Gospodarske stvari. Streljanje proti toči leta 1898. Slovenska Bistrica, januarja 1899. Tretje leto je poteklo, odkar smo se tukaj začeli braniti proti toči s streljanjem, in tudi to leto je srečno rainulo, ne da bi se bila vsula, dasi \e bilo mnogo neviht in nekaj prav nevarnih. Že meseca maja smo morali streljati, ker so bile nevihte 10., 20., 25., 27. in 31. dne. Toča je padala dne 20. maja na pohorski planini, 25. pri Rogatcu, 31. pa pri Prihovi in v Prelogah. Meseca junija je bil posebno nevaren dan 27. Ze ob 7. uri zjutraj je začelo grometi, ob pol 10. naliv, med katerim je tu padalo nekaj zrn toče, v tem, ko je pri ŽreCah, pri Svetem Duhu, pri Laškem trgu in po Dravskem polju precej močno pobila. Meseca julija se je streljalo 5. od 3. do 4. ure zjutraj, 8., 10., 13. in 30. Najhujši dan je bil 9. avgust. Prva nevihta }e ob 3. popoludne se vlekla iz jugozapada preko Konjic, Oplotnice, Kebla čez Pohorje, torej zapadno od Visovelj. A druga, ki se ie pol ure pozneje bližala od juga z naglostjo 52 kilometrov v uri, držala je naravnost proti naSi strani. SliSalo se je neprestano gromenje in hrulo je po črnosivih oblakih, da smo se vsi bali, da se zdaj pa zdaj vsuje tofia. Streljalo se je neprenehoma na vseh streliščih po tej strani Pohorja, in ko je prihrula nevihta, vlil se je le dež brez toče. Na daljnem potu proti Mariboru pa je toča hudo klestila, posebno pri Pohskavi in okolo Maribora. Dozdaj se je mislilo, da v takih slučajih, kedar nevihta z elementarno silo prihrumi, streljanje ne more imeti nobenega učinka. A ravno ta nevihta, ki se je začela pri Loki ob Savi, kakor potrdi g. profesor Prohaska v Gradcu, kateri že veliko let nabira poročila o uimah in točah, vlekla se je naravnost proti našim kraiem in vendar srao tu oslali brez toče. Sicer pa ta nevihta se ni končala pri Mariboru, ampak hrula je naprej do Gradca. V graški okolici pri Eggenbergu pa imajo že tudi deset strelišč in kakor berem v časnikih, tudi tam, kjer so streljali, ni padala toča. Mesec september je po navadi že bolj miren, vendar so bile nevihte 13., 19. in 23. in je poslednji dan toCa še na več krajih potolkla. Tukaj smo torej imeli dobre uspehe. Ne smem pa zamolčati, da so dne 9. avgusta tudi na Ritoznoju in pri Polskavi baj6 streljali, vendar je toča se vsula. Dne 27. junija pa takisto pri Sv. Duhu pri Ločah, a le pri streliSču blizu cerkve, pri drugem, ki je bolj proti severu, pa ne. Tudi pri Poljčanah je toča padala le po dolini, po goricah pa ne, kjer so streljali. Večkrat sem slišal ugovarjati, da streIjanje že zaradi tega ne more uplivati na nevihte, ker so oblaki previsoki, torej pretresanje zraka ne sega do njih. To pa je krivo mnenje. Oblaki, iz katerih pada dež in v katerih se dela toča, niso nikakor tako visoki, kakor marsikdo misli. Po mojem in drugih opazovanju stojč ali se delajo 600 do 1200 metrov nad morjem in pri točah, ki so v prejšnjih letih tu padale, stali so oblaki tako nizko, da se je nad njimi višje gorovje od daleč videlo, torej so oblaki stali kakih 600 do 800 metrov visoko, in ker so strelišča tu na višinah od 400 do 900 metrov, pač ni dvomiti, da bi se zrak po strelih ne pretresaval do njih. Sicer pa po mojem mnenji streljanje pred vsem na to upliva, da se ne nakopiči preveč električnih tokov v oblakih ali višjih. zračnih plasteh, temuč da se zvežejo z zemeliskimi električnimi toki in tako zabranijo tvorjenje bliska. Kajti da ima glavni učinek pri toči elektrika, spoznamo iz tega, da se toča vselej začne vsipati po posebno močnem blisku in gromu, in da se, ko že pojema, z nova vsuje po blisku in gromu. Zato moramo s streljanjem pričeti, še predno je nevihta blizu, ko slišimo od daleč prvo gromenie, ker se že takrat v zraku nad nami nakopičuje zemeljski nasprotna elektrika, in se delajo one zračne spremembe, katerih nasledek utegne biti toča. Ker pa mora, kdor hoče kaj doseči, pogostoma streljati, porabi se veliko smodnika, kateri stane precej denarja. Kilo smo morali lani plačati po 48 kr., kar je znašalo za 100 kil. — in toliko smo ga sežgali le na mojem strelišču — 48 gld., to je nova nakiada vinogradnikora. Pravično bi bilo, da bi strelišča bila občinska, kakor je to že v nekaterih krajih, na primer v Oplotniei. pri Sv. Barbari niže Maribora in morda tudi drugod. Tudi cena smodniku bi se morala znižati in sem zaradi tega že pisal jednemu naših državnih poslancev, da se naj obrne do vojnega rtiinistra. Da-li se je potrudil k ministru ali ne in kaj je dosegel, ne vem. Dobro bi pa bilo, da bi tisti državni poslanec iz Kranjskega, ki je v delegaciji sprožil v delegacijski seji vprašanje o znižanji cene smodniku za te namene. Dr. J. Vošnjak.