*t xi. V Gorici, v torek dne 12. februvarja 1907. Tečaj XXXVII. i hala trikrat ni teden, in sicer v torek, četrtek 11' Jilaim a,i v(loric! nR dom P03'1)*"1*1 vse leto . . . . '. • . . Iši K -; ...........K> » 1A .»in rte]« ¦ pDsamu:iif ii Številke stanejo 10 vin. SO CA" i"m naHleanje i»i;«jneApri%e~iNQl^u)-l i/m „Kallpot po Goriškem in GradiSCanskem" in ' Tatipot po LJubljani in kratjskih mestih", daljo dva- ' - v i-'u „ Vozni red železnic, parnikov in poštnifc, !\» ter .iiesočno prilogo „Slovenski Tehnik". v-io5nino sprejema »pravništvo v Gosposki ulici !•. 't 1. nadstr, v »Goriški Tiskarni«( A. Gabršček. \ ti naročila brez doposlane naročnine se ne oziramoT* Oglasi in poslanice se račnnijo po Peti t-vrstah Le -iano 1-krat 1« v, 2-krat 14 v, S-krat 12 v vsaka \,' l, VeCkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — : '*' Beyan>.e 5" spisi v nrednižkem delu 30 v vrsta. Za "viito in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo so nahaja v Gospovi ulici 5t. 7 v Gorici v I. nad tr Z urednikom jo mogoč ? govoriti vsak dan od 8. do 13. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo so nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in ogla*? je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katero-ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo lo . npravnlštvu. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vso loto 3 K 20 h ali gld. P6.0.' »Soča« in »Primorec« se- prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., 'j.'er. Loban na tekalHftu .los Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po1-kopalisčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovaiiski " v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčifi na trgu della Caserma. ................... Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.-«*^* Tetofon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. FabČič) tiska in zal. Goriška zveza." ' . L S celimi ognjeniki so šli gospodje 31. pr- m' v »Contral« na Tekališču Jo- j lipa Verdija. In tam pod katoliško streho je treskalo, bruhalo na dan. Prvi jeizsul svoj ognjenik »ljubljenec naroda«, za njim je bolj polagoma puhal redno se boječi veliki mož, ali tretji pa je bil najhujši. Vezuv ni nič proti.njemu. Kar vskipelo je, in veliki plameni ognja so švigali v zrak, da so se brumne duše kar stresale. Vso svojo ihto je izlil 31. pr. m. nad verne poslušavce od strasti obledeli »vodja goriškega zadružništva«, če kdo bere njegov govor, se mu zdi silno bombastičen, ali bere se še bere, toda kdor je videl strastneža govoriti, je bil takoj na čistem, da mu ne narekuje »napredujoča zadružna misel« takega izbruha, marveč da tiči tu zadej čisto nekaj drugega. Glejte, kaka razlika! Na shodu zaupnikov narodno-nspredne stranke se je govorilo vse dostojno, lepo, brez sovraštva, po nikomur He ni udrihalo, snovalo se je le Mo. Pod »katoliško« streho pa srd, jesa, boj, opravljanje, obrekovanje, potem pa hvalisanje samega sebe. Središče vsega tega je bil govor o »Goriški zvezi«. Premrl je pljuval na na-nrednjake, zabavljal pa hvalil zvezo in samega sebo. Kar tu pripominjamo, da fako nastopanje, tako rogoviljenje nikakor ne tiče na gospodarsko polje, tako govorjenje je naravnost skrajno škodljivo zadružništvu. Kdor dela dobro na takem polju, tisti tudi ne more nastopati tako grdo kot je nastopal »vodja« Premrl; nima povoda, kajti nad dobrim gospodarjem se nikdo ne spodtika, marveč se mu pripozna dobro gcspodarstvo. Kdor pa ni dober gospodar, kdor lovi slepe miši po gospodarskem polju, kdor krpa na jsdnem koncu pa se mu trga že na drugem, tak seveda je izpostavljen neugodni kritiki; Če ga zadene kaka ostra beseda, je kriv sam. Po navridi pa taki možje zvra"čajo krivdo le na drugt*, in kadar so poklicani poročati o delovanju, sečejo okoli sebe na levo in desno, hote* tako obrniti glavno pozornost drugam, hote* tako skriti neuspehe za krivdo drugih z natolcevanjem in podtikanjem. Če bi bila »Goriška zveza« res kaj vredna, če bi mogla izkazovati pozitivne uspehe, potem bi ne bilo potreba tolči po osebah, marveč podalo bi se bilo poročilo, rekoč: to in to smo storili, to smo dosegli, tako in tako smo porabili od države nam pošteti denar! — Ker pa tega ni bilo, menda ne bo zamere, če sumimo, da je »Goriška zveza« še vedno brez pravih uspehov, da je še vedno Šibko gospodarsko stebelce, da veljajo o njej še vedno besede »Narodnega Gospodarja«, glasila kranjske klerikalne »Zadružne zveze« iz leta 1905., da namreč »Goriška zveza« •— »mora ostati le šibka gospodarska sila, ki ima le m a 1 o ž i v-1 j e n s k e m o č i, č e t u d i s e j o neguje z najrazličnejšimi podporami«... »in možje, ki posvetijo takem ušibkemuor ga nizmu svoje delovanje, ne dočakajo tu nikdar pravih v spe h o v«... Za tistim pretiranim hvalisanjem, katero je bilo čuti v »Oentralu«, no more tičali nič kaj preveč dobrega. Komur gre res dobro, se navadno ne hvali. Poprašan da odgovor, ki je jednak, če ga obrneš na to ali ono plat. Kdor pa se ne počuti preveč dobro, tak pa se rad pohvali, tak rad laže sam sebi, da se prevara vsai za nekaj hipov. Naravnost presenetljivo je to hva-lisanje, katero je ubijal s cepcem v glavo poslušavcem »vodja« Premrl, kakor je bila presenetljiva napoved boja »Goriškemu kmetijskemu društvu«. V tisu sapi, ko je »zadružni minister« trdil, da je možem pod banderom »Sloge*, le za gospodarski napredek goriških Slovencev, pa je izbruhnil pol svojega ognjenika nad društvo, ki je na našem gospodarskem polju najbolj potrebno. Hotel je, da ga njegova lava kar zaduši. Kdo more verjeti takemu udrihaču, da mu je res kaj mar za gospodarstvo, za zadružništvo, katero se more razvijati le po mirni poti in stvarnem prevdarku? »Goriška zveza« je dobila od države tekom teh par let, kar obstoji, 16.000 K. Kaj je napravila s tem ljudstvu namenjen i m d en a r j e m ? O tem naj bi bil kaj povedal. 16.000 K denarja ubogega davkoplačevalca je šlo v »gospodarsko«-klerikalne politične namene. Kajti da je barvana »Goriška zveza« skozi in skozi strogo politično, o tem pač ne dvomi nihče v deželi. In taki zvezi daje država podpore! Želodec take zveze je požrl že 16.000 K državnih podpor. In kaj imajo od tega goriški Slovenci V! Kje se kaj pozna? Povemo za daneB še to, da Premrl, ki je živel sicer dobro v Gorici, zapušča premrlo »Goriško zvezo« kljubu vsej hvali ter se preseli v kratkem v Ljubljano v drugo službo. DOPISI. Iz Tolmina. — (Ljudski otroški vrtec.) — Občni zbor društva »Ljudski otroški vrtec" v Tolminu se je vršil na Sveč-nico ob 5. uri popoldne v občinski dvorani. Občni zbor je bil dobro obiskan in je mej drugim soglasno sklenil tajnikovo letno poročilo v časnikih objaviti. Novi odbor, izvršujoč dano mu nalogo, podaja tu letno poročilo javnosti. Slavni občni zbor! Zopet mi je dana prilika poročati o delovanju našega prepo-trebnega in prekoristnega društva v minolem upravnem letu. Kakor prejšnja leta, skrbel je odbor tudi to leto za napredek naših malih otročičev. Odbor je imel mej letom dve seji, v katerih so se pretresovale društvene zadeve in sprejeli novi člani. — Pristopilo je 17 no- vih . društvenikov. Koncem leta šteje društvo 45 rednih članov. Število ustanovnifcov je ostalo nespremenjeno 12. Častnih članov društvo do sedaj nima. — Društvo ima mnogo blagih dobrotnikov. Omeniti je posebno domačo občino, ki prispeva redno letnih 240 K. Hranilnica in posojilnica v Tolminu seje letos posebno izkazala; darovala je društvu od čistega dobička 200 kron. Ustanova umrle gospo Gianola znaša 50 kron. Neimenovani gospod je nabral v veseli družbi 8.50 K. Bog dal obilo takih posnemalcevl Miklavžnica se je sijajno izvršila. Ves program so otročiči izvrstno izvedli, za kar jih je Miklavž pa tudi bogato obdaril. Darove so zložile naše blage gospe. Hvala jim! Čast in hvala gre za take uspehe naši učiteljici - vrtnarici gč. Kuntih. Udeležba starišev in drugih je bila pri Mi-klavžnici velika, približno 300 oseb, in dohodka 55 kron 40 vin. Z darovi in udeležbo so se odlikovali tudi udeležniki iz Sv. Lucije, V otroški vrtec je zahajalo v minolem letu 46 otročičev. V ljudsko Šolo jih je prestopilo 13. V jeseni je razsajala v otroškem vrtcu nalezljiva bolezen, davka, ki je pa kmalu ponehala brez posebnih žrtev. Sicer z malo članarino in malo šolnino s pomočjo blagih dobrotnikov izhaja društvo gmotno še precej dobro tako, da ima sedaj še vedno nekaj prebitka. Koncem meseca decembra počastil je otroški vrtec c. kr. deželni šol. nadzornik gosp. Matejčič, ki se je o uspehih pohvalno izrazil. — Društvo in otroški vrtec bi za-mogla še lepše napredovati, ako h. ne imela sovražnikov, ki Še vedno proti društvu in vrtcu rujejo. — Zarad terorizma takih sovražnikov, ki bi bili postavno dolžni skrbeti za mladino, se boji marsikdo k društvu pristopiti, ki bi sicer rad pristopil. In v varnem zavetju takih sovražnih oseb je še v začetku tega šol. leta voditelj ljudje Šole, kjer se nahaja tudi otroški vrtec, gosp. Kašca, irez uzroka uradno pisal na društveni odbor, da ne sme pnstrežnica šol. vrtca v šol. poslopju svoje službe opravljati, Kazumno, da se društveni odbor ni oziral na tako drzno in Škodljivo prepoved, ker postrežnica vrši svojo dolžnost v popolno zadovoljnost društva in otroškega vrtca. Vkljubu takim škodljivim Dvajset let pozneje. Nadaljevanje ^ * Treh mušketirjev". = Francoski spisal; == ALEXANDRE DUMAS. ===== (Daljo.) Sluga je vstopil. Mazarin je zapisal par besed "a hst, ki ga je izročil temu človeku ter potem po-fcimal ?, glavo v pozdrav. — Z Bogom, gospod Rochefort, je dejal. Rochefort se je spoštljivo priklonil. — Vidim, Monseigneur, je dejal, dame pošljete nazaj v Bastillo. — Bistroumni pa ste. — Vračam se tja, Monseigneur; toda, ponavljam w enkrat, da niste prav storili, ko me niste znali po- j rabiti. f » . ~ Vas, prijatelja mojih sovražnikov! -- Kaj hočete! Morali bi me bili narediti eo-Vražnika svojih sovražnikov. P v, T ^ misnte» <*a s*8 samo vi na svetu, gospod rochefort? Verujte mi, da najdem boljših nego ste vi. — Želim vam to, Monseigneur. da Vy~ ^iaV' pr*v' Le P°idite! ^e nBk*ll m treba, u_. 5li §e kai P^ali, gospod Rochefort; vaša pisma ¦Ntfojrtela toliko kofbi ne bila pisana. Koch f Po^ral sem kostanje iz žerjavice, je zamrmral nelort odhajaje, in če d' Artagnan ne bo zado- voljen Menoj, ko mu sedajle povem, kak sla- vospev sem mu pel pred kardinalom, ne vem, kaj bi potem rekel. Toda kam me peljejo? In res, Rochefort-a so peljali po ozkih stopnicah, mesto skozi prednjo sobo, kjer je čakal d' Artagnan. Na dvorišču je dobil svojo kočijo in eskorto štirih mož, toda svojega prijatelja je zaman iskal. — Ah, ah! je dejal sam pri sebi, to da stvari čisto drugačno lice! in če je po ulicah še vedno tolika množica ljudstva, no prav! potem skušamo pokazati Mazarinu, da smo, hvala Bogu, še za kaj drugega dobri, nego da čuvamo jetnika! In skočil je v kočijo s tako lahkoto kot bi imel samo petindvajset let na hrbtu. IV. Ana Avstrijska v svojem šestinštiridesetem leta. Ko je bil Mazarin sam z Bernouin-om, je ostal za trenutek zamišljen; mnogo je vedel, in vendar ni še vedel dovolj. Mazarin je goljufal pri igri; ta malenkost nam je ohranila Brienne; on je imenoval to »izkoriščenje položaja«. Sklenil je, da ne začne igre z d' Artagnan-om, dokler ne bo poznal vseh kart svojega nasprotnika. — Monseigneur ničesar ne veleva? je vprašal Bernouin, * — Da, pač, je odgovoril Mazarin; sveti mi, grem h kraljici. Bernouin je vzel svečnik ter stopal prvi. Od Mazarinovih sob iu kabineta je peljala do kraljičinih sob skrivna pot; po tem hodniku je hodil kardinal, da je prišel lahko ob vsaki uri k Ani Avstrijski.*) Ko je prišel v spalnico, kamor je vodila omenjena pot, je srečal Bernouin gospo Beauvais. Gospa Beau-vais in Bernouin sta bila intimna zaupnika te stare ljubezni; in gospa Beauvais je šla naznanit ministra Ani Avstrijski, ki je bila z mladim kraljem Ludovikom XIV. v svojem oratoriju. Ana Avstrijska je sedela v velikem naslonjaču, komolec podprt ob mizo, glavo naslonjeno na roko, ter gledala nedoraslega kraljeviča, ki je sedel na preprogi ter listal po veliki knjigi, v kateri je bil govor o samih bojih. Aha Avstrijska je bila kraljica, ki se je znala res majestetično dolgočasiti; vstajala je včasih po cele ure tako sama v svoji sobi ali v svojem oratoriju, ne da bi čitala ali molila. Knjiga, s katero se je igral kralj, je bil »Quintus Cuicius«, bogato okrašen s slikami, ki so predstavljale slavna dela Aleksandrova. Gospa Beauvais se je prikazala na vratih ter naznanila Mazarinov prihod. Otrok se je dvignil na jedno koleno, skrčil obrvi ter pogledal svojo mater, rekoč: — Kako to, da prihaja' kar tako, ne da bi prosil avdijence ? Ana je lahno zardela. — Važno je, je odvrnila, da sme v času, v kakršnem živimo, priti prvi minister vsako uro poročati kraljici, kaj se godi, ne da bi pr: tem vzbujal radovednost in opazke celega dvora. •) Pot, po kateri je hodit kardinal h kraljevi materi, se Se vidi v Kraljevi palači. (»Memoires de ia princesse palatine«, stran 331.); op, pis. (Dalje pnde.) sovražnikom stoji društvo m otroški vrtec na trdni podlagi in gre neustrašeno po svoji pošteno začrtani poti dalje. — Predsedstvo društva ljudski otroški vrtec v Tolminu. IZ Kala pri Kanalu. - (N a š e p r i-tožbe). — Dne 30. januvarja smo imeli požar v Kalu. Ta požar je že opisan v „Soči". Pri tej priliki smo opazili, kaki revčki smo gorjani. Niti najnavadnejšega orodja nismo imeli, s katerim bi omejili ogenj. Mirno smo morali gledati, kako je uničeval ogenj stavbo. A tudi tukaj, kjer je sedaj šolska soba, ni nič boljše; streha je s slamo krita in hiša tudi večinoma znotraj lesena. Naj nastane tukaj požar, potem pa zgori učitelj z učenci vred, ker tukaj . se ne da rešiti, ker je hodnik lesen, ki bi najprej gorel, če bi nastala katastrofa. Žalostno je naše stanje v gorah, a nihče se ne zmenif zanas7 Ljudstvo^^ M rado napredovMo in je uneto za vse, od Česar bi imelo koristi: a imamo zavezane roke. Sami si ne moremo pomagati; a drugi nam nočejo, kateri bi lahko. Nimamo ceste, nimamo vodnjaka, iz katerega bi dobivali pitne vode in za živino. Če le nekaj Časa ne dežuje, moramo pol ure daleč po vodo. Prometa ni nikakšnega, ker ni nobene ceste, razen razdrapane steze. Ljudstvo je obupano, ker ne more razpečati svojih pridelkov. Če hočemo, recimo, prodati kak mernik krompirja, nas stane več vožnja, kakor dobimo za blago. Če pa kupimo, kar potrebujemo za svoje potrebe, je pa polovico dražje, kakor v nižavi. Ali ne čudi se temu, dragi bralec! Voznik ne more več pripeljati kot k večjemu pet centov blaga iz Avč do Kala; in za to mora imeti par dobrih konj. Tudi je voznik vedno v smrtni nevarnosti, kadar vozi iz Kala ali v Kal, ker poti so tako slabe, da se lahko ubiješ med potjo. Prosili smo že na več krajev, naj nam napravijo ceste, a zaman; v ravnini dobi ljudstvo vse, kar hoče, in mi nič. Za 100 let smo nazaj za onimi, ki so v nižavi, a nismo mi krivi, temveč tisti, ki bi morali skrbeti za nas, pa nočejo. Saj smo tudi mi ljudje in plačujemo ravno tako davek kakor drugi. Čemu pozabite popolnoma na nas? Mi bi se potrudili, da bi napredovali, a dajte nam tudi sredstev! Po časnikih beremo, kake lepe ugodnosti imajo naši kraji, ker imajo železnico. Kaj nam pomaga železnica, če ne moremo do nje, in ljudje do nas ne! Naša občina je velika, pod katero spadajo tudi župnije Levpa in Lom; torej bi se splačalo napraviti pošteno cesto. Ljudstvo vedno povprašuje, kedaj bo cesta? Ali kaj hočemo odgovoriti, ko pa cestni odbor spi v Kanalu. Dobili smo Kalani n ><3ga župana; kateri je navdušen za napredek ljudstva. Upajmo, da bo že podregal tam, kjer spe, naj se zbude in naj delajo za ljudstvo in kar so mu dolžni. To pot še prosimo: Dajte nam cesto, da pridemo do blagostanja, in sicer jo hočemo takoj ne pa mogoče šele čez 50 let. Druga prošnja je: Dajte nam prepotrebno šolo, da se ne bode naša deca in ubogi učitelj potikali po lesenih bajtah. Več Kalanov. Ijpod Cama.*)(»Katoliška vevnica".) — Ljudje božji, vojska bo! — To čitajoč se nekateri gotovo silno preplašijo, drugi bolj srčni bodo mogoče z rameni zmigovali in se še celo šalili. — A tu ni nikake šale, pač pa so to silno razburljive reči. — Poslušajte torej! — Vse oči so bile zadnji čas z vso pozornostjo obrnene v Šempaskega Štefca in na Francoze, in vse je s strahom opazovalo, kako se odnošaji med Štefco in Francozi od dne do dne poojstrujejo. In glejte, naš strah je bil povsem opravičen. Vsa diplomatična pogajanja med Štefco in Francozi so se nenadoma prekinila, in oj strah 1 Neko nedeljo preteklega m°?eca pri prvi maši je napovedal Štefca raz prižnico Francozom vojsko brez pardona! — Komaj 14 dni potem, jt. j. 27. jan. je zopet pri prvi maši v Ozeljanu silno razsajal in rohnel proti Francozom ter pravil, da je prišlo dne 24. januvarja v Gorico 36 Francozov, ti da so se bili v »Trgovskem domu" pokazali in se potem razkropili po celi goriški deželi, ' — Gotovo so prišli ti nesrečni ljudje na Goriško rekognoscirat, in vse bi od strahu sko-prneio, da nam ni Štefca z vso gotovostjo obljubil, da on vse Francoze pokonča. — On da je »katoliška vevnica", katera bode ne samo tistih 36 Francozov, amprktudi vse one, kateri so bili dne 24. januvarja v »Trgovskem domu", „zvejal" in pomel iz dežele. -- Potem je ftrogo prepovedal ga v prihodnje Štefca ali kaplan imenovati, nobeden da ga ne sme drugače imenovati kakor vevnica..— Vse tiste, kateri so se udeležili shoda 24. januvarja, da *) Na ta dopis opozarjamo knezonadgkofijski ordiaarijat. Ur. si je vevnica posebno zapomnila in da hoče ž njimi temeljito obračunati. — Bode li vevnica, kakor pravičen mož, tudi z onimi, kateri so šli 31. januvarja v Gorico debelemu Gregorčiču hozano pet, enako postopal? Omenjano nedeljo, ko je v Šempasu vojsko napovedal, nas je raz prižnico s »svinjo" zmerjal. — Kričal je, da smo kakor svinja, da se po blatu in gnojnici valjamo, ko obolimo, pa da jočemo in k r e p u j e m o na postelji. — Vsi napredno misleči da so pritii-kovci in bodo vsi pokrepali ne umrli. — Ali ga vidite krivega preroka? Sv. vera nas uči, da smo po božji podobi vstvarjeni in da enkrat umijemo ter se naša duša preseli, kamor si zasluži. — * »Vevnica" pa oznanuje, da smo kakor žival in dabodemo poginili in pokrepali. — Ali res ni nobene cerkvene oblasti, da - btnapravila-Jkonet temu pohujšanja lit hujskanju po naših cerkvah ? Od šempaskega župnika ne moremo vendar zahtevati, da bi »vevnico" posvaril, ker on nima časa se za cerkev in cerkvene stvari brigati, ker ima drugega posla izven cerkve dovolj, posebno pa ob času shodov in volitev. — Pri ordinarijatu porečejo morda, da je treba z „vevnico" potrpeti, ker ni pri njem vse v redu. Ali mi smo dolgo trpeli in molčali, dalje pa ni več mogoče, ker on post ja vedno predrznejši. Da ni v podstrešju pri »vevnici" dostikrat vse v redu, naj priča tudi sledeči dogodek. Ko je v preteklem letu pokojni dekan v Crničah umrl, bila je ravno nedelja. Pri popoldanski službi božji, ko je biia cerkev natlačena in sveče na altarju že prižgane, priteče »vevnica" iz zakristije, ali ne v masni obleki, ampak v svoji navadni ter izkriči dobesedno to-le: »Barabe! barabe I klobuke dol, barabe! Naznanjam vam veselo novico. Danes ob 8. uri zjutraj je naš prečastiti gospod dekan v Črničah Cibič šel vnebesa. Nikrepal, ampakješelv nebesa. Ko bode zvonilo za njega, ni treba da molite, ker on ne potrebuje vaše molitve, on je v nebesih. Živio! Živi o! Živio!" — In odkuril je zopet v zakristijo. Sličnih dogodb bi se lahko o naši »vev-nici" mnogo napisalo, pa za danes naj zadostuje. Iz Bovca. — Maskarada »Narodne čitalnice" na Svečnico je vspela nad vse pričakovanje povoljno. Mnogobrojno občinstvo je napolnilo vse prostore hotela pri »Pošti" ter se je vdalo že hitro od začetka veselju in raz-košnej razigranosti, kakoršna se pač spodobi v predpustu. Ni nam mogoče našteti in opisati vseh bogato zastopanih elegantnih mask; imenujemo samo one, ki so najbolj ugajale: mak, snežna-kepa, oranža, črešnja,'zopet mak, slaščičarici, Kranjici, ciganka, črnogorka, kraljica, baby, dimnikarica itd., izmed moških: avtomobilist, nočni čuvaj, Lucifer, Črnogorec, dimnikar, Pierot, dva clowna, trije domino, blondin, kočijaž itd. Do ranega jutra je rajalo veselo življenje — marsikdo še potem ni mogel nehati ter je rajal naprej. — Bovško starešinstvo je odklonilo pt šnjo »Narodne čitalnice" za brezplačen lokal v novem občinskem domu, kjer bi se otvorila javna ljudska knjižnica in čitalnica. Vsaj proti skromni najemnini bi se bilo to lahko dovolilo; zlasti, ko je prostora dovolj in namen ni ne političen, ne kako drugače nevaren. Izobrazba vendar ni nevarna?! Domače in razne nouice. Sokolova Mašherada dre vi v »Trgovskem Domu". AfSkultantom je imenovan g. dr. Alojz« Gradnik, pravni praktikant pri c. kr. okr. sodniji v Gorici. Dijaški koncert, ki se je vršil 8. t. m. v čitalniški dvorani, se je kakor znano dobro obnesel. Počastilo je dijake tudi mnogo odličnega občinstva, ki je vstopnino preplačalo. Mnogi gospodje so bili zadržani in so zato poslali večje ali manjše zneske. Imen vseh gg. darovalcev ni mogoče navesti, zato naj se to zgodi le pri onih, ki so posebno znatno prispeva«, tako: gg. gostiln, Ahac, c. kr. dv. sv. grof Attems, prof. Berbuč, posl. Bolko, mons: Gabrijelčič, posl. dr. Gregorčič, posl. Jakončič, trg. Jeretič, prof. Ivančič, Neimenovan, prof. Novak, dr. Piki, gimn. ravn. Simzig, prof. Šantel, odv. dr. Treo, odv. dr. Turna, bar. Winkler. — Z manjšimi zneski so prispevali drugi gospodje in gospe in tako je bilo mogoče Izročiti pripravljalnemu odboru za Gregorčičev spomenik kot čisti prebitek svoto 300 K. Vsem gg. darovalcem, kakor tudi čitalniškemu vodstvu za brezplačno odstopite v dvorane bodi izrečena na tem mestu še enkrat iskrena zahvala! Zl p«t knjižnico „Mrl|l" je daroval g. stud. iur. Bihard Faninger 7 knjig. Srčna hvala! Shod Zl BriSkO iSlOZnlCO. — Vabi se na shod vseh briških županov in podžupanov, ki se bo vršil dne 17. febr. t. 1. v šolski dvorani v Šmartnem ob 2. uri popoldne. Na ta shod so vabljeni vsi deželni in državni poslanci; ako je kdo zadržan, naj blagovoli povedati pismeno svoje mnenje, in sicer na naslov: županstvo Kojsko. Na shod so vabljeni tudi krminski in bračanski župan, duhovščina, učiteljstvo, posestniki, sploh vsi interesentje. Soški podružnice S. P. D. občni zbor se bode viršil v četrtek dne 14. t. m. ob 5. uri poporodne v prostorih »Narodne Čitalnice" v Tolminu po sledečem vsporedu: 1. Načelnikov pozdrav, 2. tajnikovo poročilo o društvenem delovanju, 3. poročilo blagajnikovo, 4. proračun za 1. 1907., 5. volitev odbora, 6. predlogi. Ko bi ta obč. zbor ne bil sklepčen, se bo vršil ta dan v istih prostorih po gorenjem vsporedu uro kasneje drugi občni zbor, ki bo sklepčen pri vsakem številu navzočih članov. Želi se obile vdeležbe nele iz Tolmina, marveč tudi od drugod, ker je nujno potrebno, da se razširi zanimanje za to prepotrebno društvo. ZlltO poroki sta obhajala včeraj v Gor. Cerovem posestnik Štefan Prinčič in njegova soproga. Društvo za podporo odpuščenih kaznencev In flJthOVih nedolžnih rodbin vabi k občnemu zboru, ki se bode vršil dne 20. februvarja 1907. ob 5. pop. v dvorani št. 11. drugega nadstropja tukajšnega c. kr. okrožnega sodišča. Dnevni red: 1. Poročilo tajnika in denarničarja. 2. Volitev vodstva. 3. Morebitni predlogi članov. — Ako bi ne prišlo ob 5. zadostno število članov, vrši se drugo zborovanje ob 6. uri. Zopet lajajo, — V današnji »Gorici" so nesramne oblajali g. dr. Kraigherja v Bovcu. Podli klerikalci pravijo celo, da ta »liberalni zdravnik živi od žuljev bovških davkoplačevalcev". Večje nesramnosti si pač ni mogoče misliti. Dober zdravnik, ki se je moral s študijami dolgo let truditi, ima v Bovcu borne zaslužke za svoje delo. In vrhu tega taka nesramnost. Take vrste podleži, kot je dopisnik v »Gorici", morejo le neizmerno škodovati Bovcu! Ples V Čitalnici v nedeljo se je sponesel v čast prirediteljem. Dvorana je bila okusno opravljena, udeležba povoijna, elegantna družba animirana; v neprisiljeni zabavi so se vrteli pari, tako, da se more reči, da je vspel ples, kakor pričakovano, prav lepo v zadovoljnost udeležnikov. »Popili — Bankir", — Ker se je od nekaterih strani prašalo, kako se piše mož, ki, kakor še zdi, še vedno agitira za posojila pri deželni hipotečni banki, in da ne bi mogoče letel sum po krivici na kako drugo osebo, ki je v službi pri banki, pojasnjujemo, da se mož piše Josip Fosettig (sicl), rojen v Mirnu, kar se tiče narodnosti je — v s e & — nič! Škandal je, da ravnateljstvo takega posojilo-lovca trpi v službi, potem ko je doslužil nekaj let pri državi in uživa mastno pokojnino. Ali nimamo nešteto inteligentnih mladeničev, ki bi se šteli srečne, ko bi dobili kako službico, dočim jemlje deželni odbor take penzijoniste, ki so se naveličali služiti pri državni upravi, ali pa so bili morali dati svoji službi slovo. Bliža se zasedanje deželnega zbora. Pričakujemo, da se spravi tam na dan to vprašanje: naj se namreč sklene, da se pen-zijonisti sploh ne sprejemajo v deželno službo. S tem bi bilo pomagano marsikateremu pridnemu in revnemu mladeniču, kateri mora danes pohajkovati brez službe, dočim ima tak penzijonist službico za „špas!t! Tako tudi »Pepili"! Dobi kmetica na cesti, ki je bil prej pri banki radi posojila, in ga praša: »Oče, imate kaj jabolk doma? Kmetic pa, ki je čital pred par dnevi v »Soči" o »Pepelinih", se odreže: »gaspud, imam jih, pa za-SlU" Hud poper, kaj ne!? K sklepu naj omenimo, da po naši sodbi bi tak človek v drugi službi, posebno pa pod energičnim dež. tajnikomgosp. dr. Pettari-n o m, bil sploh nemogoč! Pri Sv. Luciji je zdrsnil v soboto 10-letni Miljutin Vuga, sin tamkajšnjega posestnika in gostilničarja, na malih smukah na vrtu črez skalnati rob kakih 15 m globoko v Sočo. Priplaval je do kraja ter klical na pomoč. Toncov Polde je prišel po lestvici do njega ter ga prinesel na vrh seveda vsega mokreg ali nepoškodovanega. Deček študira v Gori?' Veselici Povsko-izobraUvalnega druitva »Preierm* v Št. Petru se je vršila v nedeljo ob obi|nj udeležbi občinstva. Med tem je bilo tud' mnogo meSčanov. Možki pevski zbor je leJ zapel »Novince", za kar je žel tudi obilo pohvale. Nastop mešanega zbora je vzbudi radost v srcih poslušalcev, videč, kako ge zanima tudi nežni spol za lepo pesem. Oba zbora sta rešila povoljno svojo nalogo. xa; bolj je na ugajala občinstvu vedno lepa Bjfn«. zvezda", katero je zapel društveni ^ prav lepo. Burka »Dva gospoda in en sluga« ,e vzbudila mnogo smeha; povdarjati mot^ da so bile nekatere vloge v prav dobrih ^ čeravno se je poznalo igri, da je manjkalo še nekoliko vaj. — Društvo je le čaatitatv na uspehu, zato mu kličemo: le tako naprej po začrtani poti! x, Lovro Točobran in krčme. — Pisalo se ,e že parkrat o katoliški mesnici v Dornbergu, za katero se je potegoval največ tamkajšnj, župnik Lovro Točobran, Kakor se je poganjal za mesnico, tako se je poganjal sedaj ravno za isto hišo, v kateri je najemnik, da mu je dovolilo starešinstvo z večino glasov, da dobi tudi koncesijo krčmarske obrti. Pri skli predloga se je tako krohotal, da ga je bilo veselje gledati. Učeni mož pa je bil pozabil, kako je tisto nedeljo zjutraj pri prvi maši ropotal proti krčmarjem! Orna FurlMlja. — V Furlaniji se duhovniki nenavadno živahno gibljejo na političnem polju. Zborovanje na zborovanje imajo po raznih krajih ter delajo na vse kriplje za bližnje državnozborske volitve. Pripravili so si uspejo politično pot po raznih kmetijskih posojilnicah, katerih so v zadnjih letih obilo ustanovili, seveda v »gospodarske namene", ki se pa po potrebi spreminjajo v politične. Z gotovostjo se more reči že danes, da bosta v Furla izvoljena dva laška klerikalna poslanca, V DevinskOIR Županstvu je sedež županstva še v Devinu. Sedanji žnpan, ki je izvoljen, kakor znano, pod Čudnimi okoliščinami, sili, da se prenese županski sedež v Sv. Ivan. To bi bil naravnost narodni greh. Če je župan tako zaslepljen, pa naj bodo drugi starešine toliko previdni, da kaj takega nikdar ne pripustijo v seji. Čemu pa je tudi občinski d o m v Devinu, ako naj bo kar nakrat sedež županstva v Sv. Ivanu?! Zmrznil je 43 let stari bivši vrtnar Miha Pojavnik. Včeraj v jutro so ga našli ob Sod nagega zmrznenega. Doma je iz Vrhovelj. Revež je bil že dlje časa zmešan. V zmešanosti je šel k Soči morda tudi kaj opit in tatn se je slekel ter zmrznil. »Sokol" V Solkanu vabi na redni občni zbor, kateri bode v soboto dne. K j. februvarja 1907. v prostorih brata Antona Mozetiča. Dnevni red: 1. Nagovor staroste o društvenih dolžnostih. 2 Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo načelnikovo. 5. Poročilo računskih preglede-valcev. Volitev staroste, načelnika iu odbora, 7. Slučajnosti. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Iz Oseka nam poročajo, da je tamkajšnji vikar na Svečnico imenoval naprednjake krive preroke in veše. Trdil je, da napadajo vera od vseh strani ter da so se spravili celo na s,, zakon, katerega hočejo potrditi kot navadno pogodbo. Pravil je, da so v "tele veše spraviti križ iz šole, češ da v šoli ne potrebujemo verouka in križa. — Tako lažejo gospodje po cerkvah ter zmerjajo naprednjake zato, ker jih tako dobro redijo. Dopisi pravi, da je govoril tudi o zboljšanju duhov-skih plač, pri čemur se je zadri v uradnik* češ ali so duhovniki manj nego uradniH *'" terim so tudi zvišali plače. To je bila Pri^a' beseda božja. —Iz Oseka jih je šlo vtftofo ** »katoliški" shod v Gorico. Kaj so mislili, a» bodo čuii tam, da se odpravi krfvi6en da" vek ,sa Osek? Če so tako slepi, pa naj sklenejo zvišati plače inhovnikom še za 2< ^ lojeno v, katere je očital uradnikom v cers«-potem bodo še bolj sveti, kar že niso dosu sedaj! . „ flKortt" v Gorici izostal. Po ulicah m» Travniku se podijo umazane maškare v n» čast onim, ki imajo varovati ugled m*8* Vreme je krasno, pa mrzlo. Prodajalne *> zaprte. Na Travniku mnogo občinstva. SIOVO. — Ker se nisem mogel pošlo' pri vseh znancih in prijateljih pri od4hod",. Trst, se poslavtfam tem potom ter jim čem: Živeli! Ivan Meljavec. frgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Vinogradnikom. — LetoSnji hud mraz je pravil po Nižeavstrijskem in Štajerskem na rtriu j*k0 mnogo škode' VeCinonia Je P°" u]0 vse mladje do debla. Vinogradniki so rišli radi tega v hudo stisko radi cepičev, ki jejo za suho cepljenje. Bazna za- ;topstva obrnila so se zato d$ podpisanega4, rošnjo, da bi jim preskrbel iz oašlb krajev •epičfc takih trtnih vrst, ki se prilegajo onim ielelam. Te vrste so: &i^anec, beli burgun-ieC žtehtnina bela in rdeča, rdeči vrh, velt-iJc muškat, traminee, rulandee, (laSki in Aiaški rizling. Najljubše so prve navedene ust«. Apelujem na naše vinogradnike, naj nskočijo stanovskim tovarišem na severju v Inioč ter naberejo čim več kolči gornjih trt-?L?rst. Rabilo bi se jih več milijonov. Kplči : ^0 približno tako debele kot svinčnik if_i2 mm)- Kdor jih zamore dati, naj takoj ncoiofei podpisanemu množino, vrsto in ceno. Kolti se bodo dobro plačevale. Seveda morajo bite te sveže, čiste vrste in ne pomešane. Anton Strekelj, I drZ. potov. uCitelj kmetijstva. Pirittojnlšivo delavske zavarovalnice proti ne- UtilB z* Trst, ^rimorje, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu je izvolilo v osnovni seji dne ;». februvarja t. 1. predsednikom Leopolda lirunner, predsedniškim namestnikom Henrika p!. Ritter-Zahony, udom upravnega odbora.-;Krola Cozzi, dr. Emila pl. Celebrini, Ivana Friderika Cravos in Hektora Corrier. Dalmatinske zadruge. — Deželna zve-a dalmatinskih zadrug, katera se 21. svečana t, i. ustanovi v Spljetu, bo imela svoj sedež v Spljetu. V spletski okolici je največ dobrih »drug in mnogo sposobnih moči za gospodarski posel. Zaveza je pripravljena sprejeti v svoje okrilje vse hrvatske zadruge v Dalmaciji in Istri ter srbske poljedelske zadruge in bmnilniee v Dalmaciji. Poljedelski pouk v vojašnicah se je uvedel v Italiji. 1'važuje se namreč, da se vojaki v Mi službovanja popolnoma odtujijo kmetijstvu in pridejo po končani službi nazaj pozabivši na svoj stan. S poljedelskimi predavanji, ki jih tomjo vsak teden po par ur strokovnjaki, se jih vzdržuje v misli na svoj pravi poklic Ur se jim, ako ravno vojaška razposajenost s tem ni prav zadovoljna, znanje širi. V 215 Kamizijak Italije se že poučuje v poljedelstvu. 1.. \Wk se je okroglo 23.000 vojakov udeleževalo kmetijskega pouka v 5000 predavanjih. '/spehi so izvrstni. Tudi v Avstriji se od domobranskega ministerstva obeta nekaj sličnega. Miz posredovalnice slovenskega trgovskep dru- IIh Jsrkiir" * LJubljani. -- Vsiužbose sprejme: 1 poslovodja špecerijske stroke, 1 knjigovodja in korespodent, 2 potnika, 1 tenorist, 5 pomočnikov mešane stroke, 2po-aioJnika špecerijske stroke, 2 pomočnika ma-Mfaktume stroke, 1 pomočnik železninarske •'roke, f> učencev. — Službe iščejo: 1 usiovodja, 2 knjigovodji in korespodent, 2 ioatorista, 10 pomočnikov mešane stroke, 3 jomečniki Špecerijske stroke, 3 pomočniki ma-Jufakt. stroke, 2 pomočnika železninarske Moke, 1 pomočnik modne in galant. stroke, •O kontoristinj, 3 blagajničarke, 4 prodajalke. Posredovalnica posluje za delodajalce popolna brezplačno, za delojemalce proti mali škodnim. Sadjarsko In vinarsko društvo v Kanalu bode prodajalo dne 14., 15. in 1(5. februvarja 1907. wesa in bilfe cepljenke po sledeči ceni: dr»ške, Triumferce (TriumphdiVienn) m Goriške figovke (Perifigi) za do-*1}* posestnike, 1 vrste po 25 kraj- iS-2, Vrste po 15 ^i0^67* 3- vrste p° ^«njc«rjev. — Za posestnike dru-jj* '• * r a j e v: 1. vrste po 30 kr., 2. vrste J0*? k* 3. vrste po 10 kr. — Jablane eli zimski Kalvil: za domače Posestnike : 1. vrste po 20 kr., 2. vrste J° 10 kr., za posestnike drugih iob 6V: l' vrste p0 25 ***> 2' vrste po i^*1"'~~ Bilfe cepljene Grganja po k. ' ena: hruškini m jabolčni divjaki se od-^° po kasneje navedeni ceni. Ob jednem se sporoča, da se dobiva To-«*'* žlindra v Kanalu pri g. M. Zegi. Podraitife svež, - Vsled izvanredne dra-|f* smovin ^ izdelovanje sveč so vse Tstfl°08rSke tovarne povišale ceno vsem ** svtč, m sicer K 8-12 pri 10 kg. ^vinski list MMercantile Gazette« v Lon-. je obelodanU natančno statistiko o kon-Pof snna,^8leškemv 1.1906. Od 1. 1902. do leta 'J konkwz* »» Angleškem na dnev-reaw, poskočivši od 7782 od prvega do 8957 drugo imenovanega leta. l> 1906. imenuje statistika malo boljše: Konkurzi so se znižali na 8323. Največje število konkurzov dajejo drogerije, potem trgovine s suknom, potem trgovine z vinam, pivom in naposled z likerji, Za temi sledi trgovina žita. Poljedel-cev, kateri so propadli, navaja število 190, dočira jih je bilo v 1. 1905. — 3Q5. ^^1^«^^ 8e je vršil v nedeljo v Pragi shod, katerega se je udeležilo 1500 trgovcev in obrtnikov, Cehov in Nemcev. V sprejeti resoluciji protestujejo proti povišanju ter poživljajo naročnike tele-I Jona,, naj zvišanja ne plačajo, oziroma naj na-ročbo odpovedo. — Tudi na Dunaju je živahno gibanje proti temu povišanju. Tečaj Z8 mizarje otvori društvo za pospeševanje obrti v Gorici; tečaj bo trajal od 4. marca do 13. aprila t. 1. Oglasiti se je za tečaj pri kuratoriju imenovanega Lavoda do 20. t. m. Trgovina sladkorja r Trstu. — Tvrdka Rot- termann & Engelmann v Trstu je obelodanila izvestje o dovozu in izvozu o srednjih in običajnih cenah sladkorja v 1. 1906. na tržaškemu trgu pri navaja sledeče zanimive podatke. V Trst je došlo 1.190G. 2,180.000 me sladkorja, a iz Trsta se ga je odvozilo 2,132.000 me. L. 1906. se je preko morja odvozilo iz Trsta: v Turčijo 1,012.000, na Grško 98.900, v iztočno Indijo 623.000, na Japonsko in na Kitajsko 7.600, v Bolgarijo 6.200, v Rumunijo 800, v severno Afriko 43.500, v Črnogoro 1.300, v Egipt 124.000, na Malto in Eritrejo, Aden, Djibuti, Sansibar itd. 30.200. v Italijo 45.690, v Gibraltar 1.400, na Portogalsko 100, na Angleško 2.500, v Avstro-Ogrsko pristanišča 59,700 in v Ameriko 1.300. Po kopnem se je izvozilo v razne dežele 28.000 me. Izvoz sladkorja z Reke je znašal lani 1,192.000 me. Razgled po suefu. Minister Pride je govoril v nedeljo pred svojimi volilci v Libereih. Gledti jezikovnega vprašanja na Češkem je rekel, da mora priti do delitve Češke potom zakonite ureditve jezikovnega vprašanja. — Glede na nagodbo z Ogrsko je povdarjal, da se mora novi parlament najprvo baviti ž njo. Razmerje je zdaj tako, da je boljša popolna ločitev. Železniški minister Derschatta bo kandidiral v II. mestnem volilnem okraju v Gradcu pri državnozborskih volitvah. Avstrijske in rusko vlsokošolce, ki so pri zadnjih volitvah v nemški državni zbor delovali za soeijaliste, je nemška vlada izgnala. Reški izgredi. — Pri reških izgredih, ki so se vršili septembra lanskega leta, so iz-grednikk plenili po stanovanju Adelaide Eldri-getti, ki je laška podanica. Hrvatska deželna vlada ji je dala 1265 K odškodnine, 9. t. m. ga je sodišče obsodilo dotične izgrednike, enega na dva leta, ostale štiri pa na tri do štirimesečno ječo. Dva Otroka zgorela, — Na Opčinah sta zgorela včeraj dva otroka neke Sara Pintje z Ogrskega, ki je živela tam z nekim železniškim delavcem ter ostala tudi po njega smrti. Odstranila se je iz stanovanja, ko se je vračala, je bil ogenj v hiši:; otroka mrtva. Ženo so zaprli. Obsojene nune. — Pred sodnijo v Santa Maria Capua Vetere v Italiji sta bili obsojeni nuni Giovannina Bellaroba in Vincenzina Zara-pelli, in sicer prva na 5 let, druga na 2 leti v ječo, ker sta neusmiljeno mučili dve siroti, Saletta in Maria Villaci, ki sta jima bili izročeni v oskrbo. KfUV prizor pri SOdnljL — Pri neki obravnavi v Kopru, kjer se je obravnavalo o tožbi nekega Ivana Hrovatina proti lastnemu sinu, se je dogodil sledeči prizor: Ko so obsodili sina Hrovatinovega, se je ta zagnal v svojega brata, ki je bil pri obravnavi navzoč, ter ga hotel raniti z nožem, kar se mu pa ni posrečilo. Nato se je vrgel še na očeta ter ga ranil v levo lice. Advokat dr. Belil je prijel napadalca, katerega so takoj zvezali in odpeljali v zapor. Radi detomora obsojen duhovnik. — iz Pariza poročajo, da je bil obscen pred poroto v Aude duhovnik Cassan na 3 leta v ječo, ker je zakopal novorojenčka, katerega je povila v farovžu 18-letna Avguština Lange, na farov-škem vrtu. Na vsepeljsken strankarskem shodu v Lvovu se bili pozvani poslanci staviti v dež. zboru predlog za razširjenje deželne avtonomije ter glede spremembe deželnega volilnega reda. Deželni zbor naj bi imel tudi pravico kontrolirati upravne oblasti ter pozivati namestnika na odgovornost. Dve tretjini deželnega zbora naj bi bili izvoljeni po splošni volilni pravici, eno tretjmo bi volili najvišji obdačenci in in- Oboroževanje Italije. — Izredni izdatki za oboroževanje do leta 1917. bodo'*žnašali"253 milijonov lir. 46 milijonov ima vojna uprava takoj na razpolago, in sicer so to prebitki državnih proračunov dveh let. Književnost. »IzdajaveC. — Zgodovinska povest iz turških časov. Spisal F. V. Slemenik. Str. 130. — L. 1873. je izdala Družba sv. Mohorja, ki je takrat štela 21.892 udov, poljudno povest MIzdajavec", ki je pri bravcih našla mnogo priznanja. Večkrat se je izrekla želja, naj se knjiga ponatisne, ker bo dobro došla čitajočemn občinstvu. Družba je tej želji ustregla in »Izdajavec" je sedaj izšel v drugem natisku. Povest je lepo zasnovana, polna iskrenega domoljubja in zelo zanimiva. Toplo jo priporočamo I Stane mehko vezana za ude 80 vin., za neude in po bukvarnah 1 K, po pošti 20 vin. več. — Družba sv. Mohorja bo izdala zanaprej tudi druge ponatise prej izdanih, sedaj že redkih povestj itd. Knjige družbe sv. Mohorja za leto 1907. — Družba izda letos te-le knjige: 1. „Zgodbe sv. pisma", 14. snopič. —2. „Pamet in vera", III. zvezek. Spisal J. M. Seiger-schmied. — 3. „Umni čebelar". 1. snopič. Spisal Fr. Lakmaver. — 4. „Življenja trn jeva pot", spisal znani slovenski pisatelj Jos. Kostanjevec. — 5. Slovenske Večernice", 59. zvezek. —6. „Koledar družbe sv. Mohorja za 1. 1908." Pod spovednlm pečatom. — Opozarjamo na ta znameniti roman, katerega se dobiva tudi v knjigotržnici A. GabršČek v Gorici. Stane 2 K 60 vin. Prijatelje Clter opozarjamo na izvanredno nadarjenega češkega skladatelja Josipa Formdneka, katerega skladbe vzbujajo sedaj splošno pozornost. Že slavni Smetana ocenil je jako laskavo njegove prve skladbe v češkem glasbenem listu: „Hudebni Hsty", 1. 1871, št. 28. F o r m h n e k je namreč prvi, ki je prišel na idejo in ob jednem tudi dokazal, da je mogoče igrati na jednih citrah večglasno (polifonično). Polifonija pa je vrhunec glasbene umetnosti. Kdor se zanima za polifonično igranje na citrah, najde potrebno navodilo / skladateljevem: »Ntlvod ku polvfonni hie naciteru", ki obsega dva dela. V teoretičnem delu (pisanem v češkem in nem. jeziku) nam razlaga skladatelj o legi in prstakladu leve roke in različnih na no\o upeljkuih znakih, praktični del pa obsega 21 metodičnih vaj in dve krasni skladbi: Hovor laski (Valse-Intermezzo) v prosti obliki in prvi del sonate v F—-d u r u. Oba dela staneta 4 krone. Skladbe je dobiti pri skladatelju: Jos. Formtfnek, Strakonice na Češkem. Strjenje krvi Itd. zdravi: P. Ziervas, Kalk pri Kolinu št. 244, Gospa G. v M. piše: „Uaše. sredstuo mi je hitro pomagalo". A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica St. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije- Molfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drohno: Kron -'96, 112, T20, 1-36, T44,1-60,1'80, 2'-, za luči po 80 vin. ------- Na debelo cene ugodne. —— Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. Adolf Fey urar ia opttker na vogla Tekališča Frana Josipa in Via Leoni V GORICI »sprejema poprave ur in optičnih predietav vseli vrst. Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst ------ in optičnih predmetov. —— Za vsako uro se jamči 1 leto. •ovo MILO je najboljše Vsaka modra mati svetuje svoji hčerki-nevesti: „Pazi na perilo, ne peri z navadnim, če tudi cenenim milom. Peri jedino s Schichtovom milom, ker le s tem ohraniš fin platnen damast, nežne čipke, mehko flanelo, drugo perilo fino in priprosto, v dobrem stanju. Pri katerikoli stvari v gospodinjstvu potrebuješ milo, rabi izključno le vChichtovo, ker s tem si prihraniš mnogo truda, dela časa, in denarja". Poskusite in priporočite = izdelhe = Tydropetarne hranil v Pragi VIII. Cenopiitafonj. Pfaffovi šivalni stroji so res najboljši m rodbinsko rabo, kakor iia pr. za šivanje, krpanje in umetno Teženje. — Neprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tiho in mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let. Glavna zaloga in zastopstvo SAUNIO & DEKLEVA V GORICI Magistratna ulica štev. L Imava v zalogi tudi Šivalna »Iroja raznih drugih vrst In tovaran. 1 . Cene zmerne, pogoji ugodni. ===== Slavno občinstvo je naprošeno, da pred nabavo šivalnega.stroja zahteva cinik, kateri se pošlje zastonj in franko. Odlikovana pekarija in slaričičarna RarolDraščik v Gorici na Kornu v (lastni hiši) zvrSuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likarja na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo mar- po jako zmernih cenah. ~~*& HRISTOFLE h*km trcfli h poud]t mhfftt FnmM te&o pontoraftM najlepši forme. Kompleta« kaset« namiznega orodja, posodja za [ muk*, karo, «aj, na-I nlaipodstaTki, umetni tadelki. ! Jidiio nadomestilo pravega srebrn Poaebd bitem, la hotele, restavracije in fc&Tarao, kakor tndi peasjjone, gospo- mmmmmKam CfaljfltTO itd, ====i a to. Orožni «alo*nlkl Christofle & C." Dunaj L Opernrtag 5 (Heinrlchsbof). — Itaflrotsa cenik na sahtevauje. — V TMh mestih- zastopano po prekupcih. iti ta*«« itoj« krlrsoiti Imajo naii izdelki •m* inwilii ¦—ta h t— OkrUtoa«. Cujte! Ppej 18 K sedaj 7 K Krasna remont oir-Gloria srebrna ura s Ji močnimi pokrovi, bogato okrašena, dobro idofa, 3 leta garancija, pošilja proti povzetju za samo 7 kron. J. KONIG, tovarna ur, Dunaj VIL Westbahnstrassc 36./304. Šivalni stroji za usakoršnokoli rabo SINGER se vdobd izključno le pri nas; isti ne služijo samo v obrtniške svrhe, pač pa za vsako ========= domače šivanje. ========== Pazi naj se, da se vkupuje le v naših trgovinah. Vse naše trgovine je spoznati po tem-le znamenju. — Družba Sinpr Anonimno društvo šivalnih strojev — v Gorici na Travniku štev. 5. o*" Mizarska zadruga V v Gorici — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnlm obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou ;—~ . .'—___ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.------¦ —.— Podrainlca v Trstu Via di Plazza vaecAla 1. Podružnica v Spljeta. Zastopstvo Y Orljsntu. Cene zmerne, delo lično in solidno. .ttmr gribrani Mor ti izgotovljeno pfitio Ant. Breš&ak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) kateri ima i> zalogi najbogatejšo izbero pohišlua vseh slogov za vsaki stan, priprostega in najfinejega izdelka. Ihta tudi na nhrnl/P Različno pohištvo iz železa' podobe ua HajC IIIUI Ud. UUI IMu, šipe jn platno, ogledala, žime in platno. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. ============ Gene brez konkurence. POZOR, GOSPODJE IN MLADENIČI! V svoji lekarniški praksi, ki y> iKvrsuj.-in /«¦ \cf ii.-«.. iV) M. s«, imi ]¦¦ j«MvPi!.. i/najfi najbcijšc sn*Uvo za rast brk, brade in las, proti upadanju brk ia las m ti. j«« KAPIIOR St. 1. omo-ori, da lasje in brke postanejo gosli in dolgi, odstranjuje prhljaj in vsako drugo kožno bolezen glave. Nan>."i naj si -a vsaka .iru/.ui.-u liiuim mnnjfo priznal««- itt zahvalni.-. Stane frank-, m v^U.. p..št.. I lonfiek 3 K 60 Vin., 2 lonCka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom: PETER JURIŠIČ, lekarnar v Pakraeu Štev. 69 v Slavoniji. *s3r Orožja— munieije, predmeti za lov, dinamitne -z—------patrone. ====^= Havre-New York vozijo zaneslji o najhitrejši brzop: miki Francoske nrckoniorske družbo. Belina najkrajša črta čez Baze!, Pariz in Havre v Ameriki Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje samo Cd. Šmarda, oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta 18, v novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti znane gostilne pri „Figovcuw. Keršeuani & Čuk v Gorici = Stolni trg št. 9.=? POZOR, GOSPODJE IN GOSPODIČNE! V -\i.ji ]< km-n^ki piak-M. ki |i> i/\iMijpm /. \oi irv> .JO 1.1, si> >m i/n.ijh n.i|b..l|M .i.dstM, ai i.isr las j„ ,„„,, n|1|, v^lrn^ - KAFILOR Mcv : v»\/it,c.u