zameglejevanje bistva Elektro-Slovenija, d.o.o. UREDNI[TVO Glavni in odgovorni urednik: Brane Janji} Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Toma` Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA[ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail:brane.janjicdeles.si ^ASOPISNI SVET predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kova~i~ (El. Gorenjska), Nata{a Toni (TE-TOL), Jana Babi~ (SEL), Jadranka Lu`nik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc @galin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oro`im Kop{e (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Nino Maleti~ (EGS-RI Maribor), Drago Skorn{ek (TE[), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jo{ko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana Peter @ebre GRAFI^NA PRIPRAVA MAXILINE d.o.o. Ljubljana je vpisan v register ~asopisov pri RSI pod{t. 746. Po mnenju urada za informiranje {t. 23/92 {teje NA[ STIK med izdelke informativnega zna~aja. NA[ STIK je brezpla~en. Naklada 7.500 izvodov Prihodnja {evilka Na{ega stika izide 28. septembra 2001. Prispevke zanjo lahko po{ljete najpozneje do 17. septembra 2001. Foto Peter @ebre bi~ajnega poletnega ~asa kislih kumaric v energetiki `e nekaj zadnjih let ve~ ne poznamo, saj so ga zamenjale vro~e preddopustni{ke razprave o aktualnih pere~ih vpra{anjih, med katerimi se je letos zna{lo tudi tisto o ustanovitvi energetskega holdinga, kot naj-bolj{e re{itve za za{~ito doma~ih proizvajalcev elektri~ne energije. Zamisel o tak{nem odgovoru na bli`ajo~e se popolno odprtje slovenskega energetskega trga ni nova in ima svoje korenine v februarju predstavljeni {tudiji o konkuren~nosti doma~ih proizvajalcev elektri~ne energije, ki je pokazala, da lahko jutri v boju s svetovnimi energetskimi koncerni pre`ivijo le zdru`ena doma~a podjetja, pa {e to le ob izpolnitvi dolo~enih drugih pogojev. Za osve`itev spomina naj omenimo, da je tedaj predlagani sedmi scenarij vseboval kar deset glavnih pod-to~k, med katerimi so bile tudi postopno zdru`evanje proizvodnih podjetij, privatizacija 10-odstotnega dele`a tak{ne zdru`be v prihodnjem letu in tudi najmanj 10-odstotno zni`anje poslovnih stro{kov proizvodnih podjetij. Ob predstavitvi omenjenega scenarija je bilo tudi posebej poudarjeno, da je njegova uspe{nost odvisna predvsem od pravo~asno-sti sprejema posameznih predlaganih ukrepov in tudi od celovitosti celotnega paketa, saj je mogo~e le tako zagotoviti napovedani pozitivni u~inek tak{nega predloga. Tedaj je bilo tudi povsem jasno povedano, da mora lastnik predlagane ukrepe ~im prej prou~iti in v zvezi z njimi sprejeti tudi ustrezne odlo~itve. @al pa so se tedanji pozivi, kot `e mnogokrat doslej v zvezi z re{evanjem energetskih vpra{anj, zgubili v poplavi tak{nih in druga~nih okoli{~in in zapletov, med katerimi je bila tudi selitev energetike na drugo ministrstvo. Sama zamisel o ustanovitvi holdinga proizvodnje je tako znova privrela na dan {ele, ko je zaradi napovedanega sporazuma o vnovi~ni dobavi jedrske energije Hrva{ki in s tem povezanim pred~asnim zunanjim odprtjem trga, tudi novemu pristojnemu ministru postalo jasno, da pravzaprav bije `e zadnja ura. A glej ga {menta, znova so se razvneli poli-ti~ni apetiti, in namesto, da bi razpravljali o tem, kako zagotoviti, da bo slovensko elektrogospodarstvo sploh ohranilo sede` v Sloveniji, uspe{no opravljalo svoje poslanstvo in dobro poslovalo, se je za~ela bitka na temo, kdo ima ve~ji vpliv in je ve~ja »faca« - ta ali oni lobi oziroma Ljubljana ali Maribor. Kako `e pravi stara ljudska modrost? Kjer se prepirata dva, tretji … / tema meseca Kam plove slovenska ener Posvetovanje na temo Slovenska energetika uravnava kompas je pokazalo, da je {e vedno odprtih precej poti, po kateri pa se bomo v prihodnje peljali, je odvisno predvsem od prometnih znakov, ki jih na eni strani postavlja Evropska unija s svojimi direktivami in na drugi vlada kot ve~inski lastnik slovenskih energetskih podjetij. Za uspe{no sanacijo energetskega gospodarstva bi morali ~im prej najti odgovore na kopico strate{kih vpra{anj. K 2 onec junija je bilo v organizaciji slovenskega komiteja Svetovnega energetskega sveta in gospodarske zbornice Slovenije oziroma Zdru`enja za energetiko v Ljubljani zanimivo posvetovanje z uradnim nazivom Slovenska energetika naravnava kompas, ki so se ga udele`ili vsi najpomembnej{i strokovnjaki s tega podro~ja. V ve~ urni predstavitvi smo tako lahko sli{ali nekatere poglavitne poudarke s posameznih energetskih podro~ij, pri ~emer je ve~ina razpravljalcev s pridom izrabila navzo~nost novega resornega ministra mag. Janeza Kopa~a in odprta vpra{anja osvetlila tudi z okoljevarstvenega vidika. ^e bi sku-{ali pod omenjeno posvetovanje potegniti ~rto, pa bi lahko znova dejali, da smo sicer lahko sli{ali kar nekaj zanimivih stali{~, a so se ugledni slovenski energetski strokovnjaki `al tudi tokrat raz{li brez pravega odgovora na `e velikokrat postavljeno vpra{anje, kako in kam naprej. ENERGETIKA POMEMBEN DEL GOSPODARSTVA V uvodu v razpravo je predsednik gospodarske zbornice Slovenije dr. Jožko Čuk poudaril zelo velik pomen, ki ga ima energetika v slovenskem gospodarstvu in svojo trditev podkrepil tudi z vrsto konkretnih podatkov. Tako je denimo v letu 2000 v slovenski energetiki bilo 25 velikih in več kot 200 malih in srednje velikih podjetij, v katerih je bilo skupaj zaposlenih kar 15 867 ljudi, od tega samo na področju elektrogospodarstva 7-159 in v premogovništvu dodatnih 4.500. Celotni prihodek energetskega sektorja je znašal 851,5 milijarde tolarjev, dodana vrednost na zaposlenega pa skoraj 31 tisoč evrov. Večina energetskih podjetij se lahko pohvali tudi s certifikatom kakovosti ISO 9001, tri podjetja pa tudi že z okolje-varstvenim certifikatom ISO 14001. V primerjavi s slovenskim gospo- darstvom pa omenjene {tevilke pomenijo, da energetika ustvarja 9,33 odstotka vsega gospodarskega prihodka, da si v njej slu`i kruh 3,39 odstotka vseh zaposlenih, ki ustvarjajo za 45 odstotkov vi{jo dodano vrednost od slovenskega povpre~ja. Kot je dejal dr. Jo`ko ^uk, je za Slovenijo zna~ilna tudi precej{nja odvisnost od uvo`ene energije, saj z doma~imi proizvodnimi zmogljivostmi pokrijemo zgolj 23 odstotkov vseh potreb po primarni energiji, pri ~emer je glavni energetski vir {e vedno premog, ki je udele`en s 73 odstotki, najve~ji uvoz pa pomeni nakup surove nafte. Zanimiva je tudi razporeditev rabe kon~ne energije, kjer ima zelo velik ali natan~neje kar 32-odstot-ni dele` promet, njemu sledi z 28 odstotki industrija, preostanek pa pomeni poraba gospodinjstev in komercialna raba. Glede na vse povedano, bi moral biti, kot je poudaril dr. Jo`ko ^uk, nacionalni energetski program, ki je v pripravi, temelj za prihodnje delovanje in zagotovitev nemotenega poslovanja tega sektorja tudi v prihodnje. Pri tem pa se moramo zavedati, da energetski objekti pomenijo velik poseg v prostor, zato bo treba precej pozornosti nameniti tudi predstavitvi energetike na razumljiv na~in, saj nepoznavanje razmer lahko privede do tega, da v prostorskih planih ne bo rezerviranih ustreznih lokacij. Sicer pa bo treba v kratkem poiskati tudi odgovore na nekatera najbolj pere~a energetska vpra{anja, pri ~emer gre predvsem za nasedle investicije v elektrogospodarstvu v vi{ini okrog 120 milijard tolarjev, problem pomanjkanja skla-di{~nih zmogljivosti za 90-dnevne zaloge naftnih derivatov, nere{eno vpra{anje trajnega odlagali{~a visoko radioaktivnih jedrskih odpadkov, za-vla~evanja pri nujni sanaciji HE Moste in pla~evanje izjemno visokih prispevkov za uporabo stavbnih zem-lji{~. POGLAVITNE TEME IN DILEME SLOVENSKE ENERGETIKE Mag. Janez Kopa~, minister za okolje in prostor, je o slovenski energetiki razmi{ljal v konceptu trajnostnega razvoja. Med vodilnimi temami je omenil predvsem vklju~itev v energetsko politiko EU (strate{ke usmeri- brez varovalke tve), izboljšanje konkurenčnosti industrije, izboljšanje položaja sektorja (reorganizacija), možnost partnerstev (privatizacija) in optimiranje vloge države. Pri tem je omenil glavne dileme glede odvisnosti od celostnega pristopa, izgube trga za domačo sektorsko industrijo, izgube trga za domačo proizvodnjo, nastopa oligopo-lov in izgube »politične« moči nad sektorjem. Med pomembnimi strateškimi usmeritvami (del energetske politike EU - odvisnost od celostnega pristopa) je navedel okoljevarstveno ureditev, umestitev v prostor, položaj infrastrukture, zanesljivost oskrbe, regionalni razvoj, protimonopolno zakonodajo, varovanje potrošnika in nadzor nad delovanjem trga. Strateške odločitve bodo izhajale iz nacionalnega energetskega programa (NEP), in sicer bodo podane z vidika zanesljivosti oskrbe z energijo in njene raznolikosti, konkurenčnosti cen energije in minimalnih okoljskih vplivov zaradi pridobivanja in oskrbe z energijo. NEP bo treba uskladiti s programom varstva okolja in z drugimi sektorskimi nacionalnimi programi ter pri tem upoštevati načelo celovitega načrtovanja. Glede izboljšanja konkurenčnosti industrije (izguba trga za domačo sektorsko industrijo) je treba odgovoriti na odprta vprašanja, kot so optimiranje položaja na trgu (medsebojna igra proizvajalcev in kupcev), optimiranje poslovanja proizvajalcev in optimiranje obsega naložb v sektorju. Najbolj pereč del dileme o prestrukturiranju sektorja (izguba trga za domačo sektorsko industrijo) je problematika nasedlih investicij, kjer je treba uresničiti več pomembnih korakov, kot so cenitev osnovnih sredstev podjetij, dezinvestiranje podjetij, izločitev nepotrebnih storitev ali dejavnosti, koncentracija kapitala in poslovnih funkcij in normiranje stroškov. Dilema glede izboljšanja položaja sektorja (izguba trga za domačo proizvodnjo) obsega doseganje višjih cen v posameznih segmentih trga, možnost ponudbe celostne oskrbe, odsotnost političnega vpliva, nekonku-renčnost domačih proizvodnih virov, povečanje energetske odvisnosti in izstop iz ustaljenih smernic. Ena od velikih dilem je tudi možnost partnerstev in nastopa oligopolov, kjer se bo treba opredeliti do horizontalnega združevanja glede proizvodnje, upravljanja, vzdrževanja, dobave in porabe. Pri vstopu zasebnega kapitala v sektor se kot glavna delovna področja, ki jim bo treba nameniti veliko pozornosti, pojavljajo predvsem vzpostavitev internacionalnega partnerstva, odpiranje novih perspektiv, sledenje nacionalnim interesom in učinkovita izvedba (enostavnost modela, izdelan regulatorni okvir, srednjeročna ocena vplivov in natančno določena vloga partnerjev). Pri dilemi glede zmanjšanja vloge države (izguba »politične« moči nad sektorjem) pa bo treba čim prej poiskati odgovore na odprta vprašanja glede trajnostnega razvoja, zaščite segmentov domačega sektorja, cen za uporabo omrežij, nepristranskosti, preglednosti itd. Sicer pa je minister Kopač tokrat samo nanizal glavne teme in vprašanja o prihodnjem razvoju slovenske energetike, na katera bo treba poiskati ustrezne odgovore. Za podrobno predstavitev pa bi bil potreben bistveno daljši čas, kot ga je imel na voljo vsak posamezni razpravljavec na tem posvetu. UČINKOVITA RABA ENERGIJE ZAHTEVA ODLOČNEJŠO PODPORO Franc Beravs, direktor Agencije za učinkovito rabo energije (AURE), je pojasnil pomen učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije. Čeprav je slovenska država pričela s proračunskimi sredstvi spodbujati ukrepe za učinkovito rabo energije in izrabo obnovljivih virov energije v prvem letu njene samostojnosti, je svojo politiko do teh področij prvič opredelila z Resolucijo o strategiji rabe in oskrbe RS z energijo v začetku leta 1996. Resoluciji bi moral slediti Nacionalni energetski program (NEP), katerega nastajanje pa so spremljale velike spremembe na področju oskrbe z energijo. Novi energetski zakon, ki je vse te spremembe normativno uredil, opredeljuje temelje energetske politike in določa Nacionalni energetski program kot izvedbeni dokument te politike za določeno časovno obdobje. Da v Sloveniji že uspešno izvajamo vrsto programov za spodbujanje učinkovite rabe energije, je Franc Beravs podkrepil s podatkom o zniževanju energetske intenzivnosti, ki je v zadnjih petih letih padla za 28 odstotkov, kljub temu, da se struktura > Energetska topografija wa obvladovanje energetike je danes na voljo veliko izpopolnjenih ekonomskih, tehnoloških in drugih dosežkov. Včeraj je še veljalo, da večina novosti zdrži nekako sedem let, danes pa se spremembe dogajajo bistveno hitreje. Znanja in priprave na nove gospodarske in tehnološke preobrate se nenehoma razvijajo, težava pa je v tem, daje marsikdaj težko slediti izredno hitremu tempu. Zadrega je toliko večja, ker se na energetskem področju še vedno ubadamo s številnimi vprašanji. Po tej plati ne preseneča, da so se organizatorji okrogle mize odločili za pomenljiv naslov Slovenska energetika naravnava kompas. Če bi se spuščali v razmišljanje o posameznih referatih in v iskanje povezujočih niti, bi se prej ali slej izgubili v težko pregledni gošči. Zato se omejimo zgolj na razmišljanje o simbolni govorici omenjenega naslova. Kje se pojavi potreba po orientaciji? Preprosto povedano, tam, kjer ni več smerokazov, kažipotov ali markiranih poti. V takem primeru moramo seveda sami prevzeti odgovornost in sami poiskati odgovore na vprašanja, ki se nam sproti odpirajo na neznani poti. Gotovo nam lahko precej pomaga pridobljeno znanje o soncu, luni, vetru in drugih naravnih pojavih. Vendar je pri tem potrebna velika previdnost, saj nas lahko optične prevare hitro zapeljejo v koprive. Zato je treba marsikaj vedeti tudi o kartah, določanju medsebojne vidljivosti in uporabi orientacijskih pripomočkov. Res je, da nam kompas pomaga pri iskanju prave smeri, res pa je tudi, daje tak način orientacije na začetku 21. stoletja preveč okoren. Ali ne bi bilo primerneje govoriti o navigaciji s pomočjo najsodobnejših satelitskih naprav? Zgodba o določanju energetske smeri pa je najbolj relativna z vidika nasedlih investicij. V ozadju se namreč skriva precej zapleteno vprašanje, kako rešiti nasedlo ladjo, zatrpano z nerentabilnimi investicijami. Z dviganjem, s prečrpavanjem vode ali na kak drug način? Ključni vidik lahko v obliki vprašanja ponazorimo takole: Se bo na primer človek, ki seje do pasu pogreznil v močvirje, tisti trenutek še ukvarjal z orientacijo? Mar se ne bo prej skušal rešiti na trdna tla? MIRO JAKOMIN -' tema meseca 4 ustvarjanja dru`benega proizvoda ni bistveno spremenila. Posebej je ta napredek opazen pri pove~evanju energetske u~inkovitosti v industriji, ki je svoje napore pri zni`evanju stro{kov izvajala tudi preko izrabe var~evalnih potencialov na podro~ju rabe energije. Tudi na ravni celotne kon~ne rabe energije v Sloveniji so evidentne ni`je stopnje rasti, kot je bila rast ustvarjenega dru`benega proizvoda. ^e so pri gibanju celotne kon~ne rabe opazna nihanja, ki so v veliki meri posledica zimskih klimatskih razmer, saj je de-le` kon~ne energije za ogrevanje pre-cej{en, pa ka`e gibanje rabe elek-tri~ne energije ve~jo korelacijo z gibanjem rasti dru`benega proizvoda. Pri tem pa je letna stopnja rasti rabe celotne elektri~ne energije v povpre~ju za ve~ kot 2 odstotka ni`ja od rasti dru`benega proizvoda v zadnjih petih letih. To pa je v bistvu preseganje cilja, ki je bil postavljen ob sprejemanju omenjene resolucije. Kot ka`ejo podatki Urada za makroekonomske analize in razvoj, je sektor industrije pove~eval ustvarjeno dodano vrednost v zadnjih petih letih za 5 odstotkov na leto, pri tem pa se je raba energije v tem sektorju zni`evala v povpre~ju za 1,3 odstotka. Na tak{na gibanja rabe energije so vplivali raz-li~ni spodbujevalni programi za u~in-kovito rabo energije v industriji, ki so se izvajali v zadnjih petih letih (spodbujanje energetskih pregledov, priprave {tudij izvedljivosti za tovrstne nalo`be, ugodni krediti, energetska svetovanja, izobra`evalni seminarji itd.). V nadaljevanju je Franc Beravs opisal trenutno stanje, probleme in prizadevanja za u~inkovito rabo energije v sektorju prometa in sektorju {iroke rabe. Kot je znano, v ta okvir sodita tudi javni in storitveni sektor. V zadnjem delu pa je med drugim poudaril, da bo treba na podro~ju izrabe obnovljivih virov energije v Sloveniji vzpostaviti dolgoro~ne mehanizme spodbud in nameniti ustrezna sredstva za natan~nej{o analizo in raziskavo potencialov, predvsem na podro~ju vetrne in geotermalne energije. Med drugim je omenil tudi izrabo lesne biomase, kjer bo potreben interdisciplinaren pristop. Pove~eva-nje energetske u~inkovitosti in dele`a obnovljivih virov energije je za Slovenijo pomembno z vidika energetske odvisnosti in z vidika zmanj{evanja emisij toplogrednih plinov (zahteve protokola iz Kyota o 8-odstotnem zni`evanju emisij toplogrednih plinov v obdobju od leta 2008 do 2012). Izdelana sta bila strategija in kratkoro~ni akcijski na~rt zmanj{eva-nja toplogrednih plinov, ki ima svoj sistemski okvir v Nacionalnem programu varstva okolja, ki posebej poudarja ekonomske vidike varstva okolja. V Strategiji zmanj{evanja emisij je bil uporabljen sektorski pristop po na~elu od zgoraj navzdol. Tako je Nacionalni energetski program eden najpomembnej{ih sektorskih programov za doseganje ciljev zmanj{evanja emisij toplogrednih plinov in dobiva s tem pomembno okoljsko komponento. K tej komponenti lahko od-lo~ilno vpliva spodbujanje u~inkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije. Zato morata dobiti ti podro~ji v pripravi Nacionalnega energetskega programa primerno te`o. IZ GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE V KONKURENCO V uvodu referata o narodno gospodarskem vidiku delovanja dru`b energetskih dejavnosti je dr. France Kri`ani~ z Ekonomskega in{tituta Pravne Fakultete omenil, da je glavni vzrok, da je stagnacijska kriza v Sloveniji v razli~nih oblikah trajala kar 20 let, in sicer v neustrezni ekonomski politiki, v njenem okviru pa tudi v neustreznem spodbujanju investicijske dejavnosti na tem podro~ju. Nadaljeval je z dejstvom, da je v razvitem svetu pa tudi pri nas rast bruto doma~ega proizvoda na prebivalca dosegla tak{no raven, da se pov-pra{evanje po kmetijskih izdelkih ne pove~uje, povpra{evanje po industrijskih izdelkih nara{~a po~asneje od rasti bruto doma~ega proizvoda, hitreje od rasti pa se pove~uje povpra{evanje po storitvah. Zaradi velike prilagodljivosti in stalnega pove~anja u~in-kovitosti proizvodnje z novimi tehnologijami ter zaradi zaostajanja rasti porabe industrijskih izdelkov za rastjo bruto doma~ega proizvoda je gospodarska rast vedno manj odvisna od pove~anja porabe surovin, med njimi tudi energetskih. »V novih razmerah je za energetski sektor zna~ilen prehod iz vloge gospodarske infrastrukture v konku-ren~no dejavnost, temelje~o na integralnem marketingu in podjetni{tvu. V tej zvezi sta zanj zna~ilna procesa privatizacije in liberalizacije oziroma deregulacije, ki se odvijata tudi v Sloveniji. Vsaj za sedaj imamo na po-dro~ju oskrbe s plinom in naftnimi derivati povsem samostojne gospodarske subjekte, na podro~ju pridobivanja premoga in oskrbe z elektriko pa `ivahen proces prehoda iz visoko regulirane dejavnosti v neregulirano dejavnost gospodarskih subjektov v procesu privatizacije. Gre za zelo de-likatne razmere, upo{tevajo~ dejstvo, da je bila v tem delu na{ega gospodarstva marketin{ka funkcija do zdaj povsem zanemarjena. Pomo~ razumno vodene razvojne politike je tu neogibna. Analize ka`ejo, da lahko v nasprotnem primeru izgubimo pri-bli`no za 13 odstotkov slovenskega bruto doma~ega proizvoda vrednih sredstev vezanih v proizvodnjo elek-tri~ne energije,« je nadaljeval dr. Kri`ani~. Dokler ne bo popolne liberalizacije trga energetskih surovin v Sloveniji, bo na tem podro~ju neke vrste mo-nopolisti~na konkurenca. Ponudniki premoga in elektrike so komplementarni, ponudniki plina in naftnih derivatov pa si konkurirajo kot trgovci z mo~nimi nadomestki. Rezultati eko-nometri~nega modela porabe energetskih surovin na Slovenskem ka`ejo, da je elektri~na energija dosti mo~nej{i nadomestek naftnim derivatom kot obratno. Zemeljski plin je mo~an nadomestek elektri~ni energiji in naftnim derivatom. Obraten vpliv je manj{i tudi, ~e med naftnimi derivati upo{tevamo le mazut. Rast povpra{evanja po energetskih surovi- nah najbolj vpliva na zaposlenost v rudarstvu, zlasti v Rudniku Velenje, na izkoristek sredstev pa v oskrbi z električno energijo, plinom in vodo, zlasti pri DEM, NEK, Elesu in TES. NEP POMEMBNEJŠI OD DNEVNOPOLITIČNIH TEŽENJ Mag. Vekoslav Korošec, v.d. direktorja Elesa in predsednik Slovenskega nacionalnega komiteja WEC, je v razpravi o nacionalnem energetskem programu /NEP/ poudaril njegovo vlogo in pomen za slovensko energetsko gospodarstvo. Dejal je, da je NEP temeljni dokument slovenske energetske politike, ki ga mora vzeti za svojega vse slovensko gospodarstvo in brez katerega ni mo`no uspe{no in racionalno odpiranje trga z energijo. Pri njegovi sestavi morajo biti upo{tevane re{itve za izbolj{anje konkuren~nosti slovenske energetske proizvodnje, kot so podane v sklepu analize konku-ren~nosti doma~e proizvodnje. Prav tako mora biti opredeljena v njem strategija dr`ave do virov, ki so na voljo. Poudaril je, da je gradnja hidroelektrarn na Savi aktualen primer projekta, ki se ga ne lotevamo dovolj strokovno in sistemati~no. Elektrarne lahko zgradi zdru`eno podjetje, kar je za Slovenijo bolje kot dodelitev koncesij tujim podjetjem. V nadaljevanju referata je poudaril nujnost gradnje 400 kV daljnovoda Kr{ko-Beri~evo in 110 kV daljnovoda TE-TOL-Beri~evo za zanesljivost prenosa. Uvajanje trga in ponovne povezave omre`ij jugovzhodne Evrope pa prina{ajo zahteve po novih 400 kV povezavah z Italijo in Mad`arsko. Pri postavitvi daljnovodov je klju~ni problem vklju~itev v okolje. Da bi re{ili ta problem, je potrebna {iroka vklju~enost javnosti v procese izbire tras za gradnjo elektroenergetskih omre`ij in zakonodajo, ki nalaga elektrogospodarskim podjetjem, ki upravljajo omre`ja, vse bolj zapletene postopke in vse dra`je re{it-ve. V nadaljevanju je predstavil nekaj mo`nih predlogov za uspe{nej{e in enotnej{e delovanje. Predvsem bi bilo treba poenotiti upravne postopke in vklju~evanje v prostor za vse infra-strukturne objekte in pove~ati razumevanje vloge elektroenergetike v dru`bi, ki je za njeno delovanje nujno potrebna. Vklju~evanje elektroenergetike v prostor mora biti dolo~eno s strategijo gospodarskega razvoja, oko-ljevarstvene omejitve pa usklajene z ekonomskimi mo`nostmi dru`be.V Evropi uresni~ujejo okoljevarstvene ukrepe natanko v tolik{ni meri, da ne ogro`ajo konkuren~nosti gospodarstva. Ob koncu je mag. Vekoslav Koro{ec predlagal, da vsak posameznik po svojih zmo`nostih {iri informacije o pomenu elektroenergetskega sistema in njegovem delovanju tako med strokovnjaki z drugih podro~ij kot med {ir{o javnostjo. Hkrati je predlagal, da bi se podjetja, ki upravljajo linijske infrastrukturne objekte, povezala in enotno nastopila pri pripravi nove zakonodaje, spremembah ob-stoje~e zakonodaje in skupnem urejanju slu`nostnih pravic v zemlji{kih knjigah. 5 tema meseca 6 TRG ZMANJ[UJE ZANESLJIVOST DOBAV V imenu slovenskega nacionalnega naftnega komiteja se je oglasila ~lani-ca uprave Petrola Mari~a Lah, ki je opozorila, da je slovenska energetika tradicionalno zapostavljena in `al za njene probleme ni pravega posluha. Verjetno tudi zato, ker navzven z njo doslej ni bilo te`av. [e zlasti je skrb zbujajo~e, da Slovenija {e nima izdelane energetske politike in zato tudi ne izdelanih usmeritev za trajno oskrbo z energijo. V nasprotju s tak{nim na{im dosedanjim odnosom do tega sektorja pa Evropska unija energetiko obravnava kot klju~no dejavnost njenega razvoja. Zato so lani jeseni objavili tudi zeleno knjigo o energetski strategiji Evropske unije, v kateri so dr`ave ~lanice izrazile zaskrbljenost za dolgoro~no varno oskrbo raz{irjene unije in hkrati poudarile pomen var~evanja z energijo ter tudi opozorile, da bo v primeru nespremenjenih razmer zelo te`ko izpolniti zahteve iz Kjotskega protokola. Ravno zato bi morala tudi Slovenija ~im prej priti do ustreznega nacionalnega energetskega programa, katerega temeljno izhodi{~e bi moralo biti vzpostavitev prostega in odprtega energetskega trga, kot tistega elementa, ki lahko edini zagotovi konkuren~ne cene, zanesljivo oskrbo in varovanje okolja. Ob tem pa bo morala vlada postaviti tudi politi~ni okvir, ki bo s stali{~a energetskih dru`b zagotovil raznolike, u~inkovite in prilagodljive energetske vire, oskrbo z energijo tudi v izrednih razmerah, upo{teval ekolo{ko sprejemljivost oskrbe in rabe energije, spodbujal energetsko u~inkovitost, priznal realne cene energije in oblikoval podlago za nalo`be v energetske pro-jekte.V tej lu~i bi morali s stali{~a ~lanic slovenskega naftnega komiteja zagotoviti oblikovanje cen teko~ih goriv v skladu s sistemom, ki velja v razvitih dr`avah, pri iskanju mo`no-sti za skladi{~enje dr`avnih naftnih rezerv upo{tevati tudi stro{ke logistike in uporabiti znane modele financiranja, zagotoviti ustrezne finan~ne spodbude za nadaljevanje raziskav in pridobivanja ogljikovodikov, omo-go~iti uresni~itev nadomestnih programov v lendavski rafineriji ter uporabiti instrumente dav~ne politike, kot dejavnika, ki lahko pozitivno vpliva na zmanj{anje onesna`evanja s škodljivimi plini. Gre skratka za celo vrsto vprašanj, na katere bo Slovenija morala čim prej odgovoriti. Nanje pa smo želeli opozoriti, je poudarila Marica Lah, ker ne želimo, da bi javnost zanje zvedela šele, ko bo zmanjkalo bencina ali kurilnega olja. Na njeno razpravo se je navezal tudi direktor Geoplina Albin Rome, ki je poudaril, da se z načrtovano liberalizacijo plinskega trga v prvi vrsti postavlja vprašanje zanesljivosti dobave. Kot je dejal, zemeljski plin ta hip pomeni 12 odstotkov primarne energije in v industriji kar 40 odstotkov končne energije, pri čemer je na zemeljski plin v Sloveniji priključenih tudi že več kot sto tisoč gospodinjstev. V skladu z energetskim zakonom bo plinski trg v Sloveniji delno liberaliziran 1. januarja 2003 oziroma v drugi fazi 1. januarja 2008, pri čemer naj bi sprva odprli 43 odstotkov trga, v drugi fazi pa skoraj 80 odstotkov, kar je bistveno več od napovedanega evropskega povprečja. Pri tem pa se kot eno ključnih vprašanj postavlja tudi zanesljivost dobave, saj je to skrb doslej nosil Geoplin, in sicer z zagotavljanjem diverzifikacije dobav (alžirski in ruski plin), skladiščenjem zemeljskega plina na različnih lokacijah zunaj Slovenije in povezovanjem plinovodnega sistema s sosednjimi sistemi. Z liberalizacijo trga in s tem prosto izbiro dobavitelja pa se bo pritisk na ceno zemeljskega plina zelo povečal, pri čemer bodo prvi na udaru ravno stroški za zagotavljanje zanesljivosti dobave. Tako je pred Geoplinom in tudi državo pomembno vprašanje, kateremu od stebrov zanesljivosti se bomo morali delno ali v celoti odpovedati oziroma s kakšnimi alternativnimi ukrepi zagotoviti zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom. PREMOG OSTAJA NAJVEČJI RAZPOLOŽLJIVI VIR ENERGIJE Delež premoga v svetovni proizvodnji primarne energije sicer nekoliko upada, vendar še vedno znaša približno četrtino. Svetovni viri premoga znašajo okrog bilijon ton, kar bi pri sedanji letni količini pridobljenega premoga zadostovalo za nadaljnjih dvesto let. Od te količine virov premoga imajo v lasti več kot 60 odstotkov svetovnih rezerv štiri države, in sicer ZDA 25 odstotkov, Rusija 16 odstotkov, Kitajska 11 odstotkov in Avstralija 9 odstotkov. Pri tem se, glede na to, da so viri premoga razprostranjeni po vsem svetu, povpra{eva-nje po premogu pokriva ve~idel znotraj posameznih regij v odvisnosti od cene in stro{kov transporta, mednarodna trgovina s premogom pa dosega le 13 odstotkov. V Sloveniji zdaj dostopne zaloge zna{ajo 42 MT rjavega premoga v Rudniku Trbov-lje–Hrastnik in 177 MT lignita v Premogovniku Velenje, pri ~emer je virov premoga pri nas veliko ve~ in le`ijo v vrsti nahajali{~. V skladu z vlogo premoga kot energetskega vira v Evropski uniji bi morali tudi pri nas strategijo uporabe tega dragocenega energetskega vira zasnovati na ekonomi~nosti, okoljevarstvenih pogojih, na~elu zanesljivosti oskrbe in vlogi premoga kot strate{ke energetske rezerve. In ob upo{tevanju teh na~el, je v svoji predstavitvi poudaril dr. Milan Medved, bi morala Slovenija premogovni{tvo ohraniti kot del energetskega gospodarstva, saj sodi premog poleg vode med edine do-ma~e pomembne primarne vire energije. Pri tem ne gre tudi pozabiti, da kljub odpiranju trga z elektri~no energijo ter povezovanju posameznih elektroenergetskih sistemov, vse evropske dr`ave ohranjajo in krepijo lastne elektroenergetske sisteme. Zaloge premoga v Velenju, ki bo v prihodnje na{ edini premogovnik, za-do{~ajo vsaj {e za petdeset let oziroma do konca `ivljenjske dobe obratovanja termoenergetskih blokov v {o{tanjski termoelektrarni. Kljub problemom s kakovostjo premoga oziroma emisijami CO2 in ceno premoga, ki je trenutno {e nekoliko vi{ja od cen na svetovnem trgu, je za ohranitev slovenske minimalne samooskrbe z elektri~no energijo bistveno to proizvodnjo ohraniti. Dosedanje investicije v ~istilne naprave in tehno-lo{ko racionalizacijo postrojenj v [o{tanju to vsekakor omogo~ajo, napovedana zdru`itev s slovenskimi hidroelektrarnami pa bi zagotovila tudi trajno konkuren~nost tak{nega podjetja. BRANE JANJI] MIRO JAKOMIN MINKA SKUBIC proizvodnja in oskrba JUNIJSKI PADEC PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE mjotem ko smo bili zadnjih nekaj mesecev priča rasti porabe električne energije, se je ta sesti letošnji mesec zmanjšala, saj so slovenski odjemalci junija iz omrežja prevzeli 850,1 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 2,6 milijona oziroma za 0,3 odstotka manj kot isti mesec lani. Odjem se je občutneje zmanjšal predvsem pri neposrednih odjemalcih, kjer je bil za 7,1 milijona kilovatnih ur ali 3,9 odstotka manjši, pri čemer je bil nižji od lanskega še zlasti v Rušah, na Ravnah pa predvsem zaradi lastne proizvodnje energije. Medtem pa so distribucijska podjetja porabo v primerjalnem obdobju tudi tokrat presegla, in sicer za 4,5 milijona kilovatnih ur oziroma je btla v primerjavi z junijem lani višja za 0,7 odstotka. Dejansko doseženi rezultati so bili tudi za 2,6 odstotka pod ocenami, zapisanimi v letošnji indikativni elektroenergetski bilanci. ELEKTRARNE SE NAPREJ S POLNO MOČJO €4/o [A/obri proizvodni rezultati, ki so v hidroelektrarnah letos predvsem posledica zelo ugodnih hidroloških razmer, so se nadaljevali tudi šesti letošnji mesec, saj smo iz domačih proizvodnih objektov junija pridobili kar 947,8 milijona kilovatnih ur električne energije in tako lanske rezultate presegli za 13 odstotkov. Tudi tokrat so se še posebej izkazale hidroelektrarne, ki so junija v omrežje prispevale 390,1 milijona kilovatnih ur elektrike ali skoraj za 28,9 milijona kilovatnih ur več kot v istem času lani. Nad pričakovanji pa so obratovale tudi jedrska elektrarna Krško in druge slovenske termoelektrarne, ki so skupaj proizvedle 557,7 milijona kilovatnih ur in za dobre 4 odstotke presegle lanske rezultate. Za zagotovitev nemotenega obratovanja in uravnavanje ponudbe in povpraševanja smo morali sicer nekaj električne energije tudi uvoziti, in sicer 161 milijonov kilovatnih ur (skoraj 40-odstotna rast), na tuje pa smo prodali tudi za 233,8 milijona kilovatnih ur presežkov (200-odstotna rast). * upoštevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu OB POLLETJU 1,5 ODSTOTNA RAST PORABE GWh 1000 800 600 400 200 Junij 2000 Junij 2001 Ll NEPOSREDNI U DISTRIBUCIJA Ll SKUPAJ 0 DEM SEL SENG NEK* TEŠ TET TE-T0L TEB* Junij 2000 Junij 2001 l/ Sloveniji smo v prvih šestih letošnjih mesecih porabili 5 milijard 337,9 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 80,4 milijona oziroma za 1,5 odstotka več kot v istem lanskem obdobju. Odjem se je povečal tako pri neposrednih odjemalcih, ki so s porabljenimi milijardo 37,1 milijona kilovatnih ur lanske rezultate presegli za 2,3 odstotka, kot pri distribucijskih podjetjih, ki so iz prenosnega omrežja v prvem polletju prevzela 4 milijarde 300,8 milijona kilovatnih ur oziroma za 1,3 odstotka več kot v tem času lani. Večino potreb smo uspešno pokrili z domačo proizvodnjo, saj so se po zaslugi izjemno ugodnih hidroloških razmer še zlasti izkazale hidroelektrarne, ki so v omrežje oddale 2 milijardi 114,7 milijona kilovatnih ur električne energije oziroma skoraj za 43 odstotkov več kot lani. Dobro pa so delale tudi jedrska elektrarna Krško in druge termoelektrarne, ki so do konca junija v omrežje prispevale 4 milijarde 339,3 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 5,4 odstotka več kot v istem času lani. GWh 1000 Junij 2000 Junij 2001 I PROIZVODNJA D PORABA d UVOZ D IZVOZ 7 iz energetskih okolij Zadnji podpis pogodb med elektrogospodarskimi podjetji pred odpiranjem trga. PODPIS POGOD KUPEC ELEKTRIKE POSTAJA KRALJ Sredi julija so potekle dosedanje kupoprodajne pogodbe med podjetji elektrogospodarstva, in treba je bilo pripraviti nove, na novih temeljih. Na vsesplo{no zadovoljstvo vseh so levji dele` pri pripravi teh pogodb nosile strokovne slu`be Elesa, ki so `e doslej skrbele za njihovo pripravo. Direktorji elektrogospodarskih podjetij so pogodbe, ki veljajo od 15. julija do konca leto{njega leta, podpisali 17. julija v Novi Gorici. Nove pogodbe med podjetji elektrogospodarskega sistema temeljijo na indikativnem planu poslovanja sistema in leto{nji elektroenergetski bilanci, ki ju je sprejela vlada. Novost sedanjih pogodb pa je, da urejajo pogodbene odnose neposredne prodaje proizvodnih podjetij distribucijskim podjetjem. Proizvodna podjetja /DEM, SENG, SEL, TE[ in TEB/ nastopajo z eno pogodbo, vendar pa vsaka s svojo prodajno ceno kWh. Ker je vlada aprila podalj{ala Elesu obveznosti dobav elektri~ne energije neposrednim porabnikom, je Eles za odjem neposrednih porabnikov sklenil pogodbe s proizvodnimi podjetji. Poleg tega je Eles kot upravljalec prenosnega omre`ja sklenil pogodbe z vsemi petimi distribucijskimi podjetji o dostopu do prenosnega omre`ja. S temi pogodbami distribucijska podjetja uveljavljajo dostop do prenosnega omre`ja za upravi~ene odjemalce, tarifne odjemalce in kvalificirane proizvajalce, ki so priklju~eni na prenosno distribucijsko omre`je. Poleg omenjenih pogodb je Eles sklenil pogodbe z DEM, SEL, SENG, TE[ in TEB za sistemske storitve. Julija sklenjene in podpisane pogodbe pomenijo za~etek vzpostavitve fi-nan~nih tokov, skladno z energetskim zakonom. Da prehod ne bi bil prehud, pogodbe vsebujejo tudi oblikovanje rizi~nega fonda pri Elesu za morebitne bistvene spremembe v strukturi proizvodnje ali nadome{-~anja izpada velikih enot. Hkrati pa so priprava na pribli`evanje tr`nim kupoprodajnim odnosom, ki nas ~akajo `e naslednje leto. Leta 2002 nas bodo razmere na doma~em trgu prisilile, da bomo odprli trg pol leta pred zakonsko predvidenim rokom. Pogodbe za naslednje leto pa morajo biti pripravljene in podpisane `e septembra. Zato tudi taka naglica z ustanovitvijo energetskega holdinga. Slednji bi lahko nastopal kot samostojni subjekt z enotno ceno, ki bi si jo posamezne elektrarne porazdelile. MINKA SKUBIC SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA NIKOLI NE RE^I - NIKOLI! Nikoli ne bomo pristali na gradnjo izravnalnega bazena v okolici Bleda! Tako so od lani, ko so odločno zavr- nili obravnavo izvedbenih na~rtov za gradnjo tega objekta, pa vse do danes vzklikali blejski svetniki. Vendar: Nikoli ne reci - nikoli! To reklo je junija blejskemu `upanu na sre~anju v HE Moste citiral okoljevarstveni minister Janez Kopa~ in obljubil, da se bo ~im prej sku{al pogovoriti s predstavniki blejskega ob~inskega sveta. Medtem se je na Bledu {e bolj zaostrilo vpra{anje, kam s komunalnimi in drugimi odpadki, pod katerimi se »biser pod Triglavom« vse bolj du{i. Hkrati je v javnosti odmevala novica, da bi ob~ina @irovnica sogla{ala s po-dalj{anjem pogodbe za odlaganje blejskih smeti na jeseni{ki deponiji, vendar le pod pogojem, da Bled ne bo ve~ nasprotoval gradnji izravnalnega bazena HE Moste. Sode~ po prvih znamenjih, so se blejski ob~inski mo`je vendarle toliko omeh~ali, da so se za~eli vsaj pogovarjati o problematiki celovite sanacije HE Moste. Zgodilo pa se je nekaj {e bolj presenetljivega: V za~etku julija so na seji celo preklicali svoja odklonilna sta-li{~a do gradnje akumulacijskega jezera na obmo~ju Bleda in pristali na dialog. Kaj to v resnici pomeni, je v tem trenutku te`ko re~i. Ne smemo namre~ pozabiti, da se sprejeta sta-li{~a v~asih spremenijo {e isti dan, da o nenavadnih preobratih v ~asu enega tedna ali meseca sploh ne govori- mo. JAKOMIN Okoljevarstveni minister Janez Kopa~ je blejskemu `upanu na obisku v HE Moste predlagal odkrit dialog pri iskanju celovite vodnogospodarske in energetske re{itve na obmo~ju Jesenic, @irovnice in Bleda. I I 8 0 pod medijskim žarometom JULIJA KLJUB POVPRAŠEVANJU MALO POSLOV V okviru rednih tržnih sestankov za prodajo električne energije, ki potekajo ob četrtkih v prostorih Elesa, julija kljub precejšnjemu povpraševanju ni bilo veliko sklenjenih poslov. Do zastoja je prišlo potem, ko se je sestanka 12. julija prvič poleg devetih kupcev udeležilo tudi sedem prodajalcev električne energije, ki so v tej vlogi nadomestili Eles, kot edinega prodajalca električne energije na prejšnjih tržnih sestankih. Tržni sestanek je potekal po sistemu dvostranske avkcije, na kateri podajajo ponudbe tako kupci, kot prodajalci. S strani kupcev je bilo danih šest ponudb, in sicer tri ponudbe za nakup pasovne energije od ponedeljka do petka in ena ponudba za nakup pasovne energije od sobote do nedelje. Vse štiri ponudbe pa so bile neuspešne, saj s strani prodajalcev ni bila dana nobena nasprotna ponudba za prodajo električne energije. Podani sta bili tudi dve ponudbi za nakup nočne energije od ponedeljka do petka, ki pa prav tako nista dobili ustrezne ponudbe s strani prodajalcev, kar z drugimi besedami pomeni, da kljub povpraševanju in zainteresiranosti kupcev za nakup električne energije omenjeni četrtek ni bilo sklenjenega nobenega posla. Podobne razmere so se ponovile tudi teden pozneje, saj kljub dobri udeležbi prodajalci in kupci električne energije tudi tokrat niso našli skupnega jezika. Na tem sestanku je bilo navzočih sedem kupcev in pet prodajalcev električne energije. Za nakup pasovne energije od ponedeljka do petka je bilo danih 17 ponudb za nakup, pri čemer je najugodnejša nakupna ponudba bila 6000 SIT/MWh. Najugodnejša prodajna ponudba za prodajo tovrstne električne energije pa je znašala 7100 SIT/MWh. Veliko zanimanje je bilo tudi za nakup pasovne energije od sobote do nedelje, za katero je bilo 10 ponudb za nakup. Najvišja cena, ki so jo bili pripravljeni plačati kupci, je bila 5200 SIT/MWh. Najnižja cena, ki so jo ponudili prodajalci za ta produkt, pa je bila 7050 SIT/MWh. Dani sta bili tudi dve ponudbi za prodajo trapezne energije od ponedeljka do petka v cenovnem razponu od 7400 SIT do 8000 SIT za MWh, ki pa ni- čAS ZA LICENCE Agencija za energijo je doslej dobila že 219 vlog za izdajo licenc LE SE za opravljanje energetske dejavnosti, aprila pa jih je energetskim DO OKTOBRA gospodarskim družbam podelila 43. Izdala je že tudi 155 odločb o pridobitvi licence, od tega jih je 83 že pravnomočnih. V postopku pa je še 64 prispelih vlog. Ce bodo prosilci izpolnjevali predpisane pogoje, bo v Sloveniji v naslednjih dneh že več kot 200 veljavnih licenc za opravljanje energetske dejavnosti. Do konca leta oziroma 7. oktobra, ko poteče rok za oddajo vlog pa se utegne njihovo število še krepko povečati, saj v agenciji ocenjujejo, da so doslej prejeli le slabo četrtino vseh potencialnih vlog. Sicer pa morajo licence pridobiti vsa v javno energetsko omrežje vključena energetska podjetja, torej tudi male hidroelektrarne. V agenciji slednje zato opozarjajo, naj pohitijo z vlogami, saj je doslej vlogo za pridobitev licenc oddalo le nekaj malih hidroelektrarn, kipa brez tega dokumenta ne bodo mogle pridobiti statusa kvalificiranih proizvajalcev. Dnevnik, 3. julij DOGOVOR MED Urad za varstvo konkurence je uvedel postopek proti vsem petim DISTRIBUCIJO elektrodistribucijskim podjetjem, in sicer zato, ker obstaja verjet- NAJBI BIL KARMEN nost, da so ta podjetja, ki skupaj obvladujejo kar 99,7 odstotka distribucije električne energije, s podpisom pisma o nameri o poslovnem sodelovanju kršila zakon o preprečevanju omejevanja konkurence. Podjetja so se v omenjenem pismu med drugim sporazumela o glavnih nalogah, s katerimi bi dosegla skupen nakup električne energije po najnižji možni ceni. Takšna vsebina pa naj bi bila v nasprotju spetim členom navedenega zakona, ki med drugim prepoveduje neposredno ali posredno določanje nakupne in prodajne cene ali drugih poslovnih pogojev ter razdelitev trga ali nabavnih virov med udeleženci. Finance, 9- julij MAJA ZA Po podatkih državnega statističnega urada je bila maja letos pov-1 7 ODSTOTKA prečna neto plača na zaposlenega dobrih 132 tisočakov, kar je bi-VlSJE PLACE ^° za 1' 7 odstotka več kot aprila in za 11,8 odstotka več kot maja lani. Gledano skozi rast cen življenjskih stroškov pa so se maja plače v primerjavi z aprilom dejansko realno povečale za 0,7 odstotka, v primerjavi z lanskim majem pa so bile višje za 2 odstotka. Zanimivi so tudi podatki za petmesečno obdobje, saj so zaposleni v tem času v povprečju prejeli po 130.677 tolarjev neto plače, kar je bilo za 13,3 odstotka več kot v istem obdobju leta 2000. Večer, 17. julij 0 NOVI DELAVSKI Vsa večja vprašanja iz novega predloga zakona o delovnih raz-ZAKONODAJI nierjih, ki ga vlada pripravlja za drugo zakonodajno obravnavo, ZNOVA JESENI so tudi po zadnjih sestankih ostala nerešena in bodo tako morala počakati do jeseni, ko bodo pogajalske skupine spet v polni zasedbi. Do septembra naj bi tako počakale zakonske določbe, s katerimi naj bi uredili osnovo za izračun odpravnine, če delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali zaradi nesposobnosti. Neusklajena je ostala tudi višina dodatka za nočno delo, nadure in podobno, za katere delodajalci menijo, da ne sodijo v ta zakon, temveč se določijo s kolektivno pogodbo. Prav tako naj po njihovem mnenju ne bi bila stvar novega zakona povračila stroškov v zvezi z delom (za prehrano, prevoz na delo), regres in odpravnina ob upokojitvi. Precej neskladij pa je tudi glede tega, ali naj se čas odmora oziroma malica šteje v delovni čas ali ne. Skratka, pogajalce čaka še veliko dela, čeprav jim je precej spornih vprašanj vendarle že uspelo rešiti pred dopusti. Finance, 17. julij PRIREDIL BRANE JANJIČ iz energetskih okolij sta dobili nasprotne ponudbe s strani kupcev. Zaradi prevelikega cenovnega razkoraka med prodajalci in kupci tudi na tem tr`nem sestanku tako kljub velikemu zanimanju vseh ude-le`encev ni bilo sklenjenih nobenih poslov. BRANE JANJI] ELEKTRO P 10 KMALU ČETRTA SKUPŠČINA DRUŽBE Uprava na podlagi 38. člena statuta družbe Elektro Primorska sklicuje 4. skupščino družbe Elektro Primorska. Skupščina bo v četrtek, 6. septembra, ob 14. uri na sedežu družbe v Novi Gorici, Erjavčeva 22 (sejna soba v pritličju), in sicer po naslednjih točkah dnevnega reda: odprtje skupščine in izvolitev delovnih teles skupščine; sprejem letnega poročila za leto 2000 z mnenjem revizorja in sklepa o ugotovitvi in pokrivanju izgube za leto 2000; sprejem Temeljev poslovne politike družbe Elektro Primorska za leto 2001; sprejem sprememb in dopolnitev statuta; odpoklic članice nadzornega sveta in imenovanje novega člana nadzornega sveta predstavnika delničarjev; sprejem sklepa o višini sejnin nadzornega sveta družbe; imenovanje pooblaščene revizijske družbe; vprašanja in predlogi delničarjev. Gradivo za skupščino s predlogi sklepov delničarjem bo na razpolago v tajništvu uprave na sedežu družbe vsak delavnik od 9- do 12. ure, in sicer od dneva objave dnevnega reda do vključno dneva zasedanja skupščine. Na skupščini delničarjev se odloča o objavljenih predlogih po posameznih točkah dnevnega reda. Skupščine se lahko udeležijo imetniki navadnih delnic, ki so vpisani v delniško knjigo, njihovi pooblaščenci ali zastopniki. Pooblastilo mora biti pisno. Pogoj za udeležbo na skupščini in glasovalno pravico lahko uresničijo delničarji, njihovi zastopniki ali pooblaščenci, ki tri dni pred zasedanjem skup- ščine v tajništvu uprave na sedežu družbe pisno prijavijo svojo udeležbo. Delničarje prosimo, da pridejo na skupščino eno uro pred zasedanjem, zaradi vzpostavitve evidenc in morebitnega prevzema glasovnic za glasovanje na skupščini. Delničarji oziroma njihovi pooblaščenci se izkažejo z osebnim dokumentom, pisnim pooblastilom, zako- niti zastopnik pa tudi z izpisom iz sodnega registra. Sejna dvorana bo odprta eno uro pred za~etkom zasedanja skup- {~ine. ^e skup{~ina ne bo sklep~na, se skli~e nova seja skup{~ine z istim dnevnim redom, na kateri se veljavno odlo~a ne glede na vi{ino zastopanega osnovnega kapitala. NEVA TABAJ ELEKTRO LJUBLJANA ZELO POMEMBNI DOBRI POSLOVNI ODNOSI »Na{a pri~akovanja ob odpiranju trga z elektri~no energijo so seveda tak{na, da bi tudi v prihodnje radi zadr`ali vse odjemalce na na{em ob-mo~ju,« pojasnjuje Vincenc Jan{a, direktor delni{ke dru`be Ljubljana. Tako kot v drugih delih distribucije si tudi v tem podjetju zelo prizadevajo, da bi ostali zanesljiv in konku-ren~en dobavitelj elektri~ne energije v odnosu do odjemalcev. Ker z njimi `elijo skleniti pogodbe o dobavi elek-tri~ne energije, si v novej{em ~asu {e bolj prizadevajo za kakovostne storitve pri izdaji soglasij, izdelavi projektne dokumentacije, izgradnji elektroenergetskih naprav, vzdr`evanju, vodenju sistema in svetovanju odjemalcem. Kot pojasnjuje Vincenc Jan{a, lahko zastavljene cilje na po-dro~ju odpiranja trga, ki so usmerjeni k izpolnitvi pri~akovanj in zadovoljstvu odjemalcev, uresni~ijo samo s sodelovanjem vseh zaposlenih. Da imajo v procesu odpiranja trga z elektri~no energijo pomembno vlogo prav ljudje, potrjuje tudi namestnik direktorja dru`be Mihael Prvin{ek. Kot poudarja, so na trgu elektri~ne energije zelo pomembni dobri poslovni odnosi. Ti so med Elektro Ljubljano in njihovimi odjemalci `e vzpostavljeni, kar je ena od poglavitnih prednosti podjetja. Seveda pa te prednosti niso dane same po sebi, temve~ je treba vse izku{nje in znanje izkoristiti pri sklenitvi novih pogodb z odjemalci. Ob {tevilnih dejavnostih pri odpiranju trga, o katerih smo pisali `e v prej{njih {tevilkah Na{ega stika, pa si v Elektro Ljubljani prizadevajo tudi za izbolj{anje obve{~anja zaposlenih o aktualnih dogodkih v podjetju. V za~etku leta so ustanovili lastno interno glasilo Elektro novice. »Velik del obve{~anja zaposlenih v podjetju, poslovnih sodelavcev in celotne javnosti, lahko podjetje dose`e z lastnim glasilom,« je med drugim v prvi {tevilki tega glasila zapisala mlada in ambiciozna urednica Violeta Irgl. MIRO JAKOMIN Vincenc Jan{a, direktor delni{ke dru`be Elektro Ljubljana. ELEKTRO GORENJSKA CILJ OHRANITEV DOSEDANJIH »Odpiranje trga je brez dvoma izziv in prilo`nost v proizvodnji in distribuciji elektri~ne energije,« pravi mag. Drago [tefe, direktor Elektro Gorenjske, d. d., ki z elektri~no energijo oskrbuje 80.000 odjemalcev na Gorenjskem. Desetletnico samostojne, suverene dr`ave Slovenije, je javno podjetje Elektro Gorenjska zaznamovalo s prehodom in transformacijo iz dru`-benega podjetja v delni{ko dru`bo, uvajanjem vi{je kakovosti elektroenergetskih naprav, ki so okoljevar-stveno neopore~ne in s stali{~a dobave elektri~ne energije omogo~ajo dol-goro~no kakovostno distribucijo elektri~ne energije. Uveljavitev novega Energetskega zakona in zahteva po odpiranju doma~ega trga z elektri~no energijo v letu 2001, zaznamuje in pomeni pomembno prelomnico v 62 poslovanju dru`be. V skladu z zahtevami zakonodaje se je Elektro Gorenjska preoblikovala v poslovne enote, ki opravljajo javne gospodarske dejavnosti, in so regulirane v obliki PE za upravljanje distribucijskega omre`ja, PE za distribucijo elektri~ne energije in PE za dobavo elektri~ne energije tarifnim odjemalcem oziroma tistim, ki imajo priklju~no mo~ manj kot 41 kW, to je predvsem gospodinjstvom. V okviru dobave je tudi tr`na dejavnost za prodajo elek-tri~ne energije upravi~enim odjemalcem z naro~eno mo~jo nad 41 kW. Tr`na dejavnost se opravlja tudi pri novih gradnjah elektroenergetskih naprav in v ~etrti PE za proizvodnjo elektri~ne energije s 15 lastnimi malimi elektrarnami. Poslovnim enotam dajejo podporo tehni~ni sektor, splo{no kadrovski sektor in finan~no ekonomski sektor. »Elektro Gorenjska je pridobila licenco za trgovanje z elektri~no energijo in `eli biti tako kot doslej dober poslovni partner in najugodnej{i dobavitelj elektrike upravi~enim odjemalcem, saj je na{ cilj kupce tudi ob-dr`ati. Doslej smo si pridobili veliko izku{enj in kljub temu, da je bila to monopolna dejavnost, je bila za nas distributerje posebna, saj nam je znotraj energetskega kola~a vedno odmerila premajhen denarni zalogaj. Kljub temu pa smo vedno prodajali kakovosten izdelek, saj sodobna tehnologija od nas zahteva kakovostno napetost in frekvenco. Tudi v prihodnje bomo ponudniki elektri~ne energije in storitev. Podjetje podpira vlaganja v razvoj in izobra`evanje kadrov za marketing in prodajo elektri~ne energije. Odpiranje energetskega trga pri-na{a veliko novosti in nanje se v Elektro Gorenjski pripravljamo z veliko odgovornostjo, saj se zavedamo, da je od uspe{nih poslov odvisen tudi pomemben del dohodka dru`be Elektro Gorenjska. Poleg pisnih informacij smo za upravi~ene odjemalce pripravili informativno sre~anje in seznanitev z odpiranjem energetskega trga, saj so tako dobili mo`nost za neposredna vpra{anja in odgovore na vrsto sprememb, povezanih z energetskim trgom. Z na{imi ugodnimi pogoji pri oskrbi z elektri~no energijo pa jih bomo seznanili tudi v neposrednih individualnih sre~anjih. Poleg prodaje elektri~ne energije bomo svojim kupcem ponujali tudi re{itve za izbolj{anje kakovosti oskrbe, ener- getsko svetovanje in druge storitve. Izkoristili bomo prednosti izku{enj, znanje in `e vzpostavljene poslovne odnose z odjemalci,« je dejal mag. Drago [tefe. Sicer pa bo Elektro Gorenjska, d.d., Kranj na lokaciji Primskovo, kjer je nova upravna stavba, z zgraditvijo prepotrebnega distribucijskega centra vodenja v najvi{ji eta`i, postalo ne samo elektroenergetsko, temve~ v nekaj letih tudi informacijsko vozli{~e in sti~i{~e poti. Zahteven projekt je `e v fazi priprav in izbire sodobne tehnologije, ki bo omogo~ala kakovostno vodenje. DRAGO PAPLER ZANIMIVO SREČANJE SVETOVALCEV ZA MENEDZMENT Združenje za management consulting Slovenije je konec junija na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani organiziralo redno letno skupščino ter četrto srečanje svetovalcev za management consulting Slovenije. Na srečanju, ki se ga je udeležilo okrog 30 svetovalcev, so obravnavali in potrdili poročilo o dosedanjem delu in načrt dejavnosti v času do prihodnje skupščine. Največ aktivnosti bo združenje usmerilo v nadaljevanje že začetih projektov v prvem polletju 2001, več bo poudarkov na promociji, pridobivanju novih članic itd. Pri vključevanju v mednarodno sodelovanje bo omenjeno združenje nadaljevalo aktivno delo v FEACO (to je Zveza združenj evropskih držav za svetovanje menedžmentu) in kandidiralo za organizacijo letne konference v Ljubljani leta 2004. Na srečanju je o vlogi svetovanja menedžmentu v Severni Ameriki govoril Alan Andolsen iz družbe Naremco iz ZDA ter podpredsednik Severnoameriškega združenja družb za svetovanje menedžmentu. V predstavitvi je poudaril hitro rast svetovanja ameriškemu menedžmentu in pojasnil osnove svetovanja, kot so lastništvo, nadarjenost svetovalcev, pravica do nagrade za opravljeno delo, pravna ureditev itd. Srednje velika podjetja pri svetovanju praviloma niso uspešna; ali se razvijejo v velika podjetja za globalni nastop, ali pa se omeji- jo na velikost, ki omogo~a specializacijo dejavnosti. Alan Andolsen je med drugim povedal, da svetovalci sklenejo manj kot za 15 odstotkov vrednosti storitev na podlagi pravic v lastni{tvu naro~nika, ker se sistem uveljavlja {ele po letu 1997 in ve~ina svetovalcev raje dela za nagrade. Eden od vzrokov za pristajanje na nagrade je po navadi zapleteno dolo~anje meril udele`be v pravicah naro~nika, medsebojno nezaupanje ter nepredvidljivi u~inki storitev na poslovanje naro~nika. Sicer pa so na tem sre~an-ju predstavili tudi rezultate raziskave slovenskega trga na podro~ju svetovanja mened`mentu. V raziskavo so bila vklju~ena podjetja kot naro~niki svetovalnih storitev, svetovalne dru`-be ter svetovalci. Cilj raziskave je bil predvsem ugotoviti zna~ilnosti omenjenega trga na strani povpra{evanja in ponudbe ter vrste in obseg potreb po usposabljanju svetovalcev. Po mnenju udele`encev je raziskava v celoti dosegla postavljene cilje in ponuja zanimive in koristne informacije posameznim svetovalnim dru`bam pri njihovem odlo~anju o smereh in na~inih poslovanja. MIRO JAKOMIN MTMT« V MARIBORO ZAGOVARJAJO POLICENTRIČNI RAZVOJ Boris Sovič se s svojim delovanjem na številnih področjih uvršča med najvidnejše osebnosti. In to ne samo zato, ker je župan mestne občine Maribor, temveč v prvi vrsti zaradi mnogih projektov, ki jih je uspešno uresničil na družbenem, socialnem, gospodarskem, komunalnem in kulturnem področju. Se posebej omenimo njegovo zavzemanje za uresničitev ključnih energetskih projektov. Kot je znano, je leta 1993 kot državni sekretar za energetiko prevzel veliko odgovornost za stabilno in učinkovito, socialno sprejemljivo, tehnološko sodobno in okolju prijazno oskrbo države z energijo. V obdobju, ko je bil državni sekretar, je bila pripravljena Resolucija o strategiji rabe in oskrbe z energijo v Sloveniji. Na tej podlagi se je začela tehnološka posodobitev ključnih proizvodnih elektroenergetskih objektov v državi. V tistem času so ustanovili Direkcijo za energijo v Mariboru, Direkcijo za rudarstvo v Velenju, Agencijo za učin- // iz energetskih okolij kovito rabo energije v Ljubljani, Sklad za razgradnjo NEK v Kr{kem ter mre`o energetsko svetovalnih slu`b po vsej dr`avi. Glede spominov na tedanji ~as je Boris Sovi~ povedal, da je vesel, ker je lahko sodeloval pri oblikovanju energetske politike; mnogo njegovih zamisli se je tudi dejansko uresni~ilo. Med zadevami, ki so {e danes aktualne, je omenil nadaljnje zavzemanje za policentri~ni razvoj. Pojasnil pa je tudi ve~ drugih zanimivih stvari, o katerih v tej {tevil-ki pi{emo v ~lankih Sede holdinga bo v Ljubljani ter V novih razmerah nujno hitrej{e prilagajanje. MIRO JAKOMIN OMSKO SOCIALNI ODBOR GET 12 SDE OPOZORIL NA POTREBO PO OBVEŠČANJU Na seji ekonomsko socialnega odbora (ESOE), ki je potekala 17- julija v Novi Gorici, so se udeleženci strinjali, da je predlog oblikovanja drugega stebra dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki so ga posredovali predstavniki delojemalcev, primeren za nadaljnja pogajanja. Kot je povedal Valter Vodopivec, podpredsednik SDE, so predstavniki delodajalcev poudarili, da je za pogajanja o višini sredstev, ki bi jih družbe vplačevale v sklad, treba počakati do priprave osnutkov načrtov poslovanja družb za leto 2002. S to ugotovitvijo se je strinjal tudi predstavnik vlade, ob zagotovilu, da bodo načrti poslovanja v zadostni meri znani septembra. To pomeni, da bi takrat lahko nadaljevali pogajanja o višini sredstev za dodatno pokojninsko zavarovanje in bi ta sistem lahko zaživel v začetku prihodnjega leta. Ob tem so predstavniki delojemalcev opozorili, da bo treba upoštevati še vedno deloma odprto vprašanje uskladitve plač v energetiki. Sicer pa so se udeleženci strinjali, da so izračuni predvidenih stroškov za dodatno pokojninsko zavarovanje, ki sta jih pripravili komisiji za spremljanje izvajanja kolektivne pogodbe, dovolj natančni za nadaljnja pogajanja. Sklenili so, da vse energetske družbe do naslednje seje ESOE pripravijo oceno stroškov za dodatno pokojninsko zavarovanje. Glede petega odstavka predloga je treba pridobiti pravno mnenje o skladnosti predlagane re{itve z veljavno zakonodajo. O ponudbah in morebitni izbiri izvajalca oziroma upravljalca pokojninskega sklada pa bo ESOE razpravljal na prihodnji seji na podlagi med sabo primerljivih ponudb. Omenimo pa {e, da je dr. Robert Golob na seji predstavil okvirni na~rt lastni{ke strukture bodo~ega holdinga. Pri tem so predstavniki SDE-ja izrazili zahtevo po rednem informiranju o vseh aktivnostih na podro~ju preoblikovanja in prestrukturiranja energetike. O tem je bil na seji s predstavnikom vlade sprejet tudi ustrezen dogovor. Poleg tega je sindikalna stran {e predlagala, da bi v novo oblikovani holding vklju~ili tudi dru`be distribucije. Sicer pa so na seji za sekretarja ESOE imenovali Toma`a - Viktorja Hassla. MIRO JAKOMIN CIJA RAO BOLJ[A RADIOLO[KA VARNOST Strokovnjaki Agencije za radioaktivne odpadke /ARAO/ so v sodelovanju s strokovnjaki iz avstrijskega raziskovalnega centra v Seibersdorfu konec junija uspe{no izvedli obdelavo in pripravo radijevih zaprtih virov, ki so bili uskladi{~eni v Centralnem skladi{~u radioaktivnih odpadkov v Brinju. Projekt je v celoti financirala Mednarodna agencija za atomsko energijo. Ve~ina radijevih zaprtih virov v skla-di{~u izvira iz medicine, nekaj pa tudi iz industrije. Vse vire so v posebnem prostoru na In{titutu Jo`ef Stefan v tako imenovani »vro~i celici« odprli in njihovo vsebino najprej vstavili v posebno kapsulo iz nerja-ve~ega jekla in jo po zapolnitvi zava-rili. Po natan~nem pregledu zvara so kapsule vlo`ili v svin~ev kontejner, tega pa nato {e v 200-litrski sod s cementno matriko, v katerem je prostora za tri svin~eve kontejnerje. Tako so prepakirali okrog 200 radijevih virov in z njimi napolnili dva svin~ena kontejnerja oziroma en sam sod. Po besedah dr. Irene Mele, direktorice ARAO, so se akcije lotili z namenom, da dodatno izbolj{ajo radio-lo{ko varnost skladi{~a ter delovne razmere v njem. Hkrati z obdelavo in pripravo teh virov so v agenciji iz-bolj{ali tudi evidenco obstoje~ega inventarja nizko in srednje radioaktiv- nih odpadkov, ki se nahajajo v centralnem skladi{~u v Brinju pri Ljubljani. MINKA SKUBIC ELES - SDE V NASLEDNJEM OBDOBJU Na skupni junijski seji ~lanov izvr{il-nega odbora sindikalnih podru`nic sindikata ELES - SDE so razpravljali o problemih, ki jih v zadnjem ~asu ~utijo zaposleni. Po besedah predsednika Bojana Drola so vodstvu podjetja predlagali, da se oblikuje pogajalska skupina za spremembo tarifnega dela kolektivne pogodbe Elektro-Slo-venije, in sicer v skladu z reorganizacijo in spremembami zakonskih predpisov. Ker so na seji ugotovili, da {e vedno obstajajo nekatera nere{ena vpra{anja (dodatno pokojninsko zavarovanje, obra~un dela na praznik za leto 2000, ustanovitev {portnega dru{tva Eles), so predlagali sestanek sindikalnega izvr{ilnega odbora z direktorjem {e pred za~etkom dopustov. V zvezi z neuradno informacijo, po kateri je Eles lani posloval z do-bi~kom, so vodstvu zastavili vpra{an-je, ali je v skladu z 99. ~lenom kolektivne pogodbe Elektro-Slovenije mo-go~e del dobi~ka nameniti za pla~e zaposlenih. Poleg tega so ~lani izvr{il-nega odbora ponovno odprli vpra-{anje o zaposlitvi profesionalnega sekretarja sindikata in predlagali, da bi posku{ali najti ustrezno re{itev na sestanku z vodstvom podjetja. Na skupni seji IO so se pogovarjali tudi o volitvah za nadomestnega ~lana nadzornega sveta Elesa in predlagali kandidata sindikalne podru`nice Ljubljana. Sicer pa so ~lani izvr{ilnih odborov sindikalnih podru`nic za predsednika sindikata Elesa - SDE soglasno izvolili Bojana Drola, ki bo svojo dosedanjo funcijo opravljal tudi v naslednjem {tiri letnem obdobju. MIRO JAKOMIN PODPISANA PODJETNI[KA KOLEKTIVNA POGODBA V So{kih elektrarnah Nova Gorica, d.o.o., smo se s sprejemom podjet-ni{ke kolektivne pogodbe za~eli ukvarjati `e leta 1999. Po devetih uskla-jevalnih sestankih je delo lani zamrlo, 2973 Predsednik sindikata Neodvisnost KNSS dru`be SENG Silvester Medve{~ek in predsednica SDE dru`be SENG Nives Podgornik. predvsem zaradi pri~akovanj nove delovnopravne zakonodaje, in ponovno o`ivelo letos. Pri usklajevanju in v pogajanjih sta sodelovala oba reprezentativna sindikata dru`be, in sicer Sindikat dejavnosti energetike dru`be SENG in Sindikat Neodvisnost KNSS dru`be SENG. Podjet-ni{ko kolektivno pogodbo so direktor dru`be in oba predsednika sindikatov dru`be podpisali 2.julija. In kaj ob podpisu pravita predsednika sindikatov? Predsednik sindikata Neodvisnost KNSS dru`be Silvester Medve{~ek je povedal naslednje: »Ob podpisu podjetni{ke kolektivne pogodbe smo v sindikatu Neodvisnost KNSS dru`be zadovoljni. Skupaj s sindikatom SDE smo aktivno sodelovali pri usklajevanjih, pozneje pri pogajanjih in na koncu pri njenem podpisu. V sindikatu smo se tega projekta lotili strokovno. Odlo~ili smo se, da bomo do re{itev posku{ali priti s pomo~jo objektivnih meril in na~elnega pogajanja. Tako so pogajanja potekala v prijateljskem ozra~ju in njihov rezultat je dober dogovor. Zavedamo se, da smo s podpisom podjetni{ke kolektivne pogodbe {ele na za~etku neke nove poti, ki jo bomo oblikovali podpisniki te pogodbe.« Zadovoljstvo ob podpisu izra`ajo tudi v SDE dru`be. V ~asu od za~etka usklajevanj in pogajanj je sicer potekel mandat dosedanjemu predsedniku Simonu ^ernetu, na to funkcijo pa je bila maja izvoljena Nives Pod-gornik, ki se je v pogajanja vklju~ila tik pred koncem. V SDE so zadovoljni, da smo v podjetni{ki kolektivni pogodbi zajeli in v celoti uredili podro~je delovnih razmerij, kljub pri~akovanju nove delovnopravne zakonodaje, ter disciplinsko in od{kod-ninsko odgovornost. Na pla~nem delu so bila sicer zadr`ana obstoje~a relativna razmerja in izhodi{~na pla~a, vendar tak na~in urejanja podro~ja pla~ pomeni kakovostnej{o raven in izhodi{~e za nadaljnja pogajanja. V nadaljevanju pa je Nives Podgornik povedala: »V pogodbo smo vnesli tudi dolo~ilo, da bo dru`ba zagotovila pla~evanje dodatnega pokojninskega zavarovanja (II. steber). V ta namen bo treba skleniti tripartitni dogovor, in sicer med obema sindikatoma, svetom delavcev in dru`bo. Ker so ljudje in njihove zmo`nosti veliko bogastvo, pri~akujemo tudi v prihodnje tvorno sodelovanje z vodstvom dru`be.« JADRANKA LU@NIK AZSTAVA NA IBEJ ZVEZDE BOJANE BOH Tja do konca avgusta krasi hodnik vodstva IBE v Ljubljani 22 pastelov na papirju slikarke prof. dr. Bojane Boh. Avtorico so hkrati s poklicnim znanstveno raziskovalnim delom na Naravoslovno tehni{ki fakulteti nav-du{evali prou~evanje filozofije, duhovnih izro~il, umetnosti ter besedne in likovne ustvarjalnosti. Kot pravijo likovni kritiki, je v svojih likovnih do`ivetjih pravi izvir iskrenosti. Na papir prenese sebe, svojo du{o in do`ivetja. Njena neustavljiva likovna govorica barv in svetlobe je pretkana s ~istimi linijami. Trenutki veselja, obupa, vzponov in padcev so vtkani v strukturah zvezd, ki kot njena dlan kljubujejo mogo~nim in energetsko nabitim ozadjem. 13 01776275 ustanavljanje elektro holdinga Sede@ holdinga BO VL jubljani Po prvotni odlo~itvi vlade, da naj bi bila v holdingu zdru`ena hidropodjetja DEM, SEL in SENG, je julija pri{lo do nenadnega zasuka. MOP je predlagalo, da bi ustanovili elek-tro holding, ki bi poleg omenjenih HE zdru`eval tudi TE[, TEB in Premogovnik Velenje. Med koalicijskimi partnerji se je najprej vnela razprava, zakaj sploh potrebujemo elek-tro holding, nato pa so se zaostrila {e prerekanja, kje naj bo sede` holdinga. Na koncu se je vlada 26. julija odlo~ila, da bo sede` holdinga v Ljubljani, sede` organizacijske enote pa v Mariboru. Za vr{ilca dol`nosti direktorja je imenovala Draga Fabjana iz Brestanice. k 14 opja o ustanavljanju holdinga so se julija lomila tako reko~ povsod - na vladi, parlamentu, ministrstvu za okolje in prostor, v elektrogospodarskih podjetjih in drugod. [e zlasti omenimo silovite interesne bitke v Ljubljani, Mariboru, Sevnici itd. Ker so o dogajanju podrobneje poro~ali `e mediji, v prispevku omenimo le nekatere pomem-bnej{e vidike, predvsem strokovne, izpustimo pa podrobnosti, ki se v bistvu vrtijo okoli politi~nih interesov, strankarskih prepirov, polo`ajev, poslov, denarja in podobno. Ministrstvo za okolje in prostor je julija pripravilo predlog o ustanovitvi Holdinga slovenskih elektrarn. Predlagatelji so v obrazlo`itvi pojasnili poglavitne prednosti, in sicer glede enotnega nastopa na trgu pri prodaji elek-tri~ne energije, koncesijske pogodbe in re{evanja konkuren~nosti. Kot so med drugim poudarili, bo s kapitalsko povezavo hidroelektrarn, termoelektrarn in Premogovnika Velenje omo-go~eno optimalno nastopanje do- ma~ih proizvajalcev elektri~ne energije v razmerah odprtega trga. Enoten nastop zagotavlja ve~jo konku-ren~nost, zlasti pa u~inkovitej{e gospodarjenje, kakor doslej, ko so podjetja nastopala lo~eno. Poleg tega se HE in TE sistemsko dopolnjujejo v obdobjih pomanjkanja vode in ve~jega povpra{evanja po elektri~ni energiji. Z zakonom o pogojih koncesije za iz-kori{~anje energetskega potenciala spodnje Save je koncesijska pravica dodeljena Savskim elektrarnam Ljubljana. Gospodarsko in finan~no ministrstvo na podlagi strokovnih ugotovitev menita, da Savske elektrarne Ljubljana niso sposobne samostojno financirati projekta gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi. Na podlagi tega je vlada upravam treh slovenskih hidro podjetij dala nalogo, da izdelajo novelirano predinvesticijsko zasnovo v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo programov za javna naro~ila investicijskega zna~aja. Novelirana predinvesticijska zasnova je obravnavala varianto zdru`evanja samo hidro podjetij. V novelirani predinvesticijski zasnovi je v analizi ob~utljivosti ugotovljeno, da vklju~itev termoelektrarn v zdru`eno podjetje nebistveno vpliva na sposobnost financiranja projekta za gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi. In zaradi teh pozitivnih rezultatov je smotrno zdru`iti obe veji proizvodnje elektri~ne energije, jim dodeliti (v obliki prenosa) koncesijo in s skupnim znanjem in referencami pri gradnji novih objektov in obnov starih za~eti in uspe{no dokon~ati projekt gradnje HE na spodnji Savi. Glede re{evanja problema konku-ren~nosti pa so predlagatelji zapisali, da je proizvodnja slovenskih HE podjetij odvisna predvsem od hidro-lo{kih razmer, ki so v ve~ji meri nepredvidljive. Poleg tega v Sloveniji ni vodnih akumulacij za proizvodnjo vr{ne elektri~ne energije in sistemskih storitev, ki jih slovenski elektroenergetski sistem najbolj potrebuje. Tudi raziskave o polo`aju slovenskih proizvajalcev na odprtem evropskem trgu elektri~ne energije so pokazale, da je edina smotrna re{itev v njihovi integraciji. Slovenija lahko zadovoljivo re{i problem nasedlih investicij, ki je klju~no vpra{anje prehoda na tr`ne razmere, samo v primeru organizacijskih povezav ve~ine proizvajalcev. Na energetskem forumu, ki ga je sklical `upan Boris Sovi~, so predlagali, da bi sede` holdinga ustanovili v Mariboru. Predlog so utemeljili predvsem z ugodnimi prostorskimi, ekonomskimi, konkuren~nimi in kadrovskimi mo`nostmi, s katerimi razpolagajo v tem univerzitetnem mestu. Kot je povedal minister za okolje in prostor Janez Kopa~, je bilo na sestanku s predstavniki koalicijskih strank v za~etku najve~ nesporazumov okrog vpra{anja, zakaj sploh ustanavljati veliki elektroholding. Ko jim je pojasnil poglavitne razloge in so se `e strinjali, da je ustanavljanje holdinga ne samo smotrno, temve~ celo nujno, pa so se v naslednjih dneh zaostrila prerekanja o vpra{anju, ali naj bo sede` v Ljubljani ali Mariboru. Na tem podro~ju so bistveno pomembnej{a vsebinska vpra{anja, o katerih pa v zadnjem ~asu ni bilo veliko govora. KAJ JE POKAZALO SREČANJE PRI ZUPANU SOVIČU Mariborski župan Boris Sovič je 11. julija na občini sklical energetski forum in predstavnike nekaterih uglednih energetskih ustanov (srečanja se je udeležil tudi del nekdanjih vodilnih akterjev) seznanil s predlogom o ustanovitvi Holdinga slovenskih elektrarn, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor. Poudaril je, da je za tako pomembno vprašanje, kot je ustanavljanje holdinga, potrebna javna razprava, pomembna pa je tudi jasna informacija za strokovno in širšo javnost. Med predstavitvijo omenjenega predloga, ki jim ga je uspelo dobiti šele z velikimi napori, je Boris Sovič povedal, da naj bi v osnovni kapital družbe SIEL energetska podjetja prispevala naslednje deleže v tolarjih: DEM naj bi prispevale 99,9 milijarde, SEL 42 milijard, SENG 29 milijard, Premogovnik Velenje 27 milijard, TES 17 milijard in TEB 2,3 milijarde. Holding naj bi imel petčlanski nadzorni svet, predsednika in dva člana uprave, njegov sedež pa naj bi bil v Ljubljani na Hajdrihovi 2. V zvezi s tem predlogom so na energetskem forumu najprej poudarili, da se je treba prilagoditi novemu položaju pri odpiranju trga z električno energijo, kar seveda zahteva konkurenčnost proizvajalcev. S tem so povezana vprašanja glede stroškov, transparentnosti in usposobitve podjetij za delovanje v novih tržnih razmerah. Pri tem naj bi zasledovali čim nižjo ceno električne energije kot enega od pomembnih ciljev, še zlasti v prizadevanjih za dosego konkurenčnosti. Pri reševanju teh vprašanj naj bi angažirali tudi mariborsko podjetje EGS, r.i. Ob tem so na energetskem forumu obravnavali še nekatere druge vidike ustanavljanja holdinga in po razpravi predlagali, da bi bil sedež te družbe v Mariboru. Predlog so utemeljili z vidika prostorskih, ekonomskih, konkurenčnih in kadrovskih možnosti, pa tudi z vidika potrebe po enakomernem regionalnem razvoju. Kot so še poudarili, tako občutljivo vprašanje, kot je povezovanje slovenskih proizvajalcev električne energije, v končni fazi vpliva tako na ceno elektrike, ki jo bodo plačevali uporabniki, kot tudi na položaj slovenskih elektrarn v razmerah evropskega trga. Sicer pa je energetski forum pri županu Soviču podprl tudi dr. Miha Tom{i~ iz Centra za energetsko u~in-kovitost pri In{titutu Jo`ef [tefan. Ker se sre~anja zaradi obveznosti ni mogel udele`iti, je udele`encem poslal pismo. Kot je med drugim poudaril, je povezovanje podjetij za proizvodnjo elektri~ne energije na odprtem trgu o~itna nujnost, kar v zadnjih letih poleg {tudije o makroorga-niziranosti podjetij elektroenergetike potrjujejo tudi druge raziskave. V tem burnem obdobju, ki bo nedvomno trajalo vrsto let, je klju~no vpra{anje, kateri postopki vodijo k ~im hitrej{emu in cenej{emu prilagajanju, racionalizaciji in usposabljanju posameznih podjetij. ZDRU@ENJE ZA ENERGETIKO POZIVA K RAZUMNI RE[ITVI Upravni odbor Zdru`enja za energetiko Gospodarske zbornice Slovenije je na deseti seji, 13. julija, sprejel stali{~e, v katerem odlo~no podpira vsebinsko zasnovo organizacijskega in kapitalskega povezovanja podjetij za proizvodnjo elektri~ne energije in premo-govni{tva Slovenije. Odpiranje slovenskega trga elektri~ne energije preko dr`avnih meja `e v letu 2002 zahteva pravo~asne priprave podjetij na povsem nove razmere poslovanja. Zato z organizacijskim in kapitalskim povezovanjem proizvodnih podjetij elektrogospodarstva v holding slovenske proizvodnje elektri~ne energije ni mo-go~e odla{ati. ^lani upravnega odbora in predstavniki podjetij elektrogospodarstva in premogovni{tva Slovenije zato pozivajo odgovorne predstavnike dr`ave, ki predstavljajo ve~inskega lastnika podjetij, kakor tudi politi~ne stranke, da prese`ejo trenutna nesoglasja glede sede`a in kadrovskega vodenja podjetja ter ~im prej sprejmejo ustrezne ukrepe za izvedbo na~rtovane organizacijske in kapitalske povezave podjetij za proizvodnjo elektri~ne energije in premoga v enovito slovensko podjetje, ki bo kos zahtevnim nalogam zanesljive oskrbe dr`ave z elektriko v naslednjih letih in bo tudi ekonomsko uspe{no poslovalo. Poleg tega so na omenjeni seji med drugim obravnavali tudi koli~insko elektroenergetsko bilanco - raziskavo trga rabe in oskrbe Slovenije z elektri~no energijo v obdobju od leta 2002 do leta 2006 ter organizacijsko povezovanje podjetij za proizvodnjo elektri~ne energije v Sloveniji. MIRO JAKOMIN 15 aktualni intervju: dr. Robert Golob Bistvene so poslovne funkcije holdinga V ~asu, ko se precej{en del razprave vrti okrog vpra{anja, kje ustanoviti holding, nekateri udele`enci vse bolj pozabljajo na bistvene zadeve in se prepu{~ajo politi~nim interesom. Strokovno gledano je {e huj{e, da si napa~no razlagajo zapletene korelacije med spodnjesavskim projektom, ustanavljanjem holdinga, odpiranjem trga in re{evanjem problematike nasedlih investicij. ^as neusmiljeno te~e in utegne se zgoditi, da bodo ravno tisti, ki najbolj ovirajo zasledovanje klju~nih energetskih ciljev, nazadnje potegnili najkraj{i konec. R e{evanje vpra{anja o gradnji hidro- buje predlog ukrepov, s katerim naj elektrarn na spodnji Savi je v zadnjem bi doma~im elektrarnam zagotovili ~asu dobilo druga~en zagon, saj se je uspe{nej{i spopad s konkurenco. Vse zna{lo v {ir{em okviru priprav na us- do maja je bilo predvideno, da naj bi tanavljanje velikega elektro holdinga. se najprej zdru`ila hidro podjetja, V primerjavi z gradivi, ki so bila ma- pozneje pa bi se jim pridru`ila tudi ja obravnavana na vladi, je julija de- nekatera druga podjetja. V tem ~asu jansko pri{lo do precej{njega zasuka pa se je, kot je znano, zgodila nu-v delovanju urada za energetiko in klearka. V tistem trenutku, ko je po-ministrstva za okolje in prostor. Z stalo jasno, da bo Slovenija s 1. juli-dr. Robertom Golobom, dr`avnim jem 2002 izgubila polovico energije sekretarjem za energetiko na Mini- iz NEK, to je tisto polovico, ki pripa-str- stvu za okolje in prostor, smo se da HEP-u, je hkrati postalo tudi ja-pogovarjali sredi julija z namenom, sno, da se bodo razmere na sloven-da bi pojasnil poglavitne razloge, ki skem trgu z elektri~no energijo radi-so botrovali spremenjeni dinamiki kalno spremenile. ^e ho~emo, da bo-re{evanja najbolj pere~ih zadev v mo ta primanjkljaj normalno pokrili energetskem sistemu. V zadnjem de- po ~im bolj ugodnih cenah, in ~e lu pogovora smo se izognili suhopar- ho~emo {e naprej govoriti o trgu, nim vpra{anjem in mu zastavili {e moramo seveda v tistem trenutku nekaj drugih izven serijskih vpra{anj. sprostiti uvoz. V tem je eden od glavnih razlogov, zakaj smo v zadnjem 16 Kot je znano, je vlada maja najprej pri`gala zeleno lu~ za ustanovitev holdinga slovenskih hidroelektrarn (DEM, SEL, SENG). Zakaj je potem nenadoma pri{lo do zamisli o ustanovitvi velikega elektro holdinga? »Kot veste, je bila lani izdelana {tudi-ja o konkuren~nosti doma~ih proizvajalcev na trgu z elektri~no energijo. In ta {tudija med drugim poudarja tudi potrebo po zdru`evanju in vse- ~asu intenzivirali prizadevanja za zdru`evanje hidroproizvodnih in elektrogospodarskih podjetij v okviru holdinga.« Kateri so pravzaprav poglavitni razlogi, ki narekujejo ustanovitev velikega holdinga hi-droproizvodnih in elektrogospodarskih podjetij? Ali ni sedaj projekt za gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi postavljen na stranski tir? »Prioriteta projekta za gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi {e vedno obstaja, seveda pa ima tudi holding svoje prioritete; nekatere so trenutno glede ~asovnih dimenzij bolj aktualne kot spodnja Sava. Pri tem imam v mislih predvsem skupen nastop hidro in elektrogospodarskih podjetij na evropskem energetskem trgu. Jasno je, da posamezni proizvajalci ne morejo nastopati na odprtem evropskem trgu, ker ne morejo prevzeti tveganj, ki so na primer povezana s te`avami na podro~ju hidrologi-je, z izpadom neke organizacijske enote in podobno. Ta tveganja lahko uspe{no obvladujejo samo podjetja, zdru`ena v okviru holdinga. Ker naj bi `e septembra sklepali pogodbe za naslednje leto, moramo `e sedaj ustanoviti podjetje z enim `iro ra~unom, ki bo te pogodbe sklepalo za vse proizvajalce. To je tisti klju~ni moment, ki nam `e sedaj narekuje ustanavljanje velikega elektro hol-dinga. Vlada vsekakor ni revidirala svojih sklepov, ampak je iz omenjenih razlogov v bistvu le pospe{ila tempo zdru`evanja hidroproizvod-nih in elektrogospodarskih podjetij. Drugi razlogi, ki narekujejo ustanovitev elektro holdinga, pa so {e skupna prodaja, projekt za gradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi (ta ima, kot `e re~eno, {e vedno prioriteto, samo tempo izvajanja ima dru-ga~no dinamiko) ter konkuren~nost proizvajalcev, vklju~no z re{evanjem problema nasedlih investicij. To je bilo iz~rpno obdelano v omenjeni {tudiji in prvi~ javno predstavljeno februarja letos v Velenju.« @e ves ~as je v ozadju spopad, kdo bo na spodnji Savi prevzel odlo~ilno vlogo. Tudi v zadnjem ~asu je bilo veliko sli{ati o prepirih znotraj vladne koalicije, o razli~nih interesih in lobijih. Kje je po va{em mnenju poglavitni nesporazum? »Mislim, da glede same izvedbe projekta za gradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi niti ni kak{nih ve~jih nesporazumov. V tej fazi gre predvsem za nesporazum glede se-de`a holdinga, to vpra{anje pa se povezuje z izvedbo projekta na spodnji Savi. Mislim, da v tem grmu ti~i klju~ni nesporazum. No, in ta kompromis, za katerega upam, da bo kmalu sprejet, je zastavljen v to smer, Dr. Robert Golob da bi to dvoje lo~il. Po eni strani gre za sede` holdinga, ki opravlja funkcije, ki so v tej dru`bi skupne, po drugi pa za sede` slu`be oziroma organizacijske enote za izvedbo tega projekta. In tu mislim, da ni sporno za nikogar, ne za ministrstvo ne za koalicijske partnerje, da bi to enoto po naravni poti zaupali DEM kot tistemu podjetju, ki bo pri tem najve~ sodelovalo. To je povsem logi~no tudi z vidika dosedanjih izku{enj in kreditnih mo`nosti, pa tudi z vidika kadrovskih in drugih zmogljivosti, ki jih imajo DEM. Menim, da je v tem primeru nesporazum nepotreben. Sicer pa sem ves ~as zagovarjal, da bi ekipa zdru`enih hidra{ev skupaj s terma{i in drugimi podjetji znotraj neke ve~je organizacijske enote pripravila in uresni~ila projekt na spodnji Savi.« Na katero stran se nagibate? Kak{no dr`o ste zavzeli v spopadu za pridobitev sede`a v Ljubljani ali Mariboru? »Menim, da je razprava o sede`u hol-dinga preve~ ~rno-bela. Za take re{it-ve, kot so sedaj v igri, se nisem nikoli zavzemal. ^e sprejeta re{itev pomeni, da bodo vse funkcije v Mariboru, sem proti; prav tako sem proti, ~e bodo vse funkcije v Ljubljani. Menim, da je pri decentralizirani zasnovi hol-dinga najbolj smotrno, da se poslov- ne funkcije te dru`be locirajo na podlagi ugotovitev o tem, kje so najbolj primerne strokovne, kadrovske in druge zmogljivosti. Zato se mi zdi bistveno bolj pomembna razprava, kje in kako organizirati poslovne funkcije prodaje, logistike, vzdr`eva-nja itd. S tega vidika potem vpra{an-je, kje naj bo sede` holdinga, ni ve~ tako stra{no pomembno, kot je bilo doslej. Skratka, na tem podro~ju se zavzemam za razumne in strokovne re{itve. Vem pa, da nekateri ne raz-mi{ljajo na tak na~in.« Eno je seveda spopad za sede` in stol~ke, drugo pa je vpra{an-je, kako se ~im prej dokopati do nekih celovitih gospodarsko us-pe{nih re{itev. Ali niso pri tem bistveno bolj pomembna vsebinska vpra{anja, kot so denimo konkuren~nost, cena elektrike in podobno? »S tem se povsem strinjam. V zadnjem ~asu se celotna koalicija preve~ ukvarja z vpra{anji, ki imajo za samo energetiko bolj ali manj postranski pomen. Z vsebinskimi vpra{anji, zakaj sploh potrebujemo holding in podobno, pa se `al malokdo `eli ukvarjati. O sami vsebini holdinga sli{imo zelo malo besed, jih pa toliko ve~ o tem, kdo bo obvladoval holding - katera regija, katera banka, ali kateri lobij, ~e ho~ete. Osebno sem `e ve~krat apeliral, da bi najprej ustanovili holding in pozneje spreminjali zadeve, ~e je morda to potrebno, saj ni {e ni~ zacementirano. Nikakor si ne moremo in ne smemo privo{~iti, da bi ceno prepira o tem, kje naj bo sede` holdinga, ali v Ljubljani ali v Mariboru, nazadnje pla~ali velenjski rudarji. In ravno na njihovih ple~ih se sedaj bije bitka in lomijo kopja, ~e nekoliko poenostavim zadevo.« Veliko je govora o privatizaciji, demonopolizaciji, liberalizaciji itd. Dolo~ila energetskega zakona so znana, prav tako tudi direktive in priporo~ila Evropske unije. Kako v tej lu~i ocenjujete ustanavljanje velikega elektro holdinga? »Tak elektro holding, ki horizontalno zdru`uje samo proizvodna podjetja, ni v nobenem nasprotju z liberalizacijo trga. Privatizacija v tem primeru ne igra nobene vloge, saj lastnik lahko vstopi v holding ali v posamezna podjetja. Res pa je treba paziti, da ne bi monopolizirali posameznih segmentov energetike, in da tak holding ne bi dobil dominantnega polo`aja in ga izkori{~al na trgu. Jaz sem precej optimisti~en in prepri~an, da do tega ne bo pri{lo. Ta nevarnost obstaja samo v obdobju, ko je trg elektri~ne energije omejen samo znotraj ozemlja Slovenije. Pri tem je treba upo{te-vati, da elektrika ne pozna meja, in da je enotni evropski trg ena klju~nih usmeritev evropskih direktiv. Klju~-no je torej vpra{anje, kako se bo elek-tro holding oziroma na{e elektrogospodarstvo vklju~evalo v evropski trg. S tem ko trg raz{irimo, postane do-minantnost tega holdinga zelo majhna. Na to vpra{anje je odgovorila `e {tudija o konkuren~nosti doma~ih proizvajalcev na trgu z elektri~no energijo, ki je na podlagi simulacij pokazala, kako je z dominantnostjo holdinga v primeru, ko je trg zaprt ali odprt. To pa pomeni, ~e se sedaj vrnemo na za~etek na{e zgodbe, naslednje: Ko imamo holding, moramo imeti tudi odprti trg. In obratno: ^e ho~emo imeti odprti trg, moramo imeti tudi holding. V ~asu do odprtja trga pa je pomemben ostrej{i nadzor, da uprave holdinga ne bi slu~aj-no premagala sku{njava po dominantnem polo`aju.« Kdaj bosta z ministrom za okolje in prostor postavila temeljni kamen na lokaciji, ki je predvidena za gradnjo hidroelektrarne Bo{tanj? »Pri~akujem, da bo koncesijska pogodba podpisana najpozneje jeseni. Predlog pogodbe je `e pripravljen, treba pa je {e uskladiti nekatere zadeve s holdingom in lokalnimi skupnostmi. Kmalu naj bi pridobili tudi gradbeno dovoljenje, zato ne vidim nobenega razloga, ~e bo odlo~itev seveda tudi politi~no sprejeta, zakaj ne bi temeljnega kamna za pripravljalna dela v Bo{tanju postavili {e letos.« ^e dovolite, bi vam zastavili {e nekaj izven serijskih vpra{anj. Kot je zadnji~ nekdo pripomnil, ste na seminarju o odpiranju trga na Bledu delovali kot ne-kak{en pevec. Pojavili ste se dolgolasi, v beli poletni obleki brez kravate, z mikrofonom v roki. Mar niso ljudje - milo re~eno -preve~ zahtevni do drugih? 17 dr. Robert Golob na »No, jaz sem se v `ivljenju vedno dr`al na~ela, da je osebni videz zasebna stvar vsakega posameznika, njegovo izvajanje pa naj se ocenjuje po strokovnosti. S tega vidika sem `e od nekdaj izstopal s svojim videzom, tudi takrat, ko {e nisem opravljal nobene javne funkcije. Taka osebna podoba, kot jo imam sedaj, je moja stalnica {e iz dija{kih in {tudentskih let. @e takrat so se nekateri spotikali nad njo, vendar pa to ni bistveno oviralo moje poklicne poti in menim, da je tudi v prihodnje ne bo.« Spominjamo se sre~anja z va{im o~etom Valentinom pred leti, ko ste sprejeli funkcijo dr`avnega sekretarja za energetiko. Takole je dejal: »Kar naj poskusi, bo `e videl, kaj pomeni biti izpostavljen v javnosti!« O~e se nam je zdel kar preve~ zaskrbljen. Kak{en je vajin odnos? »Glejte, med o~etom in sinom vedno obstaja nek poseben odnos. Kljub mogo~e druga~nim pri~akovanjem, moram re~i, da se kaj dosti ne vidiva in ne sli{iva. Sedaj pa~ ne stanujem doma, temve~ pri `eninih star{ih. @e v mladih letih, ko sem se za~el ukvarjati s {portom, sem bil razmeroma samostojen in sem se veliko potepal okoli. Ne glede na to pa menim, da med otroci in star{i vedno obstaja generacijski konflikt. Pri~akujem, da bom tudi jaz, ko bom v o~etovih letih, razmi{ljal dosti bolj konservativno, kot razmi{ljam sedaj. Njegov pogled je tak, da smo mladi prezaletavi in prehitro ho~emo dose~i spremembe, on pa bi seveda ~im manj spreminjal. In potem se pa~ najini pogovori odvijajo v tej smeri. Menim, da iz tega izvira njegova zaskrbljenost nad mojo usodo. Konec koncev je izpostavljenost na dr`avni ravni in v javnosti res zelo velika.« O~e je bil takrat zelo zgovoren. Dejal je tudi: »Vpra{ajte ga, kolikokrat so ga na poti med Novo Gorico in Ljubljano `e ustavili policisti zaradi prehitre vo`nje.« Kak{ni so va{i ob~utki v tistem trenutku, ko v avtu i{~ete prometno in vozni{ko dovoljenje in se vam po~asi pri-bli`uje policist? 18 »Na~in vo`nje je ena od osebnih zna~ilnosti, ki je pa~ razli~na od posameznika do posameznika. Res je, da sem ljubitelj `ivahne vo`nje, vendar Bog ne daj, da bi propagiral hitro vo`njo. Najbolj sem nesre~en takrat, ko moram pla~ati kazen, ker sem v naselju vozil le 57 ali 61 kilometrov na uro, omejitev pa je 50 kilometrov na uro. In doslej se mi je v ve~ini primerov zgodilo ravno to.« Poleg hitre vo`nje in drugih posebnosti so med va{imi prepoznavnimi znaki tudi hladnokrvnost, flegmati~nost in spro{~enost. Ste v notranjosti res tako mirni? Niste {e nikoli po tleh zalu~ali kozarca? Kako spro{~ate svoje, marsikdaj visokonapetostne ventile? »Napetosti prav gotovo ne spro{~am v obliki fizi~ne agresivnosti. Po koncu slu`be enostavno vse nakopi~ene napetosti in skrbi odlo`im v pisarni, se usedem v avto, si glasno navijem razbija{ko muziko in se odpeljem v Novo Gorico. Ker na cilj prispem spro{~en in dobre volje, lahko doma obrnem drugo plo{~o.« Kaj bi vzeli s sabo, ~e bi se ne-ko~ zatekli, denimo na enega od Galapa{kih otokov? »No, raj{i bi se zatekel v Indonezijo. S sabo bi vzel le najnujnej{o prtljago, morda pa {e te ne. Prepri~an sem, da se lahko popolnoma sprosti{ in v`ivi{ v `ivljenje doma~inov samo takrat, ko ni~ ne vzame{ s sabo. V bistvu ~lo-vek potrebuje le pamet in trezno glavo! V Indoneziji sem bil `e ve~krat in moram re~i, da me je naravnost o~arala.« In kaj vam poleg slu`be dr`av-nega sekretarja za energetiko pomenijo druge funkcije, ki ste jih prevzeli v tem mandatu? »Funkcije mi v bistvu same po sebi ni~ ne pomenijo. Res pa je, da sem si v tem mandatu zastavil nekaj klju~nih ciljev, koristnih za nadaljnji razvoj slovenske energetike. Na tej poti bom kljub oviram {e naprej vztrajal. Z vlaka pa bom izstopil tisti trenutek, ko bom ugotovil, da ni ve~ mogo~e delati v skladu s temi opredelitvami.« MIRO JAKOMIN Realne domneve ali lovke zZEaLEvNEisti ? @ivljenjska zgodba o dr. Robertu Golobu je nedvomno zelo pestra in dinami~na. Mo` je v dobrih tridesetih letih do`ivel `e toliko zanimivih stvari, kot jih mnogi niti v {estih ali sedmih desetletjih ne. ^eprav `e ve~ let ljubiteljsko zbiramo in lepimo njegove `ivo pisane kamen~ke v neko preglednej{o celoto, se obi~ajno v trenutku, ko naj bi njegov `ivljenjski mozaik vsaj pribli`no sestavili, pojavijo kaki novi, doslej {e neznani utrinki, ki vse skupaj postavijo na glavo. medijskem prepihu Dr. Robert Golob se v raznih strokovnih, poslovnih, dru`abnih in drugih krogih po~uti kot riba v vodi. ^e dvigne kozarec, to pomeni, da v tistem trenutku obvladuje dolo~eno situacijo. Posnetek, ki ga je slu~ajno ujel skriti objektiv, ima v tem prispevku zgolj ilustrativni pomen. K do je v resnici dr. Robert Golob, na katerega se novinarji `e ves ~as njegovega javnega delovanja lepijo kot muhe na med? Skrivnostni bohem, hladen realist, prera~unljiv ambicioz-ne{, zbiralec funkcij, sporna osebnost, zavzet strokovnjak, energetski vizionar, dober zakonski mo`, zape-ljivec ali kaj drugega? Kaj o njem povedo grenke in sladke medijske zgodbice? Od kod izvirajo? So resni~ne ali iz trte zvite? Ker ne razpolagamo z vsemi potrebnimi viri in podatki, bi v tem trenutku te`ko kar koli trdili in {e manj razsojali. Zanesljivo pa dr`i naslednja ugotovitev: ^e povpre~en bralec prebira samo nepreverjene medijske zgodbice in ni~ drugega, potem si o neki osebnosti lahko ustvari zelo nepopolno in nekriti~no mnenje. Na primer, nekje je pisalo, da naj bi bil dr. Robert Golob trenutno najbolje pla~ani slovenski funkcionar. Kot sam pravi, je to ~isti nesmisel. Nad Novo Gorico naj bi mu pospe{eno gradili razko{no vilo, v katero naj bi se kmalu vselil. Tudi to je po njegovem velika bedarija, saj se v resnici `e tri leta vrti okoli na~rtov za novo hi{o. Vozil naj bi se v najnovej{em BMW-ju, pravi pa, da je avto v resnici star `e dobrih pet let. In {e bi lahko na{tevali podobne primere, iz katerih I naj bi bilo razvidno, kaj vse si ta mo` lahko privo{~i v `ivljenju. ^e to res dr`i, je seveda drugo vpra{anje. Sicer pa nekaj zanimivej{ih utrinkov omenimo tudi na podlagi na{ih dosedanjih izku{enj in pogovorov. Ker dr. Robert Golob to~no ve, kaj govori, in zaupa v sebe in novinarje, nikoli ne zahteva avtorizacije ~lankov. Na razna poslovna in strokovna sre~anja prihaja brez vnaprej pripravljenih govorov in referatov. Za marsikdaj nesmiselne in preve~ zategnjene dru`bene norme se ne meni kaj dosti. Najraj{i bere znanstveno fantastiko v angle{~ini, v prostem ~asu se rad ukvarja s kaja-ka{tvom, ob sobotah ali nedeljah se z `eno in psom rad sprehaja ob So~i, v dru`bi s prijatelji se zna zelo sprostiti, rad u`iva ob dobri vinski kapljici in kot se za pravega Slovenca spodobi, po~ne {e marsikaj zanimivega. Kot `e re~eno, pa se v de`eli »zelene zavisti« pojavljajo tudi namigovanja, ~e{ da dr. Golob `ivi na veliki nogi in `ivljenje zajema z veliko `lico. In ko pri tem za~ne delovati {e burna do-mi{ljija, se povpre~na slovenska pamet ne more upreti radovednemu vpra{anju, ~e si dinami~ni mo` morda ne privo{~i tudi sladkega no~nega `ivljenja. Le kdaj in kako? Njegov delovni dan obi~ajno traja ve~ kot dvanajst ur. Vsak dan se vra~a iz Ljubljane v Novo Gorico, zjutraj pa po isti poti spet nazaj. Kdo bi vedel, morda pa je dr. Golob svojevrsten no~ni pti~ in po petelinjem petju potrebuje samo eno ali dve uri spanja. ^e mu no~no `ivljenje ob budnem `eninem o~esu res uspeva, potem je pravi ma~o in mu ni para dale~ naokoli. Vendar mo~no dvomimo, saj je njegova `ena diplomirana psihologinja in bi mu kov~ek spakirala `e prvi dan. Za na-me~ek pa bi ga doma nahrulil {e o~e Valentin. Smo morda nekak{ni advokati ali apologeti dr. Roberta Goloba? Nikakor ne! Gre samo za ponazoritev u~inka z mo~jo pretiravanja. V tem prispevku smo namre~ dolo~ene stvari namerno poudarili na tak na~in, da bi bralci za~utili ustvarjalno, razdiralno ali sicer{njo mo~ zapisane besede. In resnica? Ta nikoli ni ~rno-bela, temve~ se v primerjavi s povpre~nimi medijskimi obzorji giblje nekje v globljih ~lovekovih in dru`benih raz-se`nostih. MIRO JAKOMIN 19 podelitev ISO 9001 podjetju Elektro Maribor Certifikat daje tako priznanje sKpOTodbudo Elektro Maribor, javno podjetje za distribucijo elektri~ne energije, je 22. junija na slovesni prireditvi prejelo certifikat kakovosti ISO 9001. Listino, ki daje veliko priznanje za dosedanja prizadevanja na podro~ju kakovosti, hkrati pa tudi spodbudo za nadaljnje delo, je direktorju [tefanu Lutarju izro~il Toma` Kancler, dr`avni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor. Iz podanih razmi{ljanj je razbrati, da se vodstvo podjetja in zaposleni dobro zavedajo, da bo kljub dose`enemu uspehu potrebno {e bolj zavzeto delo na tem podro~ju. S 20 lovesne podelitve certifikata kakovosti so se v Kazinski dvorani SNG Maribor udele`ili ugledni predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Slovenskega in{tituta za kakovost in meroslovje (SIQ), pa tudi mnogi gostje iz posameznih elektroenergetskih podjetij. Dogodek je na visoko kulturno raven dvignilo ubrano petje ~lanov Mariborskega okteta. Danica [prajcar, predstavnica Slovenskega in{tituta za kakovost in meroslovje, je poudarila, da so si tako v Elektro Mariboru kot v drugih elektrogospodarskih podjetjih zastavili pomembno nalogo, da bi poslovanje uskladili z zahtevami standarda kakovosti ISO 9001. V Elektro Mariboru so se odlo~ili in uporabili novo dina-mi~no verzijo tega standarda, ki se prilagaja sodobnim spoznanjem, spremembam in vodenju uspe{nih podje- tij (ISO 9001-2000). Poleg tega ta verzija vklju~uje tudi nova pri~akova-nja kupcev elektri~ne energije. O us-pe{nem delu tako vodstva kot zaposlenih v podjetju Elektro Maribor so se prepri~ali presojevalci Slovenskega in{tituta za kakovost in meroslovje, ki so v kon~ni fazi presodili, da poslovanje poteka dejansko v skladu s predpisanimi zahtevami omenjenega standarda. Ugotovili so, da je podjetje pri vzpostavljanju sistema vodenja poleg kakovostne organiziranosti upo{teva-lo tudi pozornost do kupcev in {ir{e dru`bene skupnosti. Toma` Kancler, dr`avni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, je v svojem nagovoru pohvalil prizadevanja Elektro Maribora na podro~ju varovanja okolja, saj se skrbno lotevajo vseh nujnih posegov v okolje. Med drugim je poudaril tudi nekatere raz- vojne vidike in na kratko orisal pomen uravnote`enega razvoja. O energetiki je govoril predvsem v konceptu usmeritev trajnostnega razvoja, ki jih zagovarja Ministrstvo za okolje in prostor. Pomen pridobitve certifikata kakovosti ISO 9001 pa je ugodno ocenil {e zlasti z vidika upo{tevanja interesov uporabnikov elektri~ne energije. BISTVENO ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH IN KUPCEV »Ne morem se pohvaliti, da smo med prvimi, ki so si ta certifikat `e pridobili, ker smo enostavno nekoliko oklevali in mogo~e nas je zaradi nepoznavanja vsebine dela in u~inkov poslovanja po pridobljenem certifikatu spremljala le skrb in strah o ob-se`nem in dodatnem delu,« je povedal [tefan Lutar, direktor podjetja Elektro Maribor. »Ta strah je zdaj prese`en, vsa dokumentacija za spremljanje u~inkovitosti poslovanja je izdelana. ^aka nas neprestano preverjanje, popravljanje napak za doseganje zastavljenih ciljev, tako kratko-ro~nih kot dolgoro~nih, enih, ki so umerjeni navzven, in drugih, ki so usmerjeni navznoter.« V nadaljevanju je [tefan Lutar povedal, da je eden od glavnih dolgo-ro~nih ciljev podjetja zagotavljati kakovostno dobavo elektri~ne energije vsem odjemalcem. Za besedo kakovostna dobava so postavili merila in kriterije, da bi lahko preverjali, ali so uspe{ni pri doseganju zastavljenih ciljev. Zatem je direktor opisal dosedanji zgodovinski razvoj podjetja Elektro Maribor. V zadnjem delu nagovora pa je povedal, da se sedaj ponovno nahajajo v procesu preoblikovanja podjetja, tokrat v gospodarske javne slu`be in druge dejavnosti, kot je trgovanje z elektri~no energijo in storitve. Formalno tako poslujejo `e od za~etka leta, pri~akujejo pa, da bodo preoblikovanje »spravili v `ivljenje« do konca leta. Mag. Ivan Pristovnik, predstavnik vodstva za kakovost, je predstavil poglavitne aktivnosti pri vzpostavljanju sistema kakovosti po standardu ISO 9001 v Elektro Mariboru. Vodstvo podjetja je sredi leta 1998 sprejelo odlo~itev, da se za~ne postopek vzpostavljanja sistema kakovosti z namenom poenotenja poslovnega sistema, pove~anja u~inkovitosti poslovnega Certifikat kakovosti ISO 9001 je [tefanu Lutarju, direktorju podjetja Elektro Maribor, izro~il Toma` Kancler, dr`avni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, in sicer ob navzo~nosti Danice [prajcar (SIQ). procesov so oblikovali 141 prilog in 60 obrazcev. Seveda pa so k uvajanju sistema in preverjanju delovanja v praksi pritegnili {irok krog sodelavcev in pogosto spreminjali in dopolnjevali sistemsko dokumentacijo. Poleg tega so opravili tudi interne presoje, za kar je bilo z dodatnim izo-bra`evanjem usposobljenih 14 sodelavcev, ki so pred certifikacijsko presojo opravili 40 notranjih presoj. Zunanji predpresoji (november 2000) je sledila certifikacijska presoja sistema kakovosti, ki jo je 6. in 7. februarja letos izvedel Slovenski in{titut za kakovost in meroslovje. Z uvedbo sistema kakovosti so v Elektro Mariboru dosegli poenotenje in racionalizacijo poslovnih procesov, pove~anje preglednosti poslovanja, izbolj{anje komunikacij na vseh ravneh, pove~anje ugleda dru`be, ne nazadnje pa se je to odrazilo tudi v ve~ji prijaznosti do poslovnih partnerjev in zaposlenih. Sicer pa se je mag. Ivan Pristovnik kot predstavnik vodstva za kakovost zahvalil vsem, ki so s svojim prizadevnim in vestnim delom pripomogli, da so projekt uspe{no kon~ali. Ob koncu je poudaril, da se moramo zavedati, da je pridobitev certifikata za~etek in ne konec aktivnosti na po-dro~ju kakovosti. Tako so s pridobitvijo certifikata prevzeli veliko obveznost za vzdr`evanje in nadaljnje iz-bolj{evanje sistema kakovosti. Nadaljnji cilj podjetja pa je, da ta sistem {e dogradijo in si pridobijo certifikat o poslovni odli~nosti. MIRO JAKOMIN procesa in zmanj{anja stro{kov poslovanja. Pri tem so si zastavili cilj, da bi dosegli zadovoljstvo zaposlenih in prijaznost do kupcev in okolja. Kot pomembna izhodi{~a pa so opredelili naslednje: ustrezno organizirati podjetje, zagotoviti u~inkovito vodenje, nedvoumno opredeliti odgovornost in pooblastila ter zagotoviti ustrezne kontrole in nadzor. Te j odlo~itvi je sledilo izobra`evanje zaposlenih, oblikovanje projektnih ti-mov, in izdelava dokumentacije sistema kakovosti. V poslovniku kakovosti so v 13 poglavjih postavili temelje oziroma izhodi{~a za delovanje podjetja. Poleg osnovnih opredelitev delovanja po posameznih podro~jih so v 49 sistemskih postopkih in v 17 sistemskih navodilih obdelali posamezne procese dela. Za zagotavljanje enotnega evidentiranja poslovnih a bi zagotovili nadaljnji proces izbolj{evanja kakovosti, nameravajo v podjetju Elektro Maribor redno zaposliti predstavnika vodstva za kakovost. To nalogo je doslej v okviru danih mo`nosti uspe{no opravljal mag. Ivan Pristovnik, in sicer poleg {tevilnih obveznosti, ki jih ima kot direktor finan~nega sektorja. Kot pomo~nik mu je stal ob strani direktor tehni~nega sektorja Stanko Vojsk, drugi del nalog pa je uresni~ila sodelavka Hedvi-ka Verli~. Na slovesnosti ob podelitvi certifikata so vsi trije na podlagi sklepa nadzornega sveta prejeli priznanja. 21 investicije SENG Plave konČane, Po dobrih treh letih od za~etka glavnih del pri gradnji HE Plave II s 19 MW in na~rtovano povpre~no letno proizvodnjo 108 GWh, je 17. julija minister za okolje in prostor mag. Janez Kopa~ slavnostno zagnal agregat in ga sinhroniziral z omre`jem. Do konca leta naj bi bila do-kon~ana tudi 40 MW HE Doblar II. S tem bodo SENG za 60 odstotkov pove~ale zmogljivosti lastnih hidroelektrarn in za ~etrtino koli~ine proizvedenih kWh. S lovesnosti so se poleg ministra Janeza Kopa~a in njegovih sodelavcev ude-le`ili tudi `upan ob~ine Kanal in sosednjih mejnih ob~in, direktorji elektrogospodarskih podjetij, izvajalci del, dobavitelji opreme in krajani. Minister Kopa~ je izrazil veselje nad zagonom nove hidroelektrarne kot obnovljivega vira energije in upanje, da to ni zadnji tovrstni objekt SENG, ki ga odpira. Dejal je, da bo tudi ta investicija sestavljala mozaik prihodnjega holdinga in bo pomenila zagon za na~rtovano gradnjo hidroelektrarn na Savi. Vlada ustanavlja holding elektrogospodarskih podjetij z `eljo, da bi slovenska energetika `ivela zdravo `ivljenje in bila kon-kuren~na pri odpiranju evropskega trga z elektri~no energijo.V imenu krajanov se je So{kim elektrarnam zahvalil za dobro sodelovanje in jim ~estital za uspeh Zoran Madon, `upan ob~ine Kanal. Prebivalci te ob~ine so novi objekt sprejeli z naklonjenostjo, saj se zavedajo, da bo njihovemu kraju prinesel razvoj in napredek. Slab teden pred slovesnostjo so v HE Plave II opravili zagonske preizkuse. Kot je povedal Vlado Gabrijel~i~, vodja gradnje obeh novih enot na So~i, so zagonski preizkusi zajemali polnjenje vseh objektov, ki so zaliti z vodo, prvo vrtenje agregata z vodnim natokom in prvo sinhronizacijo agregata na omre`je. Pred zagonskimi preizkusi so uspe{no opravili meritve naprav in opreme v objektu in interni tehni~ni pregled. »Uspe{no opravljeno polnjenje z vodo je pomenilo, da so vsi gradbeni objekti in hidromehanska oprema do iztoka izdelani skladno s projektno dokumentacijo in omo-go~ajo varno obratovanje vseh drugih naprav na elektrarni. Prvi zagon z vodnim natokom pomeni najpo-mebnej{i preskus varnega obratovanja agregata,« je o vlogi zagonskih preskusov povedal vodja gradnje obeh hidroelektrarn. Med zagonskimi preizkusi so ugotovili dinami~no sposobnost agregatov z okrog 50 odstotkov pove~animi vrtljaji. Uspe{no kon~ani poskusi so omogo~ili nadaljnjo nastavitev turbinskega regulatorja ter poznej{o sinhronizacijo agregata z omre`jem. Pri vseh zagonskih ,1.1 J- J* ' J *¦ Minister Janez Kopa~ s pritiskom na gumb zaganja HE Plave II. .22 Arhitektonsko sonaravno izgrajena strojnica in iztok elektrarne. 1 prenova hidroelektrarn na Dravi preizkusih so sodelovali izvajalci del na objektu, dobavitelji naprav in opreme, delo pa so koordinirali delavci So{kih elektrarn. Do popolnega dokon~anja elektrarne je treba urediti okolico stojnice, zgornji dostop do vodostana in hortikul-turno urediti vso okolico. »Treba bo {e asfaltirati dostop, namestiti robnike in mulde, odstraniti protihrupno ograjo in pomo`ne prostore in urediti rekreacijski prostor za vas Lo`ice, za sedanjo ograjo gradbi{~a. Rekreacijski prostor je prispevek vasi za sprejetje elektrarne v svoj kraj,« je povedal Miran Komel, vodja gradbenih del pri tem projektu. Nad potekom gradnje obeh hidroelektrarn ne skriva zadovoljstva tudi direktor SENG Valentin Golob. «V treh letih gradnje smo imeli te`ave na za~etku vrtanja tunela za HE Plave, zamudo nam je pozneje uspelo nadoknaditi in ujeti rok za kon~anje objekta. Za pos-pe{eno delo ka`e pohvaliti vse, od doma~ih strokovnjakov, ki vodijo in nadzirajo gradnjo, projektantov, dobaviteljev opreme, monta`erjev in delavcev na gradbi{~u. Investicijska vrednost nalo`be, kljub nepredvidenim delom pri predoru ostaja v na~rtovanih okvirih. To si {tejemo za velik uspeh,« je dejal direktor SENG. Investicijski program iz leta 1994 je predvideval 206 milijonov mark stro{kov za obe elektrarni. Pri So{kih elektrarnah upajo, da bodo ostali v okviru tega zneska, ~eprav je bil v tem ~asu tolar prevrednoten. To ima tem ve~jo te`o, ~e vemo, da ima ta projekt 60 odstotkov gradbenih del in opreme doma~ega izvora. »Vsi ti kazalci dajo ugodno sliko o projektu doinstalacije HE na So~i. Upam, da bosta ti dve elektrarni u~inkoviti tako za SENG, kot za celoten sistem,« je {e povedal Valentin Golob. Vlado Gabrijel~i~ pa je dodal, da so z uspe{no izvedbo prvega dela projekta dokazali, da so sposobni z lastnim strokovnim kadrom pripeljati projekt od za~etka do predaje v obratovanje. Skladno s pogodbami z dobavitelji opreme in naprav bo poskusno obratovanje trajalo do rednega obratovanja agregata. MINKA SKUBIC Po konČani prenov1180 GWh veD V začetku julija so Dravske elektrarne ustavile prvi agregat na HE Vuhred, s čimer se je tudi uradno začela druga faza prenove dravskih elektrarn, v okviru katere bodo Mariborčani do leta 2004 v celoti obnovili HE Vuhred in Ozbalt. Večino del bodo opravila domača podjetja, med katerimi je tudi velenjski Esotech, ki se je odlično izkazal ze v prvi fazi prenove dravske verige elektrarn. 0 spe{no izpeljana prva faza prenove treh dravskih elektrarn, tehni~ne zna~ilnosti dravske verige in ne nazadnje tudi dotrajanost preostalih hidroenergetskih objektov so vodstvo Dravskih elektrarn napeljale v raz-mi{ljanje o nadaljevanju projekta prenove, ki je marca 1999 dobil tudi zeleno lu~ lastnika, to je vlade. Na tej podlagi je bil nato izdelan idejni projekt prenove dveh srednjedravskih elektrarn HE Vuhred in HE O`balt in v nadaljevanju tudi investicijski program, ki je potrdil, da je ta na-lo`ba upravi~ena z vseh vidikov veljavnih meril u~inkovitosti. Investicijo, ki je bila ocenjena na 14 milijard 238 milijonov tolarjev, je oktobra 1999 potrdil tudi nadzorni svet Dravskih elektrarn in po uspe{no izpeljanih javnih razpisih za dobavo potrebne opreme v letu 2000 in v za~etku tega leta so se 4. julija letos na HE Vuhred za~ela tudi konkretna demonta`na dela. S tem smo do~aka-li tudi uradni za~etek druge faze prenove Dravskih elektrarn, v okviru katere bodo podobno kot v prvi fazi v celoti zamenjali turbine in generatorje ter drugo pripadajo~o elektroenergetsko opremo. Vsa dela naj bi bila kon~ana do jeseni leta 2004, s samo prenovo pa se bo pove~ala srednja letna proizvodnja na Dravi za 63 GWh, za 31 MW bo ve~ja maksimalna razpolo`ljiva mo~ obeh elektrarn, pove~ala se bo tudi u~inkovi-tost celotne verige, saj se bo izena~ila raven pretokov vode, poleg tega pa bo ve~ja tudi mo`nost sekundarne regulacije. izraba domaČega ZNANJA Prenovo Dravskih elektrarn lahko štejemo med največje slovenske naložbe v zadnjih nekaj letih, pri čemer njen pomen ni le v tem, da bomo s prenovljenimi elektrarnami glede same proizvodnje praktično pridobili še eno elektrarno iz dragocenega obnovljivega vira, temveč tudi zato, ker daje pomembno delo domači kovin-skopredelovalni industriji in izvajalcem zaključnih del. Ze v okviru prve faze prenove je bila težnja Dravskih elektrarn, da bi čim več dela in s tem tudi zaslužka ostalo doma, drugo fazo prenove pa bodo z izjemo zagrebškega Končarja, ki bo dobavil šest generatorjev, v celoti izpeljala slovenska podjetja. Eno zelo pomembnih med njimi je zagotovo tudi velenjski Esotech, ki se je odlično izkazal že v okviru prve faze prenove, in bo opravil vsa demontažna dela stare in tudi montažo nove opreme. Kot nam je povedal njihov direktor projektov v energetiki in vodja projekta druge faze prenove Miran [pes, so se v Velenju izkazanega zaupanja zelo razveselili, saj jim pogodba z Dravskimi elektrarnami zagotavlja kontinuirano strokovno delo še vsaj za naslednja tri leta, hkrati pa pomeni tudi pomemben del zaslužka podjetja. Čeprav je začetek prenove hidroelektrarn na Dravi za Esotech pomenil tudi začetek učenja, so si po začetnih negotovih korakih v minulih letih nabrali ogromno izkušenj, tako da je delo pri zamenjavi zadnjih agregatov ^ Tudi HE Vuhred bo imela ve~jo mo~. 24 v okviru prve faze prenove potekalo `e rutinsko. Zasluga na{emu us-pe{nemu delu, poudarja Miran [pes, gre nedvomno tudi strokovni ekipi Dravskih elektrarn, ki nam je v klju~nih trenutkih vedno bila na voljo in pripravljena na tvorno sodelovanje, katerega rezultat je dobro opravljeno delo. Zato tudi v okviru druge faze prenove ne pri~akujemo ve~jih te`av, saj je ekipa enaka in objekte, ki so precej podobni `e prenovljenim, dobro poznamo. Razlika je le v Kon~arjevih agregatih, ki pa smo jih `e imeli prilo`nost spoznati v okviru gradnje hidroelektrarn Plave in Doblar II. na So~i. Prepri~an sem, da bomo v celoti lahko izpolnili zastavljene roke, skupaj z investitorjem pa smo na podlagi dosedanjih iz-ku{enj izpeljali tudi nekaj racionalizacij in optimirali delo. Sicer pa na tem projektu v povpre~ju dela 30 ljudi oziroma se njihovo {tevilo, odvisno pa~ od faze dela, giblje tam med deset in petdeset. Druga~e pa je na{ operativni na~rt tak{en, da naj bi dva meseca potekala demonta`na dela, v naslednjih osmih pa bomo opravili monta`o in poskusni zagon ali, dru-ga~e re~eno, za en agregat naj bi porabili pribli`no eno leto. POLEG ENERGETSKIH TUDI OKOLJSKI PROJEKTI Kot `e re~eno, si je Esotech dragocene izku{nje in reference nabral ravno pri prenovi Dravskih elektrarn, ~e-prav imajo tudi precej drugih projektov, povezanih z energetiko. Po besedah tehni~nega direktorja Draga Pa-vli~a ta ~as izvajajo kar nekaj energetskih projektov, pri ~emer so nekateri `e v sklepni fazi, drugi pa {ele na za~etku. Najve~ji je ravno II. faza prenove dravskih elektrarn, intenzivno pa potekajo tudi zaklju~na dela na HE Plave II na So~i, ki se bodo po zagonu preselila {e na Doblar II. Delamo tudi na obnovi Elesovega stika-li{~a RTP Diva~a, kjer bodo dela potekala vse do jeseni, v okviru distribucije pa smo anga`irani v Elektro Gorenjski, RTP Labore, in v Elektro Ljubljani, kjer gredo prav tako h koncu dela v stari mestni elektrarni, kjer bo zrasel novi center vodenja. Poleg rednih vzdr`evalnih pogodb s termoelektrarno [o{tanj in termoelektrarno Trbovlje trenutno ure-sni~ujemo projekt dimnovodne povezave blokov 1, 2 in 3 v [o{tanju, na{e ekipe pa sodelujejo tudi pri pred kratkim za~etim remontom v Trbovljah. Gre torej kar za nekaj energetskih projektov, pri ~emer tudi na sploh energetika pomeni 60 do 65 odstotkov na{e letne realizacije. Se pa v zadnjem ~asu, pravi Drago Pavli~, Esotech vse bolj uveljavlja tudi v ekologiji, ki postaja vse bolj zanimivo podro~je tako s stali{~a ostrej{ih zahtev doma~e zakonodaje kot tudi smernic Evropske unije in na{ega pribli`evanja Evropi. Vse opaznej{i je tudi segment informacijske tehnologije, kjer prav zdaj za Gorenje izvajamo projekt vklju~itve vseh h~erinskih dru`b in podru`nic po Evropi v enotno omre`je, ki bo omogo~alo bolj{o izmenjavo podatkov in poslovanje znotraj Gorenjeve prodajne mre`e. Zavedamo se tudi, da je Slovenija precej omejen trg, zato se intenzivno pripravljamo na {iritev, pri ~emer je {e zlasti zanimivo obmo~je nekdanje Jugoslavije, kjer je Esotech pred letom devetdeset `e bil navzo~. Na{ cilj so predvsem BiH, Srbija in Makedonija, pri ~emer smo `e uspe{no izvedli projekt videokonferen~nih povezav za srbski trg, dodelan pa smo imeli tudi `e projekt za Makedonijo, ki pa je bil zaradi znanih politi~nih dogodkov v tej dr`avi ustavljen. BRANE JANJI] Faze prenove maks.moč HE v JWW srednja letna Pred proiz. v GWh Po prenovi Pred Po prenovi Fala 50 5 240 272 Drav.,Vuz., M.otok 117 150 612 705 Vuh., Ožb. 124 150 640 703 Skupaj 291 355 1.492 1.680 zagon novih enot TEB Rezultati PRESEGLI Po dobrih dveh letih, odkar je bila v Brestanici zasajena lopata za nova dva plinska bloka, potem ko je bil opravljen tehni~ni pregled, sta nova bloka za~ela enoletno poskusno obratovanje. V tem ~asu bodo poskusili obratovati z razli~nimi parametri in na~ini obratovanja obeh turbin v razli~nih pogojih. P red poskusnim obratovanjem so v TE Brestanica opravili ustrezne poskuse zagona elektrarne z vsemi tremi vrstami goriva: oljem, plinom in me{anico goriv. Dalj{e strnjeno obratovanje pa je potekalo maja in v prvi polovici junija, med remontom NE Kr{ko. Takrat so poskusili tudi no~no in 24-ur-no obratovanje obeh blokov. V drugi polovici junija pa so opravili garancijske meritve. »Namen teh meritev je bilo preveriti dejansko zmogljivost turbin ter eko-lo{ke parametre, kot so hrup in emisije. Meritve smo izvedli z ustrezno umerjenimi napravami. Poleg strokovnjakov Alstoma kot dobavitelja opreme smo dodatno anga`irali {e zunanje izvajalce, ki so opravljali meritve iz istih to~k. Tako je meritve na turbini izvajalo nizozemsko podjetje Kema, emisije EIMV iz Ljubljane, hrup pa Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Za dodatne meritve smo se od-lo~ili zaradi neodvisnosti meritev in primerjav izmerjenih rezultatov. V elektrarni smo presodili, da je smotrno anga`irati dodatna sredstva, saj so bila odstopanja od pogodbenih do-lo~il celotnega projekta precej{nja. V izogib kakr{nih koli dvomov z na{e strani kot investitorja ali Alstoma kot dobavitelja opreme so meritve tretje strani dobre. Pri turbinah so se na primer v predgarancijskih meritvah TE Brestanica s petimi enotami. 63 683 kjotski protokol Bogdan Barbi~, vodja projekta gradnje novih plinskih turbin v TEB. pokazale različne izmerjene vrednosti. Naš konzultant in izvajalec sta jih pozneje uskladila in med rednimi meritvami težav ni bilo več,« je namen in način izvedbe garancijskih meritev pojasnil Bogdan Barbič, vodja projekta gradnje novih plinskih turbin v TEB. Pred garancijskimi meritvami so v TEB opravili tako imenovane pred-garancijske meritve, z namenom narediti grobe primerjave rezultatov in preprečiti napake pri sami instalaciji naprav. V tem času so naredili tudi prve izračune, ki so pokazali, ali so parametri naprav v pravilnih razmerjih. V tem času so na primer usklajevali z Elesom vožnjo obratovanja novih enot, da so lahko opravili meritve v idealnih razmerah obratovanja. V času garancijskih meritev so namreč bile temperature ozračja visoke, najbolj točne meritve pa so pri pogojih ISO, ki predvidevajo nižje temperature, kot so bile v času meritev. Kot pravi Bogdan Barbič, se je Eles izkazal kot idealen partner. Tako so večino meritev opravili proti večeru in ponoči, ko se je ozračje ohladilo. VEČJA MOC, MANJ HRUPA IN EMISIJ Rezultati garancijskih meritev in prvih meritev po zakonu, ki so jih izvedli hkrati, so pokazali, da je moč turbine za dva odstotka boljša, kot so zagotovljeni parametri. To je za elektrarno zelo dobro, saj na dolgi rok pomeni boljšo možnost prodaje minutne rezerve. Ob uporabi mešanice goriv so dosegli 3 MW moči več, kot je nazivna moč turbin. Obe turbini 26 sta potrebovali od zagona do pol- UCTE pa so 15 minut. Turbini se sicer sinhronizirata z omre`jem v 7 do 8 minutah, nato pa dose`eta v 4 minutah 100 MW. Dovoljena mejna vrednost koli~in hrupa za tovrstne objekte je 52 decibelov pri dnevnem obratovanju obeh turbin. Na meji elektrarne so izmerili 48 decibelov hrupa, v naselju Brestanica, kjer opravljajo prve meritve, pa nekaj de-cibelov manj. Zakonske omejitve emisij izpu{nih plinov zna{ajo pri obratovanju z oljem 150 mg du{iko-vih oksidov na kubi~ni meter, pri obratovanju s plinom pa 100 mg na kubi~ni meter. V Brestanici so pri obratovanju z oljem izmerili 60 mg du{ikovih oksidov na kubi~ni meter in prav toliko pri obratovanju s plinom. »V za~etku poskusnega obratovanja novih enot smo imeli te`ave s hitrimi starti turbin, ki pa smo jih v obdobju predgarancijskih meritev odpravili. Tudi pove~anega hrupa in frekvenc, ki so motile sosede, ni ve~. Nizke frekvence, ki so se pojavljale v ~asu testiranja, smo odpravili z vgradnjo vodilnih aerodinami~nih loput v koleno dimnika. S tem smo odpravili vrtin~enje dimnih plinov v kolenu, ki je povzro~alo nizke frekvence,« je povedal Bogdan Barbi~. Obe turbini so v TEB konec junija za~asno prevzeli in sta sedaj pod nadzorom ter upravljanjem osebja TEB, ki mu je v ~asu poskusnega obratovanja v pomo~ konzultant Alstoma. Turbini upravljata dva delavca, ki si pri delu pomagata z osebjem, ki dela v izmeni in skrbi za delovanje po-mo`nih sistemov elektrarne. Kljub veselju ob uspe{nem startu novih turbin, pa obstaja v TEB bojazen, da jim v treh letih, kolikor traja garancijska doba turbin, ne bo uspelo obratovati ustreznega {tevila ur. Kot pravi Bogdan Barbi~, pa brez dovolj velikega {tevila obratovalnih ur ne bodo mogli ugotoviti in popraviti skritih napak, ki bi jih lahko med garancijo. Za letos so imeli na~rtovanih 79 GWh, samo med poskusi in meritvami pa so `e naredili 75,6 GWh. Smotrno bi bilo novi enoti ~im ve~krat vklju~iti v omre`je, ne le za sistemske rezerve celotnemu sistemu, za kar je vseh pet enot TEB v prvi vrsti namenjenih, ker bodo sicer vse ne-pravo~asno odkrite napake bremenile stro{ke TE Brestanico. Druge vrste goriv v nekaterih ne mo~i okrog 14 minut, zahteve MINKA SKUBIC Od srede do konca julija se je v Bonnu nadaljevalo {esto zasedanje konferenc pogodbenic konvencije Zdru`enih narodov o spremembah podnebja (COP 6). Zasedanje se je za~elo lani novembra v Haagu na Nizozemskem in ker tedaj pogodbenicam konvencije ni uspelo dose~i soglasja o mehanizmih implementacije Kjotskega protokola, so sklenili, da se bo zasedanje nadaljevalo letos. Tokratno zasedanje je bilo za na{o dr`avo uspe{no. CILJI PRED ZASEDANJEM Kjotski protokol o zmanj{evanju emisij toplogrednih plinov je bil sprejet leta 1997 na Japonskem. Slovenija ga je podpisala leto zatem. Za za~etek veljavnosti pa ga mora ratificirati 55 pogodbenic okvirne konve-cije ZN o spremembi podnebja. To se {e ni zgodilo, saj se {tiri leta po sprejetju protokola pogodbenice konvencije niso mogle sporazumeti o njegovi implementaciji, kar zavira za~etek njegove veljavnosti. Dober mesec pred nadaljevanjem konference je Jan Pronk, nizozemski minister za okolje in prostor, objavil mehanizme za uresni~evanje Kjotskega protokola, in sicer pravila za trgovanje z 81 emisijami, skupna izvajanja in mehanizme čistega razvoja; uporabo zemljišč, spremembe uporabe zemljišč in gozdarstvo; določila o kaznih za države, ki ne bodo izpolnile svojih obveznosti omejitve oziroma zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, in definicijo opaznega napredka, ki ga morajo države z obveznostmi po protokolu izkazati do leta 2005- V besedilu je bil tudi finančni del, ki predvideva nove obveznosti za države v tranziciji. Ti mehanizmi bi do leta 2001 omogočili povprečno 5,2-od-stotno znižanje toplogrednih plinov. Za Slovenijo pa to pomeni 8,2-od-stotno znižanje emisij toplogrednih plinov glede na leto 1986. Pred odhodom v Bonn je mag. Janez Kopač dejal, da bo v Nemčiji zagotovo prišlo do odločitve, ali bo protokol doživel potrditev s sprejetjem mehanizmov ali pa ne. Slovenska delegacija je odšla na nadaljevanje konference z izhodišči, v katerih je nasprotovala temu, da bi enako kot države Evropske zveze bila tudi Slovenija dolžna financirati poseben fond, saj bi poleg ponorov morali pri zmanjševanju toplogrednih plinov upoštevati tudi naravno pogozdovanje, ki je v Sloveniji zelo razširjen pojav. Naša delegacija se tudi ni strinjala s tem, da bi dodatne denarne obveznosti prevzele države v tranziciji in da pravila za izvajanje Kjotskega protokola ne smejo državam nalagati novih obveznosti. REZULTATI PO KONČANIH POGAJANJIH Kot je na tiskovni konferenci po vrnitvi iz Bonna dejal minister Janez Kopač, začetek konference na ministrski ravni ni bil obetaven, tudi po plenarnem zasedanju ni kazalo na sprejetje mehanizmov. Šele ko so se razdelili v štiri delovne skupine, so izoblikovali štiri kompromisna besedila, ki so bila dovolj sprejemljiva. Do sprejemljivosti velikih, predvsem Japonske, Kanade in Rusije, je pripomoglo izposlo-vanje odpustkov pri določanju ponorov toplogrednih plinov. Zaradi rasti gozdov bodo lahko te tri države brez omejitev povečevale količine CO2. »V Bonnu smo imeli srečo, da so se naši interesi skladali z interesi velike trojice. Slovenija je zaradi gozdov sprva imela bonus 700.000 ton ogljikovega dioksida, med pogajanji so količino dvignili na milijon štiristo Na{e TE bodo pred celovito dru`beno in ekonomsko presojo. ton in na koncu smo dobili bonus kar 2,4 milijona ton CO2 od leta 2008 naprej. Znano je, da bo tona CO2 okrog 20 dolarjev, z odpustki bo tako dr`ava prihranila okrog 28 milijonov dolarjev na leto,« je z zadovoljstvom povedal minister Kopa~. Sloveniji je uspelo dose~i tudi to, da ji ne bo treba pla~evati v adaptacijski sklad in da se ne obdav~uje trgovanje z emisijami. Soglasje Kanade in Japonske h kjot-skim dolo~ilom je bilo tako pomembno, ker sta poleg ZDA ti dr`avi med najve~jimi onesna`evalkami z emisijami toplogrednih plinov. Pogoj za veljavo protokola je, da ga ratificira 55 dr`av podpisnic konvecije in da te dr-`ave prispevajo najmanj 55 odstotkov vseh svetovnih emisij. Tako so brez Kanade in Japonske ostale ZDA s 35 odstotki osamljene. Tako bo Kjotski protokol veljal tudi za ZDA. Pritisk na to dr`avo se bo nadaljeval `e letos novembra, ko se bodo pogovori o izvajanju kjotskih mehanizmov nadaljevali v maro{kem Marake{u. Minister Kopa~ je na na{e vpra{anje, kaj pomeni zmanj{evanje toplogrednih plinov za slovensko energetiko, odgovoril, da bo to zahtevalo vrsto konkretnih in ~im prej{njih ukrepov. Nastale bodo spremembe pri uporabi energentov, ki jih sedaj uporabljamo v slovenskih termoelektrarnah. To lahko pomeni ustavitev prvih treh blokov v [o{ta-nju, dokon~no prenehanje kurjenja premoga v TE Trbovlje po letu 2007, zamenjavo energenta v TE-TOL, najverjetneje na plin. Med prvimi nalogami ministrstva bo vklju~evanje pogojev o {e dovoljenih emisijah toplogrednih plinov v okoljske presoje o graditvi vseh velikih proizvodnih objektov, ~esar do zdaj ni bilo. MINKA SKUBIC 27 pogajanja o NE Pogodba potrjena leta dA o konca Potem ko so se letos ponovno za~eli sre~evati pogajalci obeh dr`av za re{itev lastni{tva in statusa NE Kr{ko, sta predsednika obeh dr`av v za~etku junija na Reki na na~elni ravni uskladila do tedaj {e odprta vpra{anja. Pozneje so pogajalci dopolnili in uskladili besedilo med-dr`avne pogodbe, ki sta jo 20. julija 2001 v Zagrebu parafirala poobla{~ena pogajalca Uro{ Kor`e s slovenske in Roman Nota s hrva{ke strani. K 28 ot smo lahko izvedeli, meddr`avna pogodba predvideva preoblikovanje javnega podjetja NE Kr{ko v dru`bo z omejeno odgovornostjo. Njena dru`benika sta Hrva{ko elektrogospodarstvo /HEP/ in ELES-Gen, vsak do polovice. Ustanovitev ELES-Gena je naro~ila slovenska vlada Ele-su z namenom, da se nanj prenese lastni{ki dele` dr`ave v NEK-u. Upravljanje NEK-a, tako skup{~ina kot nadzorni svet in uprava, bo oblikovano po paritetni osnovi oziroma vsak dru`benik bo imenoval polovico ~lanov. Predsednik uprave bo imel odlo~ilni glas, kadar bi pri{lo do nesoglasij glede varnosti ali neure-sni~evanja gospodarskega na~rta. Predsednika uprave bo predlagal slovenski dru`benik, predsednika nadzornega sveta pa hrva{ki. HEP in Eles bosta po 1. juliju 2002 prevzela vsak po polovico proizvedene elek-tri~ne energije na pragu elektrarne ter pokrivala vsak polovico nastalih stro{kov proizvodnje, vklju~no z amortizacijo. Odpla~evanje investicijskih kreditov iz ~asa gradnje NEK za slovenski del prevzame ELES-Gen, HEP pa je `e do zdaj odpla~eval hrva{ki del. Elektri~no energijo bosta dru`abnika prodajala na trgu v svo- jem imenu in za svoj ra~un. NEK pa pri takem poslovanju ne bo imela ne dobi~ka in ne izgube. Svoje obveznosti NEK-u bosta dru`abnika redno poravnavala in jih zavarovala z ustreznim instrumenti zavarovanja pla~il, v nasprotnem primeru bo NEK lahko ustavila dobavo elektri~ne energije. V sre~anjih slovenske in hrva{ke delegacije je bilo najbolj sporno vpra{an-je hrva{kega dolga za dobavljeno elektri~no energijo iz NEK v letih 1997 in 1998. Obe strani sta se od-lo~ili, da se ne bosta pogajali o {tevil-kah, temve~ se bo ob podpisu med-dr`avne pogodbe iz poslovnih knjig NEK ugotovil natan~en znesek, ki ga bodo tudi javno oznanili. Ta se bo odpisal HEP-u, v istem obsegu pa se bo odpisal tudi Elesov dolg do NEK. Tako se umaknejo vse dosedanje medsebojne to`be. Glede radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva {e naprej ostaja aktualna obstoje~a lokacija za ograjo NEK. Obe strani bosta sicer iskali skupno, gospodarsko smotrno re{itev skla-di{~enja RAO. ^e te re{itve ne bosta na{li, bosta najpozneje do konca leta 2025 prevzeli in odpeljali vsaka do polovico radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva. Za fi- nanciranje skladi{~enja RAO bo vsaka stran ustanovila svoj poseben sklad, v katerega bosta zbirali denar od prodane elektri~ne energije. Slovenija bo to nadaljevala v obstoje~em skladu za razgradnjo. V pogodbi so dolo~ene tudi meddr`avne komisije in mednarodne arbitra`e, ki bi re{evale morebitne spore ali neure-sni~evanje pogodbe v katerem koli ~lenu. Kot je dejal mag. Janez Kopa~, je pogodba zelo uravnote`ena in z njo ne moremo biti nezadovoljni niti v enem ~lenu. »Slovenija si je sicer `ele-la ve~, saj je bilo njeno glavno pogajalsko izhodi{~e odkup polovi~nega solastni{kega dele`a Hrva{ke, vendar se hrva{ki pogajalci o tem niso `eleli niti pogovarjati. Dejstvo je, da je Hr-va{ka solastnica NEK in ~e svojega dele`a ne `eli prodati, je seveda k temu ne moremo prisiliti,« je pojasnil resorni minister. Po mnenju resornega ministrstva pomeni parafiranje pogodbe konec ve~letnih prizadevanj, da se v novih okoli{~inah samostojne Slovenije in Hrva{ke uredi na~in skupnega izrabljanja proizvodnih zmogljivosti NE Kr{ko, ki je bila Stane Ro`man, direktor NEK. Vsakemu dru`abniku pol objekta. v sedemdesetih letih zgrajena kot skupno vlaganje elektrogospodarskih podjetij omenjenih dr`av. Pogodbo naj bi v kratkem podpisala predsednika vlad obeh dr`av, sledil bo postopek potrjevanja v slovenskem in hrva{kem parlamentu. V Ministrstvu za okolje in prostor pri-~akujejo, da bo postopek kon~an do konca leta in da bo pogodba za~ela veljati 1. januarja prihodnje leto. NEK ZAUPA POGAJALCEM Nuklearna elektrarna Kr{ko je bila pri meddr`avnih pogajanjih o ureditvi statusa in drugih razmerij, povezanih z vlaganji vanjo, vklju~ena `e od ~asa ministrovanja Metoda Dragonje. Njihovi so bili predvsem podatki in strokovne podlage, pri oblikovanju re{itev pa niso sodelovali. Po besedah direktorja Staneta Ro`mana pomeni meddr`avna pogodba za elektrarno jasen dolgoro~en okvir za poslovanje objekta v naslednjih dvajsetih letih. Dolo~eni so okvirni pogoji, znotraj katerih bo objekt deloval. NEK bo depolitizirana. Vse drugo bodo morali narediti v elektrarni sami. »NE Kr{ko je tisto, kar danes je in bo {e dolgo tako. Elektrarna je `e doslej bila pomemben dejavnik in ostaja to {e naprej. Na{ polo`aj je izoblikovalo 20-letno `ivljenje in delo objekta, in ne sporazum. Pomeni pa meddr`avni sporazum za nas eno skrb manj. Ne nosimo tveganja prodaje elektri~ne energije, saj imamo zagotovljeno prodajo za 20 let naprej,« meni direktor NEK, ki ra~una, da v upravi ne bo nesoglasij in mu zato ne bo treba uporabljati odlo~ilnega glasu. Direktor Ro`man ima ve~letne izku{nje z vodenjem dvonacionalnega kolegija. Sedaj imajo v NEK direktorja in pet izvr{nih direktorjev, med njimi sta dva hrva{ke narodnosti. Sosednja dr`ava oziroma HEP je imel pred prekinitvijo dobav elektri~ne energije sosednji dr`avi nanje vpliva le toliko, da jih je imenoval. Natan~nih podrobnosti meddr`avne pogodbe in fi-nan~nih izra~unov v Kr{kem ne poznajo, zaupajo pa pogajalcem, da so dobro opravili delo. Sicer pa je bilo poslovanje elektrarne v zadnjih treh letih, ko je vso proizvedeno elektri~no energijo odkupil Eles, stabilno. Eles je disciplinirano poravnaval svoje obveznosti, kar je pripomoglo k normalni izpeljavi za- stavljenih projektov in ciljev elektrarne, kamor v zadnjih letih v prvi vrsti sodi posodobitev elektrarne. Skla-di{~e nizko in srednje radioaktivnih odpadkov se je sproti polnilo in za NEK re{itev, ki jo predvideva sporazum, da bodo za ograjo NEK ti odpadki ostali do leta 2025, ~e dr`avi ne bosta na{li ustrezne re{itve, ni presenetljiva. Njihova strategija je, da obratovanje elektrarne temelji na lastnem skladi{~u, zanje je bila to re{itev `e doslej in ostaja {e naprej. O podobnem re{evanju statusa jedrskih elektrarn po svetu direktor NEK-a ni seznanjen. Pravi, da povsem enakega primera lastni{tva med dvema dr`avama ni nikjer, je nekaj primerov me{anih projektov v Belgiji in Franciji, pa ne veliko. »Celotna pogajanja okrog NEK so poslovne narave in sporna vpra{anja so se kot tak{na tudi obravnavala in re{evala. Varnostni vidiki obratovanja in odgovornost sodijo v pristojnost institucij dr`ave, kjer jedrska elektrarna stoji,« je {e povedal Stane Ro`man. MINKA SKUBIC GJS upravljanje prenosnega omre`ja Zanesljivost dobav poslej odvisna od pogodb Za gospodarsko javno slu`bo upravljanje prenosnega omre`ja sta klju~nega pomena transparentnost in nedi-skriminatornost, saj je le na ta na~in mogo~e zagotoviti nemoteno delovanje energetskega trga. Upravljanje prenosnega omre`ja zapu{~a stare in prevzema vrsto novih funkcij. z 30 reorganizacijo Elesa kot posledice sprejetega energetskega zakona se je kot gospodarska javna slu`ba izoblikovalo tudi upravljanje prenosnega omre`ja, ki pa je zaradi povsem spremenjenih razmer in vloge Elesa po odprtju trga z elektri~no energijo dobilo povsem druga~no vsebino, kot jo je imel prej{nji sektor za obratovanje. Za kako obse`ne spremembe gre, katere so poglavitne nove funkcije in kak{ne spremembe lahko {e pri~akujemo, smo povpra{ali v. d. direktorja GJS upravljanje prenosnega omre`ja mag. Milana Jev{enaka. Organizacijske spremembe, ki jih je zaradi napovedanega odprtja trga moral opraviti Eles, so bile, kot pravi mag. Milan Jev{enak, najve~je ravno v upravljanju prenosnega omre`ja, saj energetski zakon tudi najbolj opredeljuje spremembe upravljalca omre`ja. Dejstvo je, da je Eles prej izvajal vse tiste funkcije v sistemu, ki so bile nujne, da je bil sistem tehni~no in ekonomsko optimiran in je celo skrbel za likvidnost samega sistema. Medsebojne odnose med proizvajalci, Elesom in distribucijo ter velikimi porabniki so urejale medsebojne pogodbe, tedanjo vlogo Elesa pa bi lahko ena~ili z materinsko, saj je kot ne-kak{na mama skrbel, da so proizvajalci delovali v skladu s potrebami sistema in da so porabniki imeli na voljo vedno dovolj elektri~ne energije, pri ~emer pa je samo ceno elektri~ne energije dolo~ala vlada. Z odprtjem trga oziroma uveljavljanjem tr`nih odnosov pa ta Elesova skrbni{ka vloga odpade. Najla`je bi njegovo novo vlogo opredelili v primerjavi s cestnim podjetjem, saj je Eles po novem pristojen zgolj za prenosne poti oziroma mu je dodeljena skrb, da so te poti v ~im bolj{em stanju oziroma sploh skrb za promet. Tako bo Eles postavljal tudi prometne znake, s katerimi bo usmerjal promet oziroma z njimi dolo~al omejitve kot posledico tehni~nih zna~ilnosti sistema. Povsem druga~en je tudi sistem zagotavljanja potrebnih sredstev za vzdr`evanje in delovanje teh poti, saj je po novem glavni vir prihodka omre`nina, ki se bo zbirala iz naslova uporabe prenosnega omre`ja. Pri tem gre tudi poudariti, pravi mag. Milan Jev{enak, da deregulacija tudi pomeni, da poslej vsa tveganja, povezana z zanesljivostjo dobave, nase prevzema kupec ali, povedano druga~e, upra-vi~eni uporabniki, ~e v prvi fazi izvzamemo gospodinjstva, bodo lahko iz vti~nice prevzeli ravno toliko elek-tri~ne energije, kot so si jo zagotovili s pogodbami s proizvajalci ali poob-la{~enimi trgovci. Porabnik bo moral torej prevzeti energijo, ki jo je kupil, ali pa si v primeru ve~jih potreb zagotoviti dodatne koli~ine, seveda ~e bo sistem take nenapovedane preko-ra~itve dopu{~al. Skratka, vso to skrb za tak{na odstopanja v elektroenergetskem sistemu, ki jo je doslej imel Eles, bo moral nase prevzeti uporabnik. Zato se bo moral tudi zelo dobro poznati, poznati tudi zna~ilnosti svo- je porabe in znati tudi dobro planirati, druga~e se bo lahko kmalu zna{el v te`avah. Skratka, odjemalec bo lahko oziroma moral iz omre`ja prevzeti toliko elektrike, kolikor jo bo zakupil, kar je popolna novost v primerjavi z dosedanjo prakso. V tej lu~i bo povsem splahnel tudi pomen tarif kot nekak{nega regulatorja, saj bo to vlogo prevzel trg. OPRAVLJANJE SISTEMSKIH STORITEV Eles je kot upravljalec prenosnega omre`ja tako poslej v prvi vrsti pristojen za nediskriminatoren dostop do omre`ja in izvajanje sistemskih storitev, ki sploh omogo~ajo, da prenosno omre`je tehni~no brezhibno deluje. Tako bomo morali {e naprej zagotavljati ustrezno napetost in izvajati vse vrste sistemskih regulacij, pri ~emer si bomo morali tudi sami za tovrstne storitve energijo zagotoviti s pogodbami, pla~evali pa jih bomo iz omre`nine. V grobem bi lahko, meni mag. Milan Jev{enak, omre`nino razdelili na tri podro~ja – en del bo namenjen vzdr`evanju omre`ja, nadzoru in informacijskemu sistemu, druga tretjina bo {la za sistemske storitve, tretji del omre`nine pa bo namenjen pokrivanju prednostnega dis-pe~iranja iz TET in TE-TOL, ki je zakonsko opredeljeno in ima tudi na-tan~no dolo~ene ~asovne okvire, tako da bo ta del postopoma izginil. Om-re`nino bo moral pla~ati vsak uporabnik omre`ja, s pla~ilom pa bo dobil pravico uporabe omre`ja v skladu s predpisi in do tehni~nih omejitev. Naj omenimo, da so elektroenergetski sistemi v Evropi {e vedno povezani v UCTE, ki se je sicer reorganiziral, a {e vedno skrbi za tehni~no obratovanje evropske interkonekcije. Zelo pomembno pa je tudi pred dvema letoma ustanovljeno Zdru`e-nje sistemskih operaterjev Evrope (ETSO), ki je {ir{a organizacija, saj poleg dr`av ~lanic Evropske unije zajema {e [vico in Norve{ko, pri-dru`ena ~lanica pa je tudi Slovenija. Ob tem naj povem, pravi mag. Milan Jev{enak, da je konec junija tudi ta organizacija do`ivela reorganizacijo in dobila nov statut, ki omogo~a {iri-tev z novimi ~lanicami, tako da se bo tudi Slovenija oziroma Eles po zaslugi dosedanjega dobrega dela in med-nadaljevanje na str. 39 POGLED EVROPO OKOLJE RAZVOJ Velika prizadevanja Evropske unije, da bi okolje in podnebje v dr`avah ~lanicah ohranili na - za zdravje ~loveka in drugih `ivih bitij - {e sprejemljivi ravni, so velikokrat v nasprotju z gospodarskim razvojem dr`av, zlasti tistih, ki bolj ali manj `ivijo od te`ke industrije. Ideje o varovanju okolja so vsekakor dobre, vendar uresni~ljive le na ra~un zapiranja velikih industrijskih objektov, med katerimi so tudi termoelektrarne in rudniki, ki sicer prina{ajo denar tako v dr`avno kot tudi v evropsko blagajno. Evropska unija pripravlja posebne strategije in zakonodajo za varovanje okolja in podnebja že od začetka osemdesetih let, vendar so se te ideje začele uresničevati šele v zadnjem desetletju, ko so se tudi ljudje začeli bolj zavedati nevarnosti, v katere jih pelje malomaren odnos do narave. Tako je k varovanju okolja države članice zavezala že Amsterdamska pogodba v svojem drugem členu, tako politiko pa so evropski zakonodajalci razširili še na druge akte, ki težijo k čistejšemu ozračju, ohranjanju voda in ravnanjem z odpadki. Nekakšen krovni dokument je novi (tokrat že šesti) akcijski program za varovanje okolja v naslednjih petih do desetih letih z naslovom Our Future, Our Coice (Naša prihodnost, naša izbira), ki ga je sprejela Evropska komisija. Povezuje vsa omenjena področja varovanja okolja in hkrati določa načine, kako naj ga države uresničujejo, ne samo v pogledu ohranjanja zdravega okolja in podnebja, ampak tudi v pogledu izboljševanja kakovosti življenja vseh prebivalcev zemeljske oble. Komisija zato predlaga štiri glavna poglavja, kjer si morajo države najbolj prizadevati in izboljšati stanje: uravnoteženje podnebnih sprememb, zaščita narave in divjine, zaščita zdravja ljudi ter ohranjanje naravnih virov in upravljanje odpadkov. PODNEBJE SE SPREMINJA Vse bolj postaja jasno, da človekove dejavnosti in njegovo poseganje v naravno ravnovesje vodijo k spreminjanju podnebja. Ozračje se namreč hitro segreva, zato lahko v prihodnosti pričakujemo še bolj nepredvidljivo vreme - več neviht in poplav ter daljša sušna obdobja, zaradi toplejšega ozračja pa se dvigu- 31 je tudi raven morij in oceanov. Tako so se v zadnjih sto letih temperature v Evropi dvignile za 0,8 stopinje Celzija, do leta 2100 pa bodo najbrž narasle še za 1 do 1,6 stopinje Celzija. Globalno ogrevanje povzročajo razni škodljivi plini, kot je ogljikov dioksid. Proizvajajo ga termoelektrarne, naše peči, prevozna sredstva, industrijski obrati in sekanje gozdov. Drugi takšen plin je metan, ki nastaja kot posledica proizvodnje in rabe energije in nekaterih vrst kmetijstva. V to skupino sodita še dušikov oksid, ki ga puščajo v zemlji umetna gnojila, nastaja pa tudi pri naravnem izgorevanju in kurjenju fosilnih goriv, ter CFC, ki nastaja v industrijskih objektih, pri hlajenju in iz aerosolov. Slednji plin je glavni povzročitelj ozonske luknje. Okolju zelo škodljiv je tudi žveplov dioksid, ki povzroča kisanje prsti ter vode in zaradi tega tudi zelo pogubno vpliva na eko-sistem. Kar 15 odstotkov plinov, ki povzročajo učinek tople grede, proizvajajo države Evropske unije, ki imajo sicer le pet odstotkov svetovnega prebivalstva. Predstavniki Unije tako ugotavljajo, da so ukrepi, ki bodo zmanjšali te emisije, nujni. K temu jih zavezuje Kjotski protokol, ki ga je leta 1992 sprejela Organizacija združenih narodov. Podpisalo ga je skoraj 170 svetovnih držav, vendar jih veliko dokumenta še ni ratificiralo, saj se bojijo, kako bodo s tem vplivale na razvoj domačega gospodarstva. Ena najbolj izmed spornih podpisnic so Združene države Amerike, ki niso pripravljene (vsaj pod predsedstvom Georga Busha ne) okrniti svojega gospodarstva in zmanjšati števila zelo pomembnih energetskih virov zaradi čistejšega ozračja. Ta protokol namreč zavezuje svoje podpisnice, da zmanjšajo emisije plinov, ki povzročajo učinek tople grede, za najmanj 5,2 odstotka. Evropska unija je sklenila, da bo znižala emisije to-plogrednih plinov za osem odstotkov najpozneje do leta 2012, toda to je šele začetek: do leta 2020 bi jih morale države po zamislih predstavnikov EU znižati za še dodatnih 20 do 40 odstotkov, njihov končni cilj pa je zmanjšati vsebnost teh plinov v ozračju za kar 70 odstotkov. Glede na to, da je le malokatera država že začela resno delati v tej smeri, saj jih pri tem, kot že rečeno, drži nazaj blaginja prebivalstva in države, ki je odvisna od industrije, bo ta mera težko uresničljiva. Prvi ukrepi so sicer že obveljali — denimo, na prodaj ni več osvinčenega bencina, vendar je javni prevoz le eden izmed onesnaževalcev okolja. Veliko bolj problematične so termoelektrarne, ki bi jih morali nadomestiti z alternativnimi viri energije, ki pa še niso dovolj razviti in tudi še precej dragi. Sama obveza, zmanjšati emisije za osem odstotkov, torej ni dovolj, ampak je treba pripraviti ukrepe, kako to uresničiti v posameznih gospodarskih sektorjih. V energetiki imajo posamezne države že postavljena nekatera načela, vendar - kot že rečeno je to lažje reči, kot pa zares storiti. •* POGLEDv EVROPO KAKO ZAŠČITITI NARAVO -IN ČLOVEKA? Zaradi človekovega nepremišljenega poseganja v naravo je ogroženih 38 odstotkov vrst ptic, 45 odstotkov metuljev in več vrst živali, ki živijo na skrajnem severu Evrope. Led se namreč topi in s tem izginja tudi njhovo naravno okolje. EU je zato sprejela program The Natura 2000, ki predvideva posebne ukrepe, s katerimi bi zaščitili ta okolja in tamkajšnje prebivalce pred naravnimi katastrofami. Hkrati z uničevanjem narave je ogrožen tudi človek. Nekatere posledice onesnaženja lahko opazimo tudi sami — čedalje več otrok ima astmo, veliko več ljudi trpi zaradi raznih alergij, več je rakavih obolenj ... Za zdaj neposredni vplivi narave na zdravje ljudi še niso pojasnjeni, zato je potrebnega še veliko raziskovalnega dela, da bi ugotovili, v čem je pravzaprav res vzrok človeških obolenj, vsekakor pa jih lahko povežemo z življenjem v onesnaženem okolju in rabo raznih kemičnih substanc — človek namreč uporablja več kot 30.000 vrst razli~nih kemikalij! K temu moramo pri{teti {e hrup, {kodljive pline v zraku in pesticide, ki jih popijemo v pitni vodi, ter v drugih vodah, kjer se kopamo in u`ivamo v poletnih dneh. EU je prvo direktivo o izbolj{anju kakovosti voda sprejela `e leta 1975 in od takrat je stanje voda v dr`avah ~lanicah `e nekoliko napredovalo, a {e zda-le~ ni zadovoljivo. Kar 20 odstotkov vod je namre~ resno ogro`enih zaradi onesna`enja, med njimi je tudi podtalnica, ki oskrbuje s pitno vodo kar 65 odstotkov prebivalstva. Po letu 1975 je bilo sprejetih {e veliko dokumentov o ohranjanju kakovosti voda, ki so razdeljene na posamezna podro~ja – vode z ribami, vode s {koljkami, vode za kopanje, podtalnica in pitna voda. VIRI IN ODPADKI Vsak prebivalec Evropske unije vr`e v ko{ za smeti v povpre~ju kilogram odpadkov na dan. Za posameznika to sicer ni veliko, toda ko se{tejemo prebi- 32 **. POGLEDv EVROPO valce, se v letu dni nabere 200 milijonov ton odpadkov, in to brez tistih iz industrije. Vsega skupaj nastane tako v Evropi približno 2000 milijonov ton odpadkov, od tega jih je 40 milijonov zelo nevarnih. Pri tem je treba upoštevati še, da proizvedemo iz leta v leto čedalje več odpadkov — količina raste za približno 10 odstotkov na leto. Ce ne bomo v kratkem sprejeli kakšne strategije za njihovo uničenje, se bomo v njih kmalu zadušili. Eden izmed dobrih načinov odstranjevanja odpadkov je sežiganje in izraba energije, ki pri tem nastaja, za ogrevanje. Toda prebivalci krajev, kjer naj bi sežigalnice nastale, se po navadi ne strinjajo s tem, saj menijo, da bo le-ta še dodatno obremenila njihovo okolje. Zato je treba najti še druge načine boja proti naraščajočim goram odpadkov. Veliko pripomore že ločeno zbiranje odpadkov, toda pri nas smo lahko zadovoljni že, če imamo na voljo posebno posodo za steklovino in papir, druge odpadke pa mečemo vse v en koš, saj enostavno nimamo ločenih posod, čeprav bi to bistveno olajšalo uničevanje oziroma predelavo smeti. Ena izmed glavnih strategij v Evropski uniji je namreč os- C edalje večje število avtomobilov na naših cestah prispeva tudi k večjemu onesnaženju zraka z ogljikovim dioksidom. Zato je Evropska unija pred petimi leti sprejela posebno strategijo, s katero naj bi težili k zmanjšanju teh emisij vsaj za četrtino do leta 2005. Mnoga večja mesta se tako trudijo, da bi osebne avtomobile nadomestili s cenejšim javnim prevozom in velikimi parkirnimi prostori na mestnem obrobju. Osvestiti pa je seveda treba tudi ljudi, da bodo spoznali prednosti javnih prevozov. Ti namreč obljubljajo večjo varnost, ohranjanje okolja in s tem tudi zdravja ljudi, prihranek časa in denarja. veščanje ljudi za pravilno ravnanje z odpadki — v svojih domovih, v službah in v lokalnih skupnostih. Končni cilj Unije je, da bi zmanjšali količino odpadkov do leta 2010 za 20 odstotkov in za 50 odstotkov v naslednjih petdesetih letih. Za uresničitev teh ciljev je potrebna zakonodajna podlaga, njihova vključitev v vsakdanje življenje, sodelovanje z industrijo in osveščanje prebivalstva. ZELENI DOKUMENT O ENERGIJI Za konec se posvetimo še naši osrednji temi — energiji torej, vodilni sili gospodarstva in nepogrešljivem delu našega življenja. Z razvojem informacijske tehnologije in udobnega življenja se povečuje tudi poraba energije, zaradi česar se mnoge države soočajo z velikim pomanjkanjem in redukcijami električne energije. Odvisnost prebivalcev Unije od porabe električne energije bo po nekaterih ocenah v naslednjih tridesetih letih narasla za 70 odstotkov, od plina pa celo za 90 odstotkov. Pri tem je treba upoštevati, da so nekateri viri energije že zastareli ter okolju nevarni in da liberalizacija trga z električno energijo v prvi vrsti usmerja proizvajalce k tekmovanju in ne k zagotavljanju novih virov oziroma k investiranju v proizvodnjo. Zaradi tega je Evropska unija konec novembra lani sprejela Zeleni dokument, ki govori o tem, kako v naslednjih desetletjih zagotoviti vire energije, ki ne bodo negativno vplivali na okolje. Do novembra letos bodo na to temo potekale razne konference na ravni Unije in na nacionalni ter regionalni ravni, glavne teme na njih pa bodo, kako razviti in povečati proizvodnjo iz obnovljivih virov energije do leta 2010 za 12 odstotkov, kako zmanjšati emisije ogljikovega dioksida — kar 94 odstotkov ga namreč nastane v energetskem sektorju -, kako zmanjšati emisije drugih okolju škodljivih plinov in kako zmanjšati odvisnost od uvoza nafte in Bližnjega vzhoda in plina iz Rusije. Okolje je torej ena izmed najbolj perečih tem Evropske unije, saj vpliva na prihodnost ljudi na zemeljski obli. Slovenija kot pridružena članica mora prav tako upoštevati zahteve, ki jih nalaga evropska zakonodaja, čeprav je ta tema še na široko odprta in bo najbrž trajalo še kar nekaj časa, da bodo države našle neko optimalno pot med varovanjem okolja in razvojem gospodarstva. Simona Bandur 33 r- POGLEDv EVROPO KRAEMECO SVOJE TRGE Evropska direktiva o odpiranju trga z elektri~no energijo spreminja odnose tudi v Avstriji. V sosednji dr`avi, ki ima devet de`el, je namre~ povzro~ila zdru`evanje distribucijskih podjetij. Pred tremi leti je bilo {e 300 distribucijskih podjetij, ob koncu leta 2001 napovedujejo 150 podjetij. Ta podjetja se zdru`ujejo in skupaj nabavljajo opremo in energijo, saj tako la`je dosegajo bolj{e cene in koli~inske popuste. V Gradcu je bila pred mesecem ustanovljena tudi energetska borza, ki bo delovala vsak dan. V Avstriji proizvajajo 70 odstotkov vse elektri~ne energije v okolju prijaznih hidroelektrarnah, preostalih 30 odstotkov energije pa pridobijo v termoelektrarnah. Friederich Jobstmann že tri desetletja spremlja in kot trgovec merilne opreme posredno tudi sledi dogajanjem na avstrijskem trgu in išče poslovne priložnosti. Veliko si obeta predvsem od odprtja avstrijskega trga z električno energijo, 1. oktobra letos. “Meja med gospodinjstvi in upravičenimi odjemalci v k-W glede na priključno moč še ni določena, postavljene pa so tri ravni odjemalcev: dve ravni na industrijski ravni in ena na gospodinjski. Odlok avstrijske vlade je, da je treba dotrajane električne števce (življenjska doba je 20—22 let) v sistemu zamenjati ali servisirati. Prav ta uredba pa je izredna priložnost za pred tremi leti ustanovljeno podjetje Iskraemeco Austria GmbH,” pravi Friederich Jobstman. “Pred leti so bili kupci zadovoljni z indukcijskimi električnimi števci, po katerih se je mesečno obračunavala poraba. Sedaj so postali zahtevnejši, v to pa jih silijo pogoji trgovanja. Za industrijske namene tako kupujejo elektronske števce, ki merijo porabo vsakih 15 minut in jih po daljinskih komunikacijah sporočajo v centre podatkovnih baz oziroma kupcem v informacijo, distributerjem pa v obračun. V preteklosti so spremljali konično porabo le veliki industrijski odjemalci, ta nivo pa se sedaj znižuje in prehaja že na področje trgovskih centrov, kot je denimo Spar. Velika sprememba je nastala v komunikacijskem prenosu podatkov, saj so pred leti inkasantje podatke še ročno odčitavali, sodobna tehnologija pa danes omogoča daljinska odčitavanja na različnih medijih. Vsako leto se pojavi kakšen cenejši medij, pred tremi leti je bil najugodnejši sistem po telefon- 34 skem kablu, sedaj so to že GSM, internet in ISDN. Iskraemeco proizvaja sisteme in programe za vse tri možnosti. Njihov elektronski števec ima vgrajen ko-munikator, ki omogoča shranjevanje podatkov porabe električne energije in posredovanje računalniškemu centru,” je pojasnil avstrijske tržne tokove Friderich Jobstmann. V Avstriji na leto prodajo okrog 100.000 števcev blagovne znamke Iskraemeco, predvidevajo pa, da se bo ta številka podvojila. Naprave z daljinskim prenosom podatkov so dražje od klasičnih, a izredno koristne. Pri prepričevanju, promociji in svetovanju Friderich Jobstmann namenja veliko pozornosti predvsem potencialnim kupcem. Vzpostavlja osebne stike in kar 60 odstotkov časa preživi pri kupcih ter jim skuša pojasniti, na kaj morajo biti pozorni, kaj je pomembno in katere so prednosti novih tehnologij. Svetuje jim tudi glede možnosti uporabe v prihodnosti oziroma glede možnosti, ki jih prinaša razvoj. Njegovi kupci so distribucijska podjetja, ki naprave dajejo v najem uporabnikom in jim zanje zaračunavajo najemnino. Tako kot se matično podjetje Iskraemeco iz Kranja srečuje s hudo konkurenco na svetovnih trgih, se tudi v Avstriji srečuje s to isto konkurenco, ki je dobro poučena in pozna vse njihove hibe. “Takšen je pač trg,” pravi Friderich Jobstmann, “enkrat eden dobiva, drugič izgublja, vse pa se vrti v krogu treh največjih proizvajalcev.” “Trideset let že prodajam števce, imam veliko izkušenj, stikov in poznanstev. Prej sem bil zaposlen v drugem konkurenčnem podjetju in smo poznali slovenski trg in konkurenco. Izhajam iz elektrotehnične stroke, ki sem jo nadgradil s komercialnim znanjem in znanjem menedžmenta. Zal mi je, da se ne morem več ukvarjati s tehničnimi stvarmi, kot sem se prej. Kot v odja se moram pač ukv arjati s prodajo, čeprav bi se sam še vedno veliko rajši ukvarjal z iskanjem novih tehničnih rešitev in s snovanjem novih izdelkov. Ce pa hočem izpolniti cilje, ki mi jih je postavilo matično podjetje Iskraemeco, d. d., iz Kranja, in zagotoviti prodajo več deset tisoč električnih števcev, moram veliko časa nameniti tovrstnim dejavnostim. Na prodajo gledam optimistično, sem pa tudi realist in se zavedam, da sta naša dva konkurenta precej večja in usmerjata politiko na trgu. Od celotne prodaje Siemensovih desettisoč izdelkov, pomenijo električni števci manj kot odstotek, kljub temu pa je ta veliki koncem še vedno naš glavni konkurent na trgu. Naša prednost je tako predvsem v večji fleksibilnosti,” je razložil Friedrich Jobstmann, ki mu je bilo zaupano vodenje Iskrae-meca Austria GmbH. Kot pravi, je avstrijski trg poseben in razdrobljen in ga zato obvlada le dober poznavalec. Merjenje in upravljanje energije je postalo zelo pomembno, saj bodo na trgu lahko sodelovali le tisti veliki odjemalci, ki bodo imeli primerno opremo, ki bo zagotavljala daljinske odčitke porabe vsakih nekaj minut. Sicer pa trenutno Iskraemeco **. POGLEDv EVROPO proda na avstrijskem trgu 100.000 {tevcev na leto, kar pomeni 20-odstotni tr`ni dele`. Strate{ka usmeritev kranjskega mati~nega podjetja je internacionalizacija proizvodnje in tr`enja. Poleg lastne trgovske mre`e ima ve~ proizvodnih podjetij z razli~nimi lastni{kimi dele`i in proizvodnjo. Ob ducatu povezanih podjetjih v tujini, so na Dunaju ustanovili novo podjetje Iskraemeco Austria Gmb-H, ki ima cilj ustvariti tretinjski prodajni dele` izdelkov kranjske blagovne znamke. Leta 1998 je bilo ustanovljeno h~erinsko podjetje, ki je za~elo uspe{en prodor in prodajo na avstrijskem trgu, nov korak pa je bil 19. junija 2001 s slovesnim odprtjem novih poslovnih prostorov v Gerasdorfu pri Dunaju, kjer bo potekala prodaja ter umerjanje in overjanje {tevcev po avstrijskih predpisih. Uspelo jim je namre~ dobiti dovoljenje avstrijske vlade, ki velja tako za indukcijske kot tudi za elektronske {tevce. Iskraemeco bo s tem lahko zadnje dejanje v proizvodnji {tevcev opravljalo v lastnem podjetju, medtem ko so doslej morali najemati avstrijske izvajalce. Ker stro{ki umerjanja in overjanja zna{ajo tudi do 10 odstotkov cene {tevca, je bila ustanovitev podjetja v Avstriji tudi stro{kovno smotrna. V Sloveniji je navzo~ih `e preko 700 avstrijskih podjetij in predstavni{tev, v Avstriji pa je zastopano le okrog 50 slovenskih pod- jetij. Usmeritev Iskraemeca, d.d., iz Kranja je, da poleg lastne trgovske mre`e, ustanovi ve~ proizvodno–prodajnih predstavni{tev v tujini, ki bodo skrbela in kot gospodarske ambasade Iskraemeca zagotavljala izvoz znanja (lahko se pohvalijo s 25 lastnimi patenti) in tehnologije na zahtevne evropske trge. Drago Papler Friedrich Jobstmann, dobro poznano ime slovenskih distributerjev, ki je {vicarske merilne naprave dolga leta prodajal tudi na slovenski trg, je leta 1998 s kranjsko Iskroemeco na{el skupni jezik in sedaj prodaja slovenske merilne naprave na zahteven in razdrobljen avstrijski trg. '**' 35 ** POGLEDv EVROPO IN PODOBA KOT Zunanja podoba podjetja je eden izmed njegovih klju~nih prepoznavnih znakov v javnosti. Zlasti logotipi morajo biti tak{ni, da se kar najla`je vtisnejo v spomin, ~edalje bolj pomembna pa postaja tudi urejenost podjetja kot takega – njegova notranjost, torej pisarne, sejne sobe, hodniki in ne nazadnje toaletni prostori. Logotip podjetja je pogosto v očeh javnosti tudi sinonim za njegove izdelke oziroma storitve. Sicer traja kar nekaj časa, da si ljudje znak zapomnijo in ga povežejo z dejavnostmi podjetja, vendar ko je to ime enkrat uveljavljeno, veliko pripomore tudi k poslovnim rezultatom. Rečemo lahko torej, da dobro ime oziroma dobra zunanja podoba podjetja tudi prodaja izdelke ali storitve, hkrati pa mora biti zaščitni znak že sam po sebi dober izdelek. Prav zato so ustanovitelji zelo pozorni pri izbiri imena in logotipa. Zaščitni znak mora, kot piše Eduard Osredečki v knjigi Nova kultura poslovnega komuniciranja, zaščititi proizvajalca pred ponaredki in podobnimi izdelki, zaščititi potrošnika ali uporabnika storitev z zagotavljanjem kakovosti in količine izdelkov s to označbo, pomagati pri hitrem prepoznavanju in razlikovanju od podobnih izdelkov ali storitev in jamčiti stalno kakovost. Tako logotip kot ime morata biti hitro zapomnljiva, izvirna in berljiva, zelo odbijajoče pa je, če je ime nejasno, predolgo ali vzbuja smešne in nespodobne asociacije, žali nacionalne ali verske občutke, spominja na ime katerega drugega podjetja, zlasti če to v javnosti ni preveč priljubljeno. Ko je dobro ime podjetja že vzpostavljeno, je treba še bolj pozorno paziti na njegov ugled -če ga ljudje enkrat povežejo z negativnim dogodkom ali poslovanjem, je zelo težko povrniti nekdanje dobro mnenje v javnosti. Tako piše Eduard Osredečki: »Dober in znan proizvajalec se bo trudil zaščititi svoj znak, ker simbolizira njegov kakovostni izdelek, neuspešen pa bo poskušal izdelke žpodtakniti’ s podobnim znakom. V tem smislu je logotip podjetja zares pomembna simbolična vez tržnega komuniciranja med proizvajalcem in tržiščem.« POT SKOZI LABIRINT PISARN Grafična podoba podjetja mora biti enotna in se kazati kot zaščitni znak v vseh sredstvih poslovnega komuniciranja podjetja, predvsem na dopisnem ali pisemskem papirju in ovojnicah. Poleg tega je dobro, da je zraven logotipa na njih {e naslov in telefonske {tevilke podjetja ter elektronska po{ta. Grafi~na podoba podjetja naj bo razpoznavna tudi na vseh drugih poslovnih dokumentih podjetja – na ra~unih, dobavnicah, naro~ilnicah, posetnicah, vabilih, in drugem gradivu pisnega komuniciranja. Prav tako je pomembno, da je podjetje tudi na zunaj dobro ozna~eno. Na tabli na glavnem vhodu v podjetje naj bo napisano njegovo ime in ozna~en logotip, pa tudi pot med pisarnami mora biti dobro ozna~ena, da se obiskovalci ne izgubijo. Table na pisarnah naj bodo ozna~ene v stilu grafi~ne podobe, ~eprav je pri-poro~ljivo, da se med seboj po barvah razlikujejo table posameznih sektorjev. Na poti ven pa naj stranke ali obiskovalce vodijo table z ozna~bo izhoda. 36 73 **. POGLEDv EVROPO POSLOVNI PROSTORI Z IDENTITETO Tudi notranjost poslovne stavbe je ogledalo podjetja. Stranke se prvič srečajo z notranjo opremo že pri vhodu in na hodnikih, zato je treba poskrbeti, kot smo že povedali, da se ne izgubijo, poleg tega pa naj bodo prostori, zlasti hodniki, dobro osvetljeni in kar se le da prijetni na pogled. Se bolj pomembna je opremljenost delovnih prostorov, ki naj bodo videti kot svetišče modernega poslovanja. In kaj je treba storiti, da bo pisarna estetska in funkcionalna in da bo kar najbolje predstavljala dejavnost podjetja? Po navadi se vsak zaposleni spopada s pomanjkanjem prostora. Zato je treba pisarno opremiti tako, da ne bo videti preveč natrpana, dokumente pa je treba sproti spravljati v posebne mape, da prostorska stiska ni opazna že na prvi pogled. Tudi odvečne predmete je treba čim prej umakniti oziroma jih postaviti na manj vpadljiva mesta. Pohištvo mora biti čim bolj funkcionalno in prilagojeno naravi dela. Pri tem vsekakor ne bo odveč nasvet kakšnega arhitekta, sicer pa obstajajo danes že trgovine, ki so specializirane za pisarniško pohištvo za najrazličnejše vrste dela. Najpomembnejša je seveda pisalna miza, ki mora biti dovolj velika za računalnik — ta naj bo postavljen na rob mize -, za druga opravila za mizo, odlaganje odvečnih dokumentov, poleg tega pa mora imeti še prostor za kakšnega obiskovalca. Ce se le da, naj bo obrnjena proti svetlobi in proti vratom. Veliko pozornosti je treba posvetiti tudi izbiri zaves in talnih oblog - te morajo biti trpežne in praktične. Stene so prav tako mnogo lepše na pogled, če so sveže opleskane in svetle ter okrašene z lepimi fotografijami ali umetniškimi slikami, dobro pa tudi je, če se na njih znajde kakšna grafika, ki je povezana s podjetjem. Poslovni prostor bodo lepo popestrile lončnice in rezano cvetje, ki pa jih je seveda treba redno zalivati in brisati prah z njih, da niso videti zanemarjene. TODI STRANIŠČA NAJ RODO OGLEDALO PODJETJA V podjetjih, kjer imajo jedilnico, po navadi ni težav s tako imenovanim privatiziranjem poslovnih prostorov, zato so le-ti bolj urejeni. Ce pa jedilnice ni, zaposleni jedo kar v pisarnah, kar je lahko moteče za druge zaposlene in stranke oziroma poslovne partnerje, zlasti če se med pogovorom širi vonj po hrani. Dobro organizirana podjetja imajo zato jedilnico in posebne sobe za druženje, poslovne pogovore ter zborovanja. Zlasti slednje morajo biti lepo urejene, saj vanje po navadi povabijo najbolj ugledne goste, poleg tega pa tam po navadi potekajo pomembna pogajanja in dogovori. Te konferenčne so- be morajo biti lepe in prijetne, okrašene z umetniškimi slikami in hlajene s klimatskimi napravami, da se bodo gostje v njih zares dobro počutili. Dobro je, če je v bližini dvorane manjši bife in toaletni prostori. Ti so prav tako zelo pomembni za ugled podjetja, vsaj med ljudmi, ki se gibljejo v tej poslovni stavbi, zato morajo biti stranišča čista, odišavljena in lepo urejena, skratka, prijetna tako za uslužbence kot za stranke in poslovne partnerje. Povzeto po knjigi Eduarda Osredeckega Nova kultura poslovnega komuniciranja Simona Bandur ot smo `e ugotovili - dobro ime prodaja, zato si mora podjetje v prvi vrsti prizadevati, da si pridobi naklonjenost javnosti, torej svojih strank, nato pa s svojo grafi~no podobo na ~im ve~ mestih opozarjati na svojo navzo~nost na trgu. K temu veliko pripomore tudi njegova zunanja podoba in urejenost prostorov v poslovni zgradbi. Sicer pa lahko tudi sami presodimo, da se veliko bolje po~utimo v lepo in prijazno opremljenih zgradbah, kot pa v kak{nih zanemarjenih, ki so videti, kot da so ostale nekaj desetletij za razvojem sodobnega sveta. 37 ** POGLEDv EVROPO EVROPSKA UNIJA BELGIJA PREVZELA VAJETI IZ ZANESLJIVIH ROK Julija so svoje predsedovanje Evropski uniji končali Švedi, njihov prestol pa so zasedli Belgijcu Švedska je med svojim mandatom odprla 64 poglavij z 12 državami kandidatkami, kar je do zdaj več, kot je uspelo kateri koli drugi predsednici. sestavili so tudi seznam 30 odprtij poglavij — s prvo tretjino so se ukvarjali sami, preostanek pa je prepuščen naslednicama - Belgiji in Španiji. Eno najbolj zahtevnih vprašanj, ki so jih končali, je bilo okolje. Slovenija je bila na tem področju prva, ki je poglavje zaprla in ta primer je služil kot model za druge pridružene članice. In katera so tista poglavja, ki povzročajo tem državam največ težav? Pogajanja so pri vseh še vedno odprta v pristopnih pogajanjih o konkurenčni politiki, kmetijstvu, regionalni politiki, pravosodju in notranjih zadevah ter financiranju in proračunu, prav tako se jih vsaj večina pogaja še pri prometni politiki, obdavčitvi, carinski uniji in energiji. Najslabše se je do zdaj odrezala Romunija, po številu odprtih vprašanj pa sta takoj za njo Bolgarija in Poljska. Slovenija je z 20 začasno zaprtimi poglavji na drugem mestu — za Madžarsko in Ciprom, ki sta jih zaprla 22. Za Slovenijo pa so z 19 zaprtimi poglavji še Estonija, Češka in slovaška. Litva jih je končala 18, Malta 17, Latvija pa — tako kot Poljska —16. Prva deseterica držav ima po napovedi komisarja Günterja Verheugna vse možnosti, da vstopijo v Unijo že ob prvem priključevanju. Pristopni proces, ki traja tri leta, se je že prevesil v zadnjo tretjino, ki jo bo začela Belgija. Najbolj zahtevna vprašanja pa bodo ostala Španiji, in sicer kmetijstvo, regionalna politika in proračun. BREZPOSELNOST OSTAJA NESPREMENJENA Brezposelnost v Evropski uniji se maja v primerjavi z aprilom ni spremenila — še vedno je bila 7,6-odstotna, v primerjavi z lanskim majem pa se je znižala za 0,6 odstotka, poroča Evrostat. V državah evropskega območja, torej v osrednjem delu Evrope, je bilo brez zaposlitve 11,3 milijona ljudi, v celotni Uniji pa 13,2 milijona. Najmanj brezposelnih so imeli na Nizozemskem, in sicer le 2,3 odstotka, v Luksem-burgu, kjer je bila brezposelnost 2,4-odstotna, v Avstriji je znašala 3,7 odstotka, na Irskem 3,8 in na Portugalskem 3,9 odstotka. Najbolj je stopnja brezposelnosti upadla prav tako na Nizozemskem, na švedskem in Irskem, Španija pa ostaja z 12,9-odstotno stopnjo brezposelnosti na vrhu lestvice. STA) NAJVE^ TE@AV Z DEFINIRANJEM OBNOVLJIVIH VIROV Po dveh letih je evropska direktiva o obnovljivih virih energije končno dočakala svojo zadnjo verzijo. Največ težav so imeli evropski zakonodajalci in strokovnjaki, ki so pomagali pri pripravi tega dokumenta, z določanjem, kateri viri naj se sploh štejejo kot obnovljivi. Tako se, denimo, niso mogli zee-diniti, ali sodi sežiganje odpadkov med tovrstne vire energije. Na koncu so sprejeli nekakšno hierarhijo odpadkov, ki se lahko štejejo kot morebitni obnovljivi viri. Po tej razdelitvi sodijo v to skupino le odpadki, ki so ločeni po vrstah. Poleg 38 tega direktiva določa tudi cilje za države članice Evropske unije. Komisija bo rezultate preverila vsake štiri leta in če ne bo zadovoljna, lahko postavi državi, ki jih ne bo izpolnjevala, tako imenovane obvezuječe zahteve. JEDRSKIH ELEKTRARN ZA SKUPAJ 10.000 LET Konec leta 2000 je v 31 državah sveta delovalo vsega skupaj 438 jedrskih elektrarn, od tega jih je šest šele začelo delovati, 31 pa jih še gradijo. Ce bi sešteli njihovo dobo delovanja, bodo vse skupaj proizvajale energijo 10.000 let. V nasprotju z nekaterimi državami Evropske unije, ki so sprejele politiko zapiranja nukleark, pa vidijo v tej vrsti energije nekatere države nove možnosti za pridobivanje velikih količin energije. Med njimi so zagotovo Združene države Amerike, kjer prav zdaj podaljšujejo življenjsko dobo dvema jedrskima elektrarnama za 20 let, kar 34 pa za obdobje od 40 do 60 let. Poleg ZDA načrtujejo gradnjo novih nukleark še na Japonskem, Kitajskem in Finskem. SPORAZUM MED ENERGETIKI IN VLADO Predstavniki nemškega elektrogospodarstva in zvezna vlada so konec junija podpisali poseben sporazum o varovanju podnebja. S tem so se proizvajalci električne energije zavezali, da bodo do leta 2010 pripomogli k zmanjšanju letne emisije ogljikovega dioksida v primerjavi z letom 1998 na približno 45 milijonov ton. Ta cilj naj bi po predlogih vlade začeli uresničevati najprej z modernizacijo termoelektrarn, ki tudi najbolj obremenjujejo okolje. Tako mora vlada sprejeti še potrebno zakonodajo, ki bo predvidela, da do konca leta 2002 zaprejo stare in premalo učinkovite termoelektrarne. Po predvidevanjih predstavnikov VDEW bodo morali zato odjemalci električne energije kriti stroške v višini osmih milijard nemških mark. Sicer pa predstavniki vlade opozarjajo elektrogospodarstvenike tudi, da tekmovanje na trgu električne energije ne sme vplivati na spoštovanje zakonodaje, povezane z varovanjem okolja. NAJVE^ PORABILA INDUSTRIJA MINERALNIH OLJ Po raziskavi nemškega podjetja VDEW so leta 2000 različne veje industrije porabile različno količino električne energije. Najbolj se je poraba povečala v proizvodnji mineralnih olj, in sicer za 15 odstotkov, kar pomeni, da so v letu 2000 porabili 5,4 milijarde kWh električne energije. Na drugem mestu po povečanju porabe je lesna industrija in proizvodnja papirja, kjer se je povečala za šest odstotkov, sledi železarstvo, kjer je bila poraba večja za 4,4 odstotka, znašala pa je 23,6 milijard kWh. V nasprotju s temi tremi pa je veliko manj energije odkupilo rudarstvo, in sicer za 16 odstotkov manj, kar pomeni, da je porabilo samo 11,8 milijard kWh električne energije. Vsega skupaj je nemška industrija lani porabila 235,5 milijard kWh elektrike, kar je za 1,2 odstotka več kot leta 1999. Podjetja so približno 90 odstotkov te energije odkupila od oskrbovalcev z električno energijo, preostalih deset odstotkov pa so proizvedli v lastnih elektrarnah. 56 nadaljevanje s str. 30 Mag. Miljan Jev{enak poudarja, da bo zanesljivost dobave poslej v rokah kupcev. narodnega ugleda v kratkem pri-dru`il 32 dosedanjim podpisnicam in s tem tudi energetsko postal povsem enakopraven ~lan Evropske unije. S tem pa bomo dobili tudi mo`nost vpliva na nadaljnji razvoj evropskega prenosnega sistema in do enakopravnega sodelovanja v prihodnjih procesih liberalizacije in odpiranja evropskega trga, saj denimo obstaja zamisel, da se tranzita elektri~ne energije med ~lanicami ETSO-ja ne bi ve~ obra~unavalo in bi bile upravi~ene do nadomestila za stro{ke tranzita iz posebnega namenskega sklada samo ~la-nice ETSO. ZA IZVAJANJE DEJAVNOSTI SKRBI PET SLU@B Nove zahteve so botrovale tudi novi I//« les je za leto 2001 {e zadnji~ izdelal indikativno bilanco, v prihodnje pa naj bi za potrebe ocene rasti porabe izdeloval le {e tr`ne analize, ki so potrebne tudi za oblikovanje predlogov {iritve prenosnega omre`ja. Bolj ko bo trg deloval na kratek rok, te`je bo natan~no oceniti dogajanja v sistemu, kar {e posebej velja za proizvodno stran. Glede na veliko besed glede poceni uvoza elektri~ne energije, pa se je treba zavedati, da obstajajo dolo~ene tehni~ne omejitve. Ta hip bi namre~ bilo mogo~e uvoziti tretjino vse potrebne energije, seveda ~e bi se uvoz enakomerno porazdelil na vse na{e meje, kar pa je mogo~e le teoreti~no. Tako bi do omejitev uvoza utegnilo priti veliko prej, pri ~emer se moramo zavedati, da mora del doma~ih elektrarn (predvsem NEK in TE[) delovati tudi zgolj zaradi zagotavljanja delovanja prenosnega sistema, saj denimo na TE[-u in NEK-u sloni celotno 400 kV omre`je, ki je hrbtenica meddr`avnega omre`ja. In stro{ke delovanja sistema bo treba pokriti, kar pomeni, da bi lahko v kon~ni fazi imeli na ra~unu za elektri~no energijo sicer res nizko vsoto za kupljeno energijo, vendar pa bistveno vi{jo za sistemske storitve, tako da bi bila za uporabnike tudi kon~na {tevilka kljub poceni nakupu lahko vi{ja od dosedanje. organiziranosti gospodarske javne slu`be upravljanje prenosnega omre-`ja, pri ~emer so se bistveno spremenile tudi dosedanje naloge posameznih slu`b. Tako imamo, pojasnjuje mag. Milan Jev{enak, poslej namesto klasi~nega dispe~iranja, operaterje, katerih glavna skrb je brezhibno delovanje omre`ja in pokrivanje sistemskih storitev. Tako naj bi v kon~ni fazi kot upravljalec prenosnega omre-`ja skrbeli le {e za dogajanja v sistemu znotraj ~asovnega okvira ene ure, vse ostalo pa bo stvar pogodb. Kot `e re~eno, gre za povsem druga~en odnos od dosedanjega, pri ~emer na{a skrb ni ve~ optimiranje proizvodnje in porabe, ampak predvsem zbiranje informacij in podatkov o tem, ali se sklenjene pogodbe spo{tujejo v dogovorjenih okvirih. Zelo pomembna je tudi slu`ba za pogodbe in obra~un, katere skrb je, da bomo imeli pogodbe za omre`nino, pogodbe za dostop do omre`ja in pogodbe za zagotavljanje sistemskih storitev. Tretja slu`ba, ki deluje znotraj upravljanja prenosnega omre`ja, je slu`ba za sistemsko za{~ito, ki je sestavni del vodenja sistema, saj z nastavitvijo za{~itnih naprav uravnavamo prepustnost omre`ja in dolo~amo tehni~ne meje, po katerih sistem lahko obratuje. Je dejansko tisti del vodenja sistema, ki deluje avtomatsko, pred posegom operaterja. Kot nova je bila oblikovana tudi slu`ba za sistemske analize, katere poglavitna naloga je analiza in napoved dogajanj v sistemu, pri ~emer naj bi imela tudi klju~no vlogo pri utemeljitvi tehni~nih vzrokov zavrnitve dostopa do omre`ja. Bistveno druga~no vlogo kot doslej pa ima tudi slu`ba za sistemske meritve. Doslej smo namre~ imeli pogodbe z odjemalci na letni ravni in smo dobavo merili s {tevci ter na podlagi meritev nato izdajali tudi ra~une. Zdaj pa bo na{a vloga omejena zgolj na merjenje koli~inskega izpolnjevanja sklenjenih pogodb, pri ~emer bomo morali {e zlasti znati izmeriti in locirati vsa odstopanja. Sploh sem prepri~an, poudarja mag. Milan Jev{enak, da bodo meritve na vseh ravneh do`ivele preporod, saj bodo zaradi tr`nih razmer oziroma druga~nega na~ina obra-~unavanja informacije o pretokih elektri~ne energije dobile {e ve~ji pomen. Naj na koncu {e omenim, da vse na{tete dejavnosti ta hip pokriva 110 zaposlenih, kar je na {tevilne nove naloge in dejstvo, da smo kot prej{nji sektor zgubili nekaj ljudi, ki so od{li v druge Elesove dejavnosti, premalo. Kajti, bolj ko bo sistem odprtega trga za~el delovati, bolj bo treba izvajati vse zakonsko predvidene naloge, to pa bo mogo~e zgolj s kakovostnimi in predvsem mladimi kadri, ki niso obremenjeni z delovanjem prej{njega elektroenergetskega siste- ma. BRANE JANJI] 39 posodabljanje prenosa IN RAZVOJ EES Z VIDIKAtrgovanja Slavko Grajfoner `e ~etrt stoletja dela v prenosu in razvoju elektroenergetskega sistema in pozna vse podrobnosti in te`ave, ki jih ta ima. Leta 1973 je za~el na podro~ju analiz v obratovanju Dravskih elektrarn, po poldrugem letu pa je od{el na takratni sozd Elektrogospodarstva Slovenije v Maribor, kjer se je ukvarjal z razvojem prenosa. P 40 o reorganizaciji je del nalog opravljal v organizacijski EGS – Razvojni in`eniring (kjer je bil dve leti vodja razvoja), leta 1993 pa je pre{el na Elektro-Slovenijo in nadaljeval delo v razvoju prenosa. Kot dober poznavalec elektroenergetskega sistema, preko znanja in izku{enj pripravlja zametek kakovostnega razvoja prenosne dejavnosti in nove gospodarske javne slu`be Prenos elektri~ne energije, ki je organizirana v okviru Elesa. Na minuli 5. konferenci Sloko Cigre 2001 je vodil {tudijski komite 37: Na~rtovanje in razvoj elektroenergetskih sistemov. »Delovanje trga z elektri~no energijo je bila najbolj odmevna tema na{ega komiteja na leto{nji konferenci na Bledu, ki jo je obravnavalo kar 13 od skupno 16 referatov. Le eden je bil iz prve teme, na~rtovanje energetske strategije Slovenije, in dva iz druge teme, sistemsko planiranje in vrednotenje elektroenergetskih sistemov. Vsi ti referati so se lotevali obravnave evropske direktive in energetskega zakona, ki je prinesel spremembo in nov odnos do tr`enja z elektri~no energijo. Raz-pravljalci so sku{ali pokazati, kako se mora elektrogospodarstvo organizirati, kak{ne so novosti, kako bo z na~rtovanjem prenosa v tem novem podjetju, kje se opravljajo posamezne funkcije, kako je s sistemskim razvojem, najve~ poudarka pa je bilo na ceni elektri~ne energije, obra~unava-nju prenosnega dela in omre`nine ter posebnih odjemalcih, na~inu njihovega dela in financiranja skozi ta novi energetski zakon,« je povedal Slavko Grajfoner. Kar zadeva trg in na{o pripravljenost, so zadeve kar precej kompleksne in zahtevne, glede na spremembe zakona in evropske direktive je treba dojeti, kaj pomeni trg elektri~ne energije v elektroenergetskem sistemu in da se podro~je stroke elektrotehnike poglablja in nadgrajuje s tr`no ekonomijo. Strokovno je treba podro~je ekonomsko in teh-ni~no obdelati, pripraviti kopico novih izhodi{~, povezanih s pripravo z zakonom zahtevanega dokumenta - načrt razvoja prenosnega omrežja za 10-letno obdobje, ki se obnavlja vsaki dve leti. V njem mora biti veliko strokovnih podatkov, izhodišča, kriteriji, načrtovanja, strategija omrežja in analiz. Le-te izhajajo iz negotovosti, tako s stališča proizvodnje kot porabe, in vse te negotovosti zahtevajo, da se analize poglobijo. Prišlo bo na stotine možnih rešitev, ki jih je treba selekcionirati in izločiti tiste, ki niso ekološko in prostorsko sprejemljive, in izbrati ustrezne rešitve. S študijami bo treba ugotoviti, ali potrebe realne rasti porabe lahko sami pokrijemo ali je potreben uvoz po prenosnem omrežju v smereh vzhod—zahod ali sever—jug, kar predpisuje direktiva o interkonekcijskih povezavah. »Veliko je še odprtih vprašanj, predvsem glede energije na vzhodu, ko je na začetku naših prizadevanj kazalo, da je je ogromno od Ukrajine do Slovenije, sedaj pa se kaže, da je v bistvu na razpolago le plin in iz tega ener-genta izhajajoči termoenergetski objekti za proizvodnjo električne energije. Ugotovili smo, da ta prenos ni tako poceni in enostaven za vključitev v prostor, zato prihaja do odločitev gradenj plinovodnega omrežja in manj tranzitnih prenosnih daljnovodov. Iz tega vidimo, da vsak poskuša pokriti z energijo domače potrebe, z odpiranjem trga pa se poskuša doseči čim nižja proizvodna cena, ki bi vplivala tudi na končno ceno potrošnika. Upoštevati pa je treba tudi prenosne poti in tu prihaja do nerealnih izhodišč. In ker elektrogospodarstvo ni bilo nikoli sanirano, bodo potrebna precejšnja vlaganja, kar pa bo prineslo drastično zvišanje, in ne znižanje cen. To je bolj ali manj že zdaj kar precej vidno,« opozarja Slavko Grajfoner. PROSTOR DOBIVA VSE VEČJO VELJAVO Ključni element načrtovanja in razvoja elektroenergetskih sistemov postaja prostor, ki ga je treba pri uporabi prenosnih in distribucijskih vodov karseda zmanjšati. Razvoj mora najti novo tehnologijo, izbrati nove možnosti povezovanja, od različic zahtevnejšega in dražjega kabliranja do raznih sprememb na samih vodnikih, obesnem in spojnem materialu ter projektiranju in postavitvi daljno-vodnih stebrov. Pričakujejo se rešitve, ki bodo prinašale nižje stroške in ka- ?69031 zanimivosti Z izkušenimi strokovnjaki iz nekdanjega EGS-RI in mladimi perespektivnimi inženirji želi Slavko Grajfoner sestaviti dobro razvojno ekipo, ki ima pred sabo pomembne naložbe. kovostnejši prenos. Tako v distribuciji kot prenosu je še veliko starih vodov in elementov potrebnih sanacije in zamenjave, da bo mogoče uporabljati sodobno tehnologijo prenašanja podatkov in s tem ugotavljanja porabe pri posameznih potrošnikih. To je tista podlaga, na kateri se gradi stanje in podatkovna baza in s tem tudi obračunavanje električne energije. »Nujno potrebna bodo vlaganja v tehnologijo in investicijske objekte: 400 kV povezavo Beričevo—Krško z RTP 400/110 kV in 400 kV daljno-vodnima poljema v RTP Beričevo. Potrebna je zgraditev 400/110 kV RTP Divača, ki mora dobiti še en napetostni nivo, ki ga doslej ni mogla uporabljati, to je 400 k V, ker ni bilo transformacije. Rekonstruirati je treba stare 110 kV vode na relaciji Doblar-Tolmin-Cerkno in v drugi smeri Gorica—Divača do Matuljev, ki ga bomo etapno obnavljali, ter nekaj starih 110 kV daljnovodov po Dravski dolini. Za tranzit in interko-nekcijo bo vsekakor treba zgraditi povezovalne vode na vzhod - preko Cirkovcev na Madžarsko, na zahod pa od Kranja do Udin z Italijo -, vendar so to vse vodi, ki bodo zahtevali precej velika vlaganja. Zelo podrobno bo treba analizirati, kako bo s sredstvi, ki so za te naložbe potrebna, in ugotoviti težnje v Sloveniji in Evropi, to je, ugotoviti, ali bomo izmenjevali električno energijo na tem napetostnem nivoju in kupovali na zahodu ali kakor koli. Visokonapetostni vodi in povezave so tisti del elektroenergetskih naprav, ki bodo zmanjševali angažiranje naših proizvodnih virov, ki so zelo dragi. In to so predvsem termo objekti in ekološko neprimerna proizvodnja, ki bo morala biti deležna posodobitve. Se veliko bo treba graditi in postoriti na omrežju v distribuciji in doseči povezave za prenos podatkovne baze, ki ni tako razdelana kot v prenosu. Na prenosni ravni nam je uspelo z optiko povezati vse glavne postaje in s tem rešiti podatkovno bazo, povezovanje in možnost kontroliranja in analiziranja vseh dogodkov, ki so v prenosnem sistemu. Trg pa zahteva upoštevanje vseh dogajanj v konzumu, vseh sprememb in njihovo preračunavanje v ceno oziroma ugotavljanje, kateri objekt in povezave so cenejše in ekonomsko upravičene,« razlaga razvojno perspektivo Slavko Grajfoner. DRAGO PAPLER NA NAFTNEM TRGU Ministri Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) so se na neformalnem srečanju na Dunaju dogovorili, da organizacija ne bo spreminjala dnevne količine proizvedene nafte, ki znaša 24 milijonov sodčkov na dan oziroma dve petini svetovne proizvodnje. Taksno odločitev OPEC-a so poznavalci trga napovedovali že nekaj časa, saj so razmere na trgu trenutno dokaj stabilne, naftni ministri pa zadovoljni s ceno. Ta je v začetku julija znašala 24,5 dolarja za sod (STA) EDF SE NAPREJ PRODIRA V ITALIJO Italijanski avtomobilski koncem Fiat in francoski elektroenergetski gigant Electricite de France sta objavila ponudbo za prevzem zasebnega italijanskega agro-industrijskega podjetja Montedison v vrednosti 2,57 milijarde evrov. Fiat in EdF sta že njegova 48-od-stotna lastnika, v svoje roke pa želita dobiti se preostalih 52 odstotkov podjetja, kije zelo močno tudi na področju energetike. Lastnikom Montedisona sta ponudila 2,82 evra za delnico, kar je 15 odstotkov manj, kot je znašal enotni tečaj na dan ponudbe. Po poročanju časnikov želi EdF z nakupom prodreti na italijanski elektroenergetski trg kije zaradi visokih marž dokaj zanimiv za tovrstna podjetja, naveza z domačim partnerjem pa naj bi mu pomagala pri razbijanju vtisa o domnevno »roparskih namerah«, ki so ga EdF-u pripisovali predvsem italijanski mediji. (STA) APRILA VIŠJA PORARA ZARADI SLAREGA VREMENA Po podatkih nemškega elektroenergetskega podjetja VDEW (Verband der Elektri-zitatswirtschaft) iz Berlina so njihovi odjemalci aprila letos porabili za 4,4 odstotka več električne energije kot aprila lani. Letos so namreč kupili 39,2 milijarde kWh električne energije, aprila 2000pa 37,6milijarde kWh. Poraba naj bi bila letos toliko večja zaradi večje izkoriščenosti industrijskih objektov oziroma večje proizvodnje in zaradi slabega in hladnega vremena v tem mesecu. 41 3113 0 9140 certifikat laboratoriju EIMV KEMIJSKIH raziskav Laboratorij oddelka za kemijo Elektroin{tituta Milan Vidmar (EIMV) je delal od ustanovitve in{tituta. Sredi sedemdesetih let je bil ukinjen in v za~etku devetdesetih let ponovno za`ivel kot oddelek. Leto{njo pomlad je laboratorij prejel certifikat ISO/IEC 17025:1999, kar mu zagotavlja mednarodno primerljivost dobljenih rezultatov. T 42 emeljna dejavnost Oddelka za kemijo EIMV so raziskave po fizikalno ke-mi~nih diagnosti~nih metodah v elektroenergetskih postrojih. V to skupino sodijo raziskave transformatorskih olj, papirne izolacije in preiskave za odkrivanje okvar v transformatorjih. V ta namen opravljajo 18 razli~nih analitskih fizikalno kemijskih preiskav za odkrivanje motenj. Delajo za vse lastnike transformatorjev v elektrogospodarstvu in industriji ter za proizvajalce transformatorjev. »Posebnost na{ega oddelka je opravljanje vseh fizikalno kemijskih preiskav, ki obstajajo na svetu za pregled in ocenjevanje transformatorjev. Na{i kemiki jemljejo vzorce, pri nas se pozanimamo o obratovalnih dogodkih, svetujemo vrsto analize, naredimo analize, postavimo diagnozo stanja transformatorja in svetujemo ustrezne vzdr`evalne ukrepe za energetske naprave. Med ukrepe uvr{~amo zamenjavo olja, doinhibiranje, obnovo navitij, preverjanje hladilnega sistema. Vse analize opravljamo, ko transformatorji redno obratujejo,« je o delu oddelka povedala njegova vodja mag. Maja Kon~an Gradnik. Priznan in uveljavljen kemijski postopek pri njihovem delu je plinska kro-motografija, s katero so za~eli v tujini v poznih 70. letih, pri nas pa sredi osemdesetih let. Danes je to najbolj u~inkovita metoda diagnosticiranja. Z analizo plinske me{anice v olju odkrivajo elektri~ne in toplotne okvare v transformatorju, kot so slabi kontakti, pove~ana delna razelektrenja, prekinjene ozemljitve, lebde~i tokovi. S teko~insko kromotografijo pa ugotavljajo ostarelost ali defekte na papirni izolaciji. »V za~etku izdelave tovrstnih analiz v na{em laboratoriju, to je od srede osemdesetih do za~etka devetdesetih let, so bili na{i porabniki slu`be za vzdr`evanje in investicije v podjetjih. To je bil ~as ozave{~anja porabnikov, kaj jim lahko ponudimo. Kar nekaj ~asa in potrpljenja smo porabili, da smo jih prepri~ali, da je varneje, zanesljiveje in da je manj prekinitev in manj mo`nosti eksplozij pri merilnih transformatorjih, ki jih povzro~a nabiranje plinov, ~e pravo~asno opravimo ustrezne analize. Tako zdaj naredimo samo za Eles 200 tovrstnih analiz na leto. Izpadov transformatorjev in {tevila okvar na energetskih in merilnih transformatorjih pa je zelo malo,« je {e povedala Kon~an Gradnikova in dodala, da je v tujini obi~aj, da zavarovalnica zni`a zavarovalno premijo za zavarovanje transformatorjev, ~e ima podjetje sklenjeno pogodbo za preventivno diagnostiko. Doslej so bili njihovi rezultati kromografskih analiz pravilni. Samo en napa~ni rezultat pa pomeni izgubo zaupanja v laboratorij. Za zanesljivo diagnostiko je treba kompleksno analizirati vse rezultate. Stanje transformatorjev pa ni odvisno samo od let delovanja, ampak tudi od na~ina njihovega projektiranja in obratovanja. NAJBOLJ[I PRIMERJALNI TESTI Ko so pred tremi leti na EIMV za~eli Strokovne delavke laboratorija. 36 544 odprtje trga elektri~ne energije postopek pridobivanja akreditacije kemijskega laboratorija, so `eleli pridobiti certifikat po evropskem standardu za testne in kalibracijske laboratorije EN 45001. Kot akredtiacij-sko hi{o so izbrali RvA, Utrecht, ki je `e sodelovala s Slovenijo in je mednarodno priznana. Ker pa je leta 1999 za~el veljati najmodernej{i svetovni standard za testne in kalibracijske laboratorije ISO 17025, je akreditacij-ska hi{a RvA predlagala preverjanje po tem novem standardu. Kot zanimivost ka`e omeniti, da je bila za to hi{o to prva presoja po tem standardu. »Letos prejeti certifikat ISO/IEC 17025:1999, ki je veljaven {tiri leta, zagotavlja, da je vseh 18 na{ih preiskovalnih metod vsak dan preverjenih, in{trumenti umerjeni, kadri strokovni, organizacija dela onemo-go~a zamenjavo ali izgubo vzorcev. Rezultati meritev na{ega laboratorija so mednarodno dokazljivi. Kemijska diagnostika v energetiki ni z zakonom predpisana od dr`ave, pa~ pa smo kot ~lanice CIGRE in IEC /Mednarodne standardizacijske komisije za podro~je elektroenergetike/ sami zainteresirani za medsebojno izmenjavo vzorcev. Pri enem izmed tovrstnih mednarodnih primerjalnih testov smo se najbolje pribli`ali pravi koncentraciji in smo imeli najbolj{e rezultate,« nadaljuje Maja Kon~an Gradnik, ki prizna, da njihove analize niso poceni. Pomenijo pa to~en rezultat, za naro~nika manj{i stro{ek vzdr`evanja in ve~jo zanesljivost naprav. V stro{ku za analize so vra~una-ni tudi izdatki za novo sodobno opremo, s katero je opremljen njihov laboratorij, in ustrezne metode dela. Ker kemijskega laboratorija ne sofinancira dr`ava, morajo vse stro{ke pokriti sami s svojimi storitvami. Ostaja pa njihov laboratorij eden redkih v svetu, ki je vpet v elektroenergetski sistem. Taki laboratoriji so `e bili, s privatizacijo pa so razpadli. Tudi zato jim naro~niki iz domovine in tujine zaupajo. V tujini so priznani in najbolj uveljavljeni na Norve{-kem, dobro sodelujejo pa tudi s poslovnimi partnerji iz nekdanjih jugoslovanskih republik ter {vedskimi in danskimi naro~niki. MINKA SKUBIC Sodobno opremljena odjemna mesta so prvi pogoj za trgovanje Evropska direktiva o odpiranju trga z elektri~no energijo nas je soo~ila s trgom, pa ~eprav je ta druga~en in poseben, glede na to, da se izdelka, kot je elektri~na energija, ne da skladi{~iti. Liberalizacija na [vedskem, v Nem~iji in Angliji je pokazala, da je odprava monopolov s sprostitvijo akterjev na trgu mogo~a in dobrodo{la. K onkuren~nost omogo~a zni`evanje cen, zagotovitev ugodnej{ih pogojev, svetovanje pri racionalnej{i rabi energije, paleto dodatnih storitev. Trgovanje prina{a s sabo sodobno opremljena merilna mesta, ki so jih razvila podjetja, ki se ukvarjajo z upravljanjem in merjenjem energije. ^e smo bili dokaj zadovoljni z dobrimi, starimi indukcijskimi {tevci, ki so imeli ve~ kot dve desetletji dolgo `iv-ljenjsko dobo, sedaj spoznavamo, da je sedanji ~as namenjen informacijski tehnologiji. Tudi pri prodaji elek-tri~ne energije se vse bolj zavedamo, da so pomembni ~asovni termini porabe. Pomembno je nadzorovati, kako se gibljejo obremenitveni diagrami po posameznih delih posameznega dneva in tedna, da se na to lahko \43 i odjem na srednji in visoki napetosti poteka z elektronskimi {tevci in registratorji POREG 2, od koder potekajo komunikacije v odje-mal~eve in dobaviteljeve centre obdelav. predstavljamo vam: Elektroprenos Podlog pripravimo in zagotovimo pra-vo~asen in najoptimalnej{i nakup. Nujen pogoj so elektronski {tevci s komunikatorjem, ki nam po daljinskih zvezah prena{ajo podatke, ki niso le od~itek za izdelavo ra~una, ampak mnogo ve~, podatek za analizo, na~rtovanje in svetovanje pri gospodarni rabi elektri~ne energije. Kajti tu na{ kupec lahko prihrani najve~! Odjemalci bodo ob sklepanju pogodb o dobavi elektri~ne energije s trgovcem potrebovali podatek napovedi porabe po obremenilnem diagramu za opredeljeno obdobje nakupa. Podatki so podlaga za nakup (po-sledi~no tudi proizvodnjo) in transport energije po elektroenergetskem sistemu. Zato potrebujejo sodobno opremljena merilna mesta, ki omo-go~ajo merjenje in shranjevanje obra~unskih veli~in vsakih 15 minut. Na podlagi teh podatkov pa lahko nato izdelujejo razli~ne analize. Cela paleta podatkov se pretaka po izbrani komunikaciji. Izmerjeni obremenitveni diagrami omogo~ajo podroben vpogled v odjem, mo`na je primerjava razli~nih ponudb, razli~nih dobaviteljev, omogo~eno je ve~tarifno merjenje, razna se{tevanja in drugo. Zakonodajalec je z dolo~ili zavezal dobavitelje elektri~ne energije za informiranje o gibanjih in zna~ilnostih porabe, strokovnem svetovanju pri zni`evanju stro{kov. Zadol`il jih je za pripravo programov ter spodbujanje in usmerjanje odjemalcev k u~inkovi-ti rabi elektri~ne energije, iz ~esar po-sledi~no tudi izhaja pojasnjevanje pogojev za dobavo in odjem elektri~ne energije. Na obmo~ju Elektro Gorenjske je bilo do konca junija 2001 vgrajenih 70 sodobno opremljenih odjemnih mest z daljinskim od~ita-vanjem. Podobno se nova tehnologija uveljavlja tudi v drugih distribucijskih podjetjih. Strokovnjaki so lahko nazoren prikaz doma~ega proizvajalca videli na razstavnem delu Iskra-emeca, d.d., iz Kranja, na 5. konferenci Sloko Cigre na Bledu. Da pa »kova~eva kobila ni bosa«, smo se lahko prepri~ali na njihovem odjem-nem mestu v mati~nem podjetju, ki ga prikazuje fotografija. DRAGO PAPLER Daljnovodi celo tarDe lovcev Elektroprenos Podlog se ponaša z dolgoletno tradicijo, saj se je ravno na njegovem območju prenosna dejavnost dejansko začela. Čeprav po kilometrih visokonapetostnih daljnovodov ni največja Elesova enota, pa se po njenem območju pretaka največ električne energije. Z 44 novo organiziranostjo Elektro- Slovenije je pri{lo tudi do delnega preoblikovanja poslovnih enot znotraj Gospodarske javne slu`be prenos elek-tri~ne energije, tako da imamo v Sloveniji poslej le {e {tiri enote (EP), in sicer Elektroprenos Ljubljana, Elek-troprenos Maribor, Elektroprenos Primorska, v okviru katerega sta zdru`eni nekdanji enoti Diva~a in Nova Gorica, in Elektroprenos Podlog. Katero obmo~je pravzaprav pokrivajo, koliko daljnovodov in naprav vzdr`ujejo in nadzirajo, kateri so njihovi aktualni projekti in poglavitne te`ave, so vpra{anja, na katera bomo sku{ali odgovoriti v nekaj naslednjih {tevilkah Na{ega stika. Za uvod smo se najprej odpravili v EP Podlog, ki sicer po dol`ini daljnovodov ne sodi med najve~je Elesove enote, je pa na prvem mestu po pretoku energije, saj se prek njenega omre`ja pretaka energija iz jedrske elektrarne Kr{ko, termoelektrarne [o{tanj in delno tudi iz termoelektrarn Brestanica in Trbovlje. EP Podlog, ki zajema obmo~je srednje in vzhodne Slovenije, je hkrati tudi na{a najstarej{a prenosna enota, saj se je prenosna dejavnost v Sloveniji za~ela ravno na tem obmo~ju, ko je leta 1924 podjetje Fala, d.d., zgradilo 77 kilometrov dolg 80 kV daljnovod od HE Fala do RTP 80/35 kV La{ko in naprej 35 kV daljnovod od RTP La{ko do TE Trbovlje. Z razvojem industrije in nadaljnjo elektrifikacijo pokrajine je nato v naslednjih letih pri{lo do {irjenja prenosnega omre`ja, v okviru katerega so postopoma nastajale tudi vse tri razdelilno- transformatorske postaje, ki danes sodijo v okvir EP Podlog, in sicer RTP 400/220/110 kV Podlog (zgrajena leta 1970), RTP 110/35/10 kV Selce (1954) in RTP 110/35 kV Laško (1924). Poleg omenjenih treh postaj s skupno instalirano močjo 807 MVA danes ta enota vzdržuje in nadzira še 106 kilometrov 400 kV daljnovodov z 227 jeklenimi stebri, 61 kilometrov 220 kV daljnovodov s 161 jeklenimi stebri in 313 kilometrov 110 kV daljnovodov s 764 jeklenimi stebri in 71 lesenimi drogovi na 29-kilometrskem odseku daljnovoda Laško - Brestanica, ki so še edini takšne vrste v Elesu. Skratka, gre za precej veliko območje, ki ga obvladuje 45 zaposlenih, kar je vsaj po številu zaposlenih povsem primerljivo z evropskimi vzdrževalnimi standardi. Vsaj pravimo zato, ker je Elesu denimo 75 let star daljnovod na tem območju uspelo zamenjati šele pred dvema letoma in ker je v okviru EP Podlog še vedno tretjina daljnovodov, ki so starejši od 40 let oziroma že na koncu svoje življenjske dobe in zato povzročajo precejšnje vzdrževalne stroške. Z OPTIČNIMI KABLI PRIŠLE TUDI NOVE TEŽAVE Kot nam je povedal vodja EP Podlog Srečko Lesjak, je Eles v času od ustanovitve ogromno naredil pri obnovi zastarele visokonapetostne opreme na prenosnem omrežju, prenovil kar nekaj najstarejših daljnovodov in posodobil naprave v stikališčih, tako da imamo v Sloveniji ta hip zanesljivo in kakovostno visokonapetostno omre`-je. Velika zasluga gre zagotovo tudi vzdr`evalcem, ki nenehno skrbijo, da je prenosno omre`je v dobri kondici-ji in vedno na razpolago. Na EP Podlog odpade petina vseh visokonapetostnih Elesovih naprav in ker gre, kot `e re~eno, za obmo~je, kjer se pretakajo najve~je koli~ine elektri~ne energije, je {e toliko ve~jega pomena, da vse naprave brezhibno delujejo. Po besedah Sre~ka Lesjaka jim na njihovem obmo~ju najve~ te`av povzro~ajo utrujenost spon~nega materiala, ki s~asoma zaradi vremenskih in drugih vplivov zgublja na svoji trdnosti in zanesljivosti, obratovalne po{kodbe vodnikov, onesna`eno ozra~je na ob-mo~ju Cinkarne Celje ter termoelektrarn [o{tanj in Trbovlje, ki vpliva predvsem na izolatorje, pti~ji iztrebki in vandalizem. Zaradi velikih vi{in daljnovodnih stebrov, relativne majhnosti elementov in te`ko dostopnih terenov so zgolj vizualni pregledi z daljnogledom in termovizija precej nezanesljivi, saj na ta na~in ni mo-go~e ugotoviti vseh drobnih po{-kodb, ki pa lahko botrujejo ve~jim izpadom in s tem tudi povzro~ajo gospodarsko {kodo. Zato se v na{i enoti, poudarja Sre~ko Lesjak, za-na{amo predvsem na preglede s plezanjem, saj je le tako mogo~e ugotoviti tudi manj{e po{kodbe. Tako ob vsakem izklopu daljnovoda ta ~as izrabimo tudi za podrobne vizualne preglede in vsak daljnovod pregledamo vsaj trikrat na leto, pred in po zimi z obhodi ter enkrat tudi s plezanjem. Ob obhodih tudi pregledamo ve Foto Brane Janji} Vzdr`evalci morajo velikokrat splezati tudi na ve~deset metrov visoke stebre. Sre~ko Lesjak velja za strogega, a sila skrbnega {efa. enoti elektroprenos Podlog so med ve~jimi leto{njimi deli izpeljali zamenjavo za{~itne vrvi z OPGW na 400 kV daljnovodu od hrva{ke meje do NEK v skupni dol`ini 16 kilometrov, zamenjali 8 kilometrov po{kodovane OPGW vrvi na 110 kV daljnovodu Kr{ko–Hudo, zamenjali visokonapetostno opremo v dveh 110 kV daljnovodnih poljih v RTP Podlog, in sicer Podlog DES in [o{tanj 1, zaklju~ena pa je tudi II. faza zamenjave izolatorjev, tako da je doslej bilo zamenjanih `e 60 odstotkov vseh izolatorjev na 220 kV daljnovodu Cirkovce–Podlog. V na~rtu pa je tudi obse`na antikorozijska za{~ita 220 kV daljnovoda Obersielach–Pod-log. Zamenjava {e edinega 110 kV lesenega daljnovoda La{ko-Brestanica, za katero so `e bila opravljena skoraj vsa pripravljalna dela, pa je trenutno zastala, ker je odvisna od od-lo~itve o prihodnji vlogi oziroma dograditvi mo~i v termoelektrarni Brestanica. podrast, pri ~emer je posebnost na{e enote tudi, da vse {iritve tras opravljamo sami, to je z lastnimi delavci. Na ta na~in lahko dela opravimo tudi pod daljnovodi pod napetostjo, hkrati pa privar~uje-mo tudi pomembna sredstva. Naj omenim, da smo lani imeli le 59 ur nadurnega dela, saj imamo delo organizirano tako, da se za nadure {teje le ~as, porabljen za odpravo okvar, druga izredna dela pa opravljamo v smislu kompenzacij, na primer lani je bilo opravljenih 2003 kompenzacijskih ur. Iz tega podatka je mogo~e tako razbrati tudi {tevilo izrednih dogodkov, ki dejansko po obnovi naprav in vzornem vzdr`evanju ni ve~ veliko. Sicer pa v povpre~ju v na{i enoti v vzdr`evalne namene porabimo okrog 600 tiso~ mark na leto, odvisno pa~ od velikosti programa teko~ega vzdr`evanja, ter {e 800 do 900 tiso~ mark za nove investicije. Kot zanimivost naj ob koncu {e omenim, da so se v zadnjem ~asu za~ele mno`iti po{kodbe na opti~nih kablih, in sicer predvsem zaradi udarov strel. Tako smo v zadnjih nekaj letih v Sloveniji imeli `e 24 po{kodb, samo na na{em ob-mo~ju pa jih je bilo deset. Pri tem smo ugotovili precej nenavadne po{kodbe daljnovodnih vrvi z opti~nimi kabli, kjer je {lo za po{kodbe zunanjega pla{~a, v dolo~enih primerih pa celo za po{kodbe ali pretrganja opti~nih vlaken. Precej {kode pa nam povzro~ajo tudi lovci, ki daljnovodne elemente radi izrabljajo za tar~e, pri ~emer pa se o~itno ne zavedajo, da ob tem mo~no ogro`ajo zanesljivost dobave elektri~ne energije in povzro~ajo ve~milijonsko {kodo. BRANE JANJI] 45 trajnostna energetska zasnova mest V NOVIH RAZMERAH NUJNO HITREJŠE PRILAGAJANJE Slovenski E-forum, ki se v zadnjih letih intenzivno ukvarja z obravnavo najbolj izzivalnih tem slovenske energetike, se je 28. junija ponovno lotil aktualnega vpra{anja: Kako do trajnostne energetske zasnove mesta? ^lani so med drugim opozorili, da Ljubljana trenutno {e nima energetskega koncepta in celotnega razvojnega na~rta. Problem je {e toliko bolj pere~, ker Slovenija letos vstopa v proces postopnega odpiranja trga z elektri~no energijo in plinom. N 46 a omenjenem strokovnem posvetovanju Slovenskega E-foruma so sodelovali predstavniki nekaterih energetskih ustanov in podjetij, ki se pri svojem delu sre~ujejo s problematiko energetske zasnove mest. Prof. dr. Alojz Poredo{ s Fakultete za stroj-ni{tvo v Ljubljani je podal informacijo o sodobnih konceptih energetske oskrbe mesta v svetu z vidika ogrevanja in hlajenja. Ing. Matja` Malovrh (GI-ZRMK) je sku{al odgovoriti na vpra{anje, kako se v Sloveniji lotiti oblikovanja energetskih zasnov mesta, in opozoril na nekatera odprta vpra{anja. Posvetovanje je kot moderator povezoval Andrej Klemenc, tajnik Slovenskega E-foruma. Kot je povedal ing. Matja` Malovrh, se pri obravnavi problematike energetske oskrbe mest na dr`avni, ob~in-ski oziroma lokalni ravni pojavljajo zelo razli~ni interesi. Odgovorni dejavniki se na teh ravneh zavedajo potrebe po u~inkoviti oskrbi z energijo, vpra{anje pa je, kako uskladiti raz-li~ne potrebe, pri~akovanja in `elje. Dr`ava je na tem podro~ju dol`na oblikovati celovito energetsko politiko in med razli~nimi nivoji (od zgoraj navzdol in obratno) omogo~iti primeren pretok informacij. Ob~ina je po zakonu dol`na uresni~evati naloge na podro~ju komunalne in energetske politike. Pri tem se pojavljajo odprta vpra{anja glede mo`nosti in na~inov izkori{~anja lokalnih energetskih virov, varovanja okolja, zaposlovanja, opravljanja novih storitev itd. Ob~ina, ki nima razvojnega koncepta, seveda tudi nima dobrega energetskega koncepta, ampak je ta koncept bolj ali manj le spisek lepih `elja. Ob~an kot subjekt, ki nastopa pri energetski zasnovi mesta, pri~akuje, da mu bo ob~ina (lokalna skupnost) zagotovila oskrbo z vsemi energenti, ~isto okolje, zaposlitev, in da bo imel sorazmerno nizke stro{ke za porabljeno energijo. S tega vidika pri~akuje tudi ugodne bivalne razmere, kot so na primer zadostna temperatura v prostoru, ustrezno hlajenje itd. Razli~ni interesi naj bi se vsekakor uskladili v okviru priprave energetske zasnove mesta. Ob tem se odpirajo tudi vpra{anja glede orodij za doseganje energetskih ciljev ter programov energetskega svetovanja, obve{~anja in ozave{~anja ob~anov. Poleg tega so zelo pomembni tudi fi-nan~ni vidiki. Dr`ava pri nastajanju energetske zasnove subvencionira stro{ke, ki pri tem nastajajo, in sicer v vi{ini do 50 odstotkov. Ob~ina pa lahko v okviru energetske zasnove uresni~evanje posameznih ukrepov in re{itev spodbuja z razli~nimi ugodnimi denarnimi spodbudami in krediti. Trenutno je najve~ja te`ava v tem, da v Sloveniji {e ni opredeljeno, kaj mora energetska zasnova vsebo- vati in kako obse`na naj bo. Po mnenju ing. Malovrha za izvajanje energetskih zasnov pri ob~inah ni pravega interesa, dr`ava pa ne premore ustreznega mehanizma. V bistvu je vse bolj ali manj odvisno od pripravljenosti izvajalcev energetskih zasnov. SODOBNI KONCEPTI ENERGETSKE OSKRBE MESTA Prof. dr. Alojz Poredo{ je na omenjeni razpravi predstavil nekatere sodobne sisteme kogeneracije, kjer poteka so~asna proizvodnja elektri~ne in toplotne energije, ki jo rabimo v industriji, {iroki potro{nji in drugod. V zadnjem ~asu se pove~uje poraba elektri~ne energije predvsem v poletnem ~asu za potrebe hlajenja objektov. Toploto, ki je pri kogeneraciji vzporedni produkt, industrija uporablja vse leto, medtem ko je za ogrevanje objektov uporabna samo pozimi. Zato poleti nastopajo prese`ki toplote, ki jo velikokrat odvajamo v okolico in jo s tem tudi obremenjujemo. Ena izmed re{itev tega problema je uporaba toplotne energije za hlajenje z absorpcijskimi hladilniki. Tako lahko pove~amo odjem toplote v poletnem ~asu, hkrati pa zmanj{amo porabo elektri~ne energije. Glede sodobne energetske zasnove mesta je prof. dr. Poredo{ povedal, da se v svetu uvaja tako imenovani koncept porazdeljene ali decentralizirane energetike, ki naj bi tovrstno energijo pribli`al uporabnikom. Ta koncept v bistvu ne izklju~uje lokalne ali daljinske energetike in omogo~a optimalno oskrbo z vsemi vrstami energije. Porazdeljena ali decentralizirana energetika vklju~uje predvsem trige-neracijo (proizvodnja elektrike ter grelne in hladilne energije) in precej zmanj{uje izgube energije pri transportu. Pri tem je treba poiskati optimalne re{itve in primerne velikosti sistemov. Ve~ {tudij je pokazalo, da niso optimalne niti majhne hi{ne enote niti velike centralne enote, ampak je obi~ajno primerna velikost tovrstnih enot okrog 20 do 30 megava-tov elektri~ne in ustrezne toplotne mo~i. Kot primer take sodobne energetske zasnove mesta je prof. dr. Po-redo{ nakazal re{itev, ko imamo okoli mesta nekaj sistemov trigeneracije, lahko pa tudi kogeneracije z dodatnim daljinskim hlajenjem. Posamezne enote, ki pokrivajo dolo~ene dele mesta, so med sabo povezane preko vro~evodne, plinske in elektro mre`e, seveda zadnji dve se navezujeta tudi navzven. Te enote oskrbujejo posamezne dele mesta lokalno - s hladilno energijo. Tak{ni totalni energetski sistemi so prilagodljivi spremembam odjemnih koli~in posameznih vrst energije, hladilno energijo pa lahko pridobivamo z elektri~no ali s toploto gnanimi hladilniki, za kar se lahko odlo~amo glede na razmerja cen toplote in elektri~ne energije. Izvedeni sistemi daljinskega hlajenja v Ameriki dosegajo skoraj 1.800 me-gavatov, v Evropi skoraj 1.000 mega-vatov, na Japonskem pa okrog 700 megavatov. Ti sistemi so razli~nih velikosti. V Ameriki, kjer je povpre~na velikost nekega sistema z daljinskim hlajenjem okrog 1,5 megavata, imajo in{taliranih okrog 1.200 sistemov v vseh ve~jih, pa tudi nekoliko manj{ih mestih. Primer najve~je mre`e daljinskega hlajenja v Evropi je v centru Pariza. Ta pokriva ~etrt La Defense, kjer je Prof. dr. Alojz Poredo{ Boris Sovi~, `upan Mestne ob~ine Maribor ~ez 2,2 milijona kvadratnih metrov poslovnih prostorov, v katerih dela 85.000 ljudi. Leta 1997 je skupna hladilna mo~ tega sistema zna{ala okrog 220 megavatov. Za proizvodnjo in distribucijo hladu skrbijo {tiri podjetja, ki so pridobila dr`avno koncesijo. Po mnenju prof. dr. Poredo{a je ko-generacija, ki je tako opevana kot novost v na{em prostoru, le delna re{itev za energetsko oskrbo mesta in je `e zastarel koncept. Pravo energetsko u~inkovitost lahko dose`emo le z uvajanjem sistema trigeneracije, ki pomeni celovito re{itev za energetsko oskrbo mest. S to re{itvijo je zagotovljena visoka energetska in ekonomska u~inkovitost, prav gotovo pa prispeva tudi k varovanju okolja. V nadaljevanju je prof. dr. Poredo{ nanizal nekaj konkretnih re{itev za energetsko bolj u~inkovito oskrbo mesta Ljubljane. Med drugim je poudaril, da rezultati raziskave ka`ejo, da v mestu Ljubljana obstaja interes za hlajenje objektov skupne hladilne mo~i okrog 80 megavatov. ^e bi za zagotavljanje te hladilne mo~i uporabili absorpcijske hladilnike, bi se odjem iz vro~evodnega omre`ja v poletnem ~asu pove~al za okrog 121 me-gavatov. To bi pomenilo bistveno zmanj{anje relativnih toplotnih izgub in s tem mo`nost zni`anja cene toplote. Po drugi strani pa bi to pomenilo dvig celotnega energetskega izkoristka v TE-TOL. Poleg tega pa bi privar~evali velike koli~ine elektri~ne energije za pogon hladilnikov. Teh-ni~ne mo`nosti za izvedbo navedene re{itve omogo~ajo tako imenovani lokalni sistemi daljinskega hlajenja, ki ne zahtevajo nobenih posebnih posegov v `e zgrajeno infrastrukturo. V primeru pozidave novih urbanih ob-mo~ij pa bi morali na~rtovati tako centralno daljinsko hlajenje kot centralno daljinsko ogrevanje in novi objekti bi morali biti oskrbovani enakovredno z grelno in s hladilno energijo. Sicer pa je prof. dr. Poredo{ v sklepnem delu referata poudaril, da ne pri~akuje, da bomo pri nas uvajali vse omenjene sisteme, nekaj od tega pa bi gotovo lahko uresni~ili. To so v bistvu smeri prihodnjega razvoja, o katerih bomo morali ve~ razmi{ljati in jih upo{tevati pri energetski zasnovi mest in ob~in. V razpravi o tej problematiki je bilo zaslediti ve~ kriti~nih in polemi~nih mnenj, {e posebej glede trenutnih razmer v Ljubljani. Kot je povedal Andrej Klemenc, je Slovenski E-forum doslej na tej poti v okviru svojih mo`no-sti porabil ogromno energije in sku{al pritegniti k sodelovanju ljubljanske mestne oblasti, vendar na tem podro~ju {e ni pri{lo do pri~akovanega napredka. Eden glavnih problemov je, da mesto Ljubljana ne premore dovolj zmogljivosti, ki bi jih morali zagotoviti za obdelavo energetike z razvojnega vidika ter pri oblikovanju in usklajevanju interesov med razli~nimi strokami in opcijami v me- stu. MARIBOR PRIPRAVLJA CELOVITO ENERGETSKO ZASNOVO MESTA Po omenjenem strokovnem posvetovanju smo se pozanimali, kak{no je trenutno stanje na podro~ju priprave energetske zasnove v Mariboru. Po besedah `upana Borisa Sovi~a so v Mariboru tako v minulih letih kot v novej{em ~asu namenili veliko pozornost prav energetskemu prestrukturiranju mesta. Kot prva slovenska ob~ina so pripravili lokalno agendo 21, to je dolgoro~ni na~rt trajnost-nega razvoja mesta, ki vklju~uje tudi poglavja o energetiki. Mesto Maribor je `e leta 1998 sprejelo energetsko karto in jo posredno a`uriralo leta 2000, ko so sprejeli urbanisti~no zasnovo mesta. Mesto ima ustrezne dokumente in zmogljivosti in bo tovrstna prizadevanja zaokro`ilo s pripravo celovite energetske zasnove. Ta bo upo{tevala tako energetske kot okoljevarstvene potrebe, in bo izhajala iz lokalne agende 21. V zasnovi energetske oskrbe mesta bodo opredelili obmo~ja, ki so namenjena posameznim na~inom ogrevanja (vro~evod-no omre`je, omre`je plina, individualna oskrba z energijo). Zakaj v Mariboru dajejo velik poudarek {irjenju omre`ja za daljinsko ogrevanje? Kot pojasnjuje Boris Sovi~, jih k temu nagibajo trije globalni razlogi, kot so ekonomi~nost, varnost in razvoj; pri tem se seveda odlo~ajo za okolju prijazne re{it-ve. Zelo pomemben pa je tudi razvoj na podro~ju obnovljivih virov energije. Na tem podro~ju so `e dosegli visoko raven kakovostnega delovanja energetske svetovalne slu`be, pa tudi visoko stopnjo ozave{~enosti ob~anov. Sicer pa so v Mariboru v zadnjih letih vsa prizadevanja na energetskem in okoljevarstvenem podro~ju preusmerili na pot vklju~evanja Slovenije v Evropsko unijo. Gotovo ni naklju~je, da je mesto Maribor kot edino slovensko mesto prejelo visoko priznanje Evropske zveze v letu 1999 za intenzivno prizadevanje za prevzem evropskega pravnega reda, {e posebej z vidika upo{tevanja visokih okoljevarstvenih zahtev. MIRO JAKOMIN 47 varovanje okolja Sel[ki transformator razgrajen Elektro – Slovenija namenja poleg zagotavljanja zanesljive in kakovostne dobave elektri~ne energije potro{nikom tudi veliko pozornosti varstvu pri delu in ekolo{kim zahtevam v vseh svojih objektih in napravah. Tako v podjetju nenehno in dosledno nadzorujemo izvajanje ukrepov varstva pri delu ter opravljamo periodi~ne meritve in preizkuse vplivov elektroenergetskih naprav na okolje oziroma uresni~ujemo ukrepe za pre-pre~evanje negativnih ekolo{kih posledic. N 48 edavno so potekale tudi dejavnosti za dekontaminacijo in razgradnjo energetskega transformatorja 110/35 k V, 31,5 MVA, proizvajalca Rade Kon-~ar, izdelanega leta 1961, ki je do lani uspe{no obratoval v 110/35/10 kV RTP Selce pri Celju. Pri rednem nadzoru in preizku{anju transformatorskega olja - kar `e vrsto let zanesljivo in kakovostno izvajajo v celotnem Elesu delavke kemijskega laboratorija Elektroin{tituta Milan Vidmar, pod skrbnim vodstvom mag. Maje Kon~an - je bila namre~ ugotovljena vsebnost 300 mg PCB/kg olja oziroma 300 ppm PCB. Ker pravilnik o odstranjevanju poliklorira-nih bifelenov in polikloriranih terfe-nilov (Ur. l. RS {t. 15/00) dolo~a, da se vsi transformatorji s stali{~a obratovanja, vzdr`evanja in ravnanja z odpadki, ki vsebujejo nad 50 ppm Najbolja zamudno je bilo izpiranje notranjosti transformatorja. PCB, uvr{~ajo med transformatorje, polnjene z nedovoljeno vsebnostjo PCB, smo v Elesu takoj za~eli postopek odstranitve tega ekolo{ko opo-re~nega transformatorja. Tako je bil `e lani izklopljen iz rednega obratovanja, njegovo funkcijo v elektroenergetskem sistemu pa je prevzel obnovljeni transformator enakih zna~ilnosti, ki je bil, kot opu{~en, iz Nove Gorice pripeljan v RTP Selce. Tako je Eles z minimalnimi stro{ki zagotovil ustrezno transformacijo na 35 kV napetostni nivo na celjskem obmo~ju, ki bo sicer v prihodnjih letih pre{la na 20 kV napetostni nivo. Sicer pa je bilo za izvajalca dekonta-minacije izbrano podjetje C&G, d.o.o., ki je med drugim tudi specializirano za tovrstne postopke in je problematiko PCB dodobra obdelalo `e v preteklih letih. Odgovornost za celoten projekt je prevzel mag. Viktor Lovren~i~, iz Elesa pa Marjan Pezdirc. Potem ko je bil izdelan elaborat o varstvu pri delu s snovmi, ki vsebujejo PCB, ter o dekontaminaci-ji in razgradnji, v katerem sta opisana postopek dekontaminacije in tehnologija razgradnje transformatorja, z opredelitvijo obsega in ravnanja z nastalimi nevarnimi odpadki, so podi-zvajalci in delavci Elektroprenosa Podlog za~eli delo na terenu. Delavci Multiline, d.o.o., so celotno koli~ino, 20 ton, transformatorskega olja PCB pre~rpali v avtomobilsko cisterno, s katero je bilo olje odpeljano na se`ig v Francijo. Sledilo je izpiranje oljnih hladilnikov in konzervatorja ter de- 455444? mednarodne organizacije kontaminacija oljnih ~rpalk in druge demontirane opreme transformatorja. Najbolj zamudno je bilo izpiranje notranjosti kotla po oil-spray metodi. To je potekalo s segrevanjem aktivnega dela transformatorja do 70 C in vzdr`evanjem ~im vi{jega vakuuma v notranjosti kotla. Sledila je prekinitev segrevanja in izpiranje dela ter izcejanje navitij in drugih aktivnih delov transformatorja. Vse faze izpiranja so potekale s sve`im oljem, ki mu je bilo prime{ano posebno topilo, po vsaki fazi izpiranja aktivnega dela transformatorja pa so zaradi ugotavljanja preostale vsebnosti PCB odvzeli vzorec kontaminiranega olja, kar je izvajal Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Po tretjem izpiranju, pri ~emer je vsako trajalo 24 ur (12 ur izpiranja in 12 ur izcejanja in polnjenja olja v sode), so imeli odvzeti vzorci olja manj kot 10 ppm PCB, kar je pomenilo, da je bila de-kontaminacija uspe{no izpeljana. Nato je Transing, d.o.o., prepeljal 50 ton te`kek transformator v Surovino, d.d., v demonta`o in razgradnjo okrog 40 ton `eleznih in okrog 8 ton bakrenih sestavnih delov transformatorja. Tako je Eles, kljub precej{njim stro{kom, znova potrdil svojo veliko ekolo{ko osve{~enost in aktivno podprl ekolo{ko gibanje za obvarovanje naravne dedi{~ine in zdravega okolja. SREČKO LESJAK NOVE ZVEZE SISTEMSKIH OPERATERJEV ELEKTROENERGETSKIH OMRE@IJ EVROPE-ETSO Dvaintrideset sistemskih operaterjev elektroenergetskih omre`ij Evrope je 29. junija v Bruslju ustanovilo novo zvezo sistemskih operaterjev elektroenergetskih omre`ij Evrope z imenom European Transmission System Operators Association – ETSO. P oglavitni cilj ustanovitve nove zveze je nadaljevanje razvoja notranjega trga z elektri~no energijo v Evropski skupnosti ob hkratnem zagotavljanju ustrezne zanesljivosti obratovanja in-terkonekcije elektroenergetskih om-re`ij Evrope. Na pobudo evropske komisije je bila zveza z enakim imenom in usmeritvami za razvoj in liberalizacijo zdru`enega evropskega trga z elektri~no energijo, v skladu z direktivo Evropske skupnosti, {t. 96/92/EC, `e ustanovljena julija 1999. Prvotni ustanovitelji ETSO so bile {tiri regionalne organizacije, odgovorne za koordinacijo in delovanje evropskega elektroenergetskega sistema. To so bile Zveza za koordinacijo prenosa elektri~ne energije (UCTE), Nordijski elektroenergetski sistem (Nordel), Sistemski operaterji Velike Britanije (UKTSOA) in sistemski operaterji Irske (ATSOI). Ustanovitelji sedanjega ETSO so sistemski operaterji elektroenergetskih omre`ij ve~ine evropskih dr`av, in sicer vseh dr`av ~lanic Evropske skupnosti ter sistemski operaterji elektroenergetskih omre`ij [vice in Norve{ke. V kratkem se pri~akuje tudi sprejem sistemskega operaterja elektroenergetskega omre`ja Slovenije v ETSO kot polnopravnega ~lana. Sistemski operaterji elektroenergetskih omre`ij iz dr`av vzhodne interkonekcije Cen-trel (Mad`arska, Poljska, Slova{ka in ^e{ka) pa bodo predvidoma sprejeti v ETSO s statusom opazovalk. Prvotni ETSO je v celoti izpolnil vse naloge, ki mu jih je dalo zdru`enje evropskih regulatorjev. Tako je pripravil usklajen predlog mehanizma za kompenzacijo stro{kov prenosa elektri~ne energije preko dr`avnih 49 C:/?C 3?8160 0 50 meja znotraj Evropske skupnosti. Objavlja tudi prenosne zmogljivosti med razli~nimi sistemski operaterji elektroenergetskih omre`ij v Evropi. [e ve~ – narejeni so bili tudi koncepti re{evanja ozkih grl v prenosu elek-tri~ne energije. Na zadnjem zasedanju regulatorjev v Firencah maja 2001 je bil sprejet predlog mehanizma za kompenzacijo stro{kov prenosa, ki ga je pripravil ETSO za dobo enega leta. Veljati naj bi za~el konec leto{njega oziroma v za~etku prihodnjega leta. Na tem zasedanju je bilo tudi sprejeto, da vsaka dr`ava ~lanica lahko sama dolo~i, kdo bo pla~nik teh storitev. Nadaljnji razvoj mehanizma za kompenzacijo stro{kov prenosa je {e vedno ena glavnih nalog novega ETSO. ETSO ima ve~ delovnih teles, ki razvijajo in strokovno obdelujejo po-membnej{a podro~ja dela zveze. Zaradi mo~ne vpetosti Slovenije v Evropsko elektroenergetsko omre`je je za nas zelo pomembno delo na razvoju usklajenih kriterijev in teh-ni~nih specifikacij za elektronsko poslovanje in izmenjavo podatkov med posameznimi sistemskimi operaterji elektroenergetskih omre`ij. Ta tako imenovana »elektronska avtocesta« naj bi služila za zanesljiv in varen prenos podatkov med posameznimi sistemskimi operaterji elektroenergetskih omrežij. IN KJE SMO Ml? Slovenija je bila že dve leti pridružna članica prvega ETSO in je to ostala tudi v novi zvezi. Maja je bila dana vloga za polnopravno članstvo, ki je bila sprejeta na zadnji seji upravnega odbora starega ETSO, 2. junija v Helsinkih. Na skupščini, ki je bila takoj po ustanovitvi novega ETSO 29-junija v Bruslju, je bilo odločeno, da mora Slovenija v čim krajšem času dostaviti upravnemu odboru ETSO dokazila, da izpolnjuje vse pogoje iz statuta novega ETSO. Le ti so: • da je pravna oseba, • da je neodvisen sistemski operater elektroenergetskega omrežja v skladu z obstoječim evropskim pravom in z direktivo 96/92EC, • da je odgovoren za frekvenčnono regulacijo, • da je odgovoren za vzdrževanje načrtovane izmenjave energije med obračunskimi območji, • da je država članica Evropske skupnosti ali da ima podpisan dogovor z Evropsko skupnostjo, s katerim izkazuje izpolnjevanje pogojev iz evropske zakonodaje glede odpiranja trga z električno energijo (izpolnjevanje pogojev iz direktive 96/92EC). Lani je Slovenija v procesu prilagajanja svojega pravnega reda pravnemu redu Evropske skupnosti zaprla poglavje energetike in s tem zadostila pogoju pravne usklajenosti. Z reorganizacijo Elektro - Slovenije v začetku leta 2001, ki je bila izvedena v skladu z novo slovensko zakonodajo, Elek-tro-Slovenija sedaj tudi formalno izpolnjuje vse naštete pogoje. Zato upravičeno pričakujemo sprejem Slovenije oziroma Elektro-Slovenije v ETSO kot polnopravne članice še letos, in sicer na prvi seji skupščine novega ETSO, ki naj bi bila jeseni. S tem bo slovenska elektroenergetika še v zadnjem in najpomembnejšem segmentu postala polnoporavna članica Evropske skupnosti, saj smo že sedaj polnopravni člani UCTE, SUDEL in EURELECTRIC, ki so samo nekatera od najpomembnejših elektroenergetskih združenj Evrope. MAG. MILAN JEUSENAK delovni sestanek WEC KONGRES O TRGU z energijo ovenski nacio- Konec junija je Slovenski nacio nalni komite Svetovnega ener getskega sveta (SNK WEC) organiziral v Ljubljani delovni se stanek Svetovnega energetskega sveta (WEC). Sestanka se je udele`ilo 30 ~lanov, predvsem predsednikov in tajnikov nacionalnih svetov iz sedemnajstih povabljenih evropskih dr`av ~lanic WEC-a. Sestanek je bilo zadnje delovno sre~anje pred 18. kongresom WEC, ki bo oktobra v Buenos Airesu, kjer bo vodilna tema trg z energijo. Trideset uglednih evropskih energetskih strategov je delovni sestanek v Ljubljani zaklju~ilo s kapljico rujnega. udele`enci razpravljali o energiji za ju-tri{njo Evropo. Zahodna Evropa na-mre~ postaja vse bolj odvisna od uvoza energije, zato je treba upo{tevati speci-fi~nosti razvoja ravnanja z energijo. @elja posameznih evropskih nacionalnih komitejev je, da bi sklepi in pripo-ro~ila kongresov bila urejena po logiki. Od tistih, ki zajemajo {ir{o javnost, kot je na primer splo{no izobra`evanje, do specifi~nosti stroke skladno z zadnjimi dose`ki znanosti in tehnike, speci-fi~nosti politike, predvsem politike cen in dav~nega sistema, do redno odprtih aktualnih znanstveno raziskovalnih nalog o vplivih na okolje in dru`bo v naj{ir{em smislu. Glede na to, da je maja Buschova administracija objavila koncept nove ameri{ke energetske politike, ki pomeni premik iz skrbi za okolje na skrb za gospodarski razvoj, pri ~emer pa naj okolje ne bi bilo v podrejenem polo`aju, je bil predmet razprav tudi ta dokument. Evropa nima podobnega dokumenta, ker se Evropska unija Z a organizacijo Svetovnega energetskega sveta je bila pomembna elektrifikacija. Ta je potekala od velikih proizvodnih enot do potro{nikov in nacionalnih zvez z razli~no hitrostjo in intenzivnostjo. Najhitreje seveda v Evropi in ZDA. Po pripovedovanju Natana Bernota, glavnega tajnika Slovenskega nacionalnega komiteja Svetovnega energetskega sveta, je `e v dvajsetih letih dozorelo spoznanje, da je treba te sisteme medsebojno povezati tako po tehnolo{ki, konceptualni kot ekonomski plati. Prav zato je bila leta 1924 organizirana prva elektroenergetska konferenca v Londonu. Jugoslavija je bila med ustanovnimi ~lanicami, Slovenija pa je v njej vodila po tehnolo{ki plati. Zaradi vojnih razmer in dru`benih sprememb v Evropi so konference organizirali razli~no do leta 1968, ko so v organizacijo sprejeli poleg elektrike {e nafto in druge energente. Tedaj je bila organizacija preimenovana v Svetovno energetsko konferenco in leta 1983 v Indiji v kongres. Ta ima redna zasedanja na vsaka tri leta. Leto{njo jesen bo zasedanje v Argentini. Sicer pa je bilo ljubljansko sre~anje namenjeno pripravi predlogov sklepov jesenskega kongresa, in sicer kot jih vidi Evropa kot regija. Med drugim so {e ni uspela dogovoriti o svoji energetski politiki, niti o tem koliko dr`av naj ta dokument obravnava. Tudi zato je pogled na celovito Evropo v energetskem smislu manj opti-misti~en. Obe direktivi EU o spro{~anju trga z elektri~no energijo in plinom sta {ele za~etek procesa globalizacije. Poleg strokovnih sestankov, so si ude-le`enci v zadnjem delu tridnevnega delovnega sre~anja lahko ogledali ali Nuklearno elektrarno v Kr{kem ali Elesov republi{ki center vodenja v Ljubljani. 51 69 01776275 strokovna posvetovanja Mednarodna konferenca O TRANZIENTNIH POJAVIH V ELEKTROENERGETSKIH SISTEMIH v rio de janeiru V Rio de Janeiru v Braziliji je od 24. do 28. junija potekala ~etrta mednarodna konferenca o tranzientnih pojavih v elektroenergetskih sistemih »IPST’2001 International Conference on Power System Transients« pod pokroviteljstvom brazilske univerze iz Ria de Janeira (UFRJ – Universidade Federal do Rio de Janeiro). Predsedujo~i tokratne konference je bil Sandoval Carneiro Jr., ki je hkrati tudi redni profesor na fakulteti za elektrotehniko omenjene univerze. z 52 amisel o organiziranju tovrstnih konferenc sega v leto 1993, ko so na liz-bonski tehni{ki fakulteti na Portugalskem posamezni eksperti uporabe EMTP (Electromagnetic Transiend Program) s {ir{ega evropskega ob-mo~ja sklenili pritegniti k sodelovanju strokovnjake s tega podro~ja {e iz drugih delov sveta. Na ta na~in so bili postavljeni temelji za organiziranje tovrstne konference na mednarodni ravni, ki se odvija izmeni~no vsaki dve leti v razli~nih mestih Severne in Ju`ne Amerike ter Evrope. Prva konferenca IPST’95 je bila organizirana v Lizboni na Portugalskem, v okviru portugalske tehni{ke univerze. Ustanovitelji konference so bili ugledni svetovni strokovnjaki s tega podro~ja. Poleg predstavnice lizbonske tehni{ke univerze prof. dr. Marie Teresa Cor-reia de Barros in prof. dr. William F. Longa z ameri{ke Wisconsin University je bil sekretar te znanstvene zvrsti tudi svetovno znani specialist za tran-zientne pojave v elektroenergetskih sistemih profesor Hermann W. Dommel, ki `e vrsto let dela na British Columbia University v Kanadi. Vsi so bili osebno navzo~i tudi na tokratni konferenci kot voditelji konference z ve~ prispevki. Druga konferenca IPST’97 je bila organizirana v okviru University of Washington, Seattle iz ZDA, tretja konferenca IPST’99 pa v okviru Technical University of Budapest iz Mad`arske. Za ~etrto konferenco IPST’01 v Rio de Janeiru je bilo prijavljenih 240 strokovnih referatov. Organizacijski komite konference je po strogem selek-cijskem postopku izbral 122 referatov, ki so bili uvr{~eni v 4 plenarne in v 23 paralelnih sekcij s pogojem osebne predstavitve posameznih avtorjev oz. soavtorjev. VSEBINSKI PREGLED Z NA[IMI PRISPEVKI NA KONFERENCI Na uvodni prvi plenarni sekciji je iz-vr{ni tehni~ni direktor hidroenergetskega kompleksa Itaipu Binacional Altino Ventura Filho podal celoviti prikaz nastajanja tega ogromnega energetskega objekta, ki je z 12.600 MW trenutno najve~ji hidroenergetski objekt na svetu. Podrobno je podal tudi problematiko varstva okolja, ki igra nadvse pomembno vlogo ob postavitvi in eksploataciji tako ogromnega energetskega objekta v dokaj ob~utljivem naravnem okolju. Paulo Cesar Vaz Esmeraldo, vodja oddelka za planiranje in na~rtovanje pri Furnas Centrais Elétricas S. A., pa je podal pregled ekolo{kih {tudij, ki poleg tega veleobjekta zadevajo tudi druga obmo~ja Brazilije. Skrbno izbrane teme konference so zajemale obravnavo problemov, s katerimi se elektroenergetski sistemi in njihovi strokovnjaki soo~ajo v vsakdanji praksi. Obravnavani so bili problemi s podro~ja prenapetostnih pojavov v elektroenergetskih sistemih, modeliranju omre`ij in vpra{anja o simula-cijskih metodah, temelje~ih na teore-ti~nih in prakti~nih izku{njah. Zajeta so bila podro~ja prenosnih vodov od srednje do najvi{jega napetostnega nivoja, naprav izmeni~nega in enosmernega toka, podzemnih kablov, stikali{~ne opreme, serijske kompenzacije nadzemnih vodov, stati~nih VAR kompenzatorjev, atmosferskih in stikalnih prenapetosti, elektri~nih strojev, zanesljivosti napajanja velikih naftnih plo{~adi z vgrajenimi regulacijskimi sistemi, feroresonan~nih pojavov pri transformatorjih in du{il-kah, pri napravah energetske elektronike, ozemljilnih sistemov in podob- no. V prvi sekciji, ki je obravnavala mo- deliranje nadzemnih vodov in kablo-vodov, je bil predstavljen prispevek hrva{kih kolegov Sre~ka Boji~a z In{tituta za elektroenergetiko iz Zagreba in prof. dr. Iva Ugle{i~a z za-greb{ke Fakultete za elektrotehniko in ra~unalni{tvo z naslovom »Re-searching the Efficiency of Measures for Decreasing the Transient Enclosure Voltage Rise of the Gas Insulated Switchgears«. V referatu so podana teoretska izhodi{~a z ra~unalni{ko simulacijo prehodnih pojavov na opremi GIS ob vklapljanju zlasti lo~ilnikov. Podani so tudi rezultati obse`nih laboratorijskih in terenskih meritev prenapetostnih pojavov na izbrani opremi s predlogom ustrezne za{~ite oziroma dopolnitve obsto-je~ega ozemljilnega sistema. V 14. sekciji, ki je obravnavala prehodne pojave pri vklapljanju du{ilk in problematiko hitrih prehodnih pojavov pri napravah za serijsko kompenzacijo v elektroenergetskih sistemih, je bil predstavljen kombinirani hr-va{ko-slovenski referat avtorjev: Ivo Ugle{i~, Sandra Hutter, Miroslav Krepela, Bo`idar Filipovi~-Gr~i~, Franc Jakl z naslovom: »Transients Due to Switching of 400 kV Shunt Reactor«. V referatu je obravnavan problem prehodnih pojavov, pov-zro~enih z vklju~evanjem visokonapetostnih du{ilk na primeru direktno ozemljenega elektroenergetskega prenosnega sistema Hrva{ke, ki je paralelno priklju~eno in s tem v sin-hronem obratovanju tudi s slovenskim elektroenergetskim prenosnim sistemom. V zadnji, 23. sekciji, ki je obravnavala problematiko atmosferskih razelektritev in s tem povezanih zelo hitrih tranzientnih pojavov, pa je bil predstavljen izredno zanimiv referat brazilske avtorice Angélice da Costa Oliveira Rocha: »Analysis of the Occurrence of a Three-Phase Short-Circuit Due to Lighting on CEMIG Extra-High Voltage System«. V referatu je bil analiziran tripolni kratki stik na 500 kV daljnovodu Jaguara-Nova Ponte v zvezni dr`avi Minas Gerais zaradi udara strele neposredno v fazni vodnik daljnovoda. Primer je bil tudi analiziran z ustrezno simulacijo z ATP ra~unalni{kim pro- gramom in primerjan z rezultati terenskih meritev ozemljilnega sistema na tem daljnovodu. Primer je zelo ilustrativen in pou~en tudi za na{e razmere. Pogled na del obse`nega stikali{~nega postroja pretvorni{ke postaje AC/DC ± 600 kV Foz do Iguacu FURNAS. NEKAJ PODATKOV O PROJEKTU ITAIPU V okviru konference je bil organiziran izredno zanimiv ogled hidroenergetskega kompleksa Itaipu na reki Parana med Brazilijo in Paragvajem. Po zaslugi posebnega dovoljenja smo si ogledali tudi naprave transformatorske in pretvorni{ke postaje Foz do Iguacu FURNAS, ki je za obi~ajne obiskovalce nedostopna. Dokon~ni dogovor za zgraditev hidroelektrarne Itaipu na reki Parana je bil med Brazilijo in Paragvajem podpisan 17. maja 1974, medtem ko pogajanja o izrabi vodnega potenciala reke Parane v elektroenergetske namene med obema dr`avama segajo `e v {estdese-ta leta (znani dokument Ata do Igua{u je bil podpisan 22. junija 1966). Kapitalska vlaganja, kakor tudi energetsko izkori{~anje temelji na polovi~ni pariteti obeh sodelujo~ih dr`av. Z brazilske strani je za ta projekt pristojen ELEKTROBRÁS (Centrais Elétricas Brasileiras S. A.), s paragvajske strani pa ANDE (Admi-nistración Nacional de Eletricidad). Glede na bistveno ve~jo Brazilijo glede prostora in prebivalstva (8,5 milijona kvadratnih kilometrov in 180 milijonov prebivalcev) v primerjavi s precej manj{im Paragvajem (406.750 kvadratnih kilometrov in 2,1 milijona prebivalcev) gre dejansko ve~ kot 90 odstotkov elektri~ne energije na brazilski energetski trg, preostalih 10 odstotkov pa pripada Paragvaju. Razlika se pora~unava po posebnem klju~u med obema dr`avama. Elek-tri~na energija, pridobljena na tem hidroenergetskem velikanu, pokriva okrog 26 odstotkov porabe na brazilski strani in okrog 79 odstotkov na paragvajski strani. Za~etek gradnje HE Itaipu je bil leta 1975. Prvi agregat je bil vklju~en v obratovanje maja 1984, sedem let pozneje, aprila 1991, pa je bilo vklju~eno v obratovanje vseh 18 agregatov. Po 9 agregatov pripada Braziliji, ki obratujejo s frekvenco 60 Hz, preostalih 9 pa Paragvaju, kjer elektroenergetski sistem obratuje s frekvenco 50 Hz. Trenutno je v gradnji 53 10. agregat na paragvajski strani, ki Razdelilno omre`je v revnej{ih predelih (favelah) Ria de Janeira spominja na pravo pajkovo mre`o. 54 mu bo v kratkem sledil {e 10. agregat na brazilski strani. S tem bo do-kon~no kon~ana gradnja tega objekta s skupno mo~jo kar 14.000 MW. Mo~ vsakega agregata zna{a 700 MW, po`iralnost turbin je 645 m3/s, vodni padec 118 m, skupna letna proizvodnja Itaipu okrog 100 TWh (primerjava z Dravskimi elektrarnami: skupna mo~ 565 MW, vodni padec povpre~no 25 m, letna proizvodnja okrog 2.8 TWh). Skupna dol`ina jezu je 7.760 m, najvi{ja vi{ina 196 m, najve~ji pretok vode odto~nih kanalov pa zna{a 62.200 m3/s. Skupna povr{ina vodnega bazena zna{a 1.350 km2, vsebina vode 29 milijard m3, aktivni volumen vode zna{a 19 milijard m3. Skupna dol`ina akumulacijskega jezera zna{a 170 km s pov-pre~no {irino 17 km (najve~ja {irina 12 km). [e ena zanimivost: polnjenje akumulacijskega jezera je trajalo vsega 14 dni (oktober 1982), Itaipu pa v guaranskem jeziku pomeni »pojo~e kamenje«. (ve~ o ITAIPU Binacional si lahko ogledate tudi na spletnih straneh www.itaipu.gov.br.) PRENOSNO OMRE@JE So~asno z gradnjo hidroenergetskega objekta Itaipu je bilo zgrajeno tudi prenosno omre`je za prenos elek-tri~ne energije v oddaljena potro{na sredi{~a. Plasman glavnine elektri~ne energije je {ir{e obmo~je Sao Paula, Ria de Janeira in Minas Gerais, kjer je tudi skoncentrirana najve~ja populacija celotnega prebivalstva Brazilije (preko 60 miljonov ljudi, kar je skoraj 35 odstotkov skupne populacije celotne Brazilije). Zlasti v regiji Sao Paulo in v Minas Gerais je skoncen-trirana te`ka industrija. [tevilne {tudije so pokazale, da je glede na velike mo~i in velike razdalje najugodnej{a razli~ica kombinirana izvedba izmeni~nega in enosmernega prenosa elektri~ne energije. Z osnovnega nivoja generatorske napetosti 18 kV se v elektrarni{kem kompleksu napetost transformira na 500 kV (60 Hz za Brazilijo, 50 Hz za Paragvaj), od koder se za brazilsko energetsko obmo~je vodijo {tirje enosistemski daljnovodi 500 kV do 8 km oddaljene transformatorske 500/750 kV Foz do Iguacu FURNAS. S paragvajskega dela elektrarne Itaipu pa vodijo prav tako {tirje daljnovodi 500 kV najprej do 2 km oddaljene transformatorske postaje Right Bank na paragvajski strani. Dva daljnovoda 500 kV sta vzankana in se skupno s preostalima dvema neposredno nadaljujeta do 9 kilometrov oddaljene pretvorni{ke postaje Foz do Iguacu FURNAS, kjer se izvede pretvorba iz izmeni~ne-ga toka v enosmerni. V paragvajski transformatorski postaji Right Bank se izvede transformacija 500/220 kV frekvence 50 Hz za paragvajski elektroenergetski sistem, od koder potekajo {tirje 200 kV daljnovodi do 300 kilometrov oddaljenega glavnega mesta Paragvaja Asuncion. Transformatorska postaja Foz do Iguacu FURNAS pomeni dejansko dva samostojna in medsebojno neodvisna energetska postroja, ki sta locirana na povr{ini 233 hektarjev. En del pomeni transformacijo 500/750 kV frekvence 60 Hz, od koder vodijo trije 750 kV daljnovodi do 910 km oddaljene transformatorske postaje 750/500 kV Tijuco Preto, v okolici Sao Paula. Srednja razpetina 750 kV daljnovodov zna{a 464 metrov. Vmes sta {e na pribli`no eni tretjini dve transformatorski postaji kot podporni to~ki (Ivaipora in Itabera). S 50 Hz paragvajskega dela elektrarne Itai-pu pa se poleg odjema za Paragvaj ve~ina elektri~ne energije pretvori v pretvorni{ki postaji AC/DC ± 600 kV skupne mo~i 6300 MW, od koder vodita dva samostojna bipola do 800 km oddaljene presmerni{ke postaje Ibiuna v bli`ini Sao Paula. Kot zanimivost naj bo omenjeno spe-cifi~no vodenje trase teh enosmernih bipolnih vodov, ki so v razdalji 10 kilometrov levo in desno od 750 kV daljnovodov izmeni~ne napetosti. Kot povratni vod pri enosmernem prenosu je uporabljena zemlja, pri ~emer sta zgrajeni dve elektrodi velikih razse`nosti. Obe imata premera 860 metrov in sta zakopani do 3 metre globoko. Napajalni kabel ima z mi{ko po internetu vgrajen posebni hladilni sistem kot za{~ito proti termi~nim preobremenitvam. Elektroda pri Foz do Iguacu FURNAS je povsem okrogla v oddaljenosti 15 kilometrov od postaje, elektroda pri Ibiuni pa je zaradi posebnosti terena ovalne oblike v oddaljenosti 35 kilometrov od postaje. V sklopu pretvorni{kih postaj so vgrajeni razni filtri, sestavljeni iz kondenza-torskih baterij in du{ilk, ki imajo nalogo glajenja enosmerne napetosti. Te pomo`ne naprave pa zaradi velikih razse`nosti v prostozra~ni izvedbi zavzamejo najve~ stikali{~nega prostora. Druga~e ima Brazilija v programu {e vrsto velikih projektov. Neizko-ri{~enega ima {e veliko vodnega potenciala in pripravljenih vrsto projektov, kot so denimo River Paranapa-nema Project, River Grande Project, River Paranaiba Project, River Parana Project, vse v centralnem delu Brazilije. V programu je tudi izkori{~anje voda za energetske namene v zgornjem pore~ju Amazonke skupno z visokonapetostno povezavo te regije z osrednjo Brazilijo (Alto Tocantins Project & Interconnection North – South). Prednostno je v na~rtu zgraditev nove 500 kV daljnovodne povezave Sao Paulo–Rio de Janeiro, kjer pa zaradi izrednih okolje-varstvenih zahtev lokalnih oblasti projekt mo~no zamuja. Seveda se pojavljajo `e te`ave z redno oskrbo z elektri~no energijo tega velemesta, kjer so bile v ~asu na{ega obiska na dnevnem redu cikli~ne redukcije po posameznih okro`jih. Kaj {ele pride na vrsto v vro~ih poletnih mesecih, ko se v Rio de Janeiru povzpne temperatura tudi do 35 0C in ve~. Po izjavah doma~inov pa je `ivljenje brez hladilnih naprav prakti~no nemo-go~e. @e sedaj (v najhuj{em »zimskem« obdobju s povpre~nimi temperaturami okrog 22 0C) so bile s strani pristojnega ministrstva objavljene ob{irne redukcije na podro~ju oskrbe z elektri~no energijo na vseh nivojih v povpre~ju od 25 do 33 odstotkov, in to kljub dejstvu, da Itaipu energetsko ni polno izkori{~en. Problem so prenosne poti do potro{nikov! V dolo~enih primerih z manj{imi za-dr`ki bi bilo te izku{nje koristno vzeti v obzir tudi za na{o energetsko rabo. DR. FRANC JAKL Dimna PRAKSA Spoznali smo `e, da ima na svetovnem trgu dlan~nih oziroma `epnih ra~unalnikov operacijski sistem Palm OS {e vedno 80-od-stotni dele`, Microsoftov sistem Windows CE 3.0 oziroma njegova porabni{ka izpeljanka PocketPC pa ve~ino dele`a, ki ostane. Pri `epnih PCjih je prav zanimiv polo`aj, saj je za tr`no ohranitev in celo {irjenje Microsoftovega sistema v zadnjega pol leta v veliki meri poskrbel en sam proizvajalec strojne opreme - dru`ba Compaq s svojo prodajno uspe{nico iPaq 3630. T a je na voljo tudi slovenskemu kupcu, ki lahko izbira med ve~ino uveljavljenih modelov `epnih ra~unalni-kov (`epnikov) in dlan~nikov. Vedeti pa moramo, da so na{e drobnopro-dajne cene najmanj{ih ra~unalnikov skoraj za tretjino vi{je od ameri{kih cen. Seveda bodo slovenski ra~unal-nikarji, ki potujejo po Daljnem Vzhodu ali ZDA verjetno izrabili pri-lo`nost in kupili dlan~nik bistveno ceneje kakor doma. Ve~ina nas pa se bo morala po ro~nih napravicah ogledovati kar pri doma~ih prodajalcih, ki imajo na zalogi za najbolj var~ne tudi nekaj starej{ih modelov po ugodnej{ih cenah. Tako lahko tu in tam »v akciji« - brez komandosov - {e vedno dobimo stari palm III ali palm V, ~eprav sta danes pri palmih zadnji modni krik novi dru`ini m100 in m500. ^e se ogrevate za Microsoftov operacijski sistem, je po mojem mnenju najbolj{i nakup `e omenjeni compaq iPaq, ki ga dobite za okrog 140.000 tolarjev, Mobitel pa ga ponuja tudi v posebnem brez`i~nem komunikacijskem sve`nju GPRS za zavezane na-ro~nike. Med zelo zanimive palmov-ske dlan~nike, ki naj bi jeseni pri{li k nam, sodi Sonyjev ra~unalnik Clie 710c z vdelanim predvajalnikom za glasbene posnetke MP3 in prekrasnim barvnim LCD-zaslonom z veliko razlo~ljivostjo. @al lahko pomnilnik raz{irimo samo z rahlo eksoti~ni-mi Sonyjevimi pomnilni{kimi pa-li~icami (Memory Sticks). Po drugi plati pa ima zaslon s 320 krat 320 slikovnimi pikami pribli`no {irikrat ve~jo razlo~ljivost kot primerljiva barvna modela palm IIIc oziroma palm 505 in handspring Visor Prism. Iz lastnih izku{enj vam svetujem, da ne kupujete dlan~nika ali `epnika, ~e ne mislite `rvovati kar nekaj dni svojega ~asa za to, da se ga takoj nau~ite uporabljati. Dlan~ni ra~unalniki na-mre~ niso tako enostavni za upravljanje, kot obljubljajo nekateri preve~ zagreti privr`enci prenosnih ra~unal-nikov, hkrati pa - kljub videzu - niso igra~e, saj moramo zanje od{teti med 60 tiso~ in 180 tiso~ tolarji. Pri izbiri dlan~nika velja torej biti preudaren in raje kupiti model iz srednjega cenovnega razreda kakor iz najni`jega. Vrednost napravice se namre~ hitro izka`e za manj{i stro{ek od vrednosti ~asa, ki ga moramo vlo`iti v spoznavanje palmovskega sveta ter v nakupovanje in u~enje dodatnih pro-gram~kov. Pri izbiri napravice moramo biti {e posebej pozorni na to, koliko delovnega pomnilnika (RAMa) premore, ali ima vdelane akumulatorske baterije, ali ima programsko nadgradljiv trajni pomnilnik ROM, ali ima komunikacijski vmesnik USB namesto RS-232 in ali ima barvni zaslon. Jaz bi danes kupil samo {e model z 8 megabajti RAMa, kar pomeni, da od novej{ih dlan~nikov pridejo v po{tev palm m105 ali m500 ter handspring Visor Deluxe in handspring Visor Platinum. Modela m500 in Visor Platinum sta s ceno 250 dolarjev v ZDA za petino dra`ja od svojega {ibkej{ega brata - ra~unal-nika m105 oziroma Visorja Deluxe -ker imata hitrej{i procesor. Kdor pa si `eli oster barvni zaslon in vdelane akumulatorske baterije, bo moral v `ep se~i precej globlje in izbrati handpsring Visor Prism oziroma 55 palm m505, ki pa sta `e v cenovnem razredu dobrih 400 dolarjev oziroma 150 tiso~ tolarjev pri nas. Ko prinesemo dlan~nik domov, se bomo torej ob navdu{enem cviljenju otrok in pripadnic ne`nej{ega spola nekaj dni krepko znojili in ugotavljali, kaj lahko sploh z dlan~no zverinico po~nemo. Ko se bomo nau~ili pravilnega vna{anja ~rk in {tevk s prepoznavalnikom pisave Graffiti, si bomo morali pobli`e ogledati re{itve, ki so `e del privzetega programskega okolja palma. Mednje sodijo priro~ni program~ki, kot so imenik naslovov (Address Book), koledarski rokovnik (Date Book), organizator dejavnosti z opomnikom (To Do List), ra~una-lo, ura, bele`ka za kratka besedila (Memo Pad) ter slikovna deska za prostoro~no pisanje in risanje (Note Pad). @e po tednu dni pa nam bo za~el pogled nemirno begati po dodatnih in zahtevnej{ih programih. Prednost sistema Palm OS pred Win-dowsom CE oziroma pocketom PC je {e vedno dejstvo, da je za palme na voljo vsaj desetkrat ve~ programske opreme kakor za okenske `epnike. Eno od najbolj{ih spletnih dveri za palmovsko programje je nedvomno Palm Gear (http://www.palmgear. com/), ki ima `e na glavni strani sez-nam~ka novih in posodobljenih programov. Seveda lahko v poizvedovalnem polju i{~emo tudi po klju~nih besedah, z levim menijskim stolpcem pa skakljamo na sezname strojne ali programske opreme, odgovore na pogosta vpra{anja (FAQ), nasvete in namige ter na povezave z drugimi pal-movskimi kraji. Za novinca je vsekakor najbolj zanimiva stran z zvrstmi in podskupinami preskusnega pro-gramja (shareware), od sistemsko-raz{iritvenih, poslovnih in komunikacijskih re{itev do iger, priro~nih programov in kartografsko-navigacij-skih sistemov. Seznam~ki posameznih podzvrsti so razvr{~eni po pada-jo~em vrstnem redu priljubljenosti, tako da so na vrhu seznama programi, ki so jih uporabniki internetno prenesli k sebi najve~krat. Povpre~na cena dobre igrice ali poslovnega pro-gram~ka niha med 15 in 20 dolarji, ki jih spletno naka`emo s kreditno kartico. DAVID PAHOR BRITISH ENERGY (http://www.british-energy.co.uk) Spleti{~e na temnomodrem in `ivooran`nem ozadju nas pozdravi s pomenljivim geslom »Mo~ za naslednji rod«. Glavna menijska pasica le`i vodoravno pod vrhom in vsebuje povezave s prispevki za javna ob~ila, vlagatelje in poslovni svet ter z vsebino o zaposlovanju, izobra`evanju in varovanju okolja. Na dnu strani je poizvedovalno polje, na levi strani pa se ponekod prika`e tudi navpi~ni meni s podzvrstmi. British Energy (BE) je s 5200 zaposlenimi eno od najve~jih elektro-podjetij v Veliki Britaniji, saj obvladuje petino trga za proizvodnjo elektri~nega toka, je navzo~e na {tevilnih evropskih trgih in se {iri tudi v ZDA. Poslovna skupina BE upravlja kar osem sodobnih jedrskih elektrarn v Angliji in na [kotskem in je ena od glavnih udele`encev trga za neposredne dobavitelje »industrijske in komercialne elektrike« (Industrial and Commercial Electricity). Ta trg temelji na polurnih meritvah pretoka in porabe elektrike. Na straneh z vsebino Media so shranjena tiskovna sporo~ila, pojasnjevalni ~lanki (Fact-files), govori, videopo-snetki, slike in splo{ni arhiv. Dramati~en je zlasti preto~ni Real-videoposnetek operacije »Uspe{ni zadetek« (Operation Smash Hit), ko so leta 1984 pognali lokomotivo v zabojnik za prevoz izrabljenega jedrskega goriva in domnevno dokazali veliko varnost pri `elezni{kem prevozu jedrskih odpadkov. ¦* co,inv v 1 »a'ill.'.:la T i* I I7J I ¦ r 1. :• ¦: ¦ rr' ZADNJAWlNUTKA.com »LiLritc-¦ In-aiiKr vuiu-ULt-i- OMl--0