LOVENSKI Izhaja vsako sredo. jC e n e i Letno Din 32,—, tiolletno Din 16,—, četrt-etno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Poštno-čekovnl račun 10.603, LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon interurban 113. Cena ! n s e i o t o m i cele štren Din 20M).—, po! strs-r.i Din 1000.—, žclrt tirani Din 500.-, '/» stiani Din 250-, '/t. str. Din 125-, Mali ogla. si vseks besed» Din 1.20. Prosvetna mm sv. Oietu. Pettisoč članov in prijateljev krščanskih prosvetnih organizacij se je udeležilo romanja Prosvetne zveze v Mariboru, 5. in 6. avgusta pri Materi božji na Brezjah. Poleg zasebno verskega namena, ki ga ima ter ga hoče doseči vsak posamezen udeleženec, je Prosvetna Zveza letošnjim romanjem dala značaj proslave dvojnega jubileja: 70 letnico premestitve sedeža lavantinske škofije od sv. Andraža v Maribor in zlato-imašniškega jubileja papeža Pija XI. !Kar se dostaje prvega jubileja, je predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjec na prosvetnem zborovanju na Brezjah poudarjal, da mora slovenski narod biti globoko in trajno hvaležen velikemu našemu škofu Slomšeku za ta velečin, S katerim je dal štajerskim Slovencem možnost in začetek svežega in bujnega verskega življenja, temeljujočega na lastni cerkveni organizaciji, ter obenem Stotisoče Slovencev rešil preteče jim narodne smrti. Dejansko hvaležnost pokažimo s tem, da pomnožimo svoje prošnje in molitve, da bi Bog v svoji milosti podelil Slomšeku čast oltarja. Kar se pa tiče drugega jubileja, je dr. Hohnjec na omenjenem zborovanju med drugim rekel: »Obračajoč svoje oči v Rim, kjer letos obhaja sv. Oče (Pij XI. svoj 50 letni duhovniški jubilej, ¡ki ne obsega samo 50 let, marveč $77»X50 let. To je 1887. obletnica prihoda prvega papeža \ Rim. L. 42 je po-'četkom vlade rimskega cesarja Klav-idija prišel v Rim prvak apostolov sv. 'Peter. Tukaj je zasejal ono semensko zrno, ki se je iz njega razvilo veliko 'drevo katoliške Cerkve. Bog ni hotel, 'da bi skala, na katero je sezidal svojo cerkev, bila labilna (premakljiva), da bi tavala od dežele do dežele. Dal ji ¡je trdno mesto: Rim, središče sveta. Nad 25 let je prvi papež sv. Peter vla-5dal Cerkev, 29. junija 1. 67 je skupno s Sv. Pavlom pretrpel mučeniško smrt. 'Na rimskem hribu Janikulu je bil križan, njegovo sv. telo je bilo pokopano I na sosednem Vatikanskem griču. Nad njegovim grobom je njegov 3. naslednik 'dal sezidati kapelo, kateri je sledila lepa bazilika, sezidana od prvega krščanskega cesarja Konstantina Velikega. Leta 1626 pa je bila po več ko 100 letnem zidanju dovršena sedanja veličastna cerkev sv. Petra, največja in najveličastnejša cerkev na svetu. Trdno in nepremakljivo je bila položena skala sv. Petra. Nobena sila je ni mogla dvigniti in odstraniti s tal, kamor je bila položena po božji volji. Dve leti po smrti sv. Petra (1. 69) se je zrušil tempelj Jupitra, največjega boga Rimljanov, na kapitolu v Rimu, tri leta po smrti (1. 70) pa je bil razdejan judovski tempelj v Jeruzalemu. Dve največji svetišči predkrščanskega sveta sta izginili, da napravita prostor poganom in Judom obljubljenemu svetišču pravega Boga. Po tridesetletnem boju, v katerem je tekla kri krščanskih mučenikov, je krščanstvo zmagoslavno stopilo iz katakomb, naslednik sv. Petra pa je zavzel prestol duhovnega vladarja sveta. Stari poganski Rim se je zrušil pod udarci barbarskih narodov, Cerkev pa je tudi te narode sprejela v svoje naročje. Na Petrovi skali sezidana cerkev se je razširila med narodi na zapadu in vzhodu. Sovražniki in krivoverci so hoteli to skalo izpodkopati, toda vsi njihovi napori so bili zaman. Grška cerkev se je iočila od skale sv. Petra, protestanti-zem je odtrgal tisoče in milijone od vira resnice, skala sv. Petra pa je ostala nepremakljiva sredi valovanja časov, ljudi in narodov. Spričo tega zgodovinskega dejstva je izjavil cesar Napoleon Veliki v prognanstvu na otoku sv. Helene: »Sam Bog varuje prestol sv. Petra.« To dejstvo nas napolnjuje z duševnim zadovoljstvom in z zavestjo sigurnosti. Na Petrovi skali zgrajena Cerkev je steber resnice. Resnica pa po Gospodovih besedah osvobojenje, zveličanje. Ni nam treba kakor starim poganom tavati od proročišča do proročišča ali kakor modernim poganom od enega filozofskega sestava do drugega ter iskati odgovora na najvažnejša življen-ska vprašanja. Ni nam treba z voditeljem modernih dvomljivcev (Du Bois-Reymond) brezupno izpovedati: »Igno-ramus et ignorabimus — ne znamo in ne bomo znali.« Mi znamo, ker verujemo. Nam sije v veri luč resnice, ki jo je prižgal na svetu Sin božji in ki jo čuva njegov namestnik na zemlji, rimski papež. Rimski papež je čuvar od Boga razo-dete resnice. Zato je zvestoba do njega znamenje pripadnosti k pravi, od Boga ustanovljeni Cerkvi. Početkom štiride- setih let preteklega stoletja je prišel misijonski škof Petit Iean na Japonsko, da poišče ali je še kaj ostalo onega božjega semena, ki ga je tam zasejal pred 300 leti sv. Frančišek Ksaverij, Kmalu po njegovem prihodu je nekdo o polnoči potrkal na njegova vrata Pred vrati je stalo nekaj mož, ki so hoteli z njim govoriti. Pokažejo mu polomljeno razpelo ter ga vprašajo: »Veruješ v Križanega?« »Verujem,« se ja glasil odgovor. Pokažejo mu podobo Marijino ter ga vprašajo: »Ali častiš in ljubiš Mater božjo?« »Da,« je bil drugI odgovor. Nato ga vprašajo: »Priznavaš višjega duhovnika v Rimu kot vrhovnega cerkvenega poglavarja?« »Priznavam,« je bil tretji odgovor. Možem zasijejo oči v veselju. Iz odgovora na vprašanja so spoznali, da imajo po preteku 300 let, odkar je sv. Frančišek Ksaverij spreobrnil njihove pradede, zopet pred seboj duhovnika iste vere. Stisnejo mu roko z vzklikom: »Mi smo s teboj enega srca, istega srca!« Mi člani in prijatelji naših prosvetnih' organizacij smo enega srca, ker so naša srca zedinjena v zvestobi do sv. Očeta, čuvarja resnice, pokrovitelja prosveto. Veliki voditelj katoliških Ircev Daniel O' Connell se je pred smrtjo napotil v Rim, da se pokloni sv. Očetu. V italijanskem mestu Genovi je smrtnone-varno zbolel ter tudi umrl (15. maja 1847). V testamentu je izrazil poslednjo voljo: »Moje telo Irski, moje srce Rimu, mojo dušo Bogu.« V duhovnem oziru bi srce vsakega katoliškega kristjana moralo biti poklonjeno Rimu, da ostane vedno združeno s Cerkvijo, da z njo mislimo, z njo čutimo, za njo molimo, za njo delamo, z njo delimo radost in žalost. Sv. Oče najde v svojem vzvišenem, s težkim križem obremenjenem poklicu tolažbo in pomoč v zvestobi in ljubezni svojih vernih otrok. S takšnim razpoloženjem v srcu se člani in prijatelji krščanskih prosvetnih organizacij poklonimo sv. Očetu ob 50 letnici njegovega mašništva ter mu kličemo s slavnim francoskim govornikom p. Lacordairjem: »Sv. Oče! Naša pokorščina naj Te osrčuje, naša ljubezen naj Te teši!« Kot duhovni dar mu za njegov zlatomašniški jubilej poklonimo obljubo, da hočemo vsi zvesto sodelovati pri Katoliški akciji, ki jo sveti Oče tako želi ter nujno priporoča in ki ji je cilj: širjenje Kristusovega kraljestva na zemlji.« Z velikim navdušenjem in enoglasnim odobravanjem je bilo sklenjeno poslati naslednjo brzojavko: »Apostolski nuncij Pettisoč udeležencev romanja Prosvetne zveze v Mariboru pri Materi oožji na Brezjah prosi Vašo prevzviše-aost, da blagovoli biti o priliki zlato-aaašniškega jubileja Njegove Svetosti :olmaS Izraza naše otroške vdanosti nadSkof Pellegrlnetti Beograd. vrhovnemu poglavarju Kristusove Cerkve in obenem Iskrene obljube, da nočemo vsi sodelovati pri Katoliški akciji, ki jo sv. Ofie srčno fceli ter nujno priporočeu f Ivan Jožef, pomožni Ikof. Predsednik Prosvetne zveze i Doktor Hohnjec. V NAŠI DRŽAVI. Nj. Vel. kralj se mudi na Bledu pri svoji družini. Vlada dovolila državne podpore za gospodarske razstave v znesku 149 tisoč Din. Od te svote odpade na Slovenijo za ljubljanski velesejm SO tisoč Din, za razstavo poljskih in sadnih pridelkov v Ljubljani 8 tisoč Din in za obrtno in industrijsko razstavo v Ljutomeru 8 tisoč Dih. Za napredek našega kmetijstva. Veliko državno posest Belje bo prepustil finančni minister kmetijskemu. Predaja se bo izvršila po posebnem zakonu. Posest bodo vodili in nadzirali strokovnjaki kmetijskega ministrstva. Kmetijsko ministrstvo bo delalo na to, da se Belje pod njegovim nadzorstvom dvigne, kar hoče doseči s proizvodnjo selek-cijskih semen in odgojo selekcijske živine, da bi bilo tako jugoslovansko kmetijstvo založeno z izvrstnimi seme-ni ln dobro plemensko živino. Ko se bo ¡preureditev veleposestva izvršila, se pričakuje, da bo lahko zadostila potrebi vsega Jugoslovanskega kmetijstva |er bo imelo jugoslovansko kmetijstvo f beljskem posestvu svoj vzor. Prometna posvetovanja med zastopniki naše države ln Madžarske. Dne 6. |vgusta so pričela v Beogradu med na-imi in madžarskimi zastopniki pro-letna posvetovanja. Njih naloga je po-robna ureditev obmejnega prometa ln solastniških posestev v obmejnem pa-med našo kraljevino in Madžarsko /zvezi z odredbami trianonske mirovne pogodbe in njenih dodatkov, sklenjenih 14. julija 1926, ki naj tekom Je-žni stopijo v veljavo. V DRUGIH DRŽAVAH. Krvav rudarski nemir v Rumnnlji. Rumuniji Je štrajkalo te dni 8800 rudarjev iz dveh rudnikov. Štrajkaloče Jelavstvo se je polastilo električne cen-rale ln radi tega niso mogla delovati Ivigala v rovih in tudi ne stroji za črpanje vode. Delavci, ki so se nagajali rovih, so bili radi nedelovanja električne sile v smrtni nevarnosti. V št1 .jk Je poseglo vojaštvo. Delavci so oddali par strelov v vojaške čete, nakar je isto-tako odgovorilo vojaštvo iz pušk in obležalo je 10 rudarjev mrtvih. Krvava tUmunska stavka nima komunistične- ga ozadja, ampak se je porodila ii ne-žadovolja delavstva. Haaška posvetovanja. Pozornost celega sveta je bila obrnjena te dni v nizozemsko mesto Haag, kjer so se zbrani zastopniki onih držav, katerim mora plačati Nemčija vojno odškodnino. V Haagu bi se naj rešili dve nalogi: sprejel bi se naj takozvan Youngov načrt plačevanja nemške vojne odškodnine Franciji in dosegla bi se naj predčasna izpraznitev Porenja. Na medzave-miš-kih posvetovanjih v Spaa je bil namreč med zavezniškimi državami določen ključ, kako naj se razdele nemška plačila med zaveznike. Ta ključ je bil devet let v veljavi in z upravičenjem bi vsakdo pričakoval, da bi mogel biti spremenjen le, če bi vse zainteresirane države pristale na njegovo spremembo. Tvorci novega Youngovega plačilnega načrta so se poslužili drugega ključa, ki je v rokah ameriških milijonarjev. Zvišali so Franciji delež nemških dajatev, da dobi sedaj Francija od Nemčije toliko, kolikor dolguje Ameriki. Zato pa je tudi Francija priznala in odobrila dolgove glede ameriških dolgov le pod pogojem, če ostane Youngov načrt neiz-premenjen. Zvišanje francoskega deleža pa se je izvršilo tudi zato, ker mora po Youngovem načrtu Francija predčasno izprazniti Porenje. Youngov načrt je po godu: Francozom, Nemcem in Ame-rikancem; proti so Angleži in vse od Nemcev v vojni oškodovane manjše države. Na haaški konferenci so znali Francozi tako nastopiti, da je bil Youn-gov načrt sprejet v načelu. Konferenca je sedaj razdeljena na dve komisiji, na finančno in politično. O zaključku haaš-kih posvetovanj, ki so zelo važna tudi za našo državo, bomo še poročali. Rusko kitajski spor nerešen. Med Rusi in Kitajci so se vršila že zadovoljiva pogajanja in je bilo upati na popolen uspeh. Novejša poročila trdijo, da so rusko kitajska pogajanja v Mandžuriji doživela neuspeh. Rusija je začela odločno odklanjati vsako posredovanje velesil in posebno Amerike. Sovjeti očitajo Amerikancem, da bi se oni sami radi polastili sporne železnice in razširili svojo moč na severno Mandžurijo. Akcija velesil Je imela na videz značaj posredovanja v korist Rusiji, v bistvu pa ni bila nič drugega, kakor zbor držav, ki so se hotele ob tej priliki okoristiti na račun sovjetske Rusije. Zato je ta akcija naletela takoj spočetka na nezaupanje v Rusiji, ki se dobro zaveda, da nima od zapadnih velesil pričakovati nikdar nič dobrega. (zsMBEUo Marko AvlonshL Spominski dan 18. avgust» Doma je bil Marko Avionski ali kakor se je imenoval s svojim rodblnskira imenom Karel Kristoiori na PrlauIŽ skem, ▼ kotu med Italijo in nekdanjim Koroškim. Zagledal Je luč sveta 1. 1631$ V njegovem rojstnem kraju je bil domaf slovit misijonar-frančiškan Bernardini de Feltre. Najbrž je to vplivalo na mladega Karla, da je tudi on sklenil, dal postane redovnik po pravilih sv. Frančiška Asiškega. Osemnajst let star je vstopil v kapucinski red. Kot novinec se je čisto na-vzel duha sv. Frančiška. O tem je slišal, da je hotel iti oznanjevat krščanstvo tudi mohamedancem, da bi Jih pridobil za Kristusa. Zato je bila goreča želja Markova — kakor je bilo njegovo samostansko ime — da bi smel iti kot misijonar k mohamedancem. A njegovi vrhovni predstojniki mu te želje niso izpolnili, temveč so mu odkazali drugo misijonsko delo, čigar konec pa je bil tudi boj zoper tedaj najzagrizenejšega sovražnika krščanstva — turški polu-mesec. Mladi pater Marko je pokazal že takoj pri svojih prvih nastopih velik govorniški dar. Govoril je tako navdušeno, da je poslušalcem zastajala sapa in so se med njimi zaslišali glasni klici k pokori in dolgoletni grešniki so se spreobrnili. Ko se je na to zopet za nekaj časa umaknil v tiho samostansko zidovje, je še bolj netil v sebi ogenj božje ljubezni. Posebno veliko pobož-nost je gojil do najsv. zakramenta in sv. mašo je opravljal s tako pobožnost-jo, da so jo ljudje imenovali »angelsko«. Črez nekaj časa je zopet pričel svoje misijonsko delovanje. Z njim je bila očividno božja pomoč, ki se je posebno kazala v čudežnih ozdravljenjih. Imel je navadno najprej pridigo, nato je z vsem ljudstvom obudil kes, potem pa je podelil blagoslov, v katerem je s preprostimi besedami javil, da bi vsi, ki ga bodo prejeli, rešeni vsega hudega« Posledica je navadno bila, da Je ozdravelo več bolnikov, ki so jih prinesli pred njega. To je čisto dokazano, po izjavah očividcev potrjeno, od duhovne in svetne oblasti preiskano. Zato se tudi ni čuditi, da je imel ta misijonar velik vpliv, da je hodil po deželah kakor so hodili starozakonski preroki. Radi velikega ugleda, ki ga je pater Marko užival v Italiji, so ga poklicali na Nemško. Leta 1680 je pi-išel na Nemško, najprej na Tirolsko, potem na Bavarsko. Cerkve, v katerih je pridigal, so bile kar oblegane. Zato ga je tedanji cesar Leopold poklical k sebi. Med dvorjaniki je takoj povzročilo njegovo delovanje veliko spremembo. A tudi cesar je izvolil Marka za svojega duhovnega voditelja. Številna pisma, ki sta si jih pisala kažejo prostodušnost kapucinovo, ki je cesarja na vse opozoril, pa tudi cesarjevo ponižnost in za- upanje. Ne željo Škofov tp. knezov Je nato p. Marko prepotoval velik del nemških dežel ifc povsod so bila ne dnevnem redu mnogoštevilna spreobrnjenja in ozdravljenja bolnikov, ki Jih je dal škof v Augsburgu posebno natanko preiskati. Leta 1681 pa je deloval Marko Avianski kot misijonar v Gornji Italiji, v Franciji in Belgiji. Uspehi so bili Se večji ko v Nemčiji. Francoski kralj Lu-rdovik XIV, ki je bil v skrivni zvezi s iTurki, se je pa bal preprostega redovnika. Zato ni pustil, da bi prišel v Pariz in ga je dal celo spraviti črez mejo svojega kraljestva. Zato je pa imel veliki misijonar posebne uspehe v Belgiji, ki so se prav kazali pri obhajilnih mizah. L. 1682 je prišel Marko Avianski ¿kot papežev odposlanec na Dunaj, da bi cesarja Leopolda in francoskega kralja pridobil za skupno vojsko proti Turkom. To se mu sicer ni posrečilo, a tem večje uspehe je imel zopet kot misijonar. Bilo je premalo spovednikov, da bi mogli spovedati vse, ki so se na njegovo besedo spreobračali in prihajali k spovedi. Značilno je, kar je nekoč vpričo cesarja kot prerok zaklical množici. Rekel je: »O Dunaj, Dunaj, tvoje življenje ti je pripravilo veliko nesrečo. Spreobrni se in pomisli, kaj delaš!« In res je nesreča kmalu prišla. Turki so kakor velikanska povodenj preplavljali Evropo in zdelo se je, da bo postala njihov plen. V tej stiski je poslal papež Inocencij XI patra Marka kot svojega odposlanca na Nemško. Temu se je posrečilo, da je spravil kneze in vladarje in da jih je pregovoril, da so šli na pomoč Dunaju, ki so ga Turki že oblegali. Prišel je zgodovinski 12. september 1. 1683. Na predvečer so rakete iz stolpa cerkve sv. Štefana oznanjale ne- varnost, ki preti dunajskemu ljudttra in mnogim deželam, Če no prid« kmalu pomoč. In priSle J«. Na Kapfenbergu je 12. septembra pater Aviano sluHl at. mašo, pri kateri Je stregel poljski kralj Sobieski. Nato Je imel še ognjevit govor in je blagoslovil združeno krščansko vojsko. Nato je pričel strahoviti boj. Zvečer Je bil končan. Turki so bili poraženi, krščanska fivropa je bila rele-na. Kralj Sobieski je v svojem govoru priznal, da je zmago dobil pater Marko, ko je priznal: »Vaš blagoslov in vaša pomoč je premagala sovražnika.« Ponižni mož se je izognil vsakemu češčenju. Umaknil se je v dunajski kapucinski samostan in kmalu nato v Italijo. V naslednjih letih je kot papežev odposlanec še večkrat prišel na Nemško in tudi na cesarjev dvor, vendar pa se ni dal tam nikdar za daljši čas obdržati. Vedno se je izogibal vsake posvetne hvale, vsake častihlepnosti in svojelastne koristi. In to je bila največja hvala, ki so mu jo priznali vsi, ki so r a poznali. Slučaj ali boljše božja previdnost je ukrenila, da je umrl na Dunaju, ki mu je skazal toliko dobroto. Ob njegovi smrtni postelji sta klečala cesar in njegova soproga, ki sta se mu s solzami v očeh zahvaljevala za vse, kar je dobrega skazal njunemu cesarstvu. Umrl je 13. avgusta 1. 1699. Teče obravnava, da se prišteje blaženim. Marko Avianski, čeravno redovnik, je živel tudi za druge in jim je zkazo-val neprecenljive dobrote. Tudi mi naj v svojem življenju ne mislimo samo nase, ne živimo samo zase, temveč imejmo odprto oko in srce tudi za druge, za vso bedo, dušno in telesno, ki je je danes toliko na svetu. Pomagajmo kjer moremo in koliko moremo. Če drugače ne, V3aj z molitvijo! Odlikovanje zaslužnega kmetijskega strokovnjaka in zadrugarja. Njegovo Veličanstvo kralj je odlikoval g. Roberta Košarja od Sv. Bolfenka na Ko-gu z redom Belega orla. Malokdo je prijel vidno priznanje z najvišjega mesta tako zasluženo kakor g. Košar, ki je znan cenj. naročnikom in čitateljem našega lista po strokovnih člankih za povzdigo in naprednost v vinogradništvu, kmetijstvu in zadružništvu. Slovenija ima malo nesebičnih, za dobro našemu ljudstvu vnetih in požrtvovalnih mož po vzgledu g. Košarja. Dolgoletnemu sotruclniku iskreno častita k zasluženemu odlikovanju »Slov. Gospodar«. Odlikovanja. Na uradnem dnevu v Vuhredu, dne 27. julija 1929, je sreski poglavar iz Prevalj odlikoval č. g. Iv. Dolinarja, župnika v Št. Primožu z redom sv. Save V., z zlato svetinjo pa gospo Rozo Urlaub iz Kaple in Elizabeto Kašman iz Remšnika. Čestiiamo! V kn. šb. dijaško semenišč« v Mariboru so sprejeii: Bart Adolf i,7 Št. Jan-ža pri Dravogradu, Čretnik Ignacij iz Šmartna pri Velenju, Farkaš Anton iz Sv. Križa pri Ljutomeru, Gorenšek Maks iz Gotovelj, Gregorc Janez iz Ribnice na Pohorju, Herle Franc iz Solčave, Hudopisk Anton iz Kotelj, Jerman Rihard iz Griž, Junež Stanko iz Kostriv-nice, Kladnik Jožef iz Sv. Miklavža pri Slovenjgradcu, Končan Oskar iz Šoštanja, Kuhar Ciril iz Beltincev, Lončar Jožef iz Gomilskega, Ornik Friderik iz Sv. Jurja v Slov. gor., Podpečan Feliks iz Galicije, Romih Janez iz Planine pri Sevnici, Štampar Franc iz Ljutomera, Vargazon Stanko iz Ljutomera. Požar v okoliši Konjic. V petek 2. avgusta je divjala po celi konjiški okolici nevihta. Strela je udarila v poslopje Josipa Gumzeja iz Gabrovelj pri Konjicah in ga popolnoma upepelila. Stanovalci so rešili komaj golo življenje. Nesrečneži so bili zavarovani za malenkosten znesek in bodo gotovo blaga srca revežem pomagala v tej težki nesreči. Isti dan je strela udarila tudi v strelovod tovarne Laurič v Konjicah in ga pokvarila. Vprašanje žnpnim uradom. Kje bi bila ukradena 2 oltarna prta (pregrinjali) in eden antipendij z napisom: »Samo zate ljubi Jezus!« Ti predmeti se nahajajo na tukajšnji stanici in se ne ve, kje bi'bil ukradeni. Oškodovani naj sporoči naslov žandarmerijski stanici Sv. Barbara pri Mariboru, nakar se mu bodo predmeti dostavili v pogled. EvTepski letalci obiska'i Jutioslavijo Do» 8. avgust» je pristalo na letališSu ▼ Za^rebü U letal Iz raznih evropskih driatf, ki »e udeležujejo mednarodne tökms lahköx ietal evropskega krožnega poleta. Letftloi so ■odleteli iz Pariz« v sredo 7. avgusta zjutraj, drugo nol so prenočili v francoskem mestu Lyon in nato nadaljevali pot preko italijan-skeh mest Turin, Milano, Benetke v Zagrel>. Iz Zagreba so posetili fieograd in letaft proti Bukarešti. Žagreb in Beograd sta letalce slovesno sprejela is pogostila. Zeppelin na povratku lz Newyorka r pristanišče Friedrichshalen. Dne 8. a V» gusta ob 5.39 zjutraj je zapustil »Zeppelin« ameriško letališče Lakehurst ife nastopil polet v prist. FriedrichshafeÄ Na krovu zrakoplova je bilo 10 potni kov. Najimenitnejši potnik je bil mnO» gokratni ameriški milijonar WilliaiÄ Leeds, ki misli vložiti del svojega vel* kega imetja v novo se snujočo družbo za gradnjo velikih zrakoplovov, ki bo» do vzdrževali stalno zvezo preko Atlantika. Med potniki je bil tudi poveljnik" amer. vojnega zrakoplova Los Angeles, kapetan Rosendal. Kljub ostremu postopanju z zastojnskarskim pekovskitö vajencem, ki je skočil v Friedrichshafnu v zadnjem hipu v zrakoplov, sta se našla to pot zopet dva moža, ki sta želela zastonj potovati po zraku preko Oce^r na. Enega so še pravočasno zasačili in vrgli tik pred odhodom preko krova, drugega pa so odkrili "šele po daljši vožnji. Kakor na potu iz Evrope v A-meriko, tako je vozil zrakoplov tudi sedaj v obratni smeri 2000 kg različnega tovora in 1000 kg pošte. Med tovorom se je nahajal živ aligator, dalje bostonski buldog, 16 funtov jagnjetine, 50 funtov zmrznjenega mesa in sladoled, namenjen ameriškim delegatom na svetovnem reklamnem kongresu, ki se vrši prihodnje dni v Berlinu. Po časni-ških poročilih bodo znašali skupni prejemki Zeppelinove družbe za potnine in poštne pristojbine, izkupljene o priliki dviga za polet okoli sveta nekaj nad pol milijona dolarjev, kar je skord polovica vseh gradbenih stroškov za zrakoplov. Zrakoplov jo dosegel svoj® evropsko pristanišče v soboto 10. avgusta. Za polet iz Lakehursta v Ameriki do Friedrichshafna ob Bodenskem jezeru je rabil 55 ur. Dvig za polet okoli sveta je določen na noč od torka na sredo (13.—134 avgusta). Takoj po srečno končanem ameriškem poletu so zaČeft pregledovati motorje in polniti trup 8 plinom. Kako je v zračnih višinah? Nemška tvornica za izdelovanje aeroplanov »Junkers« je izdelala letalo tipa »Bremen«, ki je doseglo višino 12.739 m. Pred Nemci so prednjačili glede višine Amerikanci z 11.700 m. Piloti, ki so se povspeli v tako bajne višine, pripovedujejo za javnost sledeče zanimivosti: Nevarnost za pilota se začne, ako je prekoračil višino 8 tisoč m. V tej višini se pokaže razlika v temperaturi Istočasno je na zemlji 25 stopinj toplote, v zraku 8 tisoč m visoko pa 55 stopinj mraza. Pri zimi 55 stopinj pod ničlo zmrzne takoj izdihana sapa, solze na trepalnicah in je za pilota največja nevarnost ta, da lahko pozabi na dl- hanje iz kisikovega aparata, pade v omedievico in zgubi vodstvo nad letalom. Za slučaje omedlevicnili napadov je na aeroplanih poseben gumb. Ako čuti pilot, da se ga loteva radi višine In mraza omotica, drži roko na omenjeni gumb. Kakor hitro je nevarnost, r!a zgubi zavest, pritisne na »knof«, motor se ustavi in letalo prične padati v toplejše zračne višine in lege. Ponarejevalci naših 1CC0 dinarskih kclekov pod ključem. Beograjski policiji se je posrečilo, da je izsledila ponarejevalce in razpečalce 1000 dinarskih kolekov, katerih je bilo po inpovedbi aretiranih ponarejenih za 65 milijonov Din. Tiskarna za potvorbe je bila v Budimpešti. Živ v krsti m v mrtvašnici. Pri gosp. župniku Francu Hohnjecu v Čadramu je služil pred leti hlapec, ki je bil radi živčnega krča že na mrtvaškem odru in je od tamkaj vstal ter živi še danes. O občutkih kot navidezen mrlič ni hotel veliko govoriti. — Te dni je umrl v Prien ob Chiem jezeru na Bavarskem 67 letni ladijski tesar Stocker. Pred več nego 40 leti si je polomil pri prevozu lesa: noge, rebra in se močno poškodoval na glavi. V trdo nezavestnem stanju so ga prepeljali v bolnico v München. Zdravnik Nusbaum je izvršil na ponesrečenem več operacij. Ko je ležal na operacijski mizi, ga je zgrabil srčni krč. Vedel je vse, le govoriti in ganiti se ni mogel. Ob 7. uri zvečer po operaciji so ugotovile sestre, da je mrtev. Prenesli so ga v mrtvašnico, kjer sta ležala že dva mrliča. Položili so ga v krsto, roke so mu prekrižali, potisnili vanje križec in jih ovili z rožnim vencem. Navidezno mrtvi tesar se je najbolj bal, da ga bodo pokopali živega. V popolni onemoglosti se je zaobljubil k znanemu Marijinemu božje potnemu svetišču v Altöttingu na Bavarskem, ako ga Marija otme živega pokopa. Drugo popoldne po prevozu iz mrtvašnico ga je ogledal bolniški zdravnik. Ukazal je mrliča dvigniti iz krste in ga prenesti v operacijsko sobo. Po vseh mogočih poizkusih so ga obudili k življenju in ga rešili grozne smrti. Ko je zapustil zdrav bolnico, je romal peš v Altötting in nesel Mariji v zahvalo cent težki križ. Te dni je Stocker v drugič in tudi resnično umrl ter bil pokopan. Nekaj o sestavitelju Youngovega «a-Brta. Celi svet govori in piše o Youngo-vem načrtu, po katerem bi naj dobila Francija od Nemčije vojno odškodnino. Radi zgornjega načrta je sklicano posvetovanje v nizozemsko mesto Haag, a o tem poročamo pod zaglavjem »Politika«. Tokrat hočemo čitatelje nekoliko seznaniti z ustvariteljem spornega načrta. Owen Young, predsednik komisije strokovnjakov, ki je sestavila po njem imenovani vojnoodškodninski načrt, je odlična ameriška gospodarska osebnost. Yo\mg je predsednik največje elektrotehnične industrije v Ameriki in je že dolgo znan vsem evropskim gospodarskim krogom in se je temeljito poglobil v plačevanje nemške vojne odškodnine. Amerikanec Young je po svoji delniški družbi in tudi sam osebno udeležen pri nemški elektrotehnični veleindustriji. Znameniti avstrijski iznajditelj u-mrl. V starosti 72 let je umrl na gradu Welsberg znameniti iznajditelj Kari Auer pl. Welsbach. Rodil se je 1. sept. 1858 na Dunaju. Njegov oče je bil ravnatelj dunajske tiskarne in je iznašel še danes najbolj moderni stroj za tiskanje — takozvano »rotacijo«. Kari Auer se je pečal s fiziko in kemijo. Njemu se imamo zahvaliti za iznajdbo vrečice iz azbesta, ki omogoča lepo plinsko luč. — Kari Auer je iznajditelj kovinskih žic v električni žarnici. Pred tem je bila v rabi od Amerikanca Edisona izumljena »Kohlenfadengluhiicht«, ki spada že davno med zastarelo šaro. Iz delovanja rumunskih tolovajskih družb. Po Rumuniji se je tolovajstvo tako razpaslo, da ni tamkaj glede raz-bojništva nič bolje nego kje v Ameriki. Rumunski tolovaji se poslužujejo avtomobilov in najboljšega orožja. Ne mine dan, da bi ne bili javljeni novi in najbolj drzni napadi. So kraji po Sedmo-graškem, ki so nedostopni radi razboj-ništva. Celo več letovišč krog Marosva-serhely je ogroženih od lopovov. Te dni se je doigral v kraju Pilila pri Černo-vicah roparski napad, ki spominja po drznosti na ameriške razmere. Popoldne je udrlo 15 do zob oboroženih ban-ditov v banko de Est. Vodja se je podal v banko in nad blagajnika. Z revolverjem ga je prisilil, da je dvignil roke kvišku in mu je odnesel 210 tisoč lejev v gotovini. Po ropu so odmarširali tolovaji v redu v drugo banko, kjer so si prilastili 70 tisoč lejev. Pridrvelo je na odpomoč orožništvo, razvil se je boi. a razbojniki so ušli z denarnim plenom. Neurja s tcčo m nalivi. V sredini minulega tedna so razsajala strahovita neurja po Franciji, po Karpatih in v Besarabiji. Na Francoskem sta popolnoma pokončala toča in silovit vihar poljske pridelke v 20 občinah. Niti ene-e:a zelenega lističa ni ostalo na drevju. Škodo cenijo na 15 milijonov frankov. Po Karpatih so bili veliki nalivi, ki so povzročili nenadne povodnji. Reke in potoki so preplavili mesta in vasi. V valovih je utonilo nad 20 oseb in med temi največ otrok, ki so pasli živino. V nekaterih vaseh je poplava nastopila tako nepričakovano, da so si nesrečni prebivalci rešili komaj golo življenje, dočim so jim vode odnesle vse premično imetje. Strela je povzročila tudi mnogo požarov. Pri gašenju požara je v neki gališki vasi udarila strela celo med gasilce in ubila 15 ljudi. Milijonsko škodo je napravilo strahovito neurje po Besarabiji. Najvišji dimnik na svetu. Glede višine tovarniških dimnikov prednjači celemu svetu že od nekdaj Nemčija. Do pred kratkem je bil 140 m visoki dimnik v Halsbrucku pri Freibergu na Saksonskem najvišji. Podjetje Nord v Leipzigu gradi dimnik, ki bo visok 156 m. Do 31 m višine bo stavba iz železo-betona, višje pa iz opeke. Človeško življenje in alkohol. Znameniti profesor na vseučilišču v Baltimore v suhi Ameriki dr. Raymund Pearl je podal te dni na. podlagi dolgoletnih opazovanj in statistik od več največjih klinik sledečo izjavo glede razmerja med dolgostjo človeškega življenja in uživanjem alkohola: Upliv alkohola v zmernih merah na kako človeško pleme je v občem blagodejen; v najslabšem slučaju pa nikakor ni škodljiv. Nepo-bitno dokazano dejstvo je, da zmernim pivcem nikakor ni prikrajšana življenjska doba. Nasprotno: oni, ki uživajo alkoholne pijače po pameti, žive dalje nego abstinenti. Resnica je pa tudi, da umrejo pijanci prej nego zmerni pivci in abstinenti. Pet dni živ pokopan. V Severni Ameriki v državi Tenesee bi bil skoraj plačal učenjak Ascliley radovednost z življenjem. Podal se je sam na raziskovanje podzemeljskih jam, ki doslej še niso raziskane v bližini Schallmounda ter, so zelo dolge. Hotel je dobiti v jamah sledove onega naroda, ki je prebival V Severni Ameriki pred Indijanci. Profesor je bil za nevarno pot opremljen le s sekiro, acitilen lampo in z nekaj živežem. Ko je bil zatopljen v raziskovanja, se je naenkrat zasul oni del hodnika, po katerem je bil mogoč izhod in ja bil živ pokopan. Nad pet dni si je z največjim naporom izsekaval s sekiro pot in prilezel iz groba čisto opešan. Prva ciganska šola v Evropi. Uzho-rod-Ungvar, glavno mesto Karpatske Rusije, se lahko ponaša, ker je pozidalo prvo cigansko šolo v Evropi. V ungvar-skem ciganskem okolišu prebiva 150 ciganskih družin. Odposlanstvo najsta-rejših ciganov se je pojavilo nekega dne pri mestni občini s prošnjo, naj jim omogoči pozidavo šole za cigansko de-co. Časi so se spremenili. Danes morajo znati tudi cigani pisati ter citati. Občina je dala ciganom na razpolago stav-bišče in materijah Cela ciganska kolonija se je udeleževala zidanja. Zraslo je čedno šolsko poslopje, v katerem se šola 33 cigančkov. Tolikanj napredna Francija ima 40 tiscč analfabetov (nepismenih). Pri zadnji rekrutaciji je iznenadilo Francoze dejstvo, da je bilo med vpoklicanimi 40 tisoč nepismenih. Tatvine na železnicah v Združenih ameriških državah. Amerikanec Keli-har, predsednik uradov za varnost železnic je podal te dni tole zanimivo izjavo: Po statistiki je vozilo 1. 1928 po železnicah Združenih držav 2 milijona vlakov ali vsaki dan 6668 vlakov po 50 vagonov. Vrednost blaga, ki je bilo prepeljano, znaša 350 milijonov Din. Za obvarovanje blaga pred ropom in tatvino izdajo Združene države letno za vzdrževanje železniške varnostne straže 500 tisoč dol. Ravnokar omenjeno svoto znatno presegajo železniške tatvine in ropi. V Združenih državah aretirajo letno nad 100 tisoč železniških tatov in roparjev. Indijanski votlinarji. V Pajarito-par« ku v Novi Mehiki so še danes na upo-gled votline, ki so bile zgrajene po vzgledu termitskih gričev (termit je kakor naša mravlja in si pozida kot stanovališče do 2 m visoke gričke) in so bile dolga stoletja bivališča ondot-nih Indijancev. Kedaj so nastale votline, ne zna nikdo. Gotovo so obstojale in bile že prazne pred odkritjem Amerike po Evropejcih. Na tisoče teh vot» lin, ki so še danes ohranjene prav dobro, so znamenitost. Učenjaki trdijo, da ¡so v njih bivali pred tisočletji prebivalci pokrajin Arizona in Nova Mehika in predniki še danes tamkaj bivajočih Puebloindijancev. število ruskih beguncev. Komisari-jjat pri Društvu narodov, katerega vodi Friedjof Nansen, je ugotovil, da znaša gtevilo ruskih beguncev 924 tisoč. Na Francijo jih odpade 400 tisoč, na Nem-fcijo 100 tisoč, na Poljsko 100 tisoč, na ¡Rumunijo 70 tisoč. Ostalih 250 tisoč se razdeli na: Jugoslavijo, Belgijo, Bol-igarijo ter Čehoslovaško. K tem beguncem ne spadajo oni iz daljnjega vzho-!da, kojih število presega pol milijona. ¡Niso tudi ušteti oni, ki so postali državljani drugih držav, ali so pribežali v ^države, ki mejijo na sovjetsko Rusijo. Odtis gobca. Pri zasledovanju zločincev igrajo važno ulogo odtisi prstov, potom prstnih odtisov je bilo izsledenih od policije že bogzna koliko največjih Zločincev. V Ameriki dajo zelo veliko ¡na čistokrvne pasje pasme. Od znamenitih psov imajo rodovnike. V najnovejšem času mora biti pristni rodovnik iamerikanskega psa tudi opremljen z jDdtisom pasjega gobca. Nekaj o kavčuku ln gumiju. Današnji svet bi nemogoče živel brez gumija. Moderni človek rabi gumij skoraj J)ri vsakem koraku skozi življenje. Gumi ali kavčuk drevo se imenuje »brazi-lijansko heveadrevo«. Zibelka mu je ¡Brazilija in sploh Južna Amerika, kjer (je rastlo drevo po pragozdih. Danes go-jjijo heveadrevo po plantažah in to pred Vsem v obeh Indij ah. Gumi drevo vsebuje sok. Ako hočejo dobiti iz drevesa fcok, mu narežejo kožo in spodaj pod-gtavijo posode. V te teče surovi gumi, katerega izvažajo na razne tovarne. ¡Surovi gumi pri pridelavi pomešajo z ivsem mogočim, da postane prikladen iza oni predmet, katerega hoče tovarna Izdelati. Na leto se predela po celem »vetu okoli 700 milijonov kg surovega gumija. Glavni del gumi industrije odpade na ameriške Združene države, kjer vržejo dnevno v promet 250 tisoč novih avtomobilnih obročev. Sprejem učenk v babiško šolo Na podlagi sklepa seje strokovnih referentov z dne 17. julija 1929 razpisujem natečaj za 10 (deset) mest učenk 18 mesečnega učnega tečaja za babice na babiški šoli v bolnici za ženske bolezni ¡v Ljubljani. Učenke morajo stanovati ¡v internatu, kjer dobivajo stan in hrano. Stroške za učni tečaj nosi mariborska samoupravna oblast. Podrobni pogoji za sprejem v učni tečaj so razvidni iz zadevnega razpisa komisarja lljubljanske samoupravne oblasti v ¡Ljubljani. Tečaj prične dne 1. septembra 1929. Prošnje je predložiti najkasneje do 20. avgusta 1929 ravnateljstvu babiške šole v Ljubljani. Komisar oblastne samouprave mariborske oblasti: Dr. Leskovar 1. r. Zdravnik Dr. V. Marin od 12. avgusta naprej zopet redno ordinira dnevno od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure v Raz-lagovi ulici 15; telefon 205. 955 Ideal vsake gospodinje je hitro in us- i)eSno pranje. Zato pere dosledno z mi-om »Gazela«. Glejte oglas! Znamenitost feot dr mm Urez davkov. Pred kratkem je bila potom novo zgrajene železnice odprta javnosti na celem svetu najstarejša in najmanjša republika, ki se zove San Marino in leži 700 m nad morjem v Srednji Italiji. San Marino se pojavi v zgodovini v 4. stoletju. Dva politična begunca Marino in Leo sta pribežala iz Dalmacije v Italijo. Na hribu Titano sta iztaknila udobno skrivališče. Sčasoma sta se začela čutiti varna in izdelovati krasna kamnoseška dela, katera hrani še danes republika kot dragocen spomin. Marino in Leo sta poročila vsak svojo deklico iz okolice. Nastali sta dve družini, iz kojih izhajajo še vsi današnji prebivalci. Ustanovitelja republike sta bila proglašena po smrti za svetnika, od tod imeni San Marino in vas v bližini glavnega mesta San Leo. Bogzna koliko mogotcev je že skušalo lilipu-tansko republiko oropati prostosti, a so bili vsi poskusi zaman. V srednjem veku so bile v Italiji same republike in sosedne so skušale podjarmiti palčka San Marino. Sanmarin-čani so prepodili vsakega sovražnika s kamenjem, ki je kar deževalo iz višin na napadalce. Glede obrambe ima državica najugodnejšo lego in ta jej je ohranila samostojnost skozi z vojskami prepletena stoletja. Italija se je navadila s časom na neodvisno državico v veliki Italiji. San Marino je bila in ostane znamenitost, na katero kaže Italija napram tujcem s ponosom. Republika meri 60 kvadratnih kilometrov in šteje 13 tisoč prebivalcev. Ena desetinka prebivalstva biva v glavnem mestu na hribu Titano. Vsacega pol leta izvolijo dva predsednika iz vrst izobraženstva. Predsednikoma sta prideljena po en minister za notranje in zunanje zadeve. Držav- ni tajnik je obenem tudi finančni minister. Parlament, nekak sodni svet (obstoji iz 4 sodnikov), in magistrat tvorita upravo republike. San Marino ima svojo lastno vojsko 950 mož in 38 oficirjev. Sanmarinčani imajo v pustnem času gledališče. Časopis izhaja samo eden in enkrat na teden. Davkov ni treba plačevati in radi tega ne zapusti nobeden svoje grude. Italija plačuje republiki na leto 800 tisoč lir in to radi tega, ker se je odrekla monopolu na tobak in sol. Največ nese državici tujski promet in visoko aktivna pošta. Državni dohodki znašajo 4 in pol milijona lir. San Marino ni zastopana pri društvu narodov, pač pa ima v več državah svoje konzule. Ko je prišel Napoleon na zmagovitem pohodu po Italiji v San Marino, je hotel pokloniti samozavestnemu prebivalstvu deželo do mesta Rimini. Ponosni republikanci so se zahvalili z besedami: »Nočemo biti ne večji in ne manjši kakor smo!« Kako misli o samostojnosti najmanjše republike Mussolini? Na zunaj spoštuje tudi ustavo republike, vendar je njena 1600 letna samostojnost le še zunanji sijaj. Po vojni so pribežali v San Marino razni ruski in ogrski na-cijonalsti. Na pritisk fašizma jim je smela nuditi republika le nekaj časa zavetišče. Takozvana vrata »San Fran-cesco«, skozi katera je smel iti pred vojno celo Italijan le s potnim listom in vizumom, so danes odprta za vsakogar. Na povelje fašistične vlade so pobrali trdnjavskim topovom sprožilni-ke in so čisto nenevaren spomin vojaške samostojnosti. Vsaka hiša v San Marino nosi Mussolinijevo štampiljko in spodaj napis: »Živel Mussolini!« Danes, ko vse brzi iz kraja v kraj na: vlakih, avtomobilih, motornih kolesih, navadnih kolesih in celo potniških letalih ter zračnih ladjah, ne bo odveč, ako se zamislimo v prevoz pred par sto leti: V sredini 17. stoletja so poznali kot najudobnejše prevozno sredstvo kočijo. Je bil to težek voz, ki je odbijal sunke ne s pomočjo jeklenih peres, ampak usnjatih jermenov. Kočija na jermenih se je tako gugala in zibala, da so dobili ljudje morsko bolezen, kakor na ladji. Kočijo si je tedaj lahko privoščil le bogataš; siromak se je moral voziti na najbolj težkih in nerodnih tovornih vozovih. Na sredini med kočijo in najtežjim vozom so bili poštni vozovi. V zgoraj omenjeni dobi sploh niso poznali cest v današnjem smislu. Vozovi so drčali in se vlekli po polževo po kolovozih in koder je bilo količkaj mogoče. V kočijah in s pošto so se vozili le bogataši in mestjani. Za taiste pojme lahek voz se je upal iz mesta le v najbližjo okolico. Vozu so sledili ljudje, ki so čuvali injdržali kočijo pred padcem. Nosili so seboj ciroge, s katerimi so dvigali v mlake in jarke zabredle voze. Kolikokrat je bilo treba z nepopisnimi napori zasuti poprej na prevozni poti zevajočo luknjo ali mlakužu s prodcem, hlodi in vejami. Kako je zgledalo 1. 1672 potovanje z vozmi v tedaj moderni Franciji, nam popisuje bogata gospa Sevigny. Vozila se je iz Pariza v mesto Marseile celi mesec, danes prevoziš to razdaljo z vlakom v eni četrtinki dneva. Začetkom 18. stoletja so začeli posvečati cestam več pažnje. Krog leta 1700 so bili že za deželo v splošni rabi poštni vozovi, ki so prevažali: pisma, prtljago in potnike. Prevoz je bil drag, a že bolj udoben. V omenjenem letu so se pojavili postiljoni trobentači, ki so postale tolikanj priljubljene osebnosti. Istočasno kakor za splošnost namenjeni poštni voz nastopijo po mestih poklicni fijakerji in za več oseb določeni omnibusi. Poprej na jermenih gu-gajočo kočijo zamenja zaprti »Landauer«, ki počiva na jeklenih vzmetih. Tudi tedaj najboljša prevozna sredstva so bila za današnje pojme nerodna in nepraktična. Da tudi krog leta 1700 vožnja v »Landauerju« ni bila lahkoten izlet, naj nam dokaže tozadevni opis potovanja iz leta 1721. Iz Schwäbisch Gmünd je potoval bogataž v zaprtem in najboljšem vozu v Ellwogen Danes prevozimo isto pot v 1 uri. Tedaj se je godilo njemu takole: Ko so se peljali eno uro, je obtičal voz na sredi ceste. Vsi so morali izstopiti in le z največjim naporom in z združenimi močmi so spravili vozilo naprej. V vasi Löbingen se je zlomilo prvo kolo, ker je štrbunknil voz v mlako. V kraju Hofen Je omahnil voz ▼ mlako in se prekucnil. Pri padcu z voza si je zlomila domača dekla desna pleča, koči- Maho gasilo velike Najnovejša amerikanska gasilna sredstva so tako praktična, da jih že posnemajo ter uvajajo po vseh večjih mestih Evrope. Na ameriških palačah in nebotičnikih so na zunanjih stenah naprave, ki omočijo zidovje za slučaj požara in je nemogoče, da bi se razširil ogenj z enega gorečega poslopja na drugo. Po velikih skladiščih so uzidani tuši, ki se avtomatično sami odprejo ako se zviša radi požara temperatura in napolnijo z vodo dohode do blaga. Na ta način je onemogočen prehod ognja iz enega gorečega skladišča na drugo. Naprava je že udomačena tudi v Londonu, Berlinu in v Parizu. Po mestih Združenih držav se širijo nebotične stavbe. Za nebotičnike v listnica uredništva. Cenjenim dopisnikom. Radi Marijinega praznika v četrtek smo zaključili tokrat »Gospodarja« v pondeljek predpol-dne. Za to številko ni prišla v poštev pošta od torKa, ker je bil tedaj list že v tisku. Tokrat izostali dopisi in obvestila pridejo na vrsto prihodnjič. Ker tajništvo »Društva orgaristov« vedno dobiva od organistov in župnih uradov vprašanje, kdo je dolžan plačevati prispevke za pokojninsko zavarovanje organistov pri Pokojninskem zavodu, podamo tukaj kratko navodilo. Tozadevni zakon pravi, da mora te prispevke plačevati dotični, ki nameščenca za njegovo delo plačuje. Pri or-ganistih pridejo torej v poštev vsi, v dotični župniji stanujoči verniki rim. kat. cerkve. Predstavnik teh pa je cerkveno predstojništvo. V slučaju pa, da isto nima dohodkov in ne sredstev, je dolžan skrbeti za to tozadevni cerkve-no-konkurenčni odbor. (Vide zakon z dne 7. maja 1874 dež. zak. št. 50 § 36.) ,V tem slučaju naj napravi župni urad Da cerkveno-konkurenčni odbor vlogo, kolekovano s 5 Din, v kateri zaprosi, da le preskrbijo sredstva za plačevanje teh prispevkov: Če bi pa cerkveno-konkurenčni odbor to odklonil, naj župni urad vloži priziv v teku 14 dni na pristojnega sreskega poglavarja, kateri bo K zakonitimi sredstvi cerkveno-konku- Cenčni odbor v to prisilil. V takih krati, kjer so meje občine indentične z jaž si Je izpahnil roko, eden konj je ohromel, kolesa so se zdrobila. Bele po poteku treh dni Je družba lahko nadaljevala vožnjo in dosegla zaželjeni cilj. Nekaj neznosnega je bila vožnja v vozu v starejših časih in tako je ostalo, dokler se ni udomačila železnica. Starejši ljudje so se bali vožnje, vsak je le Jezdil, kar je šlo hitreje in brez zaprek. Zgorajne vrste naj potolažijo vse one, ki zmerjajo čez današnje zamude vlakov, avtomobilov in preklinjajo cestne zveze ter občinske kolovoze. požare MimMmU Newyorku že imajo najnovejše gasilno sredstvo — aeroplane. Na strehah najvišjih nebotičnikov so pripravljena letala, katera je mogoče takoj obvestiti potom radij o postaj o izbruhu požara na tem ali onem mestu. Aeroplan se dvigne na kraj nesreče in začne gasilno delo z raznimi kemičnimi izdelki ter širjenjem meglenih plinov, ki so človeku neškodljivi, pač pa udušijo ogenj. Letalska ognje-gasna društva so se začela, širiti iz Newyorka tudi že po deželi. Centrala ognjegasnih aeropla-nov je v kakem večjem kraju in od tamkaj jo kličejo ob priliki požarnih nesreč dalje na deželo. Gasilni aeroplani so se doslej izborno obnesli in jih bodo splošno upeljali radi hitrosti uspešne pomoči. mejami župnije, ni treba cerkveno-kon-kurenčnega odbora, ampak vrši te posle tozadevni občinski odbor. Če bi kdo vloge na cerkveno-konkurenčni odbor ali priziva na sresko poglavarstvo ne znal napraviti, je tajništvo »Društva organistov« to pripravljeno, storiti proti povrnitvi poštnine in kolkovine, toda samo, kjer gre za organiste ki so člani društva. Istotako na željo tajništvo napravi tudi prijave k Pokojninskemu zavodu. Za vsako vprašanje se vedno naj priloži znamka za odgovor. MlffioSPODJKTvo Cene in sejmsha poročila. Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto 10. avgusta so pripeljali špeharji na 18 vozeh 41 zaklanih svinj, kmetje 32 voz sadja, 22 voz Čebule in kumare, 12 vozov krompirja, 14 vozov sena in 8 voz slame. Svinjsko meso so prodajali po 12.50—32.50. Krompir je bil 1.25—1.50, čebula 3—4, kumarce 10 para do 2 Din. Seno 70—90, slama 50—60. Pšenica 2.50, ječmen 1.75 —2, oves 1..50, koruza 2.50, ajda 1.75, proso 3, fižol 8, grah 6. 1 kokoš 35—40, par piščancev 35 —70, raca 22—30, gos 40—80, domači zajec 10— 30. Česen 15, maline 6—7, grozdičje 5, jabolka 4—7, hruške 4—8, slive 4—7. Mleko 2.50—3, smetana 12—16, surovo maslo 36, jajca 1.50, med 20—25. Mariborski svinjski seim. Na mariborski svinjski sejm v petek, dne 9. avgusta so pripeljali 189 svinj. Cene so bile sledeče: prašičev od 5—6 tednov starih tokrat ni bilo na sejmu. 7—9 tednov 170—280 Din, 3—4 mesece 350—400, 5—7 mesecev 450—550, 8—10 mesecev 700—850, 1 letni prašiči 1000—1600. 1 kg 4ive teže 10 d« 18.60, 1 kg mrtve teže 17—18. Prodanih je bil« IGA komadov. Kupčija J« bila srednja. * Oospodarska obvestila. Stanje hmeljskih nasadov v Savinjski dolini. Dež, ki smo ga imeli dne 27, in 29. julija in 2. in 8. avgusta, Je bil našim nasadom, ki se nahajajo na prehodu v kobule, dobrodošel in tudi nujno potreben. Stanje vseh nasadov s« sedaj lahko označi kot f*rav dobro ia človeško oko z radostjo ope^uje s ko-bulami bogato obložene, popolnoma zdrave rastline s svojimi okraski. Prav sigurno smemo letos pričakovati blago najboljše kakovosti, tako glede barve in velikosti kobul, kakor tudi glede množine lupulina. Obče obiranje se bo pričelo dne 16. t. m. Vkljub ugodnemu stanju bodemo lotos manj pridelali kot lani in se ceni ves pridelek tega leta na 48.—50.000 starih stotov. Posamezni nakupovalci so že došli. drugi so pa napovedali svoj prihod. Hmeljarjem. V legitimacije, ji jih je založilo Hmeljarsko društvo v Žalcu se je vrinila neljuba pomota in se vsi hmeljarji, ki se jih bodo posluževali, uljudno naprošajo, da prečrtajo v legitimacijah in jo nadomeščajo z »1«. — Društveno vodstvo. Najboljša krava snlekariea v Nemdi« ji. Na razstavi govede v Mtinchenu na Bavarskem je bila premirana kot najboljša mlekarica krava, ki da v 365 dneh 9.176 litrov mleka. Obupen pololai naSih vinogradnikov. V eni zadnjih številk našega lista smo vprašali finančno ravnateljstvo v Ljubljani: Kako je združljivo z zakonom, da sme Dalmatinec v Mariboru točiti svoj lastni pridelek v krčmah in to neozi-raje se na rok, ki je določen za vino-toče. Na naše vprašanje še do danes nismo prejeli odgovora. Iz vseh vinogradnih krajev mariborske oblasti smo prejeli obupne klice naših vinogradnikov: Kam z vinom? Ni-kdo ne vpraša po njem! Kje dobiti denar za davke in najnujnejše potrebščine, ko pa Je nemogoče vnovčiti vinski pridelek? Da je zašlo slovesko vinogradništvo s prvovrstno robo v tako krizo, so temu največ kriva dalmatinska! vina. Vzamimo obmejni Maribor. Tukaj je v zadnjem času nad 20 dalmatinskih gostiln, ki so vse vsaki dan polne in kjer se naravnost pijančuje. Nič boljša kakor v Mariboru, ni v Ptuju, Celju* Slovenjgradcu, Dravogradu in Preva-ljah. Da celo podeželske krčme so začeli preplavljati agenti z dalmatincem, Sam Bog znaj, kje se pridela toliko dal« matinca, da ga točijo po celi naši državi noč in dan, a ga je še vedno vagona in vagone na razpolago. Oni, ki poznajo dobro Dalmacijo in njene otoke, so resnega mnenja, da je izključeno, da bi lahko ta gorata pokrajina zalagala leto in dan z lastnim vinskim pridelkom celo našo državo, Avstrijo in bogznaj koliko pokrajin šef Preplavljenje naših vinogradnih krajev z dalmatincem Je dobro in premll-ljeno organizirano. Organizacija s« J« lzborno obnesla po mestih in večjih krajih, a se bo tudi na deželi. Skrajni čas bi bil, da se zgane že enkrat naše Vinarsko društvo in stori potrebne korake, ker sicer bo prepozno! Navedeni podatki so za enkrat bolj eplošnega značaja. Lahko pa pridemo glede dalmatinske poplave z natančnimi številkami, ki bodo kričale o obupnem položaju slovenskega vinogradni-Itval * IMmim razstava na velcseimu v LfoHifaoi. 'Jesenski velesejm v Ljubljani od 31. 8. Uo 10. 9. 1929 je ▼ prvi vrsti namenjen kmetijstvu. Pokaže naj stanje in napredek kmetijstva, pripomore naj k spoznanju potreb iii nalog istega za bodočnost, naj predodl tudi javnosti delo raznih faktorjev na polju kmetijstva, Dosedaj še ni bil na velesejmu zastopan eden najvažnejših in najpotrebnejših činiteljev v gospodarstvu Bploh, zlasti pa v kmetijstvu — zadružništvo. Letos se bo vršil istočasno z velesejmom v Ljubljani zadružni kongres (sestanek) za celo državo. Udeležili se ga bodo zadru-garji iz vseh delov naše države: Hrvatje, Srbi in Slovenci. Zato je bila srečna misel, prirediti na velesejmu zadružno razstavo, ki se otvori 31.8. in traja vse dni velesejma. Slovenske zadružne zveze in posamezne zadruge bodo pokazale svoje delo in stanje na razne načine. Vsakdo bi naj spoznal, da je bilo zadružništvo za naš narodni obstoj in gospodarski razvoj najvažnejši činitelj v preteklosti, pa mora biti tudi za bodočnost najvažnejši. Vsi narodi sveta vedno bolj spoznavajo, da si široki ljudski sloji morejo ohraniti in zagotoviti napredek, obstoj in neodvisnost le z združenimi močmi, le s pomočjo zadružništva. Le združeni v dobro organiziranih zadrugah si morejo delovni stanovi pridobiti potrebno moč in gospodarsko neodvisnost, se obraniti izkoriščanja. Koliko so razne vrste slovenskih zadrug v tem oziru storile, bo pokarala zadružna razstava v slikah, številkah itd. Udeležiti se namerava zadružne razstave celotno slovensko zadružništvo: hranilnice in posojilnice, razne kmetijske, prodajne in nabavne, električne, strojne, živinorejske zadruge, konzumi. Poseben oddelek bodo imele mlekarske zadruge, kakor tudi razna zadružna podjetja. V vseh državah, pri vseh narodih se je Eo vojski mogočno dvignilo zadružništvo ot najvažnejši gospodarski in socialni činitelj. Samo Nižje Avstrijska n. pr. je imela leta 1926: 552 raiffeisenovk, 406 mlekarskih zadrug, 43 skladiščnih, 11 vinarskih, 38 pašniških, 69 živinorejskih, 28 konje-rejskih, 13 raznih (lesnih, gozdarskih, sadjarskih itd.). Tovariši zadrugarji i* raznih delovnih stanov, pridite na velesejm, obiščite zadružno razstavo, a ne samo površno, ampak treba se je vglobiti v zadružno delo in njega pomen. Spoznali bomo, da je že dosedaj zadružništvo veliko storilo za naše gospodarstvo, da pa še ga čakajo v bodočnosti velevažne in nujne naloge. Ali bo moglo zadružništvo to svojo nalogo r*« v polni meri izvršiti, je odvisno od naie uvi-devnosti, zavednosti, zvestobe in požrtvovalnosti. _______ OBČNI ZBOR VZAJEMNOSTI, društva lavantinskih duhovnikov, s« vrH dne 26. avgusta 1929 ob 10. uri predpoldne v dvorani Narodnega doma v Ptuju. Na občnem zboru se bodo sklepale važne stvari, zato se naj gg. duhovniki udeleže občnega zbora v velikem številu. Prav gotovo pa naj vsaka dekanija pošlje vsaj po enega zastopnika. DVA FANTOVSKA TABORA: PRI SV. ANDRAŽU V HALOZAH IN V JERUZALEMU. Ponovno opozarjamo naše mladeniče na že razglašena fantovska tabora pri Sv. Andražu v Halozah in v Jeruzalemu. V nedeljo 25. avgusta bo mladeniški tabor pri Sv. Andražu v Halozah. Začetek ob 10. uri. Cerkveni govor ima predsednik Prosvetne zveze dr. Hoh-njec, ki govori tudi na izvencerkvenem zborovanju. Profesor Vesenjak bo razpravljal o gospodarskem delu mladinskega prosvetnega programa. Nastopili bodo tudi govorniki iz vrst mladine. Mladeniči iz Haloz in z gornjega Dravskega polja, udeležite se svojega shoda. V nedeljo 1. septembra, je velik mladeniški tabor v Jeruzalemu za veliko-nedeljsko in ljutomersko dekanijo. Začetek bo ob 10. uri. Cerkveni govor ter slovesno sveto mašo bo daroval prezv. g. pomožni škof dr. Tomažič. Na mla-deniškem zborovanju govori predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjec o Katoliški akciji v smislu sv. Očeta. Dr. .Tanžekovič, kaplan, pri Sv. Miklavžu, ima poročilo o točki »Laiško apostol-stvo in katoliški mladenič«. Nastopijo kot govorniki tudi mladeniči, ki bodo govorili v imenu stanovskih in prosvetnih mladeniškh organzacj. SLAVNOSTI V SLOVENSKI KRAJINI. Vsa Slovenska krajina je v znamenju priprav za proslavo desetletnice osvobojenja. Vse priprave se vršijo nekam spontano in vse kaže, da bo to v resnici ena izmed največjih slovenskih ljudskih proslav v letošnjem letu. 18. avgusta se bodo zlasti v Murski Soboti zbrale velike mase prekmurskega ljudstva, veliko po-setnikov pa obatajo imeti tudi Črensovci in Dolnja Lendava istega popoldne. K tej domači slavnosti pa vabi ljudstvo Slovenske krajine predvsem tudi vse brate iz »Proka«. Najrazličnejše sodbe o Prekmurju in njega neprijaznem značaju izvirajo povečini iz popolnega ne-poznanja te zemlje. Slavnosti 13. avgusta pa nudijo vsakemu najlepšo priliko, da se na lastne oči prepriča o tej krajini in njega ljudstvu. Zato mislimo, da jih bo prav malo, ki bi ne izrabili ugodne prilike in pofcetili te dni Slovenske krajine, da se slaipno z domačini radujejo desete obletnice njih svobode . teiesnlike iti» la posebni vlaki. ic LjuJh ljane pel j« posebni vlak 18. avgusta okrog trdi zjutraj tako, da ima v Prager3kem zvezo • rednim vlakom, ki prihaja ic Maribora in pri« d« * Mursko Soboto ob 9.10 minut. Iz Gornjg Radgo ne proti Ljutomeru vozi ravnotako po« sebnl vlak, ki ima v Ljutomeru takojšnjo zve« zo i mariborskim vlakom. Ii Murske Sobote odhajajo vlaki ob četrt n« tri popoldan, ob tričetrt na šest in posebni vi alf ob 11. uri zvečer, ki ima zvezo z vsemi brzovlan ki proti Mariboru n Ljubljani. Ravnotako pen lje iz Dolnje Lendave razen rednih vlakov š« en poseben vlak ob 11. uri zvečer, ki ima isti zveze z brzovlaki, ko oni Iz Murske Sobote. Informacijska pisarna glede proslave v M. Soboti, se nahaja v občinski hiši, kjer se dobijo vse podrobnejše informacije. Piše se na naslov Prof. M. Bitenc, Murska Sobota, občinski urad. Prenočišča. Kdor misli ta dan prenočiti v Murski Soboti, naj javi to najkasneje do 15» avgusta na gornji naslov v Murski Soboti. Spominski znak. Odbor za proslavo je dal napraviti za to priliko posebne spominske znake, ki se prodajajo, navadni po 3 Din, po« zlačeni po 10 Din. Eventualni čisti dobiček s« uporabi za socijalne potrebe Slovenske krajine. Razstave. Za časa proslav je tudi za Slovensko krajino par značilnih razstav. V Murski Soboti je otvorjena obrtna in šolska razstav^ v Crensovcih pa razstava domače obrti, polj« skih pridelkov in domačih jestvin. Polovična vožnja na vseh osebnih vlakih od vseh strani države je dovoljena. Na domafit postaji se kupi cela vozna karta do Mursft® Sobote, odnosno do Dolnje Lendave, kjer s« dobijo posebne izkaznice po 10 Din. S prej kup« ljeno karto in to izkaznico ima potem vSMi udeleženec nazaj brezplačno vožnjo. # Sv. Anton v Slov. gor. Prijatelji orlovski mladine, ali veste kam bodete šli v nedeljo dn< 25. avgusta? Brezdvomno k Sv. Antonu na ve« liko orlovsko prireditev. Orli iz celih Sloven« skih goric pridejo k nam, tudi Orlic« in 5f naši najmanjši Orliči, da vam pokažejo, kaj znajo in za kaj se vnemajo. Program bo slede« čl: Ob 9. uri zbor vsega članstva pri kapeli sv, Janeza. Ob pol 10. uri odhod v cerkev k sveti maši in pridigi, pridiguje č. g. svetnik Gomil« šek. Po rtiaši pred cerkvijo slavnostno zbor»« vanje z dvema govoroma.Govornik pride iz Ma« ribora. Popoldan ob pol 3. uri večernice. Po večernicah velik telovadni nastop z zelo pestrim sporedom. Prijatelji naše mladine, doma« čini in iz sosednjih župnij, pridite! Vas iskrena vabijo Orli. Žice. Veselo znamenje časa je, da se veffno bolj množi število katoliških društvenih domov. Tako je prav. Da namreč morejo naša društva uspešno delovati, širiti pravo omiko in prosveto ter buditi katoliško zavest med ljud« stvom, potrebni so jim primerni prostori. Tudi naša društva so tako srečna, da imajo zdaj svojo streho v lepem, novozgrajenem društvenem domu, ki bo v nedeljo 18. avgusta tega leta slovesno blagoslovljen in otvorjen. Ob 10. uri dopoldne bo v cerkvi pridiga in sv. mašaj oboje opravi presvetli g pomožni škof dr. I. J, Tomažič, nato bo slovesna blagoslovitev in ot« voritev novega društvenega doma, pri kateri govorijo zastopniki Prosvetne zveze (dr. Joa, Hohnjec), Slov. orlovske zveze in drugi. Pop. ob pol 3. uri večernice in nato javni telovadni nastop konjiškega orlovskega okrožja. Po telo« vadbi prijateljska zabava v dvorani in na pro« stem. Pri celem sporedu sodeluje godba Katoli« ške omladine iz Maribora. Katoliška društva in njih prijatelji pridite ta dan v obilnem šte« vilu v Žiče. Na svidenje! Bog živi! Šoštanj. V nedeljo, 18. avgusta 1929 se h« vršila blagoslovitev in otvoritev »Slomškovega' doma« v Šoštanju s sledečim sporedom: V so« boto: ob 18. sprejem prevzv. gospoda škofa dr. Karlina. Ob pol 20. uri podoknica prevzviše- S.emu in aluminacija »Slomškovega doma«. Ob 0. uri slavnostna akademija s sledečim spore-flom: govor, deklamacija, petje ter spevoigra »Mlada Breda« v dveh dejanjih. V nedeljo: Ob D. in pol 10. uri sprejem gostov na kolodvoru, «prevod skozi mesto k župni cerkvi, blagoslovitev »Slomškovega doma«, nato pridiga in sv. maša, ki jo bo opravil prevzv. gospod škof. Po Bv. maši slavnostno zborovanje, kjer bo govoril taed drugimi tudi g. špiritual A. Karo. Popoldne ob 3. uri telovadni nastop onlovske družine Šoštanj s sodelovanjem sosednih odsekov, to telovadbi prosta zabava. Za okrepčila bo poskrbljeno. Polovična vožnja je zaprošena. Pridite in poglejte, kakšen veličasten dom so pi postavili požrtvovalni šoštanjski farani za prosveto in zabavo 1 Bog živi! Telovadni odsek »Orel« Žalec proslavi na dan Velike gospojnice, dne 15. avgusta svojo 20 letnico odsekovneg"a obstoja. Spored popoldanske prireditve je sledeči: ob pol 2. uri sprejem na Kolodvoru, nato sprevod skozi trg Žalec k ve-černicam. Po veČernicah odhod na telovadišče V Vrbje, kjer bode ob pol 4. uri na prostoru g. Iv. Holobarja javna telovadba. Spored obsega proste vaje, orodje in lahka atletika. Po telovadbi prosta zabava v senčnatih prostorih. Igra Številna rudarska godba iz Velenja. Prijatelji orlovske Ideje vljudno vabljeni. Bog živi! Šmartno v Rožni dolini. Tukajšnji orlovski pdsek namerava v kratkem prirediti igri: »Dr. vseznal in njegov sluga Štipko Tiček in Vaški pkopuh«. Datum in prostor, kjer se bo igralo, se bbjavi kasneje v Slov. Gospodarji*, sicer bo pa (lak razvidno iz plakatov. Med odmori bode i vir al a domača godba. Po igri šaljiva licitacija, ter je čisti dobiček namenjen za orlovske po-rebščine, se vsi prijatelji orlovske mladine Vljudno vabijo k obilni udeležbi. Tudi darila la šaljivo licitacijo se hvaležno sprejmejo. To-fej vsi (najbrže 18. avgusta) y lepi Rožni dolini veselo svidenje! Gornja Ponikva. V nedeljo, 4. avgusta je bil ja Ponkovljane prav izreden ctan. Poslušajte! Domači fantje in dekleta t golo ljudskošolsko Izobrazbo so nam predstavili Skrbinškovo dra-tnatizacijo Cankarjevega »Hlapca Jerneja« tako lepo in resnično, da se je neka zelo izobražena In ugledna oseba izrazila: »Pojdite v Ljubljano v dramo!« Res krasen je naš »Hlapec Jernej«. Toliko naukov za mlade in stai;e nam daje, da lo ga na splošno željo ponovili 11. avgusta {na Lovrenčevo nedeljo)' ob pol 4. url popoldne. Važno za društva. Ministrstvo prosve- socijalni preporod našega naroda v duhu lirist'-sovem. Na svidenje 1 Mala Nedelja. Zadnji teden julija so pri na|i umrli štirje, med njimi ugledhi oče Ivan tfart« žel iz Moravec in vrli mladenič Anton Fillplj iz Radoslavec, oba dolgoletna naročnika n« Slov. Gospodarja. Prvi Je bil vzgleden oče i» skrben gospodar, blagi sosed in dober kristjan Ni čuda, če si Je vzgojil sina, ki bo čez par let kot salezijanski duhovnik pel novo mašo, zdaj pa mu je v veliko tolažbo stal ob strani V, njegovem zadnjem trpljenju in boju. Izkuše« nega in prijaznega očeta Hanžela bomo sosedi dolgo pogrešali, saj Je rad pomagal vsakomur ln vedel vedno kaj koristnega nasvetovati, pa' tudi kratkočasnega povedati. V 66. letu staro« sti sta mu želodčna in pljučna bolezen upili< nili luč življenja. — Drugi, Anton Filipič, jt bil vzoren mladenič, marljiv in varčen tesar« ski pomočnik, ki se je s poštenim delom pri« pravljal na svojo bodočnost. Toda v božjih ra> Čunih je stalo drugače: v najlepših letih, 29 starega, ga je pobrala huda črevesna bolezen, ki je tudi operacija v ormoški bolnici ni mogli ustaviti. Kako prav mu je prišlo ob" njegovi zgodnji nepričakovani smrti, da se v svoji mladosti ni vdajal grdim fantovskm strastem ifl razuzdanosti! Mladina, ne pozabi: stari morai, mladi more umreti! — Obema rajnima, ki ju je na zadnji poti spremila velika množica ljudi, naj sveti večna luč, potrtim rodbinam ttan-žel in Filipič pa velja naše iskreno sočutje oB nenadomestljivih izgubah. Križevci pri ljutomeru. V nedeljo dne 25. avgusta tega leta priredi tukajšnje gasilho društvo veliko tombolo, katere dobiček je na« menjen za motorno brizgalno. ReS sadnjl čas, da se je sprožila ta prepotrebna ml^el za nabavo, ker je Sv. Križ ravno v sredini Mur« skega polja in je dostop z motorno brizgalno v vse tukajšnje kraje mogoč. Da pa bo tg prireditev gotovo uspela, so se naši agilni gasilci potrudili za izvanredno veliko število (okrog 500) dobitkov in celo 8 zelo bogatiš glavnih tombol, ter za zabavo, okrepčila in drugo. Mislimo, da bo ljudstvo razumelo cilj te prireditve, da bo na 25. avgusta vse pohite« lo po srečo v Križevce. Gajovci. Tukajšnje prostovoljno gasilni) dru« štvo priredi v nedeljo dne 18. avgusta vrtnoi veselico na vrtu gospe Miki pri Sv. Marjeti 8 sledečim sporedom: 1. Sprejem tovariških društev od 2. do 3. ure popoldne; 2. Tombola s krasnimi dobitki; 3. Ribolov; 4. Izročitev častne diplome vseh občin župniji Sv. Marjeta mno-gozaslužnemu bivšemu narodnemu poslancu gospodu Ivanu Vesenjak; 5. Šaljiv» pošta; 6. Licitacija. K pestrosti veselice bo sodelovala tpvariška godba na pihala 1* Gorišnic«. Tovari-škem društvom ln vsem prijateljem gasilstva kličemo ob tej priliki: Na veselo svidenje! St. I1J pri Velenja. Dne 5- avgusta se je vršila ta slovesen način Izročitev odlikovanja z re- Om sv. Save i- stopnje župniku Fr. Schreiner sreskem komisarju g. Eiletzu. Udeležila se slavja cela župnija. Prostor med cerkvijo-šolo in župniščem je bil ves v zelenju in vencih. Trije visoki mlaji. V nedeljo zvečer pod-oknica, streljanje in raketi. Okusno okrašena Šolska dvorana, v kateri se je vršila izročitev, je bila nabito polna, še več ljudi je stalo pred 8olo. Po slovesni sv. maši Je g. sreski komisar v znamenitem govoru slavil zasluge odlikovan-ca na gospodarskem, zadružnem in prosvetnem polju. Nato je pripel krasno odlikovanje ter izrazil svoje čestitke. Odlikovanec se je v toplih besedah zahvalil ter končal svoja izvajanja s trikratnim Živijo-klicem Nj. Vel. kralju Aleksandru, ki posvečuje vse svoje moči delu za močno in srečno Jugoslavijo. Vsa množica je navdušeno zaklicala trikrat krepki Živijo, u-čenci ostovne šole so skupno s pevskim zborom zapeli »Bože pravde«. Nato so še v lepih besedah častitali v imenu okrajnega zastopo g. gerent dr. Mayer, v imenu dekanijske duhovščine monslgnor Ivan Rotner, v imenu učitelj tva g. šolski upravitelj St. Gradišnik, v imenu Posojilnice predsednik nadzorstva g. župnik Gorišek, v imenu občine g. župan Orozel, v Imenu Prosvetnega društva knjižničar A. Je len, v imenu krajevnega šolskega odbora po sestnik J. Koren, v imenu Kmetijske podružni ce posetnik B. Jezernik, za hmeljarsko podružnico tajnik V. Hrastnik, za šolske otroke učen ka Iv. Jelen. Konečno je g. dr. Jančič naglaša! zanimiv dogodek iz leta 1014. Dne 8. avgusta preteče petnajst let, da je bil odlikovanec — takrat provizor v Žalcu — na ovadbo avstr stotnika skoraj zaprt zaradi slike takratnega srbskega predstolonaslednika Aleksandra. Ču den slučaj je hotel, da je bil orožnik pozabi' akt doma. S tem je dobil g. proivzor pol ure časa. Hišna preiskava ni našla slike in orož nik je odšel brez uspeha. Odlikovanec se je ga njen zahvaljeval posamez. govornikom. Prec* 5olo je bil slavolok z napisom: Slava visokemu odlikovalcu in zaslužnemu odlikovancu! Pred župniščem pa: Čast dolgoletnemu delavcu na zadružnem in prosvetnem polju! Breg pri Konjicah. Od srčne kapi zadeta je nagloma umrla Marija Černec. Zjutraj je bila rdrava in vesela, zvečer ji je že mrtvaški zvon pel v slovo k večnemu počitku. Bila je dobra gospodinja in skrbna mati. Živela sta skupaj t možem 51 let. Počivaj v miru, ljuba mati v preranem grobu! Oplctnica. Doslej neodkriti vlomilci so vlomili v noči od 9.—10. avgusta v trgovino Ane Leskovar v Oplotnici pri Konjicah in odnesli raznega blaga za 35.000 Din. Prevorje. Malokdaj pride kakšen glas iz natega kraja, gedaj pa, ko prihaja tudi k nam živahnejše življenje, se moramo pa malo vzdra-mltl. Najvažnejše je gotovo dograditev nove ceste, ki gre proti svojemu srečnemu koncu. Vršijo se še zadnja dela in enkrat v septembru jo bomo slovesno blagoslovili in izročili prometu. Pred dobrim tednom so pripeljali po njej nov bronast zvon, katerega smo dvignili v zvonik preteklo nedeljo, ko smo praznovali god naše farne patrone sv. Ane. Težak je bil boj zanj in dolgo smo ga čakali. Zato pa smo ga sprejeli s tem večjim veseljem. Vsi smo bili nepopisno vzradoščeni, ko nam je zapel v prvi pozdrav njegov blagoglasni močni glas. Moralo ie na biti tako. da se ie na ta dan družila žalost t veseljem. Žalost namreč, ker nas v teh dneh zapusti naš dobri župnik č. g. Roman Skerbs, ki namerava ravno ob svojem 30 letnem pastirovanju vstopiti v pokoj, v katerega ga sili bolezen. Polnih 23 let je živel med nami, kaj torej čudno, če se težko ločimo? Skromni smo Prevorjani in ne mamo na hrupne način« kazati svojega razpoloženja. Z okorno kretnjo in s trdo besedo se izražamo, a pri tem nam je srce najboljše in odkrito. Tako smo se v nedeljo poslavljali od Vas gospod župnik. Naj Vas ne moti in ne žalosti, če je kaka redka izjema prešerno stopala mimo V a», bodite pa uverjeni, da je na drugi strani sto in sto nemih ust klicalo: »Ne hodite! Ostanite!« Bili ste nam skrbni oče, zvesti prijatelj, dobri svetovalec! V vsakem oziru ste nam bili na strani, — v vsakem oziru Vas bodemo sedaj pogrešali. Trdno upamo, da se boste v pokoju v kratkem času pokrepčall in verjamite, da Vas bodemo iz srca veseli vsakokrat, kadarkoli še boste prišli obiskat nas — Vaše iskreno vdane fa-rane. Sv. Ema ob Sotli. Naše prosvetno društvo nam bo preskrbelo za bodoče marsikaj koristnega v poljedelskem, vinogradniškem ter sadjarskem oziru. — Dne 26. julija okoli desete ure zvečer nas je obiskala toča in nam občutno oklesitla polja in vinograde. Naši ljudje gledajo s strahom v bodočnost. V naši fari je še precej dobrega vina na prodaj in to krog Sv. Eeme, Sv. Urbana in v Vonarjih. Za letošnji vinski pridelek so zelo slabi izgledi in to radi preostre zime in zgoraj omenjene toče. Sv. Križ pri Kostanjevici. Tukaj smo pokopali Janeza Hribar, po domače Krčana 38 letnega tesarja in cerkvenega zvonarja. Na križev torej se je ponesrečil pri podiranju kozolca, kjer mu je steber noge pomečkal. Bil je precej dolgo časa v bolnici v Brežicah, nekaj časa pa doma, kjer je umrl. Zapušča ženo, starše in pet nepreskrbljenih otrok. Bil je tudi član gasilnega društva, ki ga je spremljalo skupno s kostanjeviškim društvom z godbo na čelu ln nebroj ljudstva. Takega pogreba že ni bilo kmalu. — Tukajšnja posojilnica ln hranilnica ■i je nabavila žitno čistilnico trier, ki je za ma-'o odškodnino vsakomur na razpolago. Na zgradbi ceste Kostanjevica—Oštrc se je smrtno ponesrečil neki 18 letni delavec doma iz Dalmacije. — Letina pri nas dobro kaže, kakor tudi vinogradi. Lanskega vina je še precej v zalogi, 'ter ni kupcev in stalnih cen. — Zrakoplovi nas vedno obiskujejo. 9. in 10. avgusta smo jih vi-leii nad 20. Eden je letel tako pri tleh, da smo 'judi videli in so nam v pozdrav z rokami mahali. Pirot v Srbiji. Iz Pirot;! v Srbiji nam je poslal naš slovenski rudar tale žalosten dopis: Rudar Julijan Soršek je z nožem zaklal svojo ženo Ano, ker ga je zapustila in se podala k svojemu ljubavniku Gabrijelu Samcu. Julijan Soršek je prišel v pirotski rudnik pred tremi meseci ter je s seboj pripeljal ženo Ano in 2 otroka. Ana je bila zelo lepa ženska in v njo se je kmalu zagledal rudniški paznik Gabrijel Samec. Pred par dnevi je Ana zapustila oba otroka in moža, s katerim je živela v rudarski koliniji »Kozarnik« ter odšla v vas Rakito k ljubavniku. Julijana Sorska je ženina nezvestoba strahovito potrla. Ko je bil i\aslednji dan Gabrijel Samec v službi v rudniku, se je Julijan podal v Rakito in pozval Ano, da se vrne k nJemu. Toda Ana je to odločno zavrnila. V obupu in srdu je tedaj Julijan izvlekel dolg nož in ga zabodel nezvesti ženi v prsa. Zadeta v srce se je Ana zgrudila in izdihnila. Takoj nato so je Julijan sam prijavil k policijskemu komisarju v Pirot in izpovedal svoj zločin. Ženo so naslednji dan pokopali. Julijana so pridržali v zaporu, otroka pa sta zapuščena . . . Starejši je star 2 leti, mlajši pa komaj 5 mesecev. Kmetijska podružnica Maribor in o-koliš opozarja svoje člane na občni zbor, ki se bo v dvorani Vinarske in sadjarske šole vršil v nedeljo dne 25. av-eusta. Začetek ob 9. uri dopoldne. F. Wernig: ©resno na šfafmko...! Čudovito lastnost ima štajerska krajina« Vzbudi ▼ slehernem odločnem in podjetnem kranjskem rojaku otožne nagibe, pri« klene naše Primorce s solnčnc Vipave, 1a tudi rojak Iz tužnega Korotana najde v slo« venski Štajerski svojo drugo, boljšo domo« vino. In tako* postaja naš zeleni Štajer on«* mirna, prijazna krajina, v kateri se brusijo vsa nasprotstva slovenskih značajev. Ifll vedrine polni, veseli Štajerc izvršuje ne« hote sveto poslanstvo učvrščenja trdnej« šega, idealnejšega slovenstva. Srečam nekoč tovariša Dolenjca, ki je na obisku svojcev v Ljubljani. Vprašam ga« če se mara vrniti na Kranjsko, »Saj veš, kako!« mi odvrne s ponosnim smehljajem in nestrpno se ozira na uro, ki mu pakaže č s odhoda v — Maribor. Zalemu, živahnemu dekletu iz Sloven« skih goric, ki sem ga snubil nekoč, ponosno pripovedujem, da bivam v naši veliki prestolici, v Ljubljani. Pobaram ga, če hoče z menoj. »Ne, v Ljubljano pa ne maram«, mi odločno odvrne, »Bom prišel pa v Celje nazaj.« »Da, tja bi pa rada«, d6, in se nasmeje. Povabili so tovariša-uradnika, grčavega Gorenjca, ki pa se je udomačil na Štajerskem — v Ljubljano in so mu ponudili visoko službo, oblast v vsej deželi. Kolebal je nekaj časa vsled zapeljive ponudbe, al je izjavil odločno naposled: Grem v svoja zatišje nazaj, grem med moje kmete na Štajersko! Lahkoživega, šaljivega Prleka, ki zavzema med ljudstvom vodilno vlogo, najdem nedavno na Dolenjskem, Vprašam ga, če bi šel z menoj na Štajersko. Obmolkna in se zamisli, kakor bi utonil v davne, srečne sanje — in s tihim, prisrčnim nasmehom odvrne čez čas: »Tovariš, zdi sa mi, da bi se mi zdelo zdaj že preveč luštno na Štajerskem, če bi se vrnil!« Da, to je vpliv štajerske krajine; čaro« ben vpliv, katerega niso mogle izbrisati razne upravne razdelitve, vpliv, ki je enako silen ob deroči planinski Dravi, ob mogočnem zelenem Pohorju, ob tihi, ponižni Mislinji, ob bohotno razkošni dolini Savinjski, ob slikovitem laškem gričevju, ob' gozdovih in soteskah štajerskega »ur« vvalda« in ob mejni, solnčni, toliko obreko-vani, a tudi opevani Sotli. Ko legajo dolge, vedno daljše sence bližajoče se jeseni na naravo, na pokošenai rumeno-zelene travnike, na samotne in tihe dobrave, na svetlikajoči se, prazni gozd — tedaj sc izvne iz mojih prs en globok' vzdih: Gremo na Štajersko! Šenlpetershe pravljice. Vsak kraj ima svojo zgodovino, svoje po« sebnosti, šege in navade- Tako tudi št. Peteil pri Mariboru, ki se ponaša z mnogimi pravlji« cami, ki segajo daleč nazaj v prejšnja stoletja^ Saj se omenja Št. Peter v neki listini že letal 1338, biti pa je morala že mnogo preje tukaj' samostojna župnija in cerkev posvečena prvaku apostolov sv. Petru, h kateri so nekako d« leta 1787 spadale tudi sedanje samostojne župnije: Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Barbara pri Mariboru in Sv. Martin pri Vurbergu. Pa pustimo to ter poslušajmo razne pravljice, v ka- terih je tudi mnogo resnice iz starih časov ln spominov. Turški zvon. Kakšnih 200 metrov nad Dravo stoji cerkev Matere božje na Gori. Cerkev daleč na okrog ,Vidna je lepa stavba v gotskem slogu. Ta cerkev IJe lepo slikana ter dostojno bivališče Marijino. Sedaj bi bila cerkev potrebna poprave, zlasti zunanjost iste. V močno zidanem zvoniku, pod katerim je glavni vhod v cerkev, se Ae Bahaja leta 1632 kupljen zvon, ki je tehtal 22 ¡centov. Pravljica pripoveduje, da je nekdaj Imel gorski zvon mnogo močnejši glas, kot ga ima pa sedaj. Slišal se Je daleč na okrog po lepih Slovenskih goricah in Dravskem polju. Ko so hodili Turki v naše kraje ropat, «o se priklatili tudi do Št. Lenarta v 81ovenskih goricah, kjer so kristjani zbežali pred njimi v cerkev. Turki so s kroglami iz topov streljali na zvonik ali kakor pravi pravljica, krogle se zvonika niso prijele in mu ničesar škodovale. Nekega dne slišijo Turki glas gorskega zvona. Zavzet vpraša turški poveljnik: Kaj Je to? Kdo tako grmi? »To je zvon Gorske Marije«, do katere imajo kristjani posebno zaupanje, mu odgovorijo. — Rotim se, da so ta zvon kristjani slišali zadnjikrat. — Ko pa so kristjani to zvedeli, so vsekali zvonu tisto rano, katera se še zdaj vidi, da bi več ne donel tako mogočno in da bi ga Turki ne našli. In od tega časa ima gorski zvon tisti tihi in mili glas, ki sega vsakemu tako globoko v srce. Med tem pa so Šentlenarčani vrgli mnogo košev čebel iz zvonika na Turke. In iznenadeni in prestrašeni »e niso hoteli s to drobno živalco vojskovati ter bo raje pobegnili. Turki pri Bt. Petra. Leta 1688 bo Turki požgali tupno cerkev rv. Petra in podružnico M. B. na Gori. Koliko škode da so Turki takrat napravili, nam zgodovina ne pove, le pravljice nam to potrjujejo. Pravljica pripoveduje, da so se Turki približevali Št. Petru. Pred njimi se Je Siril strah in groza. Vse, kar je le moglo, Je bežalo in se poskrilo. Tudi gorski eerkovnik se je skril v najvišjo luknjo gorskega zvonika, učitelj pa je zginil v bližnjem gozdu. Ko so Turki odšli ln Je vse utihnilo, prileze cerkovnik iz svojega skrivališča, pogleda skozi lino, in ker nič ne vidi ln ne sliši, gre na prosto. Kakor je po strašni nevihti žalosten pogled naokrog, tako Je bilo tudi sedaj; vse Je bilo tiho in mrtvo; live duše nikjer. =■= Cerkovnik se spomni svojega tovariša učitelja in ga kliče, ali je še kje živ. Oloboko v votlem deblu nekega drevesa se mu ta oglasi in oba sta vesela rešitve iz smrtne nevarnosti. = A. K. Ttiftott sibirske železnice. Ovire, katere je morala prebiti sibirska Seleznica, V marcu leta 1891 je dal ruski car Aleksander III. ukaz, da bi se pričelo z gradnjo železnice čez celo Sibirijo. Delo je napredovalo spočetka prav polagoma, živahnejše gibanje je nastalo od januarja 1893, ko je bil takratni car imenovan predsednikom odbora za zgradbo sibirske železnice. Graditi se je začelo od postaje Čeljabinska in cela proga, nad 1000 avstr. milj dolga, se je izvrševala s takšno energijo, da je bila za 12 let popolnoma gotova. Prav umestno se prišteva sibirska železnica k znamenitim izvedbam devetnajstega ¡stoletja, kakor: pacificka proga v Ameriki, Gotthardska proga in proga čez Arl-berg. Ne nahajajo se ncer na sibirski železnici čudežni predori kakor na gotthard-feki in arlberški, toda gradnja ie zaradi same dolžine vzbuja občudovanje, kajti tvori skoro dvojno dolgost pacificke proge In razen tega je morala sibirska železnica prebiti značilne ovire, s kakršnimi se druge niso borile. Prva težkoča je bila ta, da na celo progi med Čeljabinsko in reko Ob ni nobenega lesa, tedaj pomanjkanje lesa sa stavbe in kurivo. Kakšna muka je tudi bila, graditi železnico v malo obljudenih, ponekod pa po povsem neobljudenih krajih, kjer ni bilo najti živeža, ne kuriva, nobene strehe, in k temu je pritiskal še oster mraz. Na veliko daljavo teče železnica v pokrajinah brez voae (n, pr. stepa Bara-binska). Temu nedostatku odpomoči bi bili imeli podzemeljski vrelci, kar se je marsikje tudi obneslo. Po drugod pa se je znašla sicer voda, toda tako bogata na raznih solinah, da ni bila uporabna za pijačo, niti za napoj lokomotiv. V te pokrajine se je morala dovažati voda z vlakom. V krajini zabajkalski se vleče proga po zemlji, kjer dosega mraz najvišjo stopnjo, koder je plast zemlje na globoko večno zamrzla, le V poletnem času je na solnčnih črtah trda samo za 2 metra, a v senčnih legah pa se sploh ne otaja. Umevno je, s kakšnimi težavami je bilo oskrbeti tu železnico s potrebno vodo. Na nekaterih mestih je bilo treba položiti vodovod v takozvano »zmrzlino« (zemlja, večno «mrzla). Vodovod se je moral položiti ▼ zidane galerije in se razgrevati. Na sličen način se oskrbuje z vodo proga MysovaJa—Sretens (pri Bajkalskem jezeru), in to na postaji So-chondp. Tam t bližini gorovja, naziva-nega Jablonovy—Chrbet — je zemlja vetf» no zmrzla na veliko globokost. Zmrzlina zemlje j« bila preizkušena še v globini petdesetih metrov. Reka Chilok, bogata vode, zmrzne pozimi do zadnje kaplje. Od nje s* napelje v jeseni voda o prostran ribnik tam blizu. Ko tudi v ribniku zmrzne voda do dna, izsekujejo led ter ga odvažajo ? nalašč za to pripravljeno poslopje, kjer s« s pomočjo pare taja. Z na ta način doblje« no vodo se potem napajajo lokomotive. % usurljski krajini se je gradila železnica celo z življensko nevarnostjo — in to od strani zverine. Tu so se metali na delavce tigri, ki so se pojavljali v tako velikem številu, da so se upostavili posebni oboroženi krogi, ki so jih pobijali. Železn« ruska energija pa je nadvladala vse t« ovire, gradeč del Železnice, katera ima voditi do postaje lrkutska poleg južnega jezera Bajkalskega do postaje Mysova. T» del proge — imenovan Kruhobajsky, meri le 200 km dolžine, bil pa je tako otežkp-čen, da je bil dograjen komaj leta 1905. Ko je buknila rusko-japonska vojna, je postalo šele znano širni javnosti, s kakšnimi tež-ko&ami je prevažati vojsko na bojišče če» Bajkalsko jezero in takoj «e je obrnila pozornost na to, do takrat še malo poznate jezero. Izjava. Podpisani Jakob Pavlič, posestnik v Meleh, preklicujem in obžalujem žalitve in obdolžit« ve, ki sem jih izrekel o Melanjskih dekletih ter se Melanjskim dekletom zahvaljujem, da bo mi žalitve odpustile in umaknile pri okrajnem so« dišču v Gornji Radgoni vloženo tožbo radi pre« stopka zoper varnost časti. Jakob Pavlič, pv » *** laike v zamenjavo za pšenico ter ma tudi Stalno v zalogi originalno »analsko moko» ?amenja tudi rž in koruzo najugodneje. »M Za 1 vrečo » •t 05% moke » 9 M ll II M g 1|8 ig pšenice 114 " ^mi!liiilil!l!!l!l!!!l»l«lilliill!IIIIUil!l!lll!llilll!llUI V .Malih oznanlUh" stana vsaka I beseda Din 1'20. Najmanjia cena xa oglas je 8 Din. Manjši zneski Se lahko vpošljejo tUdI V znamkah. Mala oznanila Upr»vnlSlyo odgorvarjs vprašaiA samo ¡¿krat, Ioiena '»amka za ;2 govofc UPM" PJjučal Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt), Se-čovo, železniška postaja Rogaška Slatina. 618 Podeželske občine pozor I Ford omnlbus za 12 oseb, jako malo rabljen, v popolnoma dobrem stanju se proda za izredno ugodno ge-no Din 18.000.—. Dopise v 4vt9dde.vnico Adamovich, družba z o. z., Maribor, Tržaška cesta 8. • §27 Jabolčnik 28. Ia proda A. Usar, ZavrSe, železniška postaja Moškanjci. 832 Na celo brano In stanovanje sprejme tri mlajše dijake, soba separatna, električna luč, Ciril Lovec, Maribor, Glavni trg i. 960 Vzamem na stanovanje dva študente % vso pošteno oskrbo. Ruška cesta štev. 33, Maribor. 961 Učenca za trgovino sprejmem s popolno ali delno oskrbo po dogovoru. Reflektiram le na zdravega in dobro razvitega fanta z dobro šolsko izobrazbo. Oglasi se naj le tisti, ki ima veselje do trgovine in je dober računar. Lastnoročno pisane ponudbe je poslati na: Ivan A. Grosek, Trebnje, Slovenija. 959 Učenec boljših staršev z dobrim šolskim spričevalom se sprejme v manufakturno trgovino. Ponudbe na naslov: Alojz Kostanjevec, Ptuj. 953 Viničarja sprejme s 1. novembrom 1929 »tolna nadarbina Krčevina št. 28, s 4 močmi. Sodarskega pomočnika sprejme proti dobri plači, hrani in staAovahju Jožef Ogorevc, so d ar v Brežicah- 93l' Viničar ali majer, pošten In zanesljiv na dob'« rem glasu s i Izvrstnimi delavskimi močmi se sprejme za vinograd, sadonosnik in gozd v Rušah. Dr. Lorber-jevi nasledniki. 917 Viničar i doErimi spričevali s 3—i delavski* mi močmi (eno kravo lahko prižene s seboj}' se sprejme pri Karlek Rarlek, Maribor, Ko-< roška cesta 19. 924 Viničar s 4 delavskimi močmi se sprejme. Vi« ničar z lastno živino ima prednost. Vpraša se pri dr. V. Marin, Razlagova ul. 15, Mari* bor. 955 Majer in viničar, vsaki z 4—5 delavskimi moč< mi se sprejme. Justin Gustinčič, trg., Marii bor, Tatenbahova 14. 928 Gostilno, dobro idočo, 5 minut od kolodvora s« proda za 200.060 Din. fraslov v upravi Slov. gospodarja. 91Ž ren mu je zmedla možgane, druga ni videl v povabilu ko ljubezen —. Toda doživel je razočaranje. Ni hotela zapustiti glavne ceste. Nista bila sama. Poštni voz je ¡priropotal mimo, ljudi sta srečavala, vse blile ita prihajala mestu. In vendar le peljala tamle taka prijetna stranska pot v goza —. Cas je mineval. Konstanci se Je naenkrat silno mudilo domov. »Dogovorili sva se z Anetto, materino hišno,« je pravila. »Njeiji starši stanujejo «unaj Alen-$ona ob cesti v Pl&an. Danes je na obisku pri njih, počakala me bo, skupaj se vrneva v grad. Ne bi rada, da bi naju videla —.« Detektiv je pol nevoljno pol žalostno vzdignil in jo spremljal do konca gozda, ftako rad bi bil šel z njo do gradišča. — Pa mu za nobeno ceno ni pustila. »Anette naju ne sme videti skupaj I« Je ponavljala nekam trmasto. Gospod Fernand si ni upal ugovarjati. Čutil h. da še nima te pravice. Ločila sta se. In ločitev ga je še huje razočarala ko sestanek' sam. Konstanci se je naravnost Obupno mudilo, da bi se ga iznebila čimpreje. Hotel jo Je prijeti ia roko, pa Izmaknila mu jo je. »Annettini ljudje stanujejo tamle za ovinkom,« je pravila s prisiljeno fiag&jivostjo. »An-nette lahkb vsak trenutek pride. Videla bi naju!« Obrnila se je in ga pustila samega na cesti. Žalosten je bil, hrepeneče so zrle njegove oči za njeno vitko postavo, ki je hitela po cesti in kmalu izginila za ostrim ovinkom. Otožno, bridko je vzdihnil, se obrnil na peti in šel nazaj proti mestu. 4. Konstanca P161an je naglo stopala, komaj si Je vzela Časa,