo je ujčkala na kolenih, da bi zaspala.
Kal naj se ssram©.
Kc^a naj vzamem s seboj na potovanje?
Igralci sede okoli mize. Voditelj igre 'določi, da odhajajo po abecednem redu iz sobe, da dovr.še svoje edlo pri igri. Potem stavi to-le nalogo: Dogovorite se med seboj, da mi daste seboj na potovanje ene' i izmed vas, a jaz grem Ven, ne bom vedel koga ste izbrali, a ga bom vseeno uganil Y7'
Kmalu sta se pa ludi vožnje naveličali in zdaj Majda čita svoji punčki najnovejše novice iz »Domoljuba;:.
— Nato odide. — V sobi ostali se dogovore, koga naj vzame s seboj na potovanje, da bodo onemu, ki je zunaj, pomagali s primernimi odgovori, da lažje ugane pravega. Potem ga pokličejo v sobo. Ko pride noter, vpraša: »Koga mi svetujete, da vzamem s seboj na potovanje? Eden odgovori: »Jaz bi dejal v svoj kovčeg črtasto hlače« (če ima tisti, ki so ga izbrali, res črtaste hlače). Ta, ki ima uganiti, pogleda, kdo ima črtaste hlače. Toda težko ugane pravega,
.Tožek, Majdin bratec, pa je za Miklavža dobil nove — prve hlače.
Kako si jih je želeli Vsak dan je capljal okoli mame in jo cukal za krilo: Mama, lacel Mama, lacek
Na Miklavževo jutro pa jih je dobil.
Toda, pogiejte ga, vpraša, kako mu je liudo, ker jih ne zna zapeti!
Še v roki jih bo moral nositi!
To je bilo pa Majdi že preveč. Vsedla so je, da napiše Miklavžu pismo in mu potoži, kako hudo je Joiku; za svojo punčko se mu bo pa prav lepo zahvalila.
če jih ima več take hlače. Potem vpraša drugega prav tako. Ta mu odgovori zopet s tako značilnostjo, ki jo ima izbrani vidno^ na sebi. — Po dveh treh vprašanjih ima že dovolj lastnosti skupaj, da lahko pravega ugane. — Ako se mu po teh vprašanjih ne posreči pravega uganiti, mora iti vnovič ven in se drugič potruditi, — Ako ugane pravega, ostane v sobi, gre pa drugi po abecednem redu iz sobe in igra gre iz-nova svojo pot.